Poštnina plačana v gutorlnf
Leto LXXI., št. 262
LJubljana, ponedeljek 21. novembra 1938
Cena Din 1.—
iznaša  vsak das popoldne, izvzemal nedelje in prazni Ire   —  inseratt do 80 petu vrst a Din 2, do 100 vrat * Din 2-50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji ineeratl pettt vrsta Din %.—. Popust po dogovoru, inaeraini daven posebej   — »Slovenakl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa inozemstvo Din 25.— Rokopisi te ne vraća JO.
UREDNIŠTVO Oi UFBA VNMTVO LJDBLJAMa, &nafljeva ulloa ttev. 5 Telefon: 81-22, 31-23, 31-^4. 81-2» tn 81-28
Podružnic«: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, talaiiBB it. 26 — CELJE, celjsko uredniitvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 6t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon It. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani it 10.351
Vladarski posveti v Londona:
Nje Vis* knez-names
lik Pavle v Londonu
Angleški tisk toplo pozdravlja jugoslov enskega kraljevega namestnika in pripisuje njegovemu desetdnevnemu bivanju v angleiki prestolnici velik političen pomen — Na povratku se bo ustavil tudi v Parizu
BEOGRAD, 21 nov br Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta v petek odpotovala v inozemstvo. Snoči ob 20. sta Nj. Vis. prispeli v Curih, kjer sta obiskali v tamošnjem sanatoriju Nj. Vel. kraljico Marijo. Ostali sta pri njej dve uri, nato pa sta nadaljevali potovanje v London.
LONDON, 21. nov. e. Vest o prihodu Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v goste k angleški kraljevski dvojici je izzvala veliko pozornost v političnih in diplomatskih krogih Dasi se izrecno poudarja, da je obisk zasebnega značaja in da sta knez Pavle in kneginja Olga česta in priljubljena gosta angleške kraljevske rodbine, s katero ju vežejo tudi rodbinske vezi, vlada splošno prepričanje, da je obisk kneza Pavla angleškemu dvoru v sedanjem položaju izredne politične važnosti Vsa angleška javnost prisrčno pozdravlja prihod kneza Pavla, ker vidi v tem obojestran-
sko težnjo, da poglobe prijateljski od-nošaji med Anglijo in državami na jugovzhodu Evrope. Javnost smatra za najboljši dokaz, kako pogrešno je mišljenje, ki je morda nastalo pod vtisom zadnjih dogodkov v Evropi, da se je Anglija desinteresirala na jugovzhodu Evrope Nasprotno poudarjajo da to zanimanje nikoli ni bilo večje, kakor je v sedanji nestalni mednarodni situaci ji in po izvršenih spremembah v Srednji Evropi Zato smatrajo za popolnoma umevno da bo Chamberlain pred odhodom v Pariz izkoristil to priliko, da s knezo. . Pavlom izmenja misli o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih ki so v interesu obeh držav. Poudarjajo da ima ta obisk navzlic temu, da je zasebnega značaja tudi velik politični pomen, ker se bodo nedvomno poglobili stiki med Anglijo in Jugoslavijo PodČrtavajo pa dejstvo, da ta sestanek nima nobene skrivne tendence, ki bi lahko vzbudila kakšen dvom na kakršnikoli strani.    Knez namestnik
Pavle in kneginja Olga prispeta v London danes popoldne in bosta nastanjena v buckinghamski palači, službeni rezidenci angleške kraljevske dvojice.
Zanimanje novinarjev in političnih krogov za obisk kneza Pavla v Londonu je zelo veliko, zlasti z ozirom na to, da je prišel ta obisk neposredno po obisku rumunskega kralja Karola. Čeprav smatrajo v glavnem, da je obisk prijateljskega značaja, vendar vlada glede na visok ugled in avtoriteto, ki jo uživa knez Pavle v državi in v inozemstvu, prepričanje, da bo ob priliki njegovega lOdnevnega bivanja v Londonu prišlo do značilnih razgovorov med njimi in   dločujočimi krogi v Angliji.
PARIZ. 21. nov. e. Potovanje kneza Pavla na zapad je v francoskih diplomatskih krogih vzbudilo veliko pozornost. V tem vidijo izraženo željo, da se poudari trdnejše prijateljstvo Jugoslavije napram zapadnim velesilam, a tudi voljo, da se manifestira neodvisnost v gospodarskem pogledu. V pariSkih kro-
gih spravljajo potovanje v zvezo s francoskim prizadevanjem, da se organizirajo gospodarski odnosa j i z državami na jugovzhodu Evrope. Nekateri listi poudarjajo, da bo knez Pavle ob tej priliki posetil tudi francosko prestolnico.
Belgijski kralj obišče Haag
HAAG, 21. nov. e. Poset kralja Leopolda, ki obišče danes Holandsko, je izzval v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Poudarjajo, da pomeni ta štiridnevni obisk belgijskega kralja zgodovinski mejnik v razvoju belgijsko-holandskih odnoša-jev. Kralja Leopolda, ki prihaja v sprem stvu predsednika vlade Spaaka, bo pozdravila na postaji kraljica Viljemina. Napovedani so važni razgovori med predstavniki belgijske in holandske vlade.
Nj. Vis. knez-namestnlk Pavle
Govor dr. Stojadinovica
Bosanski Novi, 20. novembra. AA. Današnjega velikega manifestacijskega zborovanja JRZ v Bosanskem Novem se je udeležilo nad trideset tisoč meščanov in kmetov {z Bosanskega Novega in vse okolice. Otvori] ga je minister za Sume in rudnike Bogoljub Kujundlič 9 kratkim pozdravom na vse navzoče Takoj Je dal besedo predsedniku vlade, dr Milanu Stojadinovi-ču Ko se je dr. Stojadinović pojavil na tribuni, so zaorili navdušeni vzkliki: Živel dr Stojadinović! 2ivel naš voditelj? Nato pa je predsednik vlade izvajal tole:
Dragi bratje iz bosanske krajine! Stoletja ste čuvali našo državno misel. Vase življenje na teh mračnih tleh je bilo neprestano vstaja in nič tako jasno ne govori o nepodkupljivosti našega nacionalnega razvoja, in o zgodovinski ideji našega edin stva. katerega nosilec je dom Karadjor-djev'ćev (burno in dolgotrajno vzklikanje: živel kralj Peter! Slava kralju Petru Osvoboditelju* Živel kraljevski dom!), kakor svetli sledovi preteklosti ki se na tej zemlji poznajo na vsakem koraku Predno smo se osvobodili, ste bili tudi vi tvorci Jugoslavije. Pravoslavni, muslimani in katolki so tekmovali v boju za svobodo skozi stoletja. Sen Karadjordjevičev. da začne veliko delo, zedinjenja (navdušeni vzkliki: Slava KaradjordjuH in da to zedinjenje do-ž vi tudi slavna Bosna, je uresničil njegov vnuk kralj Peter (Ponovno viharno vzkll-kanie: Slava kralju Osvoboditelju!), ki je po va5h hribih vodil čete vaših prednikov. In 40 let pozneje so vaši najboljši sinovi skočil5 k orožju, da mu vrnejo dolg. ko se je začela vojna za zedinjenje Jugoslavije.   (Dolgotrajno  burno odobravanje).
Želim, dragi bratie. da se danes spomnimo na to svetlo pretek^t V delu obnove, s katerim smo začeli, ta preteklost lebdi pred nami. Hr b Djorkovaša je živ spomenik ogorčenih bojev ki jrh 1e vodil Peter Ifrironjić za svobodo Bosanske krajine., in tam oreko poti v vasi ie marmornata plošča, ki ozn^čuie kraj kier je bival Peter MrVoniič. Po zidovih starih vstaških hiš visi orožje, ki ers *e nosil on ter opozarja na njegovo požrtvovalnost za zedinienje ju p-oslovan skesa naroda (Ponoven vihar vzklikov in odobravan to) Ta naša velika r»retekiost ie podlaga naše velike bodočnost". Na tei preteklosti hočemo oživiti n^nre^no ži^lien-'e novesa časa. V tem oziru je s^ožnost pravoslavnih in muslimanov, ki sem jo ooazil v vseh krajih Bosne, kamor sem prišel natboliše jamstvo za uspešno delo Danes se odpirajo velika vrata pred Bosanske Krajino, v katen je ogromno možnosti za gospodarski in kulturni razvoj. Ta vrata so se odprla z neprestanim prizadevanjem vlade, ki ji imam čast predsedovati v zadniih treh letih. (Odobravanje in vzklik' živel dr Stojadinović H Bosanska Krajina kakor tudi vsa Bosna je zemlja neizkoriščenega bogastva. Iglasto drevje, bukve hrasti, pokrivajo ogromno površino eora žage pa so vse do zadnjih treh let st^e Rudarska okna se odpirajo kjerkoli se zemlja načne, a od tega rudnega bogastva je ;meia naša država maihne korist1 Delo v naših rudnikih ie pomnoževalo tuji kapital, delavci so bili tujci ki so delali za tujo državno obrambo.
Jaz sem temu nevzdržnemu stanju naredil konec Moja vlada je ozdravila vaša go-'na podjetja ter vašim gozdnim proizvodom našla tržišča, iz rudarskih podieti.i pa je naredila iuPO^lovanskl Ruhr (ZiveT dr StojadtfnovfćJ 2;ve^ ohn^^teli eo«po-darstva1 Živel vodiaf) Vaše naivečje bo garvo leži v vaših prdnih rokah in v vaših rodol^ubnh srcih. Zato gre moja prva sk. 'j za tem, da opravljam veliki posel, ki
mi je z visokim zaupanjem kr. namestni-štva poverjen! (Burni vzkliki Živel knez namestnik!) Moja prva skrb je bila posvečena kmečkemu ljudstvu, a med njim tistim, ki so se osebno odlikovali v bojih za to državo. 70.000 invalidov, ki so se borili za svobodo, je na nečloveški način izgubilo svoje pravice Moja vlada jim je izkazala dolžno priznanje s tem, da jim je da?:, invalidsko podporo (burno ploskanje in odobravanje ie trajalo nekai minut) Izdan bo nov invalidski zakon, ki bo še ugodnejši za v«e žrtve vomp Po«ebne privilegije smo dali nosilcem Karadjordjeve zvezde, nosilcem visokih vojaških odlikovani kot eliti naroda Dali smo zemljo prostovoljcem, Id so se znašli ko je bil končan naš narodni ep, pred vsakdanjo stvarnostjo brez sredstev zase in za svojo družino (Ponovno vihamo V7klikanie m odobravanje.) Ko sem postal predsednik vlade, so bile mize prenapolnjene s prošnjami prostovoljcev. In v zadniih treh letih je samo v severnih kraiih države 22.000 prostovoljskih družin dobilo zemljo od države.
Z ozirom na razmere v Bosni je vlada 1936 izdala uredbo o podeljevanju gozdnega zemljišča in na podlagi te uredbe ima že 6.000 družin svojo zemljo za obde--nje v vrbaski banovini (ponovno burno vzklikanje in odobravanje: Živel dr. Stojadinović! Živela vlada!) Ti vladni ukrepi so zasegli tudi siromašnega kmeta. Število siromašnih kmetov, ki prej niso imeli hiš. in ki so zdaj postali lastniki zemliišča, je do«eelo dane« ool nvMiona V teh treh letih je bilo rešenih nad 7 000 tako imenovr.nih beeluških sporov s pravično odškodnino Odstranjene so bile z dnevnega i.cda tako imenovane uzurpacije in izbrisali sledovi tire vlad" nad na?;m ljudstvom. (Navdušeni vzkliki so trajali ne-k?i minut.)
To delo pa še ni končano In vlada dela neumorno Hočem, da bi bilo celotno vprašanje agrarne reforme končano in odstranjeno z dnevnega reda v dveh letih (Navdušeni vzkliki in odobravanja.) Se nekaj tisoč prošeni prostovoljcev čaka. da pri-deir na vrsto Da zadovo^i te nrostovolice, bo vlada tudi zanie našla bodisi zemljo ali pa odgovarjajočo vrednost Prostovoljsko vprašanje se mora v najkrajšem času k "noveliavno rešiti fN^ vHnSonn vzklikanje in odobravanje Živel dr. Stojadinović'  Ziv«*1   n^«31^6,0^*"M"   vlad0'*  Na  ta nafHn
vlada ni samo s svojimi splošnimi ukrepi razbremenila in razdolžila ter gospodarsko
osvobodila nekaj, ki  ima---1'o na
je pre«krbela zemlio rud' tistim, ki je doslej niso imeli, ter osvobodila one, ki so obdelovali njro zem^o 'Ploskanje in odobravanje.) Usposobila jih je ne samo gospodarsko, paf )a tudi duhovno, kajti siromašni in zadolženi kmet ie bil igračka v rokah brezvestnih upnikov ki so z menicami siromakov delali politiko Ukrepi, ki se mi jih ie posreči1 o izvesti Domenijo tudi osvoboditev kmeta izpod duševnega suženjstva Ti ukrepi pomenijo postavitev našega političnega življenia na zdravo podlago (Navdušeno nioskanje.)
Dragi bratje. Krajino! Dan in ooc v teb treh letih sem posvetil skrbi da našemu narodu po težkih časih, ki jih je preživel, zagotovim blagodejni mir is pogoje splošnega napredka (Nov vinar navdušenja) Jugoslavija je v teh treh letih izšla iz tna terialnib težkoč in cežke negotovosti Nima več »trahu za svoj notranji mir in za svoje meje. V splošni zmedi pojmov, k vladalo v svetu Jugoslavija ve, kaj hoče in jasno vidi «vojo pot     (odobravanje in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Volilni proglas JNS
V nedeljo je na zbora v Sarajevu predsednik JNS Peter Mvković prečital volilni proglas stranke, Id pravi med drugim:
Volitve za narodno skupščino so razpisane v dneh velikih mednarodnih dogodkov, ki v svojih posledicah neposredno prizadevajo tudi našo domovino Vsi vidimo in občutimo, da je v ^voiin temeljih zrahljan ves red, po katerem ie zgrajena Evropa po končani svetovni vojni
Nova evropska vojna je preprečena vsled najtežjih žrtev, ki jih je morala doprinesti bratska Češkoslovaška. Toda evropske države pospešeno nadaljujejo svoje oboroževanje in nikdo ne ve, kaj nam prinaša bližnja bodočnost Tudi Jugoslavija mora z napeto pozornostjo spremljati dogodke. Pri tem ne sme nikdar izgubiti vere * bodočnost, mora pa si biti vselej v svesti, da na* more očuvati pred vsemi opasnostmi samo moč celega zedinjenega naroda.
Jugoslavija je vedno iskreno želela, pa tudi danes enako želi mir in prijateljstvo z vsemi narodi, posebno s svojimi sosedi, malimi in velikimi. Od njih pa zahteva isto tako prijateljstvo, kateremu more titi edina zanesljiva osnova medsebojno spoštovanje svobode in ravnopravnosti. Naš narod zna trezno misliti in jasno gledati in ve, da ga razvoj evropskih dogodkov pri vsej zvestobi napram prošlosti v mnogočem usmerja na nova pota. Globoko občuti naš narod, da ga tudi v novih evropskih razmerah čakajo še velike in težke naloge, ki lih bo obvladal le, ako bo notranje silen, moralno in politično jak. in zavesten gospodar svoje moči. Vprav danes, pod pritiskom tako težkih dogodkov okrog nas, napolnjuje vse razumne rodoltube neodoljiva, strastna teSn.fa, da se naši ocetn.iavi povrne in osismra tralen notranji mir. Globoko občutje ugodne oovezanosti celega naroda v nerazdel.flvi celoti mora zavladati v vsem našem javnem delu in mora smelo preko v«=eh zanrek in predsodkov. Zdai ie nastopil zgodovinski trenotek. da vsa vnraSania našera notranf era živlie-nia in državne ureditve rešujemo naglo,' odločno in šimknjrrodno. Te*ko vsem nam, ako bi nas usodeoolni dogodki nekega dne zatekli razdvojene in sprte!
Neomafno venHemo v moč IdeJe jugo-slnvenekeea narodnega edmstva. ki ie to našo državo ustvarila in W ie tudi osnovna mi«**i oro^rarna JNS Nikake no^Teške in zablode m*nr>lih oo^fičrnh razori i ne mnrpin okaniti te vere. Vemo. da bodo Srhi. Hrvati in Slovenci očuvali svota svobodo in oafrnrali sebi neodvisno živiienie samo v čvrsto povezan! In močni državni celoti.
Razumevaioč službo kraliu. narodu in domovini kot dolžnost, kateri se imajo nodr^diti vel druef interesi, čuti JNS vso tehtno r«rodovln«ke odgovornosti danajSrvih naravaiev v tph rac1'h. ki so odločilni za vso na So bodočnost Zato ie prioravliena, da tud i sama zastavi vso svoio moč in vso evoio odtrovoTJoef za notranje pomir-'>"h» oproda in za ureditev držav* v d»»hn -i«M*«ennfr>pfr;» 7»"na"*a In raznmevania TTseh rtj>rav*fh l*T«wl ter s polno lju-V»yrrtIn T4*  državno celot©.
Postavljena pred vprašanje, na kateri način naj se oddolži svoji domoljubni dolž-losti. se je JNS odločila za volilno sodelo-anje z Blokom narodnega sporazuma. JNS je sprejela sodelovanje na listi celokupne opozicije, uverjena, da je prišel po-lednji trenotek, ko je treba preiti od besed na dejanja in pristopiti brez omaho- 1
vanja utrjevanju samih temeljev naše države in našega skupnega narodnega življenja.
Jugoslovanska misel, kateri zvesto in vdano služimo, nedostopno čuva bistvene življenjske interese našega naroda in državne celote. Toda ona je dovolj širokogrudna, da v tem okviru omogoča praktično ureditev našega notranjega državnega življenja, ki bo najbolje odgovarjala narodnim potrebam, občutku polne ravnopravnosti vseh delov našega naroda in vseh krajev naše države ter prepričanju, da smo vsi mi — Srbi, Hrvati in Slovenci — enako nosilci suverenitete in tvorci usode naše Jugoslavije.
V dogovoru o sodelovanju z Blokom narodnega sporazuma je JNS očuvala svojo polno strankarsko samostojnost in je ostala zvesta svojim načelom. Sprejela je to sodelovanje potem, ko je lojalno ugotovila, da se v važnih bistvenih vprašanjih našega narodnega in državnega obstanka nahaja v soglasju z Blokom narodnega sporazuma: vprašanje monarhije, naše narodne dinastije, državne enotnosti kraljevine Jugoslavije, naše narodne vojske, je postavljeno izven vsakega pogajanja. Skupni cilj je, da omogočimo obnovo političnih in državljanskih svoboščin ter parlamentarne vladavine. Preko tega smo v volilnem sporazumu naglasili odločno voljo JNS in Bloka narodnega sporazuma, da po volitvah v skupnem naporu skušamo doseči najpovoljnejšo rešitev hrvatskega vprašanja na osnovi načela kralj in narod, v zajednici s krono, vrhovnim čuvarjem narodnih in državnih interesov Tako je priznano neposredno sodelovanje iugosloven-skih nacionalistov pri reševanju tega prvenstvenega in bistvenega državnega problema.
Vzporedno z vprašanjem našega notra-njoga miru se postavlja naši domovini cela vrr/ta drugih, velikih in nujnih nalog.
Našo narodno vojsko, čuvarja naše neodvisnosti in svobode moramo še bolj nego doslej usposobiti, da bo ne samo po svojem duhu in po svoji disciplini, temveč tudi po svoji materialni pripravljenosti enakovredna najboljšim vojskam Evrope.
Na našem gosoodarskem življenju se mora. izhajajoč od načela splošne narodne sol'đarnosti vseh družabnih slojev s korenitimi reformami poiskati zdravo ravnotežje, ki bo v prvi vrsti omogočilo dvig gosnodarske sposobnosti našega kmeta in osiguralo neoviran razvoj ostalih go-sDodarskih sloiev ter ojačilo plodno delavnost domačega kapitala. Temeljni kamen našega narodnega življenja je zdra-
va in napredna kmečka hiša. Osigurati poljedelcu stalno ceno njegovih proizvodov, organizirati njegovo neposredno zvezo m konzumom v državi in izven nje, omogočiti mu soliden kredit ter ga rešiti iz rok špekulativnega kapitala, a tako zgraditi njemu ni njegovi ded pot v socialni in kulturni napredek — to je velika naloga naše narodne in državne obnove, ki jo bo mogoče izvršiti samo na osnovi velikega, sistematičnega načrta ter ob neposrednem sodelovanju samega kmeta.
Pravična razdelitev zaslužka med kapitalom in onimi, ki s svojimi rokami in s s\ojim umom izvršujejo njegovo produktivno zaposlenje, postaja vprašanj« pravice, narodne kulture in pravilnega razvoja širokih narodnih vrst.
Poleg kmeta predstavljajo mali obrtniki, ročni in duševni delavci in trgovci moč naroda in domovine. Njihova zaščita in njihov dvig je dolžnost države in sistema celokupnega našega gospodarstva. In naša narodna obramba in naše narodno gospodarstvo bodo močni le takrat, ako bodo vsi sloji našega narodnega občestva povezani z resničnim rodoljubjem in z občutkom, da je samo v jaki in svobodni Jugoslaviji njihova sigurna bodočnost. Urejeno gospodarsko in socialno življenje pa bo ustvarilo vse pogoje za procvit naše kulture in za ojačenje narodne inteligence.
Vprašanje reforme državne administracije v skladu z državno ureditvijo je povezano z ureditvijo položaja vseh javnih uradnikov in nameščencev. Njihovo materialno in službeno stanje mora biti postavljeno na trajne osnove. V isti meri se mora od njih zahtevati neoporečno izvrševanje dolžnosti v duhu objektivne, vestne In interese naroda razumevajoče službe. Vesten uradnik mora vedno občutiti zaščito zakona, a odločna borba proti korupciji* kjerkoli se ona pojavi, raoiu vrniti narodu vero v korektnost vodstva državnih poslov.
Sredi volilne borbe bomo proslavili 201etnico naše države. Globoko obžalujemo, da našemu narodu ni dopuščeno proslaviti tega dne v miru, bratski ljubavi in v hvaležnem spominu na vse, kar mu je narodna država poleg vseb težkoč dosedanjega našega skupnega življenia dala. Toda isto tako globoko verjamemo, da bo 201etnica Jugoslavije pomenila začetek novega razvoja, boljšega življenja in za-dovoljnejše bodočnosti.
Naša stranka je nastala v vdani službi visokemu idealu velikega kralja Zedmi-telja. Nad tem idealom tudi danes lebdi duh onega, ki je svoj narod ljubil iznad vsega, ki je vse svoje življenje posvetil edinemu cilju, da Jugoslovenom zagotovi zunanji in notranji mir in zadovoljstvo in da tako izpolni vero neštetih generacij, ki so hrepenele po ujedinjenju in svobodi in zanjo umirale. On je svoje življenje žrtvoval bodočnosti nerazdeljive zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev. Služba temu idealu je tudi ^anes najvišja naloga jugoslovenskega rodoljuba.
JNS stopa v volilno borbo za politično, moralno, duhovno in materialno obnovo naše države in svesta si je, da izpolnjuje zadnje besede velikega kralja in da čuva Jugoslavijo za naš narod in za sina umrlega voditelja. Proglas na koncu navaja volilne parole JNS.
Podpisan je v imenu JNS od predsednika stranke Petra 2ivkoviča.
Nemci aretirali Jana Bat'o
PRAGA, 21. nov. br. Ogromno senzacijo je včeraj v vsej češkoslovaški javnosti izzvala vest, da so Nemci aretirali znanega češkega veleindustrijca Jana Bat'o. Iz kakšnega vzroka so sa zaprli, ni bilo znano. Češkoslovaške oblasti so takoj intervenirale v Berlina, nakar so aretiranega Bat'o zopet izpustili. Z nemške strani pojasnjujejo sedaj zadevo s pomoto. Vodstvo sndet-sko-nemške stranke je ie svoječasno sestavilo spisek vseh onih čeških ljudi, ki bi jih bilo treba v primera kakega prevrata zapreti. Na tej listi je bil tudi Jan Bat'a.
Ko so Nemci zasedli sudetske pokrajine, so merodajni krogi ime Jana Bat'e črtali iz tega seznama, ker bi njegova aretacija v inozemstvu gotovo zbudila neugoden vtis. O tem pa niso bili obveščeni vsi podrejeni organi. Ko je Bat'a v soboto prišel na nemško mejo, so ga aretirali, a pozneje na podlagi naknadno prejetih navodil zopet izpustili. Bata se je sinoči vrnil v Zlin, danes pa je prišel v Prago, da obvesti me-rodajne kroge o svojem neprijetnem doživljajo.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 21. novembra 1938.
Ste?, 62
vzkliki: živela Jugoslavija; Živel dr. Stojadinović n V;>rašanje. k; naj ga volitve rešijo, je postavljeno povsem jasno: Ns eni strani je ogromna večina ljudstva zbranega v JRZ (fciveli), na drugi strani , pa je gomila brodolom cev (splošno ogorčenje in vnkluvi- Dol z njimi!) Na nali s-iaru so dela ,aa drugi strani prazm oe-
sede in obup onih, ki so nek ^ vodrib ia oblačili, sa državo pa ničesar storili. Na
nasi strani «o Uati, K.i gTade, U* OTUgi pa
oni. ki podirajo. (Ponovno ogorčeno vzklikanje Dol z njimi!)
Prhajam, da pod zastavo dela in ust var jenja zberem vse konstruktivne lile Jugoslavije (Vsi zborovale! vzklikajo Kot 6D mož: Živel dr. Stojadinović. Živel nas voditelj!  Vsi smo za vas!), časi, sa katere
se bore naši nasprotniki  v tvojem rule-
cem zagr.au. so minuli enkrat za vselej.
Nova doba se je že davno začela PriSel j« čas. da pridejo tisti, ki delajo za domovino, v prvo vrsto   (vzkliki: Tako je! živel
dr. stojadinović!) Ta nova doba. to novo delo išče vseh sil, torej na delo. Jugoslaviji so, bol, kot kdaj prej poirebni vsi njeni rodoljubni sinovi 20 let je minilo odkar je bila ustanovljena naša velika in zedinjena država Vidimo, kako dnig za drugim umirajo veliki sinev; nagega naroda, heroji in
graditelji Jugoslavije Zatisnil je Oči veliki kralj Peter Osvoboditelj (vzkliki: Slava kralju Petru!). Tragično je končal svoje svetlo življenje viteški kralj Aleksander zedtniteij (ponovno vzklikanje: Slava kralju Aleksandru Mučeniku!) Umrl Jc nas veliki državnik in učitelj Nikola Pašič (Slave mu!) Prav danes leži na mrtvaškem odru se eden velikih graditeljev Jugoslavije dr. Ante Trumbić (vzkliki: Slava mu!) Kaj so nam zapustili ti veliki možje našega naroda .Zapustili so nam svetel vzor svojega življenja glede tega. kako je treba živeti in umirati za srvojo državo in za svoj narod. Kakšno Jugoslavijo so nam zapustili. Dr. Ante Trum bič in Nikola Paši Ć" sta podpisala slovito krfsko deklaracijo 7 julija 1917. To je eden prvih dokumentov za zgraditev Jugoslavije. In takoj v uvodu deklaracije stoji od besede do besede takole: Zastopniki SHS ponovno in najodločneje naglašajo. da je ta nas tro-imeni narod isti po krvi, jeziku govorje-
nem in pisanem, po občutju svojega edm-stva, po kontinuiteti in celoti ozemlja, na katerem neraadvojeno živi ter po strupnih življenjskih internih svojega narodnega obstanka in vsestranskega razvoja Svojega moralnega in materialnega življenja
Ideja o njenem nam dnem edinstvu 'm nikdar u uralli Bratje, kar sta veliki Srb Nikola Pasle In veUlci Hrvat dr. Ante Trumbić, za katerim danes žaluje Hrvatska, povedala le na Krtu pred ti leti kot veliko zgodovinsko resnico. Kar Ita rekla sta tudi podpisala. Ali naj ml, njihovi nasledniki In potomci, pa naj se imenujemo Srbi aH Hrvatje, moramo to iz mržnje oporekati 7 (Burni vikUkl: Nikdar! zivei nas voditelj!) Aii naj mi danes izdamo  idejo o narodnem  edinstvu našega
naroda. (Val iborovalei ponovno vzklikajo: Nočemo! Živel naš voditelj! živel dr.
Stojadinovič!) Ne, bratje, ml iz JRZ in kraljevske vlade In vi, ki podpirate našo
politiko, nismo bili nikdar in tudi ne bomo nikdar izdajalci. Hočemo enotno hr nede-ljeno Jugoslavijo. (Živela Jugoslavija!) In taksno Jugoslavijo hočemo Se bolj dograditi, jo okrepiti ter napraviti srečno 8 složnim delom našega naroda, vseh treh imen in vseh treh glavnih veroizpovedi. (Navdušeno odobravanje Je doseglo svoj vrhunec.) To je naš program. Kdor je za ta program, bo  11.  decembra volil mojo
listo, listo miru na mejah, listo reda in usto dela.  (Vzkliki: Hočemo vsi! Uveli!
Govor predsednika vlade je množica ljudstva sprejela z navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem. Neprestano je vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ostalima dvema kr. namestnikoma, predsedniku vlade dr. Stojadlno-viču in ostalim ministrom ter JRZ. Po zborovanju je bil prirejen Danket, na katerega je bilo povabljenih okoli 200 ugled* nih osebnosti. Na njem je bilo Izgovorjenih tudi več zdravic Med drugimi je govoril tudi predsednik vlade dr. Stojadinović, ki se je zahvalil vsetn navzočim za tako lep sprejem v Bosanski Krajini, Na banketu Je vladalo izredno Živahno in veselo razpoloženje. Dr. Stojadinović je zatem sprejemal narodne poslance in druge zastopnike iz vseh krajev, nakar ae je
odpeljal  s  posebnim vlakom v Beograd.
Opozicijske kandidature
v Sloveniji
JNS in pristaši bivše socialistične stranke so po medsebojnem dogovoru postavili kandidature v vseh srezih
V okviru volilnega dogovora med JNS. KDK, beograjsko združeno opozicijo in socialistično skupino, ki jo predstavlja dr. Topalović, je bil med JNS in socialsti za Slovenijo sklenjen ožji volilni sporazum, po katerem sta si obe politični skupini, čuvajoč popolno samostojnost svojih programov, razdelili kandidature ter se dogovorili, da se bosta medsebojno podpirali.
Na drugi strani so ostale skupine opozicijskega bloka, ki so zastopane po t. zv. kmečko delavskem gibanju in po disidentih bivše SKS. sklenile podobno sodelovanje.
Tudi pristaši Ljotičevega »Zbora« so za vse sreze dravske banovine postavili svoje kandidate.
Kandidature JNS in bivših socialistov v srezih dravske banovine so naslednje:
MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE
BREŽICE: Fran Trupej, posestnik in župan v Sevnici, namestnik Alojz Soba, trgovec v Zdolah
CELJE: Ivan Prekoršek. bivši narodni poslanec; namestnik: Jakob Jeram, cin-karniški delavec v Celju
DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muhvič. trgovec v Petišovcih, nam.: Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih.
GORNJI GRAD: Anton Zehelj. posestnik in lesni trgovec, nam : Maks Podpečan, posestniški sin v Ljubnem.
KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah, nam.: Ignac Kovše, delavec v Paki. obč Vitanje.
LAŠKO: Josip Petejan. uradnik OUZD v Mariboru; nam. J. Mura, rudar. Trbovlje.
LJUTOMER: Franc Skuhala posestnik v Križevcih, nam.' Joško Glaser. posestnik v Paričjaku.
MARIBOR   LEVI BREG:   1.   dr. Avgust
Reisman. odvetnik v Mariboru. 2. dr. Miloš Vauhnik. odvetnik v Mariboru, namestnika: L Andrej Bahun. železničar v p., 2. Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv Ani v Slovenskih goricah
MARIBOR  DESNI BREG:   1.   dr. Otmar
Pirkmajer. pomočnik bana v p . Ljubic iubliana. nam.: Ivan Klrbiš. posestnik Prepolje.
V tem srezu je Še paralelna socialistična kandidatura- Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru
MTJF^KA SOBOTA: Franc Talanvf, posestnik v Gornji Radgoni nam Kolo-man Martinee. posestnik v Satahovcih
DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar v Mariboru, nam.: Rudolf Rošer, rudar v Cmi pri Preval i ah
PTT^J: Anton Kolarič. župan ln posestnik v Središču, nam.- Anton KupčlČ ml., posestnik  in  ekonom.  Ptujska gora.
SLOV EN J GRADEC: Albert Funcer, trafikant v Slovenjgradcu; nam.: Franc Krajne, posestnik pri št. Ilju, občina
Mislinje.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan Jen-čiČ, podpolkovnik v p., smarje pri Je?šah; nam.: Joaip Bergle*, posest-
nik. Bobovo.
LJUBLJANSKO OKROŽJE
ČRNOMELJ: Ivan MaleSlc, trgovec in župan v Metliki; nam.: ftpiro Vrankovle, lekarnar v Črnomlju.
KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; nam. Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah.
KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam.: Franc Hočevar, st^ posestnik v Kolenči vasi.
KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik Okroglo pri Kranju; nam. Karel Bajd, delavec. Primakovo pri Kranju.
KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam Ivan Polovic, dimn. mojster in posestnik v Kostanjevici.
LITIJA: Josip Strnian, trgovec in posestnik. Mala Kostrevnica, obč. Šmartno pri Litiji; nam. Ivan Obreza, poa. sin. Doberljeva. obč. Vače. (Tudi v tem srpzu je postal jen a paralelna socialistična kandidatura: Ivan Arh, rudar v Zagorju.)
LOGATEC: Franjo Tavčar, špediter na Rakeku; nam. Viktor Benica, zasebni uradnik. Dolenji Logatec
ML'BI JAN A OKOLICA: L Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, bivši narodni posianec; namestnika: L Frane Kr-žič, zidar v Borovnici; Z. Pavel Pav-čič, tesarski mojster ln posestnik v Ljubljani.
NOVO MESTO:   Josip Mattco, posestnik
in trgovec v Gotni vasi; nam.: Cvetko Zorko, posestniški sin v Družinski
vasi.
RADOVIJICA: Pavel Olip. posestnik in župan v Lescah; nam. Ivan CeJesnlk, tov. delavec na Jeseničan.
ŠKOF J A LOKA: Albin Roman, bivši narodni poslanec, posestnik v Vifanar-jih; nam.: Ivan Hafner, čevljarski mojster v skorji Loki.
LJUBLJANA MESTO: L dr. Albert KnV mer. senator; 2. dr. Celostin Jelene«, odvetnik v Ljubljani; namestnika: L inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani.
Lista opozicijske skupine, ki jo tvori JNS in socialisti, je bila že poslana v Beograd ter bo v smislu volilnega sporazum« priključena državni listi dr. Vladimira Mačka.
Kandidature druge skupine, ki kandidira v Sloveniji na listi dr. Mačka, še niso bile v celoti objavljene.
Sestanek koroških borcev
Jesenice, 20. novembra.
Na pobudo članov nekdanjega ljubeljske a odreda kor- škin borcev, so se v soboto zvečer v Soka km domu na Jesenicah zbra borci, ki so se pred 20 leti udc'ei n lit 'ivb Jev za Koroška Prišli so  . i.   L,)\ bijane. Koroške
Beie, Javornika. Jesenic in drugih krajev, da so med seboj osvežili spomine na hude borbe pri Humbergu. Borovljah. Svetni vasi, Podrožici, na boje, ki so se vršili ob Žili in Dravi in na gorske prelaze, ki so jih branili pred vpadi tujih čet.
Med udeleženci so bili v veliki večini
delavci in nameščenci iz obmejnih in industrijskih krajev, ki so si po dolgih letih zopet enkrat krepko stiskali roke in med seboj  prijetno pokramljali o tistih
hudih, a vendar za nas in našo domovino tako pomembnih časih. Nekateri so prišli v spremstvu žena in odraslih hčerk, ki so pazljivo sledile besedam predavatelja o hudih borbah svojih mož in očetov za osvobojenje naših orjakov onkraj Karavank.
Družabni večer je otvori) predsednik irajevne organizacije LKB g. Lovro Hu-ner, ki je uvodoma pozdravil zastopnika policije g. Sedeja. odposlanca Osrednjega jdbora LKB g. Moharja iz Ljubljane in predavatelja g. dr. Lojzeta Udeta iz Slo-venjgradca ter vse tovariše in njih svojce, ki so prišli od blizu in daleč. G. Hu-mer je v lepih besedah orisal pomen takih organizacij in sestankov, ki imajo namen gojiti tovarištvo med nekdanjimi bojevniki in vzbujati spomine ni tiste burne, težke, a tudi lepe čase.
Predavatelj g. dr. Ude je v dveurnem predavanju v zgoščeni obliki podal sliko
bojev ljubeljskega odreda, ki se je boril v Borovljah, Svetni vasi in ob dravskem mostišču pod rnogočnlm gradom Hum-bergom, kjer so sovražne čete imele najmočnejše oporišče. Predavatelj je tel viharno odobravanje. Po predavanju se je razvila   prijetna   zabava.  Nekdanji bojni
tovariši so med seboj prijetno kramljali, izreku marsikatero prijetno in bodrilno
besedo in končno ubrano zapeli tisto prelepo koroško narodno: »Nmav čez izaro.
nmav čtz gmajnico...«
Konec prevroče ljubezni
Zagorje. SO. novembra
v petek ponoči Je prišlo do razburljivega krvavega dogodka v Zagorju. V Rakibovl slaščičarni, ki je bila odprta sele pred tedni, je ljubosumen krojaški pomočnik Sal-mič napadel z nožem slaščičarjevo name-•cenko Jožico Uletovo, nakar je pobegnil.
Vendar so ga orožniki izsledili se isto noč in ga aretirali. Uletova se zdravi v ljubljanski bolnici.
Balmič je pri zaslišanju izpovedal, da ga je k zločinu pr gnalo ljubosumje. V petek j ponoči je čaka: na sestanek z dekletom, ki
j rnu je pa reklo naj pride pozneje, ker mo-' ra ie pomiti pod. <5alcal je do'go. Ko Je po ; polnoči nenadno vstopil v slašč čarno. je presenetil slaščičarja in dekle. Ustrašila sta se ga, on je pa vendar Se povabil dekle, naj pojde z njim. Rotil je lepo Jo-Ž:co, naj pojde  z njim. češ da ne more
brez nje živeti. Dekle mu Je pa odgovorilo, da jo bo Rakib poročil. Salmič se je zelo
razburil Ln v razburjenosti je pograbU noz, ki Je ležal na mizi, ter začel udrihati po
nezvestem dekletu. Po zdravniški izjavi pa ima Uletova le lažje rane na glavi, ki izvirajo od udarcev, najbrž od ročaja noža Na rokah ima tri manjše rane. dalje ima
prerezan levi kot ustnic. Uletova se bo lahko kmalu vrnila iz bolnice, saj je le lažje ranjena. Toda Za r—sr«? ni »jo vendar senzacijo.
Nočni obisk v tuji hiši je bil prijavljen tukajšnjim varnostnim oblastem, ki poizvedujejo po vzroku. Razgrajača se zagovarjata, da jima je »mož« dolgoval nekaj denarja, kar pa ee je izkazalo za neresnično. ReS pa je.  da je  imel pri Bebi nekr-j
tisočakov. Z zadevo se bo pečalo radefko sodišče, ki bo ugotovilo, čemu sta Vars k in Kovač nasilno vdrla v tujo hiso.
Jesenice dobe mestno ubožnico
Na Jesenicah se gradi ena največjih in najlepših social
nili ustanov na Gorenjskem
Jesenice, 20. novembra. Mestna občina jeseniška se je polnih 10 let pripravljala na gradnjo nujno potrebnega ubožnega zavetišča, v katerem bi imeli na stara leta prijeten dom in vso oskrbo revni in onemogli občani Mestni ubožci so sedaj še razkropljeni po drugih krajih v raznih ubožnih zavetiščih, za  katere je  mestna občina precej
več dajala kot bi plačevala v lastnem ubožnem zavetišču. t
Po dolgoletnih pripravah je zadeva sedaj že tako daleč dozorela, da je bil v nedeljo slovesno vzidan in blagoslovljen temeljni kamen in da bo mogočno poslopje že v prihodnji jeseni lahko slovesno izročeno plemenitemu namenu.
Ze prejšnji občinski odbor je vsako leto v proračun vstavil znatne postavke za gradnjo mestnega ubožnega zavetišča. Iz nabranih znatnih letnih presežkov prejšnjega in sedanjega občinskega odbora in v okviru bodočih letnih občinskih proračunov so se in se bodo zbrala dovoljna sredstva za mogočno stavbo, ki bo v srečo ubogih, v okras mesta in v ponos vsem tistim, ki so in ki bodo pri tem sodelovali.
Mestno ubožno zavetišče se gradi kakih 200 m stran od državne ceste, na tako zvanih Pisarjah v senci stoletnih dreves. Ta prostor je eden najlepših na Jesenicah, tu je dosti solnca, čistega zraka in miru, ker je precej vstran od ceste in železnice.
Do stavbišča so zgradili široko cesto, ki ima več odcepov na levo in desno. Načrte in proračun za stavbo je napravil ing. arh. g. Jože Platner iz Ljubljane Stavba bo 51 m dolga ter 14 oz. 10 m široka. Deloma bo enonadstropna, deloma dvonadstropna in vsa podkletena Imela bo centralno kurjavo, angleška stranišča, kopalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo
Na   levem  traktu  bodo  stanovanja za
sestre oskrbnice, kuhinja, skupna obed-nica, čakalnica, ambulanca in bolniški sobi za moške in ženske. V sredini stavbe bo kapelica. V glavnem delu stavbe bo 24 sob z eno, dvema in največ s 4 posteljami. Skupno bo 50 postelj ter večja družabna soba za dnevne razgovore. Vsa stavba z notranjo opremo bo stala okoli 1,500.000 din.
Blagoslovitev temeljnega kamna je bila za Jesenice velik dogodek. Ob dohodni cesti so plapolale zastave, na stavbišču pa se je vila ogromna državna zastava. Na stavbišče so prikorakali gasilci z Jesenic, Hrušice ter Krekova godba. Navzoči so bili skoraj vsi občinski odborniki z županom g. Markežem na čelu. Navzoči so bili tudi predstavniki oblasti, državnih uradov, KID, projektant inž. arh. Platner ter zastopniki telesnovzgojnih, narodnih, kulturnih in stanovskih društev in organizacij.
Na govorniški oder je stopil mestni Župan in načelnik občinskega socialnega odseka g. Peter Amež, ki je pozdravil predstavnike oblasti, uradov, društev in ustanov ter zastopnike tiska, nakar je orisal priprave za to stavbo, v kateri bodo preživljali jesen življenja oni, ki jim usoda ni naklonila lastnih domov in ne bivanja v krogu svojcev. Blagoslovitev kamna je ob lepem nagovoru Izvršil mestni župnik, duh. svetnik Anton Ka-stelic. V temeljni kamen je bila vzidana spominska listina, katere besedilo jc g. Arnež preči tal vsem navzočim
Z dograditvijo Mestnega ubožnega zavetišča bo mestna občina dovršila veliko socialno nalogo Vsi ki bodo uživali ugodnosti te pomembne socialne ustanove se bodo nekoč s hvaležnostjo spominjali vseh. ki so pri njeni gradnji prej ln sedaj sodelovali.
KOLEDAR
Danes! Ponedeljek. 21. novembra katoličani; Darovanje Device Marije
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Melodija sveta, matineja
2-Princesa in muzikant« ob 14.15 Kino Union: Vzorni soprog-
Kino Sloga: Gospodična Mozart Kino Moste: »Trojka« in »Hrabrost ka-petanac
Kino slška: Doživljaj ene noči Razstava slikarja Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljonu
DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr, Pccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste
— Zaloška cesta.
Naše ^le^nllš?'
Ljubljana je porazila državnega prvaka
V zaključnem jesenskem kolu so na celi Crti zmagan domaČi klubi — Ljubljana je poskocia od predzadnjega na 9* mesto
Ljubljana. 21. novembra Z včerajšnjo nedeljo je bil končan jesenski del ligaškega prvenstva, vendar se bo pomladanski del nadaljeval že prihodnjo nedeljo. Savez bo namreč prihodnje leto z nizom večjih mednarodnih prireditev proslavil 20-letnico svojega obstoja in je zaradi tega zasedel nekaj nedelj, ki jih morajo ligaši zdsj nadoknaditi. Enajsto in zadnje kolo je bilo popolnoma v znamenju domačih klubov. Niti enemu od gostujočih »e ni posrečilo odščipniti vsaj ene točke. Na treh tekmah je bil rezultat 3 : 0, Varaždinci pa so v Beogradu prejeli celo 9 golov. Prvenstvene lestvica je od četrtega mests dalje doživela izdatne spremembe.
Ljubljana je imela v goateh zagrebške akademike. Haškovci po stari tradiciji v Ljubljani nimajo sreče ln so rudi tokrat pustili obe točki. S svojo tehnično, a precej mehko igro, nikakor ne morejo uspeti. Ljubljana je, odkar je spremenila svoje moštvo, kakor prerojena. Grm tal je prinesel v napadalno vrsto smiselno igro, polno lepo zasnovanih akcij, ki bi morale roditi še večji uspeh, ako bi našle razumevanje pri soigralcih. Prave kombinacijeke igre pa nam domači napad ni nudil, nekateri igralci, zlasti Erber. se nikakor ne morejo otresti solističnih nagnenj, zaradi česar se pokvari marsikatere zrela prilika. Kril sita vrsta igra preveč defenzivno in ne podpira zadosti napade. Ožja obramba je prav z« prav najzanesljivejši del moštva, ki nikdar ne kloni. Stari rutiner Bertonoelj je kos sleherni situsciji, njegov partner Oglar pe se polagoma razvije v zelo porab-no moč. V mladem vratarju Lindtnerju je dobila Ljubljana polnovredno nadomestilo za Pogačnika. Hašk je zadovoljil le delno. Moštvu se pozna dobra šola madžarskega trenerja. Tudi s streljanjem niso skopi, a včeraj jih je v tem pogledu spremljala izrazita smola Nekateri dobro mišljeni streli so le za malenkost zgrešili cilj, kar je na moštvo očitno delovalo. Igro kratkih pasov so jim domači kmalu razbili in v drugi polovici je Hašk napravil vtis popolne mzrvanosti Nič ni pomagal« odlična igra kri lake vrste, ki jo lahko, kot celoto, prištevamo med najboljše med ligaši. Napad je bil premehak m čeprav so ga krilci neprestano zalagali s uporabnimi žogami, je manjkalo potrebne odločnosti. V tem pogleda je to se vedno stari Hašk.
Začetek je pripadel Hašku. Po nekaj minutah pa so domači prenesli igro na Haško-VO polovico in v 23. minuti je GrintaJ dosegel za Ljubljano vodstvo, pri čemer obramba gostov ni bila na višku. V isti minuti po odmoru ie kresna Grinta lova ak cijs rodile po Erberju drugi zgoditek za Ljubljano. Rezultat 2 : 0 v korist domačih se ni do konca spremenil. Beograjski sod nik Stefanovič je sodil odlično in mu je občinstvo, kar se v Ljubljani ne dogaja pogosto, priredilo ovacije.
V Beogradu sta bili dve tekmi. Jedin stvo je igralo s Sparto ln je z odlično igr v drugem polčasu zasluzeno zmagalo 3 : 0 BSK je odpravil vamfdinsko Slavijo s ko pico golov. Nič n~ n j ko dc    "rat 'n ral njihov vratar kppftuH^ati    prcu    o. .
grajskimi strelci, dočim sami niso niti enkrat potresli nasprotne mreže. Zagrebčani so nezadovoljni zapustili igrišče Gradjan-skega, ki se je sestal s svojim soimenjakom iz Skoplja. Po šibki igri so domači komaj zmagali z 2 : 1. Domačim ni uspelo ničesar in so zaradi tega popolnoma izgubili živce. Zgodilo se je celo. da je Sipoš napadel soigralca Lešnika in ga jc sodnik zaradi tega izključil.
V Splitu je Hajduk postregel nasproti Jugoslaviji 2 odlično igro in je svojega nasprotnika gladko premagal s 3 : 0. Pri gostih je zadovoljila edino obramba. Z enakim rezultatom je sarajevska Slavija na domačih tleh porazila Baska.
Po XI. kolu je stanje naslednje: BSK 19 točk, Jugoslavija 15, Gradjanski (Z) in Hajduk 14, Hašk in Slavija (S) 12, Jedinstvo 11. Bask 10, Ljubljana 8, Gradjanski (S) 7, Slavija (V) 6, Sparta 4.
V prvenstvu LNP jo Bratstvo porazilo Reko 3 : 1, Hermes Svobodo 4 : 1, Jadran Marsa 4 : 1, Kranj Kovinarja ° : 1, Mura Železničarja 2 : 1. Tekma Maribor : Slavija je ostala z 2 : 2 neodločena,
V Zagrebu je bila včeraj končana dvodnevna skupščina plavalnega saveza. Delegati so ostro grajali postopanje savezne uprave. Izvoljen je bil novi odbor 8 predsednikom dr. Bregantom, tehničnim referentom Macanovičem in tajnikom Fare-lom. V načelu je bila sklenjena reorganizacija državnega prvenstva, ki se bo delilo v prvenstvo nacionalne lige (Ilirija, Viktorija, Jug, Jadran) s plavanjem in vaterpolom, dalje na prvenstvo posameznikov (plavanje in skoki), prvenstvo juniorjev in ne pokrajinska prvenstva (v treh skupinah). Khibi bodo razdeljeni na razrede, enako plavači. Po končani skupščini so se zastopniki Ilirije, Juga, Viktorije in Jadrana sporazumeli glede terminov tekmovanja za Jadranski pokal. Nadzor5*tvo nad tem tekmovanjem bosta prihodnje leto imela jugoslovenski in italijanski savez.
V tujo hiso sta vdrla
Radeče, 21. novembra Danes teden je bil v Radečah občinski Martinov sejem, ki je bil, kakor smo že poročali, zelo dobro obiskan. Med drugim so bili na sejmu tudi posestnica Kurentova iz Retna in njen »mož«, dalje posestnik Varšek iz Vrhovške gore ln brezposelni rudar Stanko Kovač u Trbovelj. V neki gostilni zunaj Radeč so prišli skupaj ter v prijetni družbi tudi popili kozarček vina. Končno so se mirno razšli. »Zakonca« sta odšla domov. Ko je nastala tema. Je nenadoma pričel nekdo klicati, naj mu takoj odpreta vrata, česar pa »zakonca« nista hotela storiti. Po glasu sta spoznala Verska in Kovača, m katerima sta bila popoldne v družbi. Ker se vrata le niso odprla, sta odala Varšek in Kovač na dvorišče in jela razbijati po vratili, dokler niso padla
z tečajev. V naglici se Je »mož« reSU pred azgrajačema ter Obetal skozi okno is hi-
$e. medtem ko Je posestnica Kurentova
ila v hiši ter v stranu čakala.kaj bo. ^ sreči pa ji nista storila nič hudega,
DRAMA
Začetek ob 20
url
Ponedeljek. 21. novembra: Brezov gaj. Red B
Torek. 22 novembra: zaprto
Sreda, 23. novembra: Potopljeni svet. Rod
Sreda
Četrtek, 24. novembra: Labodka. Red Četrtek
Petek, 25. novembra: zaprto Sobota, 26. novembra: Trideset sekund ljubezni. Red A
Drama pripravlja najnovejše delo Pavla Oolie »Dobrudža 1916«. Delo nam slika dogodke na tem bojišču v desetih siikah. Zrežiral bo dramo režiser O. šest. Premiera bo v sredo, dne 30. t. m.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 21. novembra: zaprto
Torek. 22. novembra: zaprto. (Ero z onega sveta. Gostovanje v Celju)
Sreda, 23. novembra: Manon. Gostuje gn. Zlata Gjungjenac. Izven
četrtek, 24. novembra: zaprto
Petek, 25. novembra: Aida. Gostuje g-dčna Vera Majdičeva. Izven
Sobota, 26. novembra: Roxy. Premiera. Premieraki abonma
Celjane opozarjamo na jutrišnje gostovanje ljubljanske opere. Začetek bo ob pol 8. uri zvečer. Irjela se bo Gotovčeva Opera »Ero z onega sveta«. V vlogi kmeta Marka bo gostoval g. Josip Križaj iz Zagreba. Era bo pel g. Franci, Giulo - - gdcna Hey-balova, Domo — ga. Kogejeva, mlinarja — g. Janko. Dirigiral bo ravnatelj Polič, režija je inz. Golovinova. •>
Ga. Zlata Gjungjenac bo gostovala v sredo, dne 23. t. m. v naši operi v svoji najboljši vlogi v Massenetovi operi »Manon«. Odlična umetnica Je imela v tej vlogi izredne uspehe pri nag in tudi drugod, kjer je gostovala. Gostovanje v sredo bo izven abonmaja po običajnih opernih cenah.
»Roxy« Je naslov nove operete, ki se bo prvič vprizorila na slovenskem odru v soboto, dne 26. t. m. V naslovni vlogi bo nastopila gdčna Barbičeva. Povemo pa tudi, da bo igral eno glavnih vlog naš g. Lipah. Premiero pripravljata dirigent 2ebre in režiser Golovin.
Gdčna Vera Majdičeva, ki je več let z odličnimi uspehi nastopala v tujini, bo po daljšem presledku zopet pela v naši operi v petek, dne 25. t. m. Gostovala bo v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida«.
Vlomilec Lukman prepeljan v LJubljano
Ljubljana. 21. novembra Včeraj &o pod močno stražo privezi v Ljubljano v Zagrebu aretiranega tatu in vlomilca Franca Lukmana. Lukman. ki je star šele 26 let, je doma iz Gor. Kraljevca v Premurju. 2e zgodaj je cdšel od doma. Izučil se je čevljarske obri, potem pa Je kot pomočnik delal v raznih mestih. Ker pa ga čevljarska obrt ni veselila se je, ko je zaSel v slabo druščino, kmalu lotil druge donosnejše obrti. Na;prej je pričel z vlomi v Celju, kjer Je prevede! večr mesecev v zaporu, nato pa je krenil na Hrvatsko, kjer Je bil zaradi tatvin tudi zaprt V zadnjih letih Je bil ie petkra* lca^novan ta ao ga iz Zagreba, kjer se je menda počutil se najbolje, izgnali za dobo treh let.
V začetku novembra se je Lukman pojavil v Ljubljani, kjer je zagrešil nekaj tatvin v okolici. 8. t. m. popoldne pa se je znašel na Opekarski ces i, kjer je zagledal odprta okna pritličnega stanovanja račiinakega kontrolorja Maksa Pre-kia. Lukman ae Je nekaj časa sukal okrog hiše, prisluškoval je in ugotovil, da ni nikogar v spalnici. Brž je zlezel skozi okno in v sobi odprl omaro, iz katere je vzel siv plašč in črno obleko, nato na prebrskal še mizo, kjer je našel zlato zapestno uro, v kaseti pa še zla* o zapestnico in nekaj drugih dragocenosti. Suknjo, oziroma plašč Je kar oblekel, stisnil obleiko rxxl pazduho ln z zlatnino v žepu skočil iz analnice, odhitel po ovinkih nazaj v mesto in tekel naravnost na kolodvor. Tatvina je bila sicer opažena in je Pre-ker-Jeva svakinja takoj otovee ila policijo vendar se Je spretnemu zL:kov;-u po? > Odnesti pete. Odpeljal se je z vlakom do Zidanega mosta in že v va?onu prodal obleko nekemu potniku, ki je izstopil v Radečah. Lukman «e Je iz Zidanega mosta peljal naprej v Zagreb, kjer je del ukradene *1*twlw prodal za 400 din. Noe je preživel v družbi veselih deklet, zni raj pa se je zatekel v Vlaško ul>o in poiskal
zatočišča v gostimi nekega Petra Barbir-Ja. Lukman pa še ni prespal mačka, ko se je v njegovi sobi že zglasil detektiv in ga aretiral.
Na policiji Je po nekaj dnevih zasliševanja priznal, da ee je pripel al iz Ljubljane in povedal tudi. da je del ukradene Zlatnine, ki so Jo še našli pri njem. ukradel na Opekarski ce\s*i v Ljubljani. Med zaplenjeno zlatnino Je tudi nekaj prstanov, ki fih. je Lukman poiskal v drusrih stanovanjih ▼ Ljubljani. Na pollci;i Luk-
mana, ki se je izdajal navadno za trgovskega potnika, ie zaslišujejo.
gtev. J.62
»SLOVENSKI KARO D«, ponedeljek, 21. novembra 1S>3S.
Stran 8
KINO UNION, tel. 22-21
(Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — Sijajna borka, ki se je Igrata na letotajl Menall VSdBNI SOPROG "JTiir ._ smeh — ZABAVA — GLASBA — HUMOR
Iz Ptnfa
DNEVNE VESTI
— Slovenski jezikovni tečaji za Slovence
v Beogradu. Društvo Slovencev v Beogradu je začelo prejšnji mesec izdajati svoje glasilo, mesečnik v obliki časnika. Zdaj je izšla druga številka glasila beograjskih. Slovencev, ^Slovenski odmevi«, ki objavlja značilen članek, da so roditelji v Beogradu živečih slovenskih otrok sklenili poglobiti znanje materine govorice med svojimi otroki. Na sestanku Društva Slovencev v Beogradu so sklepali, kako bi naj smotrno poučevali svoje otroke v slovenščini in inspektor prosvetnega ministrstva, mani Šolnik Pavel Flere je podal obširen referat, kako je treba mladino usposobiti v znanju lepega slovenskega jezika. Delovanje Društva beograjskih Slovencev v tem pogledu zasiuži vse priznanje in širša slovenska javnost bi se naj nekoliko bolj zanimala zanj ter društvo vsaj moralno podpirala.
— Kongres rezervnih av»jatikov. Včeraj je bil v Beogradu kongres naših rezervnih avijatlkov, organiziranih v Združenju rezervnih avijatikov kraljevine Jugoslavije. Rezervni avijatiki imajo doslej svoje organizacije v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skcplju, pripravlja se pa usta novitev njihovih organizacij Še v drugih večjih mestih. Danes se poklonijo udeleženci kongresa na Oplencu spominu kralja Aleksandra I. Na kongresu so obravnavali rama stanovska vprašanja in izrazili z! ar ti željo, da bi jim bilo omogočeno izpopolniti se v letanju.
— Konferenca načelnikov general štabov držav balkanskega sporazuma, ki je bila zaradi smrti Kemala Atatilrka preložena, bo v ponedeljek 28. t. m. v Atenah. Šefi general tabov se pripeljejo v Atene s posebnim vlakom v soboto in na kolodvoru bodo svečano sprejeti. V Atenah se zbero načelniki jugos'ovenskega general Dušan Simonovič, turškega general Fev-zi Cakmak in rumunskega generalštaba Štefan Inescu s svojimi prijatelji. Vsi bodo gostje gr?ke vlade. Konferenci bo predsedoval načelnik grškega generalnega štaba general Papaeros.
— Zahteve na,ših lekarnarjev. Včeraj dopoldne je bila v Zagrebu glavna letna skupščina lekarnarske zbornice, na kateri se je zbralo okrog 200 delegatov iz Zagreba, Beograda, Skoplja, Ljubljane, Novega Sada in drugih mest. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo lekarnarji ustanovitev samostojnih farmacevtskih fakultet In pa zdravstven egra zadružništva.
— Strasna avtomobilska nesreča, v petek prfpoldne se je pripeila na cesti med Mostar jem in Dornanovičem strašna avto-t mobilska nesreča. Tovorni avto je na ' ovinku zavezi 1 v brzojavni drog in se nenadoma ustavil. Kabina se je vsa zdrobila. Vsi potniki so odleteli na cesto. Na mestu 3 a obležala mrtva lastnik avtomobila Spasoje Kulas" in šofer Abdulah-man Pararvan
Iz Ljubljane
—lj Podaljšek Bkrabčeve ulice, škrabče-va ulica leži v zahodnem delu mesta, kjer se mesto stika z Rožno dolino. Med Rožno dolino in »pravim« mestom je ob Cesti v Rožno dolino manjša stanovanjska četrt, ki je bila sezidana po vojni. Njene ulice se proti zahodu končujejo v močvirnem travniku, ki se razteza proti Rožni dolini. Čeprav je močviren, bo prej ali slej zazidan in tedaj bodo segale čezenj projektirane Ažbetova. Orožnova ulica in podaljšana škrabčeva ulica. Podaljšek Skrabčeve ulice nasipavajo že nekaj tednov z zemljo, ki jo izkopavajo pri kopanju temeljev za stanovanjsko hiso Poštne hranilnice.
—lj Tatvine. Uršuli Jamnikovi na Gallusovem nabrežju 25, je nekdo odnesel kratek zimski površnik kariraste barve, vreden 200 din. Iz drvarnice v Bohoričevi ulici 14 je bilo ukradenega več ključavničarskega orodja, 3 kokoši in čopič za beljenje. Oškodovanka je Marija Vodopi-vec, ki ima okrog 400 din škode. Izpred barake na Mesarski cesti pa je bilo oni dan ukradenega več perila, last Mihaele Bregar.
—lj Jutrj bo predaval pod oK rti jem Pri-rodosiovnega društva ob IS.15 v mineraloški predavalnici univerze univ. dr>c. dr. Božo škerlj o ^Rasah izven Evrope«. Predavanje bo v 30 diapozitivih pokazalo obširno revijo .jući. od najtrših do najlepših in zasluži, da ga v obilnem številu po-setite.
—lj r.7*tanova ljubljanskega meta za učence državne tehniške srednje sole in učence tn učenke delov xLske moške ter ženske obrtne šole v Ljubljani je razpisana in sicer tri mesta za učence tehniške srednje šole in tri mesta za učence in učenke delovodske moške ter ženske obrtne šole v Ljubljani v iznosu po 1.000 din na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na mestni uradni deski in na šolski deski Tehniške srednje šole v Ljubljani.
ISi H Ca?
Danes zadnjikrat ob 14.15 uri
MATINEJSKA PREDSTAVA napetega in zabavnega filma
ir>c A  Titi sWfff f7flf A Ml*        carolb lombard
1PI   Pl%J£iM.WK>f\H 1 FRED MAC MURRAV
KINO MATICA 21-24
Cene Din 2.50 — 6.50
—Samo še danes je čas za prijave za Putnikov izlet v Trst v dneh 26. in 27.
t. m.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za prvo polovico novembra naslednjo statistiko fštevilke v oklepaju se nanašajo na prvo polovico novembra lanskega leta). Otvor jeni konkur-zd v dravski banovini — (1), v primorski — (: i, v drinski 1, v zetski — (1), v dunavski — (1). Razglašene prisilne porav-
KINO SLOGA, tel. 27-30
Danes ob 16., 19 in 21. uri poslednjič Danlelle DarrieuT v veseli glasbeni burki
Gospodična Mozart
Jutri predvajamo odlično francosko filmsko delo v znaku evropske kulture
VELIKA ILUZIJA
Film jc bil na Bienali v Benetkah odlikovan s prvo nagrado
snsasnansansi
—lj Pobegel dijak. Od svojih staršev je pobegnil 13 letni dijak Franc Tomše, ki je krenu iz Ljubljane proti Sušaku. Pobegli dijak je za svojo starost dobro razvit, okroglega obraza in svetlih las Na sebi ima temnosivo obleko in rjav plašč.
Iz €>*ia
na ve izven konkurza v dravski banovini 2 (1). v savski 3 f3>, v drinski — (1), v zetski — (1). v dunavski 1 (1). Končana konkurzna postopanja v dravski banovini 1. v sav>ki 2 (1). v dinski 2 (31. v dunav-s3d 3 (2). v moravski — (1), v vardarski 1 (1) Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (1). v savski 5 (2), v vrbaski — (1), v dunavski L
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in deževno vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znaiala v Beogradu 10, v Zagrebu S. v Mariboru o, v Ljubljani 4.8. Iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 2.0.
— Sleparski cigan. K posestniku Ivanu šumlaku v Sp K rasah pri Rečici ob Savinji je prišel oni dan neki cigan in ga pregovoril da je zamenjal svojo kobilo z njegovo, nm doplačal še 200 din ter mu izro*il tudi živinski potni list. Sumlak je pozneje ugotovil da ga je cigan osi epa-ril. kei je zamenjana kobila nadušljiva. Kakor so kasneje ugotovili orožniki, je bil sleparski ci^an najbrž Janez Hudorovič. ki je znan konjski mešetar. Hodi iz kraja v kraj in govori spakedrano hrvatsko narečje.
— Tisoči ljudi lahko pogrevajo, milijoni
pa ne! s tem se pojasniuje dejstvo, da dane? mili oni ljudi dnevno uporabljajo Chlorodon' za zobe in ti imajo lepe in bele zobe. Chlorodcnt je pojem kvalitete in cene.
_ Dva poškodovanca. Snoči so pripeljali reševalci iz Mo*t v bolnico 38 letnega delavca Stanka Logondra, Logoader je skočil iz drvečega vlaka in pade) na kamen, kjer je obležal s hudimi poSk od barja na glavi in po životu. — Iz Braslovč pa so prepeljal v bolnico 8 letnega posest nikovecra sinčka Avgus a Em^ršiča. ki ga je nekdo oplazil z bičem po obrazu in mu poškodoval levo oko
— TežKa železniška nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila na železniški postaji Zemun—Ncvigrad težka železniška nesreča Subotiški brzo vlak je v gosti megli pre^azil 3 delavce ki so nameščali kretnice. Strašno smrt pod vlakom so našli delavci Milovan Gajič, Aleksa Perin in Jan Pecnik.
— O otrOgkih napakah in njih odpravljanju bo predaval drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču v riaalruci meščanske šole prof. Gustav šilih iz Maribora, Na to predavanje opozarjamo zlasti starše in vzgojitelje.
—c Usoden padec. V četrtek je padla 32 letna dnina ri ca Cecilija Salovenova iz Podkraja pri Velenju doma tako nesrečno, da si je nalomila sp«>dnjo čeljust, ša-lovenova se zdravi v celjski bolnici.
—c V bolnici je umrl* v petek 721etna dnlnarica Marija Oprešnikova iz S odraža pri Laškem.
—c Gradnja poslopja Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti. Podiranje stare i-Krone« na Krekovi cesti je že skoraj v celoti končano Staro poslopje je dala podreti mesina občina v lastni režiji. Kakor znano, bo zgradil Pokojninski zavod v Ljubljani na tem zemljišču moderno tri-nadstropno stanovanjsko poslopje. V poslopju bo 9 dvosobnih in t roje trisobnih stanovanj ter troje garsonier. Podrli bodo tudi staro mitnicarsko hišico. V sobote dopoldne se je sestala v Celju kom:sija, v kateri so bili zastopniki Pokojninskega zavoda in mes'ne občine celjske. Sklenjeno je bilo, da se bo pridela gradnja poslopja nekako v treh tednih.
—c N»ve vremenske his«ce na prostoru med kolodvorom in hotelom »Pošto* .>bčina ne bo gradila, pač pa bedo naročene moderne aparate namestili na oglu na severni strani kolodvorskega poslopja. Dela bodo kmalu končana. Postajališče za avtobuse nameravajo premes'iti s prost?-ra pred kolodvorom v Koleučevo ulico za >Putnikovc paviljon in odstraniti nasad v Kolenčevi ulici, da bi pridobili prostor.
— SK Celje : SK Olimp 3:1 (1:1). Na Olimpovem igrišču je bil v nedeljo popoldne odigran ostanek 23. oktobra prekinjene podsavezne prvenstvene tekme med Olimpom in Celjem Tekma je bila prekinjena ob stanju 2:0 za Celje v 27. ml-nu'i drugega polčasa, zato je bilo treba odigrati še ostalih 19 minut. Teh 19 minut je poteklo brez gola. tako da je ostal rezultat 2:0 za Celje neizpremenjen. Olimp je začel takoj v začetku krepko napadati, vendar pa je bila obramba Celja na mestu.. Celje se je kmalu znašlo, a ni znalo izrabiti niti ene prilike. Po 19. minuti se je tekma nadaljevala ket prijateljska, V 22 minuti je izvedel Olimp hitro akcijo in Mi t rovi č je po resel mrežo Celja Olimp je bil boljši v startu in je brnel odslej nekoliko več od igre. Napad Celja je igral raztrgano in brez prave volje V 40. minuti je škerl iz razdalje 25 metrov izenačil V začetku drugega polčasa je bil Olimp še vedno v lahni premoči, a ni imel strelcev pred grlom v 26-minuti je Krempuš iz neposredne bližine potresel Olimpov gol. Celje je šele sedaj zbralo svoje sile ln je prešlo v lahko premoč, ki jo je obdržalo do konca 'ektne. V 38. minuti je Barajmovič po lepi solo akciji povišal na 3:1 in postavil končni rezultat. Tekma je nudila samo povprečen nogomet Mošt v s svojo igro nista zadovoljili gledalcev. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane objektivno.
— Vlom. V noči na nedeljo so neznani vlomilci vlomili v stanovanje posestnice Ane V oglar je ve v Ptuju in odnesli razne vrednosti, obleko in perilo. Voglarjeva ima Škode okoli 3000 din.
— S preklan© glavo najdena ▼ Itstnjaku.
V Doleni pri Ptujski gori je razburila tamošnje prebivalstvo strahotna najdba. 49-letna užitkarlca Neža Ljubeč Js Imela lepo posestvo, na katerem je vee let slot-no živela s svojim možem. Pred leti pa sta se ločila in se je njen mož preselil v Maribor. Ker ie bila Neža sama na posestvu, je Isto izročila svoji nečakinji, sama pa si je izgovorila užitek. Radi ulitka pa je nastal med njo in nečakinjo večkrat prepir, tako da je Ljubčeva morala hoditi na delo. Nenadoma pa je Ljubčeva izginila in domaČi so jo pogrešali več dni. a mislili so, da se Je najbrž napotila v Maribor k svojemu ločenemu možu po opravkih. Ko pa so v petek zjutraj prišli domači v listnjak, so našli Ljubčevo pod Ustjem mrtvo z veliko zevajočo rano
I na glavi, prizadejano s sekiro. Nad Ljubčevo je bil storjen grozen zločin, ne vedo pa. kdo bi bil zločinec, ker so v njeni sobi na§U hranilno knjižico, glaseco se na 9000 din. Po vseh znakih sodeč je morala biti med njo in napadalcem huda borba, ker je imela Ljubčeva obleko raztrgano.
V zvezi z umorom so orožniki aretirali nekega osumljenca in ga privedli v zapore  ptujskega  sodišča,  ki vodi preiskavo.
— Ponarejeni kovanci po 20 din so se zopet pojavili v našem mestu in je že več primerov prijavljenih oblasti. Prebivalstvo opozarjamo naj pazi na denar in vsak sumljiv primer takoj prijavi najbližjemu varnostnemu organu.
— Tatvina kolesa. Pred bolniškim poslopjem je neki neznanec odpeljal skoraj novo kolo delavcu Mirku žnidarsiču iz Zg. Hajdine. Kolo je bilo vredno 1000 din Istega dne pa so našli na Bregu moSko kolo znamke Brandenburg. Čigavo je kolo, ni znano.
— »Veseli dan ali Matiček se ženi« veseloigra v štirih dejanjih se bo sedaj po dveh prepovedih vendarle vršila in sicer v torek 22 t. m. Režijo vodi g. zižek. 2e kupljene vstopnice veljajo za to predstavo.
Iz Maribora
— V učiteljsko stanovsko častno razsodišče so bUi izvoljeni. Na rednem občnem zboru JUU Maribor desni breg so bili izvoljeni v stanovsko častno razsodišče gg. učitelji predsedniki: Josip Zora, Emilija Hriberšek in Jernej Crnko, člana: Ernest Vrane In Dora Martelanc. namestnika: Filip Pod gornik in Adela Alt, tajnik Branko Ceh in namestnik Vilko Minelič Volitve so se vršile z vzklikom. Ob tej priliki je bil sprejet tudi naslednji delovni program: Proučevanje dece in šolsko delo. 2. Bodoča družba in šola. 3. Nujnost teorije za prakso. 4. Pogledi na sodobno solo. 5. Računstvo v začetnem pouku. 6. Računstvo na srednji in višji topnji. 7. Jezikovni pouk v sodobni šoli in 8. Jezikovno oblikovanje na nižji stopnji.
— Mariborsko sokolstvo se marljivo pripravlja na proslavitev 1. decembra. Matični Sokol priredi na predvečer prazn'ka -50. t m v Sokolskem domu teiovad>no akademijo. Dne 1. decembra ob 1L dopoldne svečane proslava, združena z razvitjem naraščajskega prapora.. Zvečer na priredi skupno z Udruženjem rezervnih Čsstnikov, Zvezo vojnih dobrovsljcev. Zirezo Maistrovih borcev in Udruženjem vojnfh in val5 do^ slavnostni ples v vseh prosto**ih S.'krnskega, doma.
— Z Dravskoga polja. V Framu je pogorelo gospodarsko poslopje posestnlce Jožefe Prelog, razen tega so pa zgoreli vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje. — Na Dravskem polju je prodajal neki Mirko D. blago, ki so ga orožniki zaplenili. Mirka D. so odvedli v mariborske sodne zapore.
Gozdovniki
so zborovali
Maribor, 20. novembra Danes dopoldne je bil v Narodnem domu redni občni zbor lige nadih gozdovni-kov. Občni zbor je otvoril in vodil starosta g. dr. V Marin. Poročali so vrhovni načelnik Klojčnik, blagajnik Roje, nadalje za ljubljanski rod g. Frece, za trboveljski g. Kučnik, za celjski g. Filač, za litijski g. Tekavc, za mariborski g. Roje. V ligi so včlanjeni 4 rodovi. Med temi sta najmočnejša mariborski s 151, potem pa ljubljanski s 130 člani. Razen tega 6 samotnih družin. Od lanskega leta je število članov naraslo za 54. Prt volitvah so bili izvoljeni: dr. V. Marin starosta, dr. St. Tomažič podstarosta. Klojčnik vrhovni načelnik. Člani vrhovnega vodstva: ga Baranova, ga Doležalova, ga Golčeva, inž. Cijan, prof. Cestnik, Matelič, J. Sutnik, J. Vrisk, Dušan Vodeb, F. Orel, J. sajna. Nadzorni odbor: inž. St. Murko in inž. M. Vodeb. Predsednik razsodišča dr. H. Vel-ker.
DANES PREMIERA !
(Broadway M e 1 o d l e s 193«)
Robert Tavlor - Eleanor Fowell KINO MATICA — Tel. 21-24. — Ob 16., 19: in 21. uri
SIJSAfra, razkošna tn duhovita muzikalna revija
MELODIJE SVETA
Ljudje na zatožni klopi
Specialist sa tatvine osi, pa kljub temu uživa dober glas — Kolporter ki sta trdili, da sta si premoženje prihranili
Ljubljana, 21. novembra Tudi tatovi se specializirajo, ta na podstrešja, drugi na trgovine, tretji na žepe in tako dalje. Specializacija je v navadi tudi glede predmetov, nekaterim bolj diši obleka kakor staro železo, drugim bolj denar kakor jestvine in tako dalje. Vin-cenc Novak se je specializiral na jeklene osi od vozov. JetniSki paznik ga je pripeljal iz kaznilnice. Bilo je ob 9.15. Predsednik je pogledal v spise in videl, da Novak prestaja kazen in da bo kazen pre-stana ob 10. uri. Odločil je, naj fant prestane kazen, preden dobi novo. Novak je romal nazaj v kaznilnico. Pripeljali so ga kmalu po 10. uri. ko je bila kazen presta-na.
Posestniku Kersniku so izginile osi od starega poštnega voza, katerega je imel spravljenega v postnem hlevu v Pod peči. Novak je priznal, da je osi ukradel in jih prodal nekemu kovaču, toda začel je trditi, da se je za te osi že spokoril, saj je ravnokar prestal kazen. Seveda smo bili radovedni, ali je mogoča taka pomota, da bi sodišče za isti delikt hotelo obtoženca dvakrat kaznovati. Predsednik je prelistal spise. Prečital je zadnjo sodbo. Novak je vztrajal pri tem, da je bil zaradi »aks« že kaznovan. Zadnja sodba se je tikala »aks«. Najprvo je bil Novak kaznovan zaradi tatvine dviga'a, potem pa zaradi ukradenih osi. To je držalo, toda te osi so bile last nekega Gostiča iz Lukovice ln ne Kersnikove iz Podpeči. Seveda. Novak je ukradel že toliko osi, da ne ve, za katere je bil že kaznovan.
Novak se je delal kakor da Pravici ni ničesar več dolžan in ni mu bilo mogoče dopovedati, da še ni bil kaznovan za Kersnikove osi. Kazenski list ima že precej na gosto popisan, občina je kljub temu napisala da je na dobrem glasu. Pisma o glasu so sploh posebna posebnost v spisu obtožencev. V Novakovega so napisali na občini 10 prestanih kazni zaradi tatvine in podobno, a Novakov glas zaradi tega ni trpel. Včasih pride obtoženec s pismom o glasu, v katerem ni nobene kazni, a nesrečnež je na skrajno slabem glasu.
Za ukradene Kersnikove osi je senat prisodil Novaku 5 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Novak se je zgražal, češ da je bil Že kaznovan za te osi, kazni ni hotel sprejeti. Medtem ko je sedel zadaj v klopi in čakal na paznika, pa se je premislil. — Bom pa sprejel! Naj bo! je dejal
in prosil za mesec dni odloga za nastop kazni. Dali so mu ga, saj je tisti dan prestal staro kazen, nekoliko oddiha v svobodi mu ne more Škoditi.
SODBA V KOLPORTERSKI AFERI
V soboto smo že poročali o Ivanki in Katarini Jeretina, ki sta bili obtoženi, da sta prodajali ukradene izvode »Slovenca«, katere jim je dajal ekspedlter Fran Trt-nik. Senatna dvorana že dolgo ni bila tako polna občinstva. Med kolporter ji je bila ta afera že več mesecev znana, vest o zakladu, ki ga je policija našla v kovčegu obeh kolporterk, se je naglo razširila, za razpravo je zaradi tega vladalo izredno zanimanje.
Trtnik je vse priznal in se zagovarjal, da je Ivana Jeretina kriva, da je začel izvode krasti. Bil je kratkomalo zapeljan. Zelo se je kesal in sveto obljubljal, da ne bo nikoli več kradel. Ivanka in Katarina sta pokazali večjo odpornost pred sodnikom. Starejša Ivanka nikakor ni mogla brzdati svojega jezika, govorila je kakor dohtar, če je bila vprašana ali ne. Pravcati teater je uprizorila pred sodnikom in sestra Katarina ji je pomagala. Sodnik je moral poklicati paznika na pomoč, sicer ne bi mogel razprave končati. Ivanko je poslal nekajkrat na hodnik, da bi se ovadila, a dosti ni pomagalo.
Najbrž bi nikoli ne prišlo na dan, kako je Trtnik manipuliral v ekspeclitu, če bi Jeretinova ne obdolžila sostanovalce v Delavskem domu, da so ji ukradli 9000 din. Uprava Delavskega doma je zahtevala preiskavo, neka sobarica je bila tatvine osumljena. Med zasliševanjem na sodišču nt bilo skladnosti v izpovedih Ivano in Katre glede vsote, ki je bila ukradena. Zato je preiskovalni sodnik prosil policijo, naj preišče sobo Jeretinovih. Tako so našli zaklad v gotovim in hranilnih knjižicah.
Kolporterki sta trdili, da sta si denar krvavo prislužili. Katra je dopovedovala, da je mogoče tudi po kroncah prihraniti 150.000 din v 7 letih. Sodnik je verjel Trtniku, ki je priznal in povedal, kako je dajal kolporterkama ukradene izvode. Kol-porterji so bili tudi zaslišani. Obtoženki med njimi nista preveč priljubljeni, ker nista pristopili v »kolporterski trust« in sta prodajali liste ceneje. Trtnik je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora pogojno za dve leti, Ivanka Jeretina, ki je Trtnika zapeljala, na 6 mesecev strogega zapora, Katarina pa na 4 mesece strogega zapora.
Grozen samomor razuzdanega očeta
Popil je strup in si potisnil dinamitno patrono v usta,
da mu je raznesla glavo
Maribor, 20. novembra.
Strašna je smrt družinskega očeta, ki si jo je prostovoljno naložil pod težo okoliščin, ki so bile dognane v zvezi z raznimi življenjskimi zablodami. Smrt strojnika Ivana Brišnika iz Žerjava, ki je popil najprej strup in si potem potisnil v usta dinamitno patrono, da mu je razneslo glavo, je pretresljivo odjeknila v vsem obmejnem ozemlju. O tem groznem samomoru smo zvedeli nekaj podrobnosti
Ivan Brišnik je vzbujal že nekaj Časa sem zanimanje varnostnih organov in sicer na podlagi govoric, češ, da se vse preveč zanima za svojo Hletno hčerko, ki je za svojo starost dobro razvita. Bri-Šnikova žena je letos v juniju zbolela in je bila odtlej priklenjena na posteljo. Umrla je sredi avgusta. Komaj pa so je pokopali, se je oče približal svoji hčerki ter jo končno spravil tako daleč, da jo je zlorabil. Deklica pa ni o tem molčala, ampak je pripovedovala svojim prijateljicam in tako je kaj kmalu ves Žerjav vedel, kaj se pri Brišnikovih dogaja. Go vorice so prišle tudi na uho oblastvom ki so proti Brišniku uvedle kazensko postopanja Brisnik. ki bi se moral te dni zagovarjati zaradi svojih zablod pred sodiščem pa se je temu izognil tako, da si je končal svoje bedno življenje Kupil si je steklenico strupa, iz skladišča svinčenega rudnika pa je vzel dinamitno patrono ter odšel na teniško igrišče v Žerjavu pri Crni, kjer je sedel v šupi na klop. Izpil je najprej strup, nato pa prižgal vžigalno vrvico in v naslednjem trenutku je sledila eksplozija, ki je Brišni-
ku odtrgala glavo. Na kraj groznega samomora so takoj prihiteli ljudje. Kot prvi je našel svojega nesrečnega očeta 151etni sin, ki mu je oče pred samomorom dejal, naj pride čez 5 minut za njim na teniško igrišče. Fant, ki ni vedel za očetovo namero, pa je našel le očetovo trti plo — brez glave. Pokojni Brišnik je zapustil poslovilno pismo, v katerem pravi, da je njegovi tragični smrti kriva — hčerka.
Z Zidanega mosta
— Brat predsednika JNS g. generala živkovica v Sevnici. Kot gradbeni inže-novo grajene železniške proge št. Janž.— Sevnica je zaposlen med drugimi tudi inž. živkovica v Sevnici. Kot gradbeni inž. nega generala Petra živkovica.
— Velika tatvina v vlaku. V četrtek, 17. t. m. je poslala neka zagrebška tvrdka trgovcu v Ljubljano sedem paketov raznega blaga, ki je šlo z večernim vlakom štev. 526 skozi Zidani most. Blago, vredno nad 4.000 din, je pa med vožnjo izginilo. Gotovo gre za drzno tavino. Neumljivo je, kako se je tat neopaženo priplazil v tovorni voz in odnesel sedem razmeroma velikih paketov, ne da bi ga kdo videl. O tatvini so bile takoj obveščene zidanmoške varnostne oblasti in tudi ljubljanska policija, ki je prišla na Zidani most.
— 8.75 kg težka repa. Posestnik g. Jakob Jež iz Loke pri Zidanem mostu je pridelal 3.75 kg težko repo, kar je zelo redek primer v kmetijstvu. .
ALI OGLASI
Beseda 50 par. dave« posebej Preklici Izjave beseda Dto L—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase os priznamo.
Azno
Beseda SO par  davek posebej Nalmanlsl znesek * Dto
Ne premoći ji ve Hubertuse
trenčkote in vse vrste dežnin □lasčev.  ooiea.   perua  l  t_ d
o a )b o i ] 11  nakup pri f H E S B E O. •-ju bi lan a  Sv   Petra cesta 14
Svete najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne
dr G PICCOLIJA
v Ljubljani • priporoča bledim tn slabotnim osebam.
LOKAL
s sadjem ln zelenjavo, dobro vpeljan, oddam zaradi odpoto-vanja. Odkupnina nizka Naslov v upravi »Slov. Naroda«.
2699
STOLE, POHIŠTVO,
otroške postelje in pletenje stolov ter vsa popravila najceneje: Breg 14. 2702
KLIŠEJE
ENO
vEOAivrc
momuu
SIPINA BASIP/3
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši snesek 8 Din
MEDARNA
Ljubljana, židovska ul. 6, nucil sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670
NAMIZNA JABOLKA
zimska, mosanec, bobovec prima roba 3.50 din, dobra roba 3.00 din po povzetju od 50 kg naprej franko postaja Dravograd; razpošilja Henrik Zech-ner, Libeilče, Koroško. 2701
JABOLKA
štajerska, zimska, zelo okusna, plemenite fine vrste kakor ka-nada. citronke, lederice itd., kg. po 5 in 6 din. zaboji od cca 50 kg brutto za netto, franko postaja kupca za % predujma, ostanek po povzetju razpošilja: Eksport »Jabolka«, Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56.
59 R.
NAJBOLJA! TRBOVEI>JSKI
Orez prahu W *    KOKS. SI HA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 —  lelefoo ZU-oi*
24. L.
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5
flfana 4
>SLOVENSKI NARODf, ponedeljek, 21. novembra 1988.
fttar. 262
Sefa trboveljskega
občinskega odbora
Bila ;e v sredo popoldne in na nji so se obravnavale
tekoče zadeve
Trbovlje, 2o. novembra V sredo popoldne je imel tukajšnji občinski odbor sejo.  kateri je predsedoval predsednik občine g   Klenovšek. Predsednik občine -e najprej prečita) odl-^k banske    uprave.    po    katerem    se prošnji občine, da bi se dovolila gradnja novega občinskega doma  v  Lokah in tja premestil sedež občine, ne ugodi. Nato je poročal o anketi na banski upravi zaradi redukcij  delavstva  podjetja  Dukič  na Dobrni, na  katerj so se  izčrpno obravnavale možnosti zaposlitve odpuščenega delavstva pri raznih javnih delih In drugih podjetjih  Občina je priskočila takoj na pomoč zlasti oženjenim in jim priznala dovoljeno podporo   za samce za odprla kuhinjo. Banska uprava je nakazala podporo v znesku 1C000 din. Občinski odbornik Pliberšek  je  k  poročilu  predsednika pripomnil, da se bo število brezposelnih na zimo nedvomno še pomnožilo In bo treba skrbeti, da se bode razna javna dela čim-preje   pričela,   da   se  brezposelne zaposli Predsednik g  Klenovšok poroča o pregledu občinske blagajne, ki jo je našel v najlepšem   redu.   Član   upravr   z. Berger poroča, da je podana krajevna  potreba za gostinski obrat  Eme Cmkovič in  se naj predlaga Izdajo koncesije za krčmo Nato so b:le  odobrene  številne  podpore občinskim  ubožcem,  odobreni        bili  razni računi in potnine in izredni izdatki, ki jih je sklenila občinska uprava. Na predlog člana uprave g   Vrtačnika je  •v'1, ^preletih več oseb v članstvo občine
V krajevn: šo'ski odbor Sv Planina je bil  na  predlog  podpredsednika   ^i ■**ine g
Plavšaka sprejet, odnosno izvoljen posestnik Zabrložnik Franc iz Sv. Planine, ker se je dosedanji odbornik Veda j preselil v druge občino.
V varstveni svet okrajnega sodišča v Laškem so bili izvoljeni g. Osterc Anton, upravitelj meščanske šole. g. Pečnik Josip, upravitelj deške šole v Trbovljah in g. Beg. upravitelj de£ke šole na Vodah ter Rak Miroslav upravitelj šole pri Sv Katarini.
Prošnji gradbenega odbora ces'e Trbovlje—Dobovec za podporo se ne mere ugoditi, ker o' proračunskega kritja Sprejem v domovinsko zvezo tukajšnje občine se zagotovi Wertheimerju Emilu iz Zagreba, če bo dobil naše državljanstvo. Oddan so bila dela pri gradnji nove stanovanjske hiše za upokojeuce najnižjim ponudnikom Rozin-Tomšetu. Zdolšku šsvag-lju in VVeissu Vladislavu.
Predsednik občine izjavlja, da je občina odločena zgraditi nov občinski dom in sicer na svojem zemljišču, ker je prenos sedeža v Loke zabranjen. Zato predlaga da se zgradi dom na občinski parceli pri občinskem kopališču ki je prav primerna m na lepem mes'u Ta okoliš še ni zazi dan in je še prostor razpoložljiv za smo-trenejšo in monumentalnejšo zazidavo in ho obstoječe zgradbe možno vključiti v regulacijski sistem občine. Proti dvema glasovoma je občinski odbor -»prejel predsednikov predlog
V razpravi je bila še poprava poti za Savo in v Retju nakar i*1 nredsednik ob-Mne sejo zaključil
bila otvorjena z Nimcovičevo indijsko obrambo. Na nekem mestu je že izgledalo, da bo Botvinnik dobil. Prišel je namreč 8 presenetljivo žrtvijo kvalitete na videz v prednost. Toda Reshevskv je sijajno parira] a proti žrtvijo dame, za katero je sčasoma potem dobil dve trdnjavi in dva kmeta. S to premočjo ima tudi Se v prekinjeni poziciji Reshevskv izglede na zmago, vendar bo Botvinnik morda še lahko izsilil večni šah, ker njegova dama dokaj ugodno stoji.
Stanje je sedaj: Fine 6 (2), Keres 6 (1), Botvinnik 4'/2  (1), Capablanca, dr. Alje-
bin 4»2 (1), dr. Eowe 8 m pol, Reshevskv S (S), Flohr S. Situacija je radi petih važnih prekinjenih partij zopet nepregledna Vse te partije pa bodo danes popoldne in zvečer v Amsterdamu dokončane. Najbolj se bo potem dvignil Reshevskv, ki bo dosegel predvidoma iz svojih treh prekinjenih partij najmanj 2V* točke. Reshevskv ima namreč nedokončano tudi še svojo partijo z dr. Aljehinom. O tej je bilo že poročano, da jo je Reshevskv dobil, vendar je bila vest preuranjena. Dr. Aljehin ima sicer izgubljeno pozicijo, ni pa se še za enkrat vdal.
it* več državni prvak
rtffnjem flna'rcem srečanju so beograjski šahisti porazili ljubljanske
L i ubija na. 21 novembra Na včerajšnjem finalnem srečanju za dr Savno prvenstvo  ie  LŠK   nastopil nasproti BSK kot favorit, toda  Beograjčani so do kazali, da so neprimerno boljši Šahisti ka kor Zagrebčani, (čeprav ie njihovo moStvo šestaialo domala iz istih članov kakor prot; SuboHci. le da  je na prvi deski i£ral moj Ster Sava Vukovtč, jim Ljubljančani s tre mi mojstri niso bili kos. Domači so tekmr. vzeli preveč   z lahke strani in so jih zato gostje že v otvoritvi nadigrali. Sele ko je bil položaj brezupen, smo opazili v ljub ljanskem moštvu nekoliko več borbenosti, žal pa je bilo že prepozno. L§FC je preveč počival na lovorikah in njegovo moštvo od srečanja v Zagrebu ni resno treniralo, če prav so vedeli, da jih čaka v Reograjčanih mnogo težji nasprotnik.  Poraz bo morda dobra šola za bodočnost.  Reosrajski gost je so zmagali zasluženo in so vsi do zad nJega pokazali temeljito Šahovsko znanje Dvoboj je imel v zveznem tajniku 2. Mag diču izvrstnega  in  nepristranskega vodjo Prireditev, ki je hT'!a  v restavracij' »Zvez di«.  je  zbudila   med   ljubljanskimi šahisti veliko zanimanje.
Najprej sta končala Nikolič (BI in Si-kosek (L). Cmi se je v izenačenem položaju zakombinira! in fe Reograjčan že v 2° potezi zmagal. Kmalu nato je Reograd beležil že drugo točko. Busck ie '/koristil tvegano šorlijevo igro in je gladko zmagal. Pred opoldanskim prekinjenjem je bila končan • še partija med Milanom Vidmarjem ml. in Vukovičem. Prvi si je zgra-dil izborno pozicijo, a je nato popusti! Vuko-vič" je imel dobre nade na zmag;> ie pa pristal na ponujeni remis. ker ie bil v časovni stisk;. Pred popoldanskim nadaljevanjem je bilo *anje 2 in pol : pol za Reograd. Popoldne sta nato prva sklenila premirje Gabrovšek (L) in FCindij (B). Črn je imel v končnici sicer premoč kmeta, kar pa ni zadostovalo za zmago in je bila partija po 56 potezan 'emis. Stanje je bilo 3 : 1. Kmalu nato *ta končala na zadnji deski Pavlovjć (R) in Šiška (L). Tu so gostje prišli poceni do točke. Šiška je kot črni po polnoma nadigral nasprotnika in je bil pred sigurno zmasjo. Nenadno je popustil, kar je borbeni Beograjčan spretno izkoristil in zmagal v končnici. Gostje so vodili že 4 : 1. Potem je padla tudi odločitev na drugi deski med Furlanijem (L) in Popovi čem (B). Ljubljančan bi lahko kot črni po enostavil položaj, je pa igro nepotrebno kompliciral. Popovič je dobil kmeta, ki je odločil končnico v njegovo korist. S stanjem 5 : 1 je bila končna zmaga Beograjčanov že gotova stvar. Preostali sta še dve
i partiji. Ciril Vidmar je na sedm; deski odlično igral otvoritev nasproti Petroviču in ga postavil pred neizbežen mat. Bila je to edina domača zmaga Končno stanje 5 In pol : 2 in poj sta postavile Preinfalk (L) m Savić (B). Po mučni pozicijski igri. v kateri je Ljubljančanu že trda predla, je v končnici rendarie pr:š.»o do razčiščen ia, ki je prineslo obema po pol točke.
Beograjčani bodo danes nastopili v Zagrebu v medmestnem dvoboju. Igralo se bo na desetih deskah.
šahovski veleturnir
na Holandskem
Amsterdam, 21. novembra. V soboto zvečer je bilo v Arnhemu igrano 9. kolo turnirja osmih najboljših šahistov sveta. Dr. Aljehin je v odlični partiji porazil Capa-blanco, ki je ravno tega dne praznoval 50.
rojstni dan ter bil zato deležen Se posebne počastitve pred začetkom igre. Flohr in dr. Euwe sta remizirala, partiji Botvinnik-Ke-res in Fine-Reshevsky pa sta ostali prekinjeni. V slednji ima Reshevskv prednost.
Sinoči se je v Bredi vrštfo 10. kolo turnirja. Do prekinitve sta bili zopet končani samo dve partiji. Dr. Euwe je remiziral z dr. Aljehinom. V damsko-indijski obrambi je dr. Aljehin kot črni že kmalu v začetku igral manj običajno potezo (4. . . . La6). Toda dr. Euwe je dobro pariral ter je imel dalj časa iniciativo. Mimogrede je dr. BJu-we žrtvoval skakača, vendar dr. Aljehin žrtve ni sprejel. Pozneje se je dr. Aljehin z žrtvijo kmeta osvobodil, dobil kmalu Se kmeta nazaj, nakar je v enaki poziciji sledil remis. Enako je remis končala partija Keres-Flohr. V Caro-Kann otvoritvi si je Keres kot beli zaman prizadeval zmagati. Flohr si je pustil na f6 napraviti dvojnega kmeta in Keres je nato s sistematično igro na končnico skušal izrabiti to slabost, vendar so bili vsi napori zaman. — Posebno zanimivi in razburljivi sta bili obe ostali partiji, ki še nista končani. V partiji Capa bianca-Fine je slednji igral Nimcovičevo indijsko obrambo. Capablanca je prišel v otvoritvi v prednost in Fine je moral v taktičnih zapletih iskati rešitve. Žrtvoval je skakača za napad. Capablanca se je v komplikacijah sprva dobro znašel, odbil napadalne poizkuse ter imel že kmeta več. Zopet pa je prišel preobrat v časovni stiski, ki je obema nasprotnikoma hudo nagajal. Čeprav je imel Fine samo 4 minute časa za 19 potez, je znal dobiti kmeta nazaj in zelo popraviti pozicijo. Ob prekinitvi ima Capablanca v trdnjavski končnici le Se majhno pozicijsko prednost, pa radi zelo reduciranega materiala ni več verjetno, da bi mogel doseči več nego remis. —  Tudi   partija   Reshevskv-Botvinnik je
Narodno obrambna matineja v Kranju
Priredila sta jo podružnica CMD in Branibora in dosegla je lep uspeh
Kranj, 21 novembra
V ^ledaiiski dvorani Narodnega doma se je včeraj dopoldne vršila narodno ob-rabmna matineja, katero sta priredili podružnici CMD in Braniboira. Udeležba je bila srednje velika, za tako pomembno prireditev, ki bi morala privlačiti in združiti vse meščanstvo brez razlike, pa gotovo premajhna. Prejšnja leta je bilo na enakih matinejah precej več ljudi, več razumevanja in navdušenja za stvar. Morda je bilo slabši udeležbi vzrok dejstvo, da je bila prireditev prestavljena. Matineje sta se udeležila tudi župan Češenj tn sreSid podna čelnik g. Dojk.
Uvodoma je imel odvetnik g. dr. J are iep, poučen govor, posvečen 20 letnici Jugoslavije. Poudaril je, da smo v novi državi v prevelikem veselju nad težko pribor j en o svobodo pozabili, da nam je naša mlada svoboda samo ustvarila možnost za svoboden razmah in napredek, ki pa je odvisen od nas samih in našega dela. Pozabili smo. da vladati pomeni služiti svojemu narodu, medtem ko smo prej služili tujcu. Izgubili smo vezi. ki so nas združevale v boju za svobodo Celo obletnica naše svobode ir zed'njenja nam je po- j staia le npkaka oficielna dolžnost, zato je skrajni čas. da si vsaj ob 20 letnici te •»vobode Izprašamo vest in postavimo jasen cilj. ki bo vnei naša srca. zlasti pa srca naše mladin« bj nas navdušil za plodno delo Ta cilj naj bo delo za složno sožitje vs^h treh narodov in delo za socialni mir v državi. Odstranimo vse vzroke ki *o sožitje ovirajo živimo v dobi ene izmed največjih političnih in duhovnih kriz. ko so stari družabni red ruši, zato pazimo da nas čas ne najde nepripravljene
Po teh splošnih rrvodntc mislih ob prazniku zedinjenja je g dr. Jarc opozoril na ♦ naše sestre in brate v tujm. ki tega praznika ne poznajo Pokazal je. kako skrbe Za svoje manjšine in za svoje 'judi v tujini naši sosedje Nemci in Italijani. Opo-
zoril je na nemški institut v Stuttgartu, ki je proglašen za mesto Nemcev v inozemstvu. Monakovo in Lipsko pa vodita znanstvena proučevanja. Odtod se vodi točna evidenca Nemcev v inozemstvu. Vratislava (Breslau) je mesto za ekonomsko ekspanzijo na jugovzhodu. Sem prihajajo nemške manjšine iz vsega sveta Italijansko društvo >Dante Alighieri« deluje že nad 50 let med Italijani v inozemstvu. Namestu predvojne »Lega Naziona-Ie« deluje v lulijski krajini društvo »Ita-lia Redenta«. k- širi italijanski jezik med s 1 ovansktm p rebi valstvom.
Ali ni prišel čas. da se tudi Jugoslovani vprašujemo, kaj smo storili za brate v tujini, ki so živ del naše narodne skupnosti in našega narodnega telesa.? Ni zadosti, da naši državniki skušajo z raznimi komemoracijami zavarovati narodni obstoj naših manjšin temveč moramo ves narod zainteresirati za nas problem. Narodne manjšine naj narode med seboj spa-tajo. Temperamenten govor g. dr. Jarca je bi« sprejet z navdušenim aplavzom.
V koncertnem delu matineje se nam je po daljšem odmoru spet predstavila naša domača pevka ga prof Pire Rosan da, ki je z občutkom zapela dve Ipavčevi pesmi: »Na poljani« in -»Ciganka Marija«. Znani Jeklamator in recitator g. Vehovec Jakob je z vsem poudarkom deklamiral Gregorčičevo »življenje ni praznik«. Učitelj glasbene šole g Lipar Peter je nato zapel dve narodni: koroško »Pojdem v rute? in > Rožmarin«. Za zaključek je primorsko društvo »Sloga« zapeko dve pesmi, od katerih je bila zlasti ona o izgnancih zelo ganljiva Skupno sta pa »Sloga« m »Sokolski pevski zbor« zapela »Buči morje adrijanako«.
Prireditev je uspela in dosegla svoj namen, poudarjamo pa željo, naj v bodoče narodno obrambne matineje zbero k skupni misli in udeležbi ves Kranj, pa tudi program bo moral biti bolj pester in bolj prilagođen značaju tovrstnih prireditev.
Annabella in Mura t se ločita
Poročena sta bila Štiri leta, pravega zakonskega življenja po skoraj nista poznala
Takrat Je bila njuna skupna sreča še možna, čim je pa postala Annabella mednarodna zvezda ter jela nastopati v vseh velikih filmskih ateljejih Anglije in Amerike, je Jean Murat začutil, da mu ne pripada več. Od takrat sta potovala po svetu, ne da bi utegnila preživeti vsaj nekaj mesecev ali tednov v srečnem zakonskem Življenju. Lani sta hotela praznovati skupaj vsaj božične praznike, pa se jima tudi to ni posrečilo. Murat je potoval po Indiji in Kitajski in zakasnil se je tako, da se je vnil v Francijo razočaran. Annabella je pa ta čas nastopala v svojem drugem velikem ameriškem filmu »Suez« s Tyrone Povve-rom«. Mimogrede sta se videla letos spomladi, ko je bil v Londonu izdelan film »Večerja v Ritzu« in ko je Annabella priletela v Pariz, kjer 1e nastopila v drugem filmu >Hotel du Nord«.
In tako sta oba na jubilejni julijski večerji (Annabella j* rojena 13. julija Jean pa 14. julija) mirno sklenila ločiti se. Zakonska zveza se zdi obema mučna In groteskna. Zakonca, ki ne živita skupaj niti tri mesece v letu in ki prav za prav nista zakonca, se morata slednjič ločiti. Drugega izhoda tu ni bilo. Če se ni hotela Annabella izneveriti filmu in vrniti k rodbinskemu ognjišču. Njene svetovne slave bi bilo s tem konec, ostala bi ji samo še francoska slava. Ta žrtev ji je bila pa pretežka. Ne da bi pokopala svoje staro prijateljstvo sta se odločila za ločitev. Annabella odpotuje 26. t. m. zopet v Hollywood, kamor jo kliče nova zelo ugodna, toda stroga pogodba, po kateri bi morala plačati 120.000 frankov globe za vsak zamujeni dan. Zato hoče biti v Hollywoodu raje teden prej, nego dva dni pozneje. S tem bo končano njeno štiriletno zakonsko življenje z Jeanom Mura tom, ki prav za prav nikoli ni bilo pravo zakonsko življenje.
Eden najslavnejših francoskih zakonov v umetniškem svetu bo ločen. Annabella in Jean Murat sta prišla do spoznanja, da zakon, kakršen je njun, ni vreden, da bi vezal oba umetnika, ki potrebujeta popolno medsebojno svobodo. Skupaj sta živela komaj dva meseca v letu. Poročila sta se leta 1934 na magistratu v Saint Cloudu v Parizu skoraj tajno, da bi se izognila radovednosti pariškega prebivalstva. Jean Murat takrat še ni jemal svetovne filmske dive Annabelle, temveč samo prvo francosko filmsko igralko in junakinjo filma »Pariš Mediteranee«. Temu filmu sta se morala zahvaliti, da sta se seznanila.
Slabokrvni in zima
J. Manville in E. Chase opisujeta v »The American Journal of Physiology« očitno zvezo med slabokrvnostjo in nesposobnostjo prenašati hud mraz. Poskuse sta delala na miših, umetno obolelih za slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja vitaminov B v hrani. Izkazalo se je, da so slabokrvne miši abnormalno občutljive za mraz. Poginile so že pri —3° C, d očim so zdrave miši brez vsakih posledic prenašale tak mraz po cele ure. Miške so se samo malo skrčile in skušale mrazu uiti. Cim so jih pa prenesli na toplo, so postale zopet čile in vesele.
Dognanja ameriških fiziologov so važna tudi za človeka. Nesposobnost prenašati mraz je že večkrat povzročila smrt slabokrvnih ljudi tudi če niso nastopile druge komplikacije. Za to domnevo govori dejstvo, da so našli v seru mehurjev, ki se pojavljajo na zmrznjeni koži, rdeča krvna telesca.
Novo sredstvo prsti duševni bolezni
Psihijatri so že večkrat poskusili lečiti duševno bolne z Insulinom. Duševno bolnemu dajejo tnsullnske Injekcije v dozah na konici noža. Pojavijo se krči, v katerih se bolnik bori s smrtjo. Borba je nevarna, toda v rokah izkušenega zdravnika ni hazardna. Trna pa to dobro stran, da zdrami skrite rezerve človeške misli, kl pomagajo bolniku uravnati zmešano štreno duševnega življenja. Insulinu se je pa pridružilo v zadnjem času še eno sredstvo in sicer organska snov metrazol. S tem sredstvom skušajo psihijatri lečiti v prvi vrsti duševno depresijo.
O uspehih lečenja z metrazolom je poročalo več strokovnjakov na letnem kongresu ameriškega zdravniškega združenja v Washingtonu. Zdravnika z živčne klinike v Omagi L. H. Toung in G. A. Young sta preizkusila metrazol na 21 bolnikih. Na zdravniškem kongresu sta poročala, da je novo sredstvo pomagalo v vseh primerih razen enega. Za zdravljenje so bili potrebni trije tedni in za vsakega boln'ka 7 injekcij. Ameriška zdravnika pa kljub temu pravita, da niti metrazolovo. niti insu-linovo lečenje samo ne zadostuje. Treba je ustvariti tudi take življenjske pogoje da se more bolnik trajno vživeti v novo Življenje, kar je pa zelo težko. Treba je poznati vse bolnikovo življenje. Insulinovo ln metrazolovo lečenje je samo groba tehnična podlaga.
Sin s sekiro ubil očeta
Planina pri Sevnici. 20 novembra Nas trg je širšemu svetu bolj malo znan, saj se skoro nikoli ne piše po časopisih o naših dogodkih. Te dni pa je bil storjen pri na« krvav zločin, kakršnih pomnijo ljudje le malo v naših krajih.
V bližini Planine je malo za sel je. kjer je živel poses'mlk Rapec s svojo družino. Ko so mu otroci doraščali. je imel z njimi največje veselje. Radj so ea ubogali, le 25 letni sin Franc je bil bolj razpisaipne narave In tudi potuhnjen napram staršem. Oče ga je češče opominjal, toda opomini niso mnogo zalegli. France je postal tudi nasilen in predrzen, kar je očeta zelo bolelo. Spametovala ga ni nobena beseda Tako te dorasel France v pravega razbojnika, kajterega so se vsi bali. Tudi, ko je prišel od vojakov, ni bil nič boljši. Pošteno delo mu ni dišalo. Rad je samo pohajkoval in zapravljal očetove prihranke.
Te dni se Je oče namenil kakor običajno na delo. Pri tem je posvaril sina. češ, da naj bo pameten in naj mu nikar vedno ne grozi. To je sina tako ujezilo, da je skočil po sekiro ter z vso silo udaril s topim delom po glavi svojega očeta, da je bil pri priči mrtev.
O zločinu so bili obveščeni domači orožniki, ki so pobesnelega Franca aretirali ln odvedli po zaslišanju v sevniške zapore, odkoder so ga v soboto, ko so mu temeljito izprašali vest, poslali z orož^iško patruljo na okrožno sodišče v Celju. Ubijalec je nesel s seboj sekiro, s katero je ubil očeta, kar je vzbujalo splošno pozornost med potniki.
Iz Ljutomera
— Premestitev. Cesrnl nadzornik g. Horvat Jože je premeščen od ljutomerskega cestnega odbora v Mursko Soboto.
— Slinavka se Siri. Pole?? že navedenih vasi. ki so okužene po slinavki in parkljevki se je sedaj pojavila slinavka še v Ljutomeru in Stročji vasi. Neokužene so os^a1© sedaj le še nekatere občine našega sreza. Vse kaže. da še ne bo kmplu konca tej kužni bolezni, ki povzroča na gospodarskem polju veliko škodo, zlasti še, ker so zabranjeni sejmi.
Posta ni in ostani član Vodnikove družbe?
F. W.
16
11 zelenem peklu
V taborišču je bilo že vse na nogah. H kolu blizu lesene kolibe sta bila privezana na dolgem jermenu dva konja.
— Komu sta namenjena? — je vprašal Gray.
— Nam, — je odgovoril kapitan Wills. — Enega sem že malo zajahal. Mirna in dobra konja sta. Naša prijatelja gauča sta jih nam prignala. To sta drugačna fanta, kakor tisti...
Tesnobe, ki je bila obšla zvečer mladeniča pri plapolajočem večernem ognju, ni bilo več. Zdaj se je čutil svežega in rad bi bil tudi on koristen Član ekspedicije. To je povedal polkovniku Morri-
su.
_ Ne boj se, da boš držal roke križem. Najprej
se dobro umij. potem pa zajtrkuj. Dopoldne si prost. Lahko se malo razgledaš po okolici. Gotovo te bo kdo rad spremljal.
— Kaj boste pa počeli vi?
— Jaz bi pa rad malo olajšal svoje letalo in ga pripravil za jutrišnji polet. Jutri se dvignem nad pragozd, da poiščem jezero.
Prve dni se mladenič ni dolgočasil. Od jutra do večera je imel dovolj prilike pasti svoje oči na raznih zanimivostih. Odkrival je vedno nova živa
bitja in nove rastline, ki jih še nikoli ni videl.
Kmalu se je seznanil z gauči in jahal z njimi tudi daleč od taborišča na izprehode. Nekoč ga je vzel celo Hales s seboj do indijanske naselbine na karju pragozda. V pragozd sam nista krenila. Indijanska naselbina je bila ograjena z visokim, iz trnja spletenim plotom in samo srdito lajanje psov je pričalo, da naselbina ni opuščena in da so jezdeca opazili.
Polkovnik Morris je letal vsak dan s kapitanom Willsom nad pragozdom in se vračal šele popoldne. Toda vse iskanje jezera je bilo zaman . ..
— To je zeleno morje! Odkrila sva že več lepih krajev na Rio Bermeu, kjer bi se lahko spustila na tla. Toda to ni tisto, kar bi rad našel, — je pripovedoval Morris nejevoljno. — Tja bi lahko prišli tudi s čolnom ali peš.
Naši raziskovalci so bili v pampi že deset dni. ko so doživeli čudno pustolovščino.
Iz pragozda so se naenkrat prikazale tri postave. Zagorele, do pasu gole; le pestre halje so jim zakrivale spodnjo polovico telesa. Težko in počasi so stopali proti taborišču.
Mladi Grav je bil baš v šotoru, ko je planil vanj Goodlev.
— Požuri se, prvi indijanski obisk dobimo. Hitro, da ne zamudiš tega.. -
Mladi Grav je skočil iz šotora in zagledal je tri koščene, stare može. Stopali so težko, poznalo se , jim je. da so lačni
Deset korakov od taborišča so dvignili roke z dlanmi navzgor.
— Lao. lao, — jih je pozdravil Hales, izražajoč jim z enakim pozdravom prijateljstvo.
Indijanci so stopili še pet korakov naprej, potem so pa sedli v travo. Molče so ogledovali bele može.
Središče njihove pozornosti je bil pa Goodlev, ki se je zopet sukal okrog svoje poljske kuhinje. Gledali so ga s čudnim izrazom v očeh, kakor da ga prosijo jesti.
Polkovnik Morris, ki tistega dne ni bil odletel nad pragozd, ker je čakal na pošiljko bencina, se je tiho posvetoval s Halesom.
— Malo jedi jim ponudimo! — je sklenil in vzel tri prazne konzervne škatlice.
Stari Goodlev jih je napolnil s kuhanim rižem, vanj je položil nekaj koščkov mesa in s tem je stopil k sedečim gostom.
Indijanci so željno motrili početje belih mož, toda nihče ni iztegnil roke. Goodlev je položil škatlice prednje na tla in jim s kretnjo pokazal, da so njihove.
Sedeči možje so slednjič, izpregovorili nekaj med seboj v tihem, toda pojočem jeziku- Najstarejši med njimi je dvignil roko in pokazal tja, kjer je viselo sirovo meso.
Hales, kapitan Wills in polkovnik Morris so sedli pred sedeče može. Hales, ki je gladko govoril španski in znal tudi nekaj indijanskih besed, je Indijance večkrat nekaj vprašal, toda vedno zaman.
Odgovora ni dobil. Možje so sedeli še vedno molče in samo na meso so se ozirali. Za jed pred seboj se pa niti zmenili niso.
Končno so pa raziskovalci zvedeli, kaj prav za prav Indijanci hočejo. Prispel je namreč gaučo. ki je znal z Indijanci govoriti. In tako je raztol-mačil raziskovalcem njihovo željo.
— Ta stari pripoveduje, da vlada v naselbini lakota. To so Mataci. Mladi možje so odšli na lov, mso se pa še vmili. Najbrž niso imeli sreče. V
naselbini so ostali samo starci, žene in Otroci. Radi bi nekaj mesa in pravijo, da ga bodo vrnili, čim se vrnejo mladi z lova ...
Stari Goodlev ni čakal, kako bodo odločali njegovi tovariši. Odločil je kar sam. Snel je kos mesa in ga odnesel Indijancem.
Zeljno so ga pograbili in odhiteli z njim v svoio naselbino, da rešijo njene prebivalce smrti Jedi v pločevinastih škatlicah se pa niti dotaknili niso.
t T- V^0?. 1;iudJe' — Je deJal Morris. — Malo je ljudi, ki bi ostali tako dostojni, kadar so lačni. Saj morajo videti v nas svoje najhujše sovražnike. Vsa ta dežela je bila njihova, daiala jim je toliko plodov, da so lahko mirno in zadovoljno živ^i Belokozci so bili tisti, ki so jo izropali, da zdaj ti ubogi ljudje nimajo kaj jesti...
Mataci so se pa pojavili še enk ^ zo_ pet oni trije starci in sicer po ni- >e z jedjo.
V naselbini so najbrž povedali, da sami ne potrebujejo jedi, da jo pa lahko dobe, in zato so se vrnili, — je ugibal dr. Marson.
Prejuje Josip Zupančič — t* »Narodno UsJc&rno« Fran Jena — za upravo in inseratni del Usta Oton Chriatof — V* v Ljubljani