doli b PROSVETA fšE Holidays. GLASILO ILOVEN9KE NARODN PODPORNE JEDNOTE Četrtek MARCA (MARCH) 1917. CHICAGO, ILL LETO—YEAR X. STEV.—NUMBER Bi Obštrukcijo hočejo od I pravili v senatu. |ezolud|a za odpravo obšlrukci|e je I Izdelana. ^ . .. i. ji dvetretjinska večina ima moč zaključiti debato. — predsednik se se ni odločil za oborožitev trgovskih ladij. — avstrijska nota vstvarja različna mnenja. — ženska volilna predloga v ar-\ kansasu je podpisana. D. 0. — Zadnja obštrukeija ja bila tako učinkovi-ta, da ao aa voditelji buržoaznih strank odločili, da spremene parlamentarni rod m Vzamejo tako manjšini orožje, da ne more ovirati večine. | Značilno na stvari je ie, da niso sedaj prvikrat obštruirali v senatu, in vendar ni preje večina zahtevala, da ae spremeni parlamentarni rod in tako vzame manjšini orožje, a katerim laMko uspešno nastopi proti močni večini. Velika obst rukcija je bila tudi v letu 1889. Takrat so bili demo-kritje iz južnih držav v opoziciji. Govorili ao toliko časa, da'je postala predloga mrtva, ki je imela urediti volilne okraje v vseh državah. .Demokratje ao ae bati, da zamorci v južnih. drŽavah dobe vajeti, pa so obštruirali. S predlogo so hoteli odpraviti volilno krivico. Predloga je ibila v interesu ljudstva in zato je lahko razumeti, da ae niso zavzeli ca odpravo obstrukcije. V letu 1901 jo senator "Tom" S^dowJSl regulacijo pristanov In rek. Leta 1914 ata obstrurirala senatorja Burton in Kenyon proti predlogi za uravnavo rek ki pristanov. AH pri vseh obitrukcijah pogrešamo, da bi senatna večina odločno zahtevala, da ae a ipromonitvijo parlamentarnega reda onemogoči obstruiranje. Zdaj je stvar druga. Sinoči ao obdržavali senatorji konferenco. Konference se je udeležilo pet republikancev in pet demokratov. Zedinlli ao se, da ima, dvotretjinska večina vsaki trenotek pravico zaključiti debato. Ta odsek se snide danes zopet, da se popolnoma zedini glede rezolucije, ki določa, da šestnajst senatorjev labko predlaga ob vsakem čaau zaključek debate. Ce je bil predlo« stavljen koncem seje, tedaj drugo jutro tajnik čita imena senatorjev, da tako konstatlra, jče je kvo-rum navzoč. Ako je senat sklepčen, tedaj predaednlk senatne seje t$koj predloži senatu vprašanje: "Ali senat hoče, da ae zaključi debata t" dvetretjinaka večina potrdi vprašanje, potem je debati zaključena. V zmislm rezolucije ne more noben senator govoriti dalj kot eno uro. Konference so ae udeležili s Republikanski senatorji Lodge iz Misaachumette, Cummins k Iowe, Bonh is Idaho, Brandegee is ('onnecticuti iti Penrose ia Pom sy Ivani je; demokratični aenatorji Owen iz Oklahome, Reed c M» souriji, SroWi k Georgije, Swiften iz Virgin!je, Walah iz Monti ne in Jamea ki Kentucky ja. Na konferenci so se zedinili, da omeje obatrukcijo, vendar pa Še ni ceneeljlvo, da aa tudi izvrši, ker vstaja že novo vprašanje. Sene t or ji ai namreč belijo glave, po katerem parlamentarne«* redu naj ""previja senat, ko pride reeoU^ cija na dnevnired t pe aenatnem, ali splošnem parlamentarnem redu. In to vprašanje je važno. f*e bo senat zboroval po senarnem r*du. labto obatnikekmiati nastopijo proti resoluciji. Z obštrukcijo labko utrudijo vočino, da umakne rezolucijo, ali pa ss vlečejo stvar lahko aa več tednov, če ne mese-Zdaj je tciko reči, ksj se «todi. Počakati je treba, da prti <«*iik aklite kongres k iarsdaia r,lu aH rednemu zasedanju ia ^O bo tedaj, kaj atari večina. da odpravi obštruiranje pri rac pravih v senatu. Washington, D. 0. — Predaod nik se še ni odloČil, če oboroži trgovske ledje, ali če jim da spremstvo vojnih ladij. Najvišji pravdnik Gregory Še vedno študira poatave ina leta 1819, ki imajo opraviti a piratstvom, da se končno dožene, če predsednik oboroži bojne ladje. Nekateri uradniki icjavijajo, da je bU zakon v leto 1819 aprejet, da imijo ameriške trgovske ladje pravico do oborožbe, da se bojujejo proti piratstvu in ladjam, ki ao privatna lastnina in v vojnem času služijo v vojne namene na morju. Mejtem ja dolla avstrijska nota glede bojevanja s potapljačami ki treba je, da se vlada odloči o nji. Nota obvešča predsednika, da bo Avstrija ravnala s oboroženimi ladjami kot z roparskimi. Poveljniki avstrijakih potapljač ao dobili povelje, da poivare ladjo, preden jo napadejo. V smislu avstrijske note je vsaka tr ladja preiskavi in jo oborožena. Avotrije obljabuje, da bo varovala ne-bojevnike, kjerkoli ji je , mogoče |n kolikor ji je mogoče varovati jih. , Avstrijska vlada priporoča, da mj ne prihajajo ameriške ladje v vojni pas, obenem pa sagotovlja, da se brezobzirno bojevinje s po-topljačami na morju ne tiče nevtralnih ladij. Avstrijska nota je v oficijelnito krogih povzročila različno mnenje. Nekateri uradniki priporočajo, da ie takoj pretrgajo diploma-tičaie zveze z Avstrijo, mejtem ko drugi pridigajo zmernost in pravijo, da jc treba pocukati '"sovražnega čina", preden ameriška vlada pretrga diplomatične stike z Avstrijo. Oujejo ae tudi glasovi, da predsednik ni naklonjen naave-tam, da vlada pretrga diplomatične k veze z Avstrijo. V splošnem pričnejo, da je avstrijska nota na široko puatila vrata odprta za nadaljne »razprave, ki lahko vodijo do sporazuma. Ameriška vladi bo gotovo odgovorili na noto in de Avstriji ne izvrši sovriŠnegi ikta, ae.nl na-djati, da bi bili kar naenkrat pretipani diplomitftni atiki med Združenimi državami in Avatrijo. Avstrijske potapljače večina operirajo v Adriji v Sredocem-skem morju. Tam niso ameriške trgovske ladje tako številne kot v Atlantiku m Severnem morju, ca to tudi ni nevarnost velika, da pride Avstrija v navskrižje f riškimi interesi. Little look, Ark. — Governor Brought je podpisal vteraj pied logo, ki daje ženam pravico do glasovanja pri primarnih volitvah. Legiala4 urna zbornica je sprejo-la predlogo šele všeraj in zvečer jo je podpieal governor na shodu lufraietk. fte proden je prišla predloga v legislature, je gover-ner na nekem »hodu toplo zagovarjal, da se ženskam podett vo- priredile demonstracijo ca lensko volilno pravico Je jeodil na čelu demon at racije. Kje so vzroki za neal^ Delavsko s re sestradanih Hali? V ODERU& TVU I Chicago, IIL — Cene živHmn še vedno naraAčajo. Krompir je po* ■tal ii razkošno*t, katero al *nor4 dovoliti le majhno število delavcev. Samo ob sebi umevno je, da se je tudi meso znatno podražilo, in celo najnavadnejša zelenjava ik udje je kar črea noč mofao poskočilo v ceni. Sod šphtiče jo primer veljal pretečeno leto danes pi stane $11 do $11.90 ee je v ceni podvojilo in stene nes ato glav $9.00 do $18.00*; isto-tako (.e je podražila tudi čebula od $2.00 na $11.00 do $11.50' pri sodu. Goapodinje, ki so Ue nokupovat v marcu 1914, tonj pred izbruhom vojne, ao izdale primeroma malo za eno kosilo; obed jih je na primer veljal: pripomočke, da bodo sprejete . 2 funta govedine..........^ mednarodne dogovore določbe ca celjnata glava...............8«| bodočnost o idedih in principih J4 peka čebule . ............ Sc človekoljubja in pravičnosti, ka- m J? wk7"BpipJ4 *........kor tudi, uravnave, da ie rešijo v hlebec kruha . . . ..........• •qjfeodote vsa nesporazumi jen ja in Va funta aur. masls.........w spori, tako da bo mogoče prepreči- AIm-j ^^^^ tl Prt{ Skupaj........*... ....37c v marcu 19it, pa je to "S**snji položaj je tako kriti- 'pjjj. izvesti svoje stališče. Sedaj izde-lujejo načrte zi narodno obrambo London poroča o uspehih v bojih s Turki. DELAVSKA KONFERENCA SKLICANA. Washington, 7. maim. — Upra vni odbor A. P. of L. je sklical :ia 12. marca konferenco castopniUov vseh organiziranih delavcev v Zdr. drŽavah. Oklic ca konferenco je isdal Samuel G ampera na vse o srednje korporacije, vštevši vse želesničsrske organizacije. Konfe renea je sklicana z namenom, da se določi stališče delavcev glede deželne obrambe in oboroževaujn. Oklic se glasi: "Sedanj položaj postaji vsak din «libši. Celo, ako bi bili v ata-nu doaeči naše pravice, ne da bi se nam bilo treba zaplesti v sve tovno vojno, bi bili prisiljeni, pečati se s problemi kako upostiviti zopet stare raonere, kakor tudi- Panes, ugaČe spodinja isto krnilo, kikor drugače ;ako Koče pripraviti M*®*' 4,1 ■»»»''•jo delavci nemudomi tremi loti, mora poseči globoko.»v . JH ■ ,, , žep, kajti sedaj strne: m ohorotovanjo. Delavci v Zdr. 2 funta govedine.......... .8»« b°f° T^11 T^*1' "V°" celjnata glava.............20c * ^osti, da ohranijo inatitu y4 Peka čebule.............St fvob^f Pravilnosti, ako y4 peka krompirja.........2MhTj° m<>t<*J*. ***** hlebec kruha...............f* nfJ Hp^Jme nft4fl % funta sur. maala.........UoJobrambe. "Ako sc bo dele viko gibanje v Skupaj.............$1.33 sedanjem času japno i/reklo, k«U Gospodinjo stane toraj isti obod šeti delež hoče imeti pri obrambi štirikrat več, kakor pred tremi/domovine, bo smelo posneje t\|di loti. Plečeti 400 odstotkov več ca. foodločeviti o obrambnem načrtu, to morejo v^ršaai ae. >pa aa bo delavko časa le bogatini, medtem ko ae morejo revnejši iloji zelo omejiti v hrani ali pa ae zadovoljiti c mmjvredno hrano, katere jim pi dostikrat tudi šc primanjkuje, ker nimajo denarja. Ali je potem čudno, da pride do gladovnih nemi-rovt NA KAKŠEN NAČIN SB ERBEE V DANAŠNJI DRUŽBI STARČKOV! Lansing, Mlohlgan— Govemer Ferris je pomHostil 701etnega Pred Millerja, ki je b U radi umora obsojen v dosmrtno ječo in je odsedel precejšnje število let od svoje kazni. Govemer je pomilo-•tH starčka ni priporočilo jetnl-čarja Russeelli, ki je dejel, di je •tirčOk bolan in di ao mu dnovi njegovegi življenja šteti. Governor je torej pomiloatil Millerja, di umrje v prostosti. Te dni so Millerja copet aretirali in novi governer Sleeper je podpisal odredbo ,da ga odvedejo v državno ječo. Miller nI storil najmanjšega pregreika, odker je zapustil jetniško cidovje. Vrnil se jt domov v HarrievHle in tam so dejeli pobožni kristjan je, da je Miller postal javna nadloga. To je cadoatovalo, ds so starčki copet odgnili v jočo, da tim umrje, ci-puftčen od vsegi sveta. ZAHTEVA ŽENSKO UPRAVO. Evanston, 7. marca. — Tukajšnje iemke, katerim na Čelu stoji goapa Anna Rev. Groae, sahtevajo, da se nsj pošljejo val moški zastopniki mestne uprave v Kvin-stonu domov. Ženska hočejo namreč vsoti aame mostno upravo v svojo roke, ker menijo, da bode mestece potom bolje upravljeno. Kaj moremo pričakovali od uprave, katere uradniki, kakor na primer župan, prebijejo večino avo joga časa v Cbieagu in ki «e posvete le evočer par ur meatnim m«ta pravica. Ko ao tnfrašetke podom T Tito vprašuje go^>« Dane« dež in sneg, copet bolj mraz Jugocapadni vetrovi ee epre-mene v »everoiapadne. Solnčni ichod ob «:16. a. » ; solnčni zahod ah S:47 p. m. (Iroaa. Ženake bi veliko bolj upravljale mestne posle, pri čarour nsj hi jim pomagali In avetovili možje. Gospa Gross je že določils za vee mestni svet ženske namestnice ki danes zvečer bodo postsviie ženske prvo kandidatinjo ca slder-mans, katera naj lapodrine sedan-jsga aldovtaana. Pa pravijo, da naj ostanejo ženake sapo pri peči I branilo, oanačitl jasen svoj program, tedaj bodo vsi mezdni de-iavei prisiljeni sprejeti metode, katere bodo določili ljudje, ki nl> maja niti najmanjšega pojmi o delavskem gibanju in ki torej ne simpatizirajo c njlrn. "Delavstvo bo moralo torej ill sprejeti dolžnosti in opravili* v cveci z nerodno obrambo, ne di bi imelo pri tem priložnost, soodloče-viti pri teh obrambnih načrtih, ali pa se bo poslužilo te prilike in ojačilo svojo ogromno pomoč, katero nudi družbi Uko v mirnem času, kakor tudi v vojni, obje-dnem ps bo tudi zihtevilo, di morajo biti vsi načrti v soglasju c dejstvom, da je človeška blaginja ki človeško življenje mjvišji cilj, kateremu se mori ukloniti mir in vojni." POMOČ STAVKARJEM. Chicago, 7. maroa. — Medtem ko se stivkajočl krojači bore v sodni ji ca svojo pravico, de ee smejo poslužiti po ust e vi jim ca-jasnčenHi pravic, se je v mestnem klubu konstituiral odaek mešče-nov, refonmatorjev, profesorjev ki pospeše vitel jev ljudake blaginje, kateri ai je postsvll za nalogo, da bo razmotrivil o odredbah, a pomočjo katerih hI ee dal omejiti bum bug s vstivitvenimi povelji. Ta odsek je že poslal v Springfield prošnjo, v kateri cahtevejo, da naj »prejme posti voda ja predlogo proti vstsvltvtnim povojem. Danes se vrši pred odsekom ce pravne zadeve drugo caališavanje o predlofl, h kateremu bo poalal meščanoki odsek svojege zastopnika, 4a Im) zegoverjal predlogo. Pri prvem zislišavinju je Vik-tor Olender, član III. Fed. of Labor. lev rat no roctomičM krivlč-nosi vstsvltvenih povelj f delev-škili bojih; njegova icvijanja so napravila, kakor se sdi, pri po*a vednJeUth globok ut m , Stavka rji bodo prejeli U teden prvič stavkovno podporo, kakor jo Ujavll Seidman Unija ima do volj denarja pri roki, di podpira stsvko dalj časi; ker zaslužile stavkajoče delsvke povečini le $t—#* na teden, hodo lahko vzdržal« na «tavki s podporo za stav-ka rje, ker znsšs priblifcMi ravn« trdiko kakor prej omenjene pla/s. Ruski križar |e zadel ob mino. % • '' X # * ; nemci so odbili francoske napade. — za irsko zahtevajo homerulo. — v višji pruski zbornici je bila stavljtna rezolucija, ki priporoča časten mir. — nemški minister zagovarja svoje počctje. ZADNJE VESTI. London, 7. maroa. — Britika konjenica je imela boj i turškimi zadnjimi stražami pri Laju, devet milj jugocahodno od Kleiifona v Mesopotamiji. Turške dite so oetavUe modno pozicijo v bližini *ejk Nurana, ca padao od toda, vsled napredovanj« angleških Aet, daiiravno so po-tratlU dva meeeoa x utrdbami. Berlin, breižišno v Sayville, 7. maroa. — Prekmorska časnikar-■ka agentura porote Is Stokholma, da je rtukl oklepni križar "Ru-rik' cadel oh mino v Finskem sa-livu In je dobil hude poškodbo. "Rurik" jo odrinU 10,190 ton vodo, jo 099 ševljav dolg ia 70 čevljev širok. Njegovo moštvo jt štelo 998 mo«. Berlin, brtriitao v Sayville, 7. nolo noč navadle nemike oostolan- m ^ vwwjini ke pri šumi Oanrleree na vemtalki fronti. Francoski napad j« Ml odbit. Parii, 7. mana. - Med OUno in in eo M vrnile • petnajstimi ajet niki. V Argonih bliio Four de Paris •o Franood sapalili mino In saiedll jamo. Soverosahodno od Fllroyja eo nemške 6ete poizkusile icvršiti vaš nepričakovanih napadov, Id jih jo vstavil ogenj Is franooeklh topov. London, 7. maroa. — T. F. O'Connor jo predloUl nižji shorniol resolucijo, v kateri sahteva, da dobi Inka takoj hotnernlo. Recolu olja jo ifcvala ostro debato. John Redmond jo govoril prvi v prilog resolneijo, pričakujejo pa, da ministrski predsednik Lloyd George precisira itališše vlade. Haag, 7. maroa. — Orof Hoen-iroook jo višji pruski shorniol predložil resolucijo, v kateri pri-porote, da so vlada poslu* vseh garantira Nemčiji politično la gospodarsko bodočnost. zaoo 8Z Beri in, 7. mirei. (Brezžično)— Dr. Alfred Kimmerminn, nemški zuninji minister, se j« včeraj ze-goverjel pred proričuuskioi odsekom nemškegs drživnegs zbyra zindi cmne "kijzer-mikido Cir. renslne zarote". "Kiko je prišli noti, ki je bi-li tijno šifrirani, v roke smeri-ški vlsdl, mi ni znino," — je rekel žbnmerminn — 'toda nI ml žil, di je bile objevljens v Ameriki In de je vsled tegi zdaj sni-ni tudi Jiponcem." Ker nI miniater doslej ničeser omenil glede iaksnje kake zvez« z Japonsko, se aklepa Is teh besed, da on še ni izgubil upanje, da ne bi bil njegov mČrt brez aadu. Minister je v svojem zagovoru vstrajal pri svoji prvi trditvi, di je "stvar v interesa Nemčlj« bila a-pfevMea* H tnffrnm prtrtjo-tlčns"i šal mu j« le te, ker je •tvir razkrita In ker je prišla v roke Amerikaneem še preden je bil« izvršeni. Po njegovem mn«-nju je stvir rešeni izvzemši vprašanji j ' "Kako ao dobili Ameri-kam i noto v «voj« rokef" To vprašanje bo pa mend« rešeno, kidar ae povrne |i«rne1«rff. Odsek j« na to c v«Čino glasov odobril Zimmermannovo početje, le dva aoelalista sta glasovala proti. Socialiitična manjšim v parlamentu ostro obsoja korok nemške vlade, ki je Iskali milita* rlstično zveco s Mehiko in Japonsko proti Zdruienim državam. I^eopold Orlitc, mehikanski sa-Htopnik ua Dunaju, je včeraj Is-javil, di v slučaju vojns med Nemčijo in Zdrušeniml državami bo Mehiki ibsolutno neutralna. AVSTRIJSKA MOTA. Washington, 7. marca. — Besedil.. avstrijske note, ki je hita ds* nes objsvljena v celoti, se nekoliko razlikuje, oziroma je popolnejše od včeraj objavljenega teksta, ki je prišel Is Londona. Podrobno^ •ti popolno note dokasnjejo, ds jo Avitriji pustila odprto pot v ne-kiterih točkah ca nsdsljuo poga* janje. Državni department ni šel dsl nobene isjsve in tudi ne bo, dokler predsednik temeljito as preštudira svatrijikl dokument, ki je precej dolg In komplielran. Veudir je ps bilo dsnes nsmig-njeno, ds ne bo smerlšks vlsds atorlls nobenega koraka, ki b| ts-^s oj saprl nsdsljno posvetovanje s U tega je rsžvldno, ds noče Ai atrija niti Amerika podreti ssd-njegi mosti, ki še veže oentrsfne držsve c capidnim svetom. Po mnenju višjih urednikov je sv« atrijski noti cidovoljlvs v dveh točkah, ki stsi Avstrija definitlvno to sveteao ohljnhuje, da n hote drteU ohlju- oh tesn potopa "Anoone", namreč da ne hoda neutralne ladjo torpedirane bres svarila la brat kov la mornarjev. la Avstri^ do mogoč«, poevanu irgovino parnike, ki so bodo pribllftale pre* povedaaj^sonl, to^glodau ho sa Nadsljs prsvl Avstrija v svoji noti, ds ons vHU submsrinsko kampanjo le ,ne Jadranskem in Hredocemskem morju In ss vso slučsje potapljanja ns AtlsAtlkil nsj se pricedete elrenke obrate jo v Berlin. S tem mends hoč« avstrija povedati, da nI odgovorna za bresobclrno bojevanje okrog Anglije. Točke v avstrijski noti, s kato* ro ee emerlAka vlsds nlkskor no strinje, se glsei, ds nsmeeto overili v vsakem posemecnem slote* ju cedoetuje splošne opocorltov. Ameriške vlsds ps sloji ne stsli-šču, da mora biti vssks possotec-ns ladja posvsrj«ns, preden Jo nsmeravsjo potopiti. Dslje je f meriška vlada necsdo vol jus s Is* javo Avstrije — kakor atojl v noti—de pri va«b dispute«!jih, ki icvirijo ic vftjakovsnjs ns morja, imajo odločevali vojska jote ee dr.» žave, ae pe neutralne. Avstrijs Izje vije tudi ,de njene obljube v •lučaju "Ancona" ne velja ss o-horolen« psrnik«. ft vsega legs je razvidno, da »kuš« Avatrija ualrečl Nemčiji in Ameriki i de li ae Ji io poarečl, je še vprešenj« Veliko j« edej od-viano, kako bo Wilaon tolmeMI o-menjene glavne točka v notL Na* kaj se čuje, da nekateri členi kabineta a vetu Je jo predsedniku, ds ne J pu at I vao stvar na miru ln počaka toliko šaes, dokler se poke-i«, ds li misli Avstrija res tsko deliti, kskor pravi. V slučaja pa. da Avstrija icvršt Wraleu akt', tedaj naj hi aledil diplomatlšal prelom. Dslje na str, I. kol. 1.AUTNINA 8LOVKN8KK NAHOUNK I'OliPORNK JKDNOTK Rokopisi se-tte^Cračajo. Con« »glaaov prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ithojo dnevno rs ten nedelj in praznikov. Naročnina: Ze^injine država (laven Chicago) in Canada fS na loto, 11.(0 aa pol lota in 7fx- xa tri mesece; Chicago in inozemstvo |4.G0 na loto, K.Ž6 z« pol lota, >1.18 za tri moaooo. ' ^ ^ ^ » ^ Nailbv se kar ima stili a IUIomi "PROSVtlA" 2057 lav Lawndala Aveaae, Cbira««, llliaaU. rrair— ■jgir-la to odgovarjam: Kriatun ic svojo \h atanovanjih." Pismo s *lično vsebino so prejeli še trije drugi odlični meweani, ka lerib iine-n pa noče polndja imenovati. Armour je predsednik Armour :wul Co., euie največjih mesnih tirrdk, ravnatelj Continental and Commercial National banke, Stockyards .Saxjng banke, Live Stock Kxchange National banke, ravnatelj dveh železniških družb in ruznih oAkodbe. Ranjeni »n ubiti ognjegaaei ao bili i>okopani pod podrtinami, ko so ae trideset, minut po izbruhu požara zrušila tri nadstropja. j Mi- ft* vač ZAROT St, Patri, Mfmi., 7. marca. -Paul L. Scharfenberg, miličar 1 infanterijskega polka v Minne^ ti, je bil po vojnem aodlšču v San Antoniu obsojen na pet let jei« kO se mu je dokazalo, da je po. Šiljai v Nemčijo milltariitiene in. formacije. Piamo, ki ga je pisal t, Nemčijo, jo prišlo v roke cenzor, jem v Angliji, ki so ga takoj po. sla le ameriškim oblastem. BOLNI OTROCI OhieAfo, 7. maroa. - Zdrav, stveni urad poživlja stariše, da n« pošiljajo ovojih bolehnih otrok v šolo, da ae.8 tem prepreči razair*. nje nalezljivih boleznij, ki razsajajo aedaj po Chicagu. Preiakava med šolakimi otroci je pokazala, da je med 11)1.225 otroci, katere so pretakali, 88.014 bolehnih. Pri 13.984ih otrocih ao ugotovili, da vidijo slabo, ,. '» Vi KAZH0 Mfdmoe, fivedska. — Municipi- jolno sodišče je obsodilo Joseph Westerjienga, amerifikega komu-larnega agenta, na 119,000 kron (okoli 82,000) denarne giobe. To-šikt ga je tvrtlktt Poretiede Daiap ' sklhsble iz Koijpenhaigna, ker je prelomil pogodbo. "Westerberg je importiral nasoljeno svinjino iz Združen lih držav skozi omenjeno tvrdko. Pogodil se je s tvrdko, da ne proda mua državi, ki jo-v vojni z Anglijo. Če prelomi pogodbo, plača kot kazen dvojno vrednost prodanega mesa. STROKOVNA IN TRGOVSKA • - »U' i gotA. Chicago, IU. — Na učili*č.u Chicago Seminar of Science podkujejo razlta rokodelstva, trgovino in angleški jezik. Poduk ne vrl po dnevu ln zvečer. Učenci morijo aeveda plačati za poduk. ČRNOROKARJI ZAHTEVAJO $00,000 OOEUPNIH1 St. Loti«, Mo. Cmrokirji a« ukradli Geotanu Viviamt, bogatemu tovarnarju, osemletnega sina. Tč dni je dob« ptomo, v katerem mu »roz«, da sirtu odsekajo glavo, če atvar naztuini policiji, <1» jih izsledi. V pismu zahtevajo $50,000 odkupnine'. KAKO SKRBE ZA LJUDSKO BLAGINJO. Chicago, 7. marca. — Kako Nkrbc naši mcatni politiki za Ijud-Isko blaginjo, se je pokazalo zopet "Hkrhcl sem za svoje stvari,'prav jasno te | velel bral sv pisma, in to je sel,, tola intimno yme«lenost» yxibagnil ht mater in dvoje otrok v drugem svojemu hlapcu; Pojdi, odpusti *l ji va knjigs. V njej ft* ji» pisg- s.,he: konc-mi g« ( ~ ---.. ^ ^^ mojim dolžnikom! to ee pravi: C no Upotedujte kmg drugemu(eij., rvMdgr prrpeljala vlšara I js a* n i Lansing, Nteh. — WrHiur Vati F.ppn je skušal a petrolejem zanetiti ogenj r štedilniku. Pri tem je naatala eksplatija In hiša je bila je ulovila poli-j nadut rop ju in pmtali so Irtev po-i (><> je d«Wl hude opekline | ALI POROTNIKI LAKKO PO-VlftiEJO OBfcCODNINOt Pittsburgh, Pa. — Najvišje dr-žavno h od išče je tazaodilo, da p« rotniki lahko povišajo odškodnino nad zahtevo. Voz ulične žel«' nice, je poškodoval neko ženo, ^ jo tožila za $10^)00 odškodnine. Porotnikom ae jt zdela vaota prenizka in povišali ao jo na $1W» Na to je aodnik, ki je predaedoval porotnemu aodfeču, dovolili, <1« na poviša avojo sahto%o od $10»' 000 na $20^)00. Diirfbs j« VloiiU priziv višje sodišče, češ, ds ^ d išče ni imelo pravioe vkišiti lf pa je a priaivo« p- O, — Ht****J* predsednik «o*tftflisloanittf ^ ho ao vpraiali, čo bo plavala jemnmo za most Sn^rior-l)^" Predsednik Stanley j« ril okrajnim komiaarjem; "CrJ mo plačali najeiwiino, j« V. ljudstvo. Mislim pa, da nam • treba plakati na jo« d«'. kfr mo morali pdUiiti tračnice < naa prlatlijo pla-'ati jo homo plačali. Ali bodo plačevali potniki, ki •• ^ voalli. v grupi Cost a bella, ali mi tmo ju odbili iu vplenili strojno puško in top. Si 'Primorskem ao Avstrijci zopet ponovili napade na hal* linije juŽhoiztoi-no od Vertojbe, to-da rtale Čet* »o jih vrgle nazaj in jih nekaj Ujel«. BOJI V zraku načrt, naščuvati Mehiko in Ja-ponako rta* VOjno proti Zflr. dišavam. Poleg tega je odpoelaia vlada posebnega klirirja. kl naj ae ankle * BeruMorfff.ui. takoj pri njegovem prihodu Ih ki naj gu opozOri, ' poftorm om—i Aatoa Hrast, 811—NU Ava., flaw OalaU, Miaa. Joka Badliak, 678 box, Bmitkoa, Pa. Kadol/ Plat ar lak, 416 bos, Bridgovllta, Pa. UBBDB1B "FlOfflVIl Joka Eavertatk. bojnih promt Berlin, 7. marca. Na ruski fronti je naš zračni skVadron metal bombe z dobrim uspehom na železniško postijo v Molodečenu, južtv>ixtočnu od Vilnc. Z mnec-ilonike fronte se nam javlja, da 80 nafti eroplani napadli muuicij-sko postajo severno od. Soluna; opaziti je bilo razsfrelhe in požar. Dvanajst ententnih eropla-nov je napadlo našo aiijatiško bazo V Macedoniji, pa niso imeli sreče. Na francoski fronti je sovražnik 5. marca izgubil osemnajst eroplanov v mnogih zračnih spopadih, medtem ko siuo mi iigubili le štiri. # Pariz, 7. marca. — Eden naših letalcev je zrnšil nemški eroplan 4.' marca v okolišu Omesa. Skupina naših eroplanov je vrgla 40 bomb na železniški poetaji v Brc-bachu in Stavoldu južnozapadno od Saarbruecka z dobrim uspehom. V noči 5. marca ao naši zračni škvadroni obiskali utilitaristične naprave v Friburg-Bresgau in tovarne v Kentu blizo Strass-burga; včeraj so pa nafti letalci vrgli 3130 kilogramov eksploziv na avijatiško polje pri Varesnesu in naredili veliko škodo. Petrograd, 7. marca. — V nedeljo so naši avijatiki metali bombe na Baranoviče m blizo postaje v Volčjeku je v zračnem boju padel nemški eroplan v plamenu. ANOLX6KA REKLAMA NEMČIJA JE IZGUBILA APPAM . Stevenson, Minn. — ('lanom H. N\ P. J. naznanjam žalostno vest, da nniir je smrt ugrabila brata Antona Križmnnič, člann društva A-bruham Uncoln, ftt. 270 v Steven-son, Sfinn. Pokojnik je bil star 20 let hi doma iz Kupijah, Hrvatsko. Kck*' je bil pokojni naš brat potni člut^in jc bival ob času smrti v Moneascn, Pa. we niamo mogli utlc-ležiti njcgovegn pogreba. Kahvaljn jemo sc pa (Manam dr. št. 4(>4 X, II. 7.., ki so spremili pokojnika k večennui počitku, llmrll zapušča v starem kraju očeta ht mater i«n mlajšega brata. Juro Majnnrich,®ajuik. . Waahington, 7. marca. — Zvezno uajvišje sodišče je včeraj naznanilo med mnogimi drugimi razsodbami, da pripada ugrabljeni angleški parnik "Appain" Angliji, ne pa Nemčiji. Razsodba potrjuje odlok nižjega zveznega sodišča v Virginiji, ki je odločilo, da parriik ne more biti nemški bojni plen, ker so nemški pomorščaki kršili neutral nos t Zd ru ženili držav, ko so pred ^iim*letom privedli parnik s ponforkega križa re-nja v Newport News, Va. Zastopniki nemške vlade so^se takrat pritoložili na vrhovno sodišče in zdaj se izgubili pravdo. Parnik je v dobrem stanju. , P. J. Kara, M. D., 6808 Bk Ulatr Ave, UovoBud, Okla VBB DBNAEMB BADBVB DI 017111, U SS tU* fL qnTM) la B N. *. J. aaj sa poiujajo m aaalov: JOHN VBBDBBBAB, 8607-08 Bo. Lawndals Ava.. Ohleago, UL Braddock, Pa. — Olauam društvi ' Napredni Slovenci št. 300 v Braddock, Pa., naznanjam, da se vrši redna društvena .seja v nedeljo 1. marca točno ob 9. dopoldan. Ker imamo rešiti več vainih točk, poživljam člane, da «e udeleže polnoštevilno te seje, da ne bo pozneje kakega prerekanja ali pričkanja. Prosim hudi, da naj skuša vsakdo privesti s seboj nu sejo vsaj enega uovega kandidata. Pridite na sejo vsi, da nam ho mogoče nekaj koristnega ukreniti za društvo in J cd noto. i Z bra t ukini pozdravom Thomas J. Petrovec, tajnik. JAPONSKA BILI KITAJSKO V VOJNO. Sojo flavaoga oprovaega odbora ok v m—cm. Zaiatak ob aal ari NOVA IZZNAJDBA JI OBVAROVALA PARKI*. razkritja o policijskem grabežkem krožku, -kateri je stal pod načelni* šivom bivšega policl.iskcgji šef« Hculcya. Za ta odkritja sc imajo Zahvaliti priznanju Tomašu ('ostrilo, ki je bil Healcyov kolektor. Tvariua, katero ju priznal Oostel-lo, obsegu 2.r>0 strani j. Med drugimi jc (Jastello imenoval 150 gostiln iu drugih javnih prostorgv, ki so plačali vsak mesec okroglo $7000 za policijsko ptote-kcijo. Nanjmanj ena skrivna igralnica jc plačala drftivuoiliu seha-t or ju John Brodericku pa $f>0 no teden, katere naj bi ta oddal poli- cijskemu kapitanu T. Dufjju. Alderman 2. varde, Do Priest, je prejel baje a pomočjo 41 k rafl n več denarja, kakor dobiva predsednik Wilson plače. Državni pravdnik o. beta da bo še več kot 50 policjijcv obloženih, ki so bili zapleteni v to umazano kupčijo policiji*. Z ruske fronte. rograd, 7. marca.-— Na ru-kliški fronti se ponavljajo rijriki boji in spophdi meid (Ijami. rlin, 7. marca. — Ruski na-la naše pozicije južno od Br-|y v Oaliciji se ni obnesel. Ih važnih novic ni. Louisville, Ky. — Muc« jc aapu*' del jim neiyestano za peta- Zelo važno! cene so: Vaa naročila o anoako do 91.00 io vod poiiljamo p* porcal polil poiloino proato na vsa kraja Zdroiaolh driae. Polljita nam daoar v prlporodoSom »Uam, ^ ali pa poltoem Mooajr Db nam olajšate naše delo, prosimo, da vedno naroŽato po številkah. 8 Grma«ti Lima flM.........e.......IS« a Kola! raatirfl fi*a! ................ISa 4 Plalaaat kalaa raaiail fMd.........IS« 7 Alaafea frak. Saavna vrata........IOc 5 Imaartiraal vrtel grmk, 70 4m«m »rau .......... 7...............io« • • laaoarHraaa Sarwa. 00 Saava« vr»i!..IOa 10 Mama tal Ml ft»ar««loava mm »< It Impartw«aa vrtna )wama aama .....tO« IS r alf aka paaa aa llvloa raja, ...... , .jo« elaaul t*at ............10 š ZOa ZavItaS SOc anoaa IMI* SS laiaiiMinaa a^a^na elavlfc SaaalaSI kalarak oa« ...............IŠAfSa Za»Itak 40« anaaa MS | Ik. t? In^arMrana »a vaak Žji I Klical je in je priklical nadložnega stsrea; prišel je in je stsl na pragu in ae je čudil. — Lačen sem in žejen. Starec je prinesel vode in kruha; roke ao ae mu treale, njegov oforaa je IH čmeren in zlovoljen. — O krčmar, aosed tnoj, ksj me tudi vi ne poznate večf Vaajobraz mi poglejte! Kakšen greh vas teži, da gledate v tla kakor razbojnik T Krčmar se je ozrl nanj z nezaupljivim pogledom. — Ne poanam tujcev, ki prihajajo v mojo krčmo. — Krčmar, jaz nisem tujec. Marsikatero me-rieo sem izpraznil pri vas, ko sem bil še psgla-vee in vsi sosed. Zelo ate ae postarali, krčmar, komaj da sem v aa še spoznal. V»a dolina ae je po-starala, kakor da je v jedrntb urah preživela ve-kove . , . — Odkod prihajaš! r ~ — Ia daljne dežele, da pomolim ob grobu evo-jegs očets. V drugič se je ozrl krčmar na popotnika; pol žalosten je bH njegov pogled in pol zloben. — Ne boš mu nsŠel groba. Kaj mu niste postavili na gomilo lesene-gs kriša, ne napiaali imena in letnice! — Ali ti povem, Gregor, kako je umrl tvoj cj|če . . . — Povejte. — Ne doma ni imel, niti hleva ne, da bi bil legel med Živmo, na topli gnoj. Ni ga v tej dolini, o Gregor, ki bi imel hišo m hlev. Kadar se domisli Ali peša, požene ns cento, na polje, pod kozolee tudi mene, stares, Če se mu ne poklonim do pasu ter se ne odkrijem do čme zemlje. Tvoj oče je šel na polje, na polje Ali paševo, delal je do mraka, o mraku pa je legel v raeor in je umni. Hlapci ao ga pograbili in so ga zsgrefrii bogvedi kam. Lahka mu bodi zemlja Aft paševal Popotnik je nagnil glavo do mize in zakril obraz s rokami. — Zatorej, popotnik, če prihajaš is dalnje dežele; le brl poveži oulo, le brž se vrni tjal Popotnik je vzdignil glavo in vea iapreme-njen je bil njegov obra*. f*jegove oči, prej tako plabe in žsloatne, so gledale mrko in razbojniško, lies so bila siva in trda, kakor ia kamna iskleaana. — Sedi, krčmar, in pripoveduj »ni o kaaaii božji, ki 'je doletele to lepo ^olino; in o Ali pa ši, razbojniku, mi pripoveduj. Krčmar je csgmil okna in je priigsl svetilko, ki je viaela na d mizo. Steklo je bilo okajeno'ki v umaaani rumenksMi svetlobi sts bils obsdvs čudno mrtvBšks. Zunaj ni bilo čuti koraka, ns glasu. — Težko je pripovedoval o tej sramoti in bridkosti, ko skoro aam ne vein, kako ae je ago-dilo. Hog je hotel. Kaj še nisi slišal o Mstjsže-viti ranili, ko je držal kmet roke križem m je i-mel vsega v IzobHici! No, t lati Čoai ao se bili povrnili v to lepo dolino. Jaz aem jih sam videl in doživel. Sramota mojim očem, da «em jih videl, srs-mota moji atarosti, da aetn jih doživeli Ampak, o Gregor, lepi časi so bili . . . Km^marjeve oči so »e (čudno zasvetile, uprle mi nc v dsljsvo, ki je utonila za zmerom. Ali nenadoma se je zdrznil, kakor da je bil ugledal ob oknu grozoten obraz, poveidl je glavo in se je po-trksl na prsi. — Hog »e usmili naa grešnikov I Razuzdanost je bila takrat velika v tej dolini in pijančevanje je bilo tako strahovito, da bi ue verjel, če bi ti l»opi«aval po pravici te reči. Celo tvoj rajni oče, Itog mu dodeli večni pokoj, jc plesal oh postnem čaau in ae je ženil ua ntsra irta. O Gregor, sladki. in prijetno je bilo takrat živeti, Hog mi grehe odpuKti, ampak hitm je minil predpust in nastopila je atrašna pepeluica. Tako bo storil s ljudmi Antikrist: zapeljal jih Ih> s nladko poavet-i um t jo, nato pa jih bo izročil zlodju in njegove, mu oiniju. K mornarjevo kesanje ni bilo glolnvko; kakor i* zrahljane prati je pognalo zHeno koprnenje. Tako je bilo. Ali paša na« je upijanil; In k<» hoio I rial i pijani, na* je oropal in nas slekel do lumens; iut t o pa Mino ae zdramili in smo se atrexnili iu «mo bili njegovi hlapri. (Iregor, ali si v klel tisti gradič ba luWmn* Ttetf beli gradič T zelenimi okni je dom Antikristov ; tam ao domovi, ki uain jih je bil ugralid, tam <*o naša polja, naše neuošeti, naši goydovi; rclo naši žulji ao tain tei pot našrga obrass, tudi tinti pot, ki ga še prelijemo do nmrti. Samo duše nam ui ugrabil, ali <*tavi| nam jo je tako razrunjsno in umazano, da ne Hog ne-koi* ne bo ozrl nanjo x namiljenem očeeein. Ke-*anjr %r trka na prai, arre koprni po mntjaže ViU\ ju. Popotnik je atiwnil peat i, oči ao «e mu iskrile. — < emu In ne knprurloT (Vinu Id lunet ne ko- prnel po matjaževanju f Kralj Matjaž je obljubH in kralj Matjaž ne bo snedel bcaede. Ali peše nas je oaleparil aa Matjaževo obljubo, njega je oale . paril in nas. Ampsk strešno nevarno je, norčevati se i« kralja in njegove besede. — Krima r, pripravi mi posteljo na podstrešju. Popotnik je popil vino in komaj da je rekel lahko noč; goapodovalen in osoren je bH njegov obraz, ukazujoč njegov glas. Krčmar je gledal za njim in čudna pUhost mu je preškiHs arce. — Bog vedi, hudi čsei se bližsjo. In se je pokrižsl bi je mislil ns lepo dobo Mstjsševa. Popotnik je stopil k lini, ki je bila tako ozks, da je kuinsj vteknH glavo skozi. Videl je po do-lmi, ie v noč utopljeni; na oni strani, na hokuu, ao ae svetila grajska okna kakor trepetajoče bele vešče. Nenadoma so ugssnile; ugledale so morda njegov aivi, razbojniški obraa in so ae prestrašile ; ena aama je še ostala, gorela je mimo z drobnim belim plamenom. Komaj so ugasnile vešče, se je »vil čudežen glas iz gozda. Popotnik je poslušal m neskončus mHoba je napolnila njegovo arce. Tako prosečs je bila pesem, tsko iz ranjene duše zdibujoče, nenadoma tako prešerna, iz zmagoslavnega upanja vriekajoča, da se je knčilo srce in kipelo od veselja in bridkosti in so tekle po licih sladke eolze. Popotniku se je zdelo, ds gs nekdo kliče in da ga tolaži. — Nič se ne boj, popotnik, in nič ne omahuj. Sam kralj Matjaž te je poslal ,da kaznuješ hudodelca, ki je tako strašno oskrunil njegovo beaedo. In popotniku je bilo, da zdiliuje rodna zemlja iz noči, plaka oskrunjena in kliče odrešenika. — Ne plakaj, o žemljica, prišel sem, da te odrešim I In je legel in je sl^ko zaspal. Zjutraj mu je namenil krčmar: — VHike goatbe m pojedine pripravljajo Ali paša na svojem gradu, ker iabira ženina za svojo hčer. Hišno snubcev se je oglasilo od vseh strani in iz vseh dežel, zakaj glas o lepoti Ali psševe hčere se je bil rszlegel po vsem cesarstvu m je segel celo preko njegovih mej. Ali paša je velik gospod in napravil bo svatbo, kakršne svet še ni doživel. Popotnik se je zasmejal z grohotom. — Res, o krčmar, res še ni doživel svet tske svatbe, kakor jo bo doživel na Ali paševem gradu. . Smejal se je s hudobnim smehom in se je napotil v vas. Tupatam je potrkal na okno, atopil na prag. — Hej, sosed, kaj me ne poznsš več! Zelo si se poetarsl, sosedi No, pripoveduje no malo, kako pa je bilo o matjaževanju! In aosed se je zdrznil, vzdignil je trudno glavo; v očeh se je zaavetilo kakor sladak spomin, kakor slajše hrepenenje. . u — Kako ps je bilo o matjaževanju! iw> Zgenilo ae je v srcih. V mirno, temno jezero apomkiov ki bolečine je segla luč, kakor silna bela roka in jezero in je vzdihnilo v globokem dnu k) je za valovalo. Popotnik je trkal na okna, postajal med durmi. Iskal je oči, ki bi se zaiskrile avetleje ob spominu, src je iakai, Ig bi zakričala glasneje od bolečine. In našel je oči, ki ao se avetile razbojniško, in aroe, ki «o ne parala od korpnenja in zavisti. • — Glej, sosed, to lepo njivo, ki ae ziblje živa v sobioul Tvoja je bila. Glej to belo hišo ob cesti, tako tujo zdaj in ialoatnol Tvoja js bila nekoč. Vcami popotno palico, airomak ,in se napoti v avetl Ne moreš: tudi popotna palica ni tvoja. Slabši ai od živine v hlevu, ki ima krme dovolj in duše nič. — Povej, o aosed, razloži mi, kako je bilo o matjaževanju I Silno koprnenje je napolnilo zrak; privihralo je a vetrom, puhtelo je is zemlje, gorelo je k solnč.ne luči. To je bilo ob t hit eni čemi, ko sa ae voiUi v dolino avatje od vaeb at rani, goapoeki svatje v goapoakih v oreh in je zsšumelo ns gradu bučno in veselo življenje. V krčmi je sedelo sedmero mož, popotnik je aedel med njimi. Krčmar je bil zagrnil in zadela) okna; zaspano je svetila okajena svetilka na stropu. Popotnik je točil. — Ksj ue bi lshko amerom tsko pripetao sedeli sa mizo in srkali to aladko starino! Doživeli ste tisti čsa, pa niste znali živeti iu tako vem je ss tonil. Kmetje ao povesili glsve; presgodnji stsrei, upognjeni, čemerni, v rsševiito oblečeni. Po eeeti mimo krčme je prid rs I vea, jsdrno je švignil mimo. — Koliko we jih je že vosilo tod nocoj! Bo-gsti lenuhi, objestni postopači, v gosposkih en-njsh, s slstom in srebrom nskičeni. Oslepsrili so kralja Matjaia za besedo: kar je obljubil kmetu, so ugrabili zaee proti pravici in postavi. Voaijo ae na grad. tam jih čakajo obložene mice in peine steklenice. Čigava ao tista alaatna jedila, ki •bodo nocoj polnila te gosposke želodce! Čigavo je tiato žlahtno vino, ki bo teklo nocoj v debelih požirkih po teh goapoakih grlih! Povesili ao gla/ve; odgovor je kipel iz srea, beeeda si ni upsJs na jeaik. — Ksj nss učiš, popotnik! Povej nsm: kaj je treba atoriti! Emtmejal ae je, da eo ae at reals okna in se je razlegal rashojniškl grohot po dolini. — Prsiedel je k meni sleper, sladek m pri-is/ru, pravil mi jc lepe bajke iu mi je točil v kosam* mo&nega vina. Tako rov je tiptjenrt deda* brega in obležal sem siromak na eeati. In oropal me je v tihi noči, anel mi je celo prstan a prsta m uhane is im** in me je slekel do nagega Kr. ščanaki rasbojnfc bi me bil oatavil na cesti, ds bi pr«wpal svojo pijanoat; on pa ne je polsatil ob mojem upanju tudi moje hiše, mojega polja in moje aenoleti in, ko aem «e zdramil, me je uklenit še »amega ter me vieknll v hlev med živino, da oni nlužim do smrti. — Jas ps vas vprsiam: ksj iae učite! Povejte mi: kaj je treba atoriti! (Dalje prikedajU.) ZAROTA ODKRITA. Hoteli so razrušiti munieijske tovarne.* Maw York, 7. marca. — Dr. C. H an ad or Uhakiaberty, indijski zdravnik, in dr. Ernst Schunner, baje Nemec, ata bila včeraj aretirana pod obtožbo, da ata nameravala poklicati v življenje včjaško ekspedkijo proti deželi, a kate-o živi Amerika v miru. Policija trdi, da sta aretira »ea že priznala, da sta nameravala vpad Indije preko Kitajske, pri ksterein načrtu jima je p^uagal Wolf pl. Igel. Kakor je znano, je bil Igel obtožen, da je akušal razstreliti Welland prekop. Aretiran-ca ata baje prejela od Igelna $60.000; a pomočjo tega denarja ae je peljal indijski zdravnik s po-nsrejenim potnim tatom v Berlin. Hoboken, M. J., 7. maroa. — Policija meni, da je prišle z aretacijo Pr. Kolba na sled načrtu, po katerem so nameravali razrušiti muni-cijeke tovarne po Ameriki in s tem pospeševsti nemške koristi. Policijs je tudi izjavila, da je našla v sobi aretiranca dve bombi, katere je baje nameraval poalati predsedniku. Oblasti pa ao prišle po strogem zsslišanju obtoženca do prepričanja, da je bil načrt naperjen edinole ]froti ameriškim municij^kim tovarnam in da ni bilo predaednikovo življenje v ne varnosti. • Policijski šef Hayes je izjavil, da je pričakovati vsak trenutek novih aretacij. Preiekava traja že več tednov ki je policija baje do bila informacije, a pomočjo kate rib ji bo mogoče razložiti tudi raz atrelbona Blaek Tom Island, N. J., kakor tudi razruištev naprov Ca nadian Car and Foundry Co. v Kingalandu. Kolb sam aeveda taji, da je imel kaj opraviti z izdelovanjem bomb, priznava pa, da ae je posluževal nek mož, kateri mu je bil ztfan pod imenom "Korl", njegove aobe v ta namen. Kolba je izaledila poli cija v nekem hotelu nasproti po mola Hamburg-Amerika črte. Njegova soba je bila urejena, kakor kak laboratorij; v njej so našli bakreno in medeno žico, razno orodje, nekoliko smodnika in steklenice t, bencinom, gazolinom in vinskim cvetom. Kakor je policija ugotovila, je doapel Kolb kmalu po izbruhu vojne na ne kom parniku Standard Oil Co. v Ameriko. STAVKOVNI NEMIRI. Niagara Palli, 7. maroa. — Te kom apopada med 400 stavkarji pri Aluminium Co. in Achison Graphite Co. ter približno 50imi mestnimi in privatnimi policaji je bil en atavkar ubit, več pa manj ali bolj težko ranjenih. Tudi več policajev je bilo ranjenih, ker so stavksrji metali kamenje. Stavkarji, ki ae bore za neanatno zvišanje plače, ao povečini Poljaki. Ta stavka nam nudi tudi ponovni dokaz ,kako delujejo černosukne-ži v korist kapitalistov. Nek poljski po>p ae je namreč um ena I v etavko in skušeJ pregovoriti stsv-kar je, da bi se povrnili na delo pod starimi pogoji, dssi mora sam priznati, da ne morejo stavkarji izhajati pri aedanji draginji s sramotilo nizkimi plačami. POZIV. Podvljam člane bivšega slovenskega pevskega društva Orel v Chicagu, da se zglasijo tekom 14 dnij in odpeljejo društveni piano in omaro, kar stoji pri meni že več lat. Ako se ne bo nihče »glasil v tem času, bodem piano in omaro prodal ali komu podaril, ker rabim prostor. P. Bastiančič, Narodna Dvorana, 1802 So. Raeine Ave., —Chicago. (March 8, 9, 10. ) IŠČEM IZUČENEGA KOVAČA, kateri se razume na kovanje konj in pri vozovih. V začetku plačam $3.00 na dan. Vprašajte ustmeno ali pismeno pri FRANK KALAN. Avella, Pa. (March 8-9) mm^rn^m Milan Pocuga se js rešil operacije. Zahvaliti se imata H. H. von Sehlicku glasovitemu prirodnemu zdravniku in izdelovalcu Bolgarskega Krvnega C'aja, katerega zdravilo sto in sto tisočev bolnikov hvali. Rojak, Milan*Pocuga, P. O. B. 56, Varney Iowa, pisal je sledeče: "Želim se Vam zahvaliti za pomoč, ki mi jo Bolgarski Krvni Caj podaril. Bil setn pri več zdravnikih, pa so mi vsi rekli, da moram na operacijo, kar pa nisem hotel in pričel sem vživati Bolgarski Krvni Čaj in se počutim bolje dan za dnem. Imam dober tek in lahko zopet delam, prost sem tudi želodčne bolezni." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli. V Canado pa za $1.20. Marvel Products Co., I Marvel BM|., Plttsbargb, Pa. , Pripomba:' Ako hočete pošilja-tev osigurati pošljite lOc več. Pozor rojaki! Kadar potrebujete Pl44l)li pir in kuverte s vašim iZl' naslovom tiskanim v ogU^ prašajte vaelej za ceno p^1 MIKI OlBAAlK, B1mt I arij«. Bolaaal atokarja. kl pvftnMi m v krila ta krite la vtarih u I tea ju rate. aaSra*l» t gatoi lUmaatiaam. Sraaalau teS^a i ..l . »i. ■ ilaju ^^iv l^^. irMCKo, wrwM ■ aru g. um ki aaatancjo vatad MCiate ErTm w kratkem laa« ta al »dSii 14 Uradno aro; V maaddjklfc, intSI Bklk od •> aJatraj dol. popaMaa ' kik, ootttkUr ta aobotek ad i\ wn0 traj do a aro avoter. — Ok uliljSil to dnh pop«" a poito aa No poaakMo I SdroTfaa aa •pul Kako zaalužiti od $80.00 do $150.00 meaečno. Vas naučimo za službo v teku 6—9, ali pa v 12 mesacih. Sol« odnevi in zvečer. Praktično trgoviatlvo elektrike, angloika alovaka POZOR ROJAKI I Naznanjam rojakom, da odprl tegoflno g mešanim blagom ln ss priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno postregel po smerni eeni. _ ANTON EORNIK, H KRM IN IE, PiL P - - ln druge viijeiolakl tečaji. Razred za novince se prične dn« 20. marca. Pišite nam po naš cenik (katalog), ki pove, kako se zastali po $5.00 dnevno; naslovite pisma na: Chancellor J. J. Tobias, Chieifi Seminar of Science, 63 W. Jackson Blvd., vogal Dearborn St.,Mond-nock Block. _______ vib. AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI ai tfiM« la m Inku a vas Ii val« tfnrtlai ta Mi Av«*f v bernardovi vinarnt ffi Poitt|atel|em denarja! fie vedno ss lshko denar pošlje v staro domovtae pm la potom pošte, tods sprejemamo gs le pod pogojem, de se vsled vej* gočs izplača s zamudo. Dmr ae be v nobono« alnčajn iagnkljom, ampak aastati iada Pe krenšUnoas braojav« ss samors poslati Is okrogls sneaks f * primer brsojsvne ksj sedanje razmere, ko se veliavs denarja mo od eedaj aaprei do prekliea, ako se bode eeaa kronam svi aa pota ac oj maorej, Ijsteij Isreeno eakteval, da aaj se denar odpellje tudi v slaisjo, aks m je denar aa pota do nas, istega sadrftall, ter a pošiljateljem stop dc logovor ivor. i Denar po sviianl eeti bomo le tedaj odposlali takoj aaprej, sko M kronam svila. Kdor šell, da ss izplačilo izvrši po ns denarni nakaznici "pošlje naj se brao javno". Ss sme poglejte v Sat "Glas Hareda". • TVRDKA PRANK SAKSR8U SS Certfcmdft Street. brao jetrn, aaj Mogoče H)am ie ni znano, kje se dobi najboifc blago ta tnfte in po nizki eeni. Tako mesto je samo eno v Ameriki to je trgovina na veliko Breman k Osgood v Pittsburgh, Pa. Paano prečitsjte sledeči cenfk: 4 L st bele sli Irae B. a O. raz a i wkiakj gal. fl.TI Najfinejši Kinell ali krelkeves galea fUft ^ J II. et bele ali Irae B. a O. maai wkiskv gal.. aOO «- ........ r 1. st belo «11 Irae B. s O. rasni wbtekv gal.. 2JW 10 L et bele ali Irae B. s O. raaai whisky gal.. 80S III st. bele ali Ime B. a O. raaai wkiekj gal.. 340 Ptavi fiai Torkoly gal on............||60 do 0.00 mr^na alirarka gatol—........ SftO «lo &00 Konjak gslone ....................12.60 do I« 00 Vinakn Zesta, gal o D.., _____ Mi plačamo pošiljat vene etroške na vsa naročila od $5.00 in ve« med New Torkom ia Ckic*«* Pošljite denar v priporočenem piemu ali pa poštnem sli ekspreenem Monej Orderu. Pišite nam v slovenskem ali hrvatakem jeziku. BREMAN & OSGOOD ia........................... Fino belo ali rndede naasieae vino IlOO gaJo« Sladki Tokajevee, galon............ Mai Temni ma, galea.............. PmsaJiorov,. ka, galon SU.ftO. fl-OO. 13.60, tr:__i__m__. ___i f...................aa oo is U* 112 FuUertoo St. PITTSBURGH, PA. JOSEPH PALL, Slorensko-hrrataki upravitelj.