Za konec šolskega leta
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, č’mo zapet’?
To pot naši šoli, ki je včeraj dokončala svoje 21. leto Po vojni, ter nam pošilja v življenje že 'tretjo generacijo srednješolcev. Res, na šoli še hi vsega konec, za maturante šele pride najhuje. (Toda tudi matura ne more biti »najhuje*
2a tistega, ki mu je bila šola Vsa leta kolikor toliko resna skrb.) Za marsikoga pomeni današnji dan že prvi dan pravih počitnic, medtem ko jih tudi ni malo, ki jim počitnice be bodo čas brezskrbnega počitka, ker se bo treba pripravljati za izpite v jeseni. Toda Pustimo danes to bolj žalostno plat konca šolskega leta Pri miru in se raje poveselimo!
Veselimo se, da naša šola kljub vsemu živi in uspeva. Njeno življenje prav gotovo ni bilo vedno lahko in za tiste, ki na njej delajo, ni bilo ved-Po z rožicami posejano. In sedaj — je vse v redu? Vsi ve-mo, da še ni in ničesar si bolj Pe želimo, kct to, da bi vendar že lahko rekli: kar so sklepih, so izpopolnili, so dali. Tako Pa moramo še vedno slišati že kar stereotipne pritožbe o tem, da se zakon o slovenski šoli še vedno ne izvaja, še vedno Pi urejen položaj učnega osebja na naših šolah in še o marsičem se pritožujejo naši šolski sindikalisti. In vendar bi lahko bila ta, po obsegu skrom-Pa, slovenska šola najbolj vzor-Po urejena.
. Naša šola se mora še vedno truditi za svoj obstoj. Treba je namreč precej napora, da slovenski starši pošljejo svoje otroke v slovensko šolo. Večina staršev sicer ne premišlja, kam spada njihov otrok. Vendar jih je še vedno precej, ki jih je treba silno prepričevati, da se pravilno odločijo. Pozneje so mogoče celo hvaležni tistim, ki so jih. pregovorili. Bali so se. da otroka ne bodo mogli spraviti v službo, če bo imel slovensko šolo. Potem pa se je izkazalo, da je otrok dobil službo nrav zato, ker je napravil slovensko šolo. Želimo, da bi slovenska šola odslej naprej vsaj te skrbi ne imela vec in in da bi na naše osnovne šole Prihajalo vedno več otrok in Prav tako potem s teh šol v srednje šole. Želimo tudi, da bd izginili tisti pohujšljivd primeri, ko celo nekateri iz vrst šolskega osebja pošiljajo otroke v italijansko šolo. Taki bj morili slovensko šolo čimprej zapustiti. (Mislim, da jih je treba postaviti na sramotilni oder. Prav bi bilo, da bi prihodnje leto njih imena objavili, da bi vsi ljudje vedeli, s kom imajo opravka. Pa tudi Antena vseh tistih vidnejših Slovencev, ki svoje otroke tako Prodajajo.) Danes ni nikakega razloga, da bi slovenski otrok he šel v slovensko šolo. Že tako šibki izgovori, ki so mogoče Pred leti še nekoliko držali, so aeda j odpadli. Ne moremo za-Pikati, da se je v tem pogledu v zadnjih letih mnogo spreme-Pilo na bolje.
Naša šola se lahko s ponorih ozre na svoje delo. Koliko Piladih ljudi, ki so po osem let Presedeli v srednji šoli, je že končalo univerzo! Nekateri so Profesorji, drugi odvetniki, inženirji. Nekateri poskušajo svoj čivljenski uspeh doseči v do-hiače mestu, drugi so šli dru-Ram. Vsekakor pa jih je med Pašiimi mladimi intelektualci Vedno več, ki jih je vzgojila slovenska — nižja in višja — prednja šola. V tem pa je že Judi velikanska in resna naloga naše šole. Ni več daleč čas, ko bodo ti mladi zavzeli Jodllna mesta med našo manjšino. Kako bodo znali svojo Povo dolžnost opravljati, je v omogočeni odvisno prav od *°le. Poleg doma se vzgoja nadaljuje še v šoli. šola pomaga domu izbrusiti v mladem človeku pravi značaj. Pozneje se •hladi človek samo še znastve-Po izpopolni. Naj bi naša- šola kovala kremenite značaje in •hlade ljudi pripravljala za tiste naloge, ki jih bodo morali Prevzeti v družbi.
Oanes lahko rečemo, da vendar marsikje zaznamo prisotnost naših dijakov. Mar naj navedemo ne vem koliko letnikov »Literarnih vaj», iz kadrih so se rodili nekateri pe-Sritki? Mar naj navedemo b sPe h e slovenskih dijakov pri različnih risarskih natečajev? Naj končno pokažemo še na •Porine dosežke slovenske dijaške mladine? Ti uspehi na-dijakov kažejo, da so ti dijaki zdrav rod, sposoben živ-
ljenja in vreden odličnega mesta. Ti uspehi morajo končno dvigniti zavest tudi vsem tistim mlačnežem, ki se vdajajo malodušju, češ saj nič ne moremo.
Naša dijaška mladina je pokazala tudi svojo kulturno zrelost. Kdor je hotel priti ob nekaterih sredah v Slovensko gledališče, je lahko tam videl veliko število zavzetih dijakov, ki so celo bolj kot druga publika sledili dogajanju na odru in še potem o njem razpravljali. Gotovo je malo dijakov, ki bi se za karkoli ogreli sami od sebe. Treba je profesorjev, ki znajo biti pravi mentorji. Taki profesorji si ne bodo pomišljali, da ne bi dijakom priporočili, naj si ogledajo to ali ono delo v gledališču, naj gredo na kako razstavo, naj kupijo kako knjigo.
Vemo, da naša šola ima take profesorje (kakor tudi vemo, da niso vsi taki) in biti jim moramo hvaležni. Druge pa samo prosimo, naj se po njih zgledujejo. In ravnateljstva naj bodo včasih malo bolj gibčna, in naj dijakom kako stvar priporočijo, ki jo sami premalo vidijo. Letos smo n. pr. doživeli, da je bil prirejen literarni popoldan za mladino. Prišla je vrsta slovenskih literatov, mladine pa ni bilo skoraj nič.
In vendar bi se spodobilo, da bi bilo na prireditvi vsaj mnogo nižješolcev.) Zavedati se je treba, da ni treba vedno šele čakati, kaj bo proveditorat rekel, kajti proveditorat v večini primerov ne bo nič rekel. (O tem bi lahko kaj povedal iz lastne skušnje.)
želimo pa naši šoli, da bi vanjo čedalje bolj predirala zavest, da bo njena rast toliko bolj bujna, kolikor bolj se bo utrjevalo sodelovanje med šalo in domom; kolikor boli se bo zgubljalo tisto mi-šlenje, da se smejo s šolo ukvarjati samo profesorji; kolikor bolj bo prevladalo prepričanje, da je slovenska šola stvar vseh Slovencev.
želimo vsem, ki so vse leto v šoli pošteno delali, da bi jim bdi zasluženi počitek kar najbolj prijeten — ravnatel-. em, profesorjem, učencem in vsem, ki na šoli opravljajo svoje vsakdanje delo. čestitamo vsem, ki so šolsko leto uspešno dokončali, drugim pa želimo, da bi se prvim pridružili vsaj v jeseni. Naše iskrene želje za uspeh naj veljajo maturantom, ki se bodo kmalu
poslovili od srednje šole.	_	.
Naj bi nam naša šola da- Prejšnjo nedeljo se je v Zgoniku zaključila razstava in pokušnja domačih vin, ki jo je organizirala zgoniška občina jala vsa leta mnogo zrelih mla- -n na katerj :e razstavilo svoja vina-21 vinogradnikov iz zgoniške občine. Slika kaže del obiskovalcev, ki so prišli RADO RAUBER	ob tej priložnosti v Zgonik.
.............................................n..n....................................................................................
VČERAJ V LJUBLJANI NA ŽALAH	po HRUPNI KAMPANJI Z 11 TISOČ ZBOROVANJI
n	i' 1
n socialistična demokracija
Po šestem kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije
Slovesen pogreb akademika A. Melika
Od velikega slovenskega znanstvenika se je poslovilo enajst govornikov . Venec je na njegov grob položila tudi delegacija SKGZ iz Trsta
na Žalah številna množica. Med prisotnimi so bili tudi predsednica SZDL Slovenije Vida Tomšič, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. M. Brecelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, predstavniki najvišjih kulturnih in znanstvenih ustanov iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije ter drugih republik. Pred kapelo se je od najuglednejšega slovenskega geografa, enega najstarejših in najuglednejših članov geografskega društva Slovenije in urednika Geografskega vestnika, ki je napisal okrog štirideset knjig in daljših razprav, poslovilo deset govornikov. V imenu SAZU je govoril akademik prof. Kos, v imenu ljubljanske univerze prof. Modic, za filozofsko fakulteto je govoril prof. Logar, v imenu Slovenske matice prof. Koblar, v imenu Geografskega društva pa prof. Avguštin Lah. Sledili so govorniki iz drugih Jugoslovanskih republik, in sicer zastopniki:	Jugoslovanske
akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba, zagrebške univerze, Geografskega društva Hrvatske, Matice hrvatske ter Zveze geografskih društev in Geografskega društva Makedonije. Mešani zbor akademskega pevskega društva «Tone Tomšič« pa je pokojniku v slovo zapel Gallusovo žalostlnko. Nato so pogrebci spremili Antona Melika do njegovega groba. Tu se
Včeraj popoldne je bil v Ljubljani slovesen pogreb nenadoma umrlega akademika in univerzitetnega profesorja dr. Antona Melika, že dopoldne so Ljubljančani počastili spomin velikega znanstvenika s polaganjem vencev na njegovo krsto v veži univerze, kjer so se najuglednejši slovenski kulturni in znanstveni delavci zvrstili na častni straži. Venec je položila tudi delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, ki so jo sestavljali njen predsednik Boris Race ter člana izvršnega odbora profesorja Andrej Budal in Rado Rauber.
Ob 16. url popoldne se je zorala
je pri odprtem grobu poslovil od njega s pretresljivim govorom v imenu njegovih učencev na univerzi študent Marjan Krišelj, pevci akademskega zbora pa z domačo žalostlnko.
Danes in jutri volitve za nekatere upravne svete
Skupno bo volilo 4.882.152 volivcev • Nerazumljivo zavlačevanje INAM glede spora z zdravniki ■ V torek volitev rimskega rektorja
RIM, 11. — Danes so se ustanovile volilne komisije za jutrišnje upravne volitve. Vseh komisij je 8073, kolikor je skupno volilnih sedežev. Volitve bodo v 378 občinah, od katerih bodo v 168 občinah obnovili občinske svete, v 226 pa bodo obnovili tri pokrajinske svete (Rim, Foggia, Forli). Skupno bo volilo 4.882.152 volivcev na področju, kjer prebiva 6.929.937 prebivalcev. Gre za 13.9 odstotka celotnega števila volivcev odnosno za 13.6 odst. celotnega števila prebivalcev.
Med občinami je osem mest,
ki so istočasno glavna mesta pokrajin kjer so volilni izidi še zlasti, zanimivi ter važni. Volitve bodo v naslednjih glavnih mestih pokrajin: v Rimu (Na zadnjih upravnih volitvah je volilo 252.722 volivcev), Genovi (533.306), Firencah (306.669), Bariju (151 tisoč 531), Foggi (53.920), Piši (61.572), Forli (63.737) in Ascoli Pičeno (29.759). 101 občina je z več kot 5.000 prebivalci (niso vštete občine, ki so glavna mesta pokrajin), kjer se bo volilo po proporcionalnem sistemu. V 59 občinah pa je manj kot 5.000 prebivalcev in se v njih torej voli po večinskem sistemu.
Volilna kampanja je bila zelo naporna, saj je v 45 dneh bilo kar okoli enajst tisoč volilnih zborovanj, pri čemer je bilo še zlasti «vroče» v Rimu, kjer je bilo 2.717 zborovanj. V Genovi je bilo 1100 zborovanj, v Foggi 1100, v Bariju 629 in v Forliju 600.
Tajništvo CGIL sporoča, da je
upravni svet INAM na včerajšnjem sestanku z večino glasov sklenil predati v proučitev spor z zdravniki posebni komisiji u-pravnega sveta. Proti temu so glasovali predstavniki CGIL, ministrstva za zdravstvo in predstavniki zdravnikov. Upravni svet INAM je tudi sklenil, da se bo nadaljevala razprava o sporu šele po zaključkih omenjene komisije. V poročilu je rečeno, da se zaradi zavlačevanja rešitve spora večajo težave za zavarovance, zato so tudi pozvali pokrajinske organizacije CGIL, naj v vsaki pokrajini jasno izrazijo zahtevo delavcev, da se naglo in učinkovito reši spor.
Tajništvo federacije uslužbencev PTT-CGIL je proučilo zaključke razgovora z ministrom Spagnollijem in ugotovilo, da niso konkretni in da minister ni sprejel obveznosti glede zahtev u-siužbencev. Zato bodo na prihodnjem sestanku, ki bo 14. junija, zahtevali od ministra pojasnila
glede obvez ministrstva o reformi podjetja in o zahtevah uslužbencev. Istočasno tudi predlagajo sindikalnim organizacijam uslužbencev PTT CISL in UIL, naj se takoj sestanejo po torkovem razgovoru z ministrom in proučijo razvoj spora ter sprejmejo ustrezne ukrepe.
Včeraj se je sestal izvršni odbor socialistične struje Federsta-tall-CGIL, ki je potrdil stališče tajništva struje glede ocene razgovorov med sindikalnimi organizacijami državnih uslužbencev in odgovornimi ministri. Izvršni odbor je soglasno ugotovil, da je vlada prvikrat dala jasna zagotovila o globalni rešitvi položaja državnih uslužbencev v okviru petletnega načrta. Zato ostro polemizirajo z drugimi člani CGIL, ki so razgovor povsem negativno o-cenili, in pravijo, da gre za «stru-mentalizacijo» sindikalne organizacije.
Rektorat rimske univerze Je uradno sporočil, da bodo redni profesorji rimske univerze v torek, 14. junija volili novega rektorja. Volitve bodo v dvorani fakultete za literaturo in filozofijo, že sedaj so se izoblikovale tri kandidature: desničarsko-liberal-na, levičarska ter demokristjan-ska, tako da je težko predvideti izid volitev.
Ni dvoma, da se pristaši socialističnih idej v svetu, ki sledijo kongresom socialističnih gibanj v posameznih državah, kjer so si ta gibanja priborila oblast vedno bolj ali manj zavestno — vsekakor pa je to vprašanje v njih nenehno nekje prisotno — vprašujejo, v kakšni meri je dosežen tisti idealni sooialistični smoter, ki se mu pravi odprava izkoriščanja človeka po človeku. Zakaj vsakomur je znano da doseči ta smoter ni lahko in da so bile težave ter z njimi povezane napake tudi tako predvidene, tako presenetljive, da je marsikateri nerealni idealist zgubil vero v socializem. Zoto bi bilo zelo zanimivo pregledati primer socialistične Jugoslavije, kako se je skozi šest kongresov odražal ta gigantski napor v teh šestih razdobjih nelahkega boja za odpravo izkoriščanja človeka po človeku. Vendar to ni naloga tega bežnega zapisa ob zaključku šestega kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki pomeni s svojimi petimi resolucijami in z otvoritvenim Titovim govorom nek določen mejnik ali morda toč-nje rečeno nekakšno diagnozo trenutnega stanja na tej pogumni, izvirni in v tem delu Evrope še neprehojeni poti, ki je bila zanimiva ne samo za tistih 55 delegacij socialističnih gibanj in strank s skoraj vseh oeldn, temveč tudi za vsa politična gibanja, ki se proti tem idealom borijo včasih celo z ognjem in mečem.
Kdor je spremljal štiri dni kongres jugoslovanskih socialistov — pa čeprav je bilo fizično nemogoče spremljati vsaj najvažnejše intervencije v posameznih komisijah — je moral predvsem ugotoviti, kako zapletena in raznolika so bila dogajanja v teh šestih etapah, zlasti pa od takrat, ko so bili že pred mnogimi leti storjeni prvi koraki za uvedbo delavskega samoupravljanja. Zato ni lahko na kratko povedati, kako se tista diagnoza glad. Vendar se nam zdi, da je zadel bistvo predsednik kongresa Rodoljub čolakovič v svojem kratkem, prekratkem, zaključenem govoru, ko je dejal, da gre v kongresnih sklepih tako obširno obrazloženih v resolucijah, v bistvu za nadaljnjo izpopolnjevanje samoupravljanja im za poglobitev socialistične demokracije. O obojem pa se v vrstah socialistične zveze razpravlja že več let, a bistvene postavke sta izdelala že osmi kongres in zadnje plenarno zasedanje vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Vendar je tudi tiste mu, kdor je v teh dvajsetih letih sledil vsem šestim etapam gradnje socializma v Jugoslaviji in prebral sprejete sklepe ter spreminjal obrazložitve in razpravo, nemogoče pregledno in na kratko pove dali, kaj vse pomenijo besede izpolnitev samoupravljanja in poglobitev socialistične demokracije. Ves kongres je namreč slonel na tolikih ogromnih pridobitvah in dosežkih jugoslovanskih delovnih ljudi v teh dveh povojnih desetletjih, ki so izraženi predvsem v zvezni in republiških ustavah in na njih podlagi sprejetih zakonih in tudi mednarodnih dogovorih. Kolikor nam je bilo mogoče smo bistvene postavke o delu in sklepih kongresa posredovali v zadnjih štirih številkah nakega dnevnika, kar pa čitatelju ni dalo niti površne podobe vse izredno bogate in pestre vsebine jugoslovanskega boja za socializem, katerega vsebina sta prav samoupravljanje in z njim r.erazdružljivo povezana dejanska in ne v zahodne smislu pojmovana socialistična demokracija: demokracije, ki daje pravico delovnemu človeku odločilno soodloča na svojem delovnem mestu o delu in usodi podjetja ali ustanove, kjer je zaposlen'.
Toda socialistična demokracija se odraža — vedno v
bolj ali manj tesni povezavi z gospodarskim razvojem osnovnih gospodarskih komunalnih in republiških enot — tudi na odnose med narodi in narodnostmi ali narodnimi manjšinami. Prav ta gospodarska osnova teh odnosov je bila tista, o kateri se je v zadevni komisiji za ta vprašanja tudi največ razpravljalo in po razpravi prišlo do sklepov v resoluciji, ki so ji kongresisti dali naslov: «naloge o narodnostnih odnosih, razvoju in krepitvi enakopravnosti, bratstva in enotnosti naroddov in narodnosti Jugoslavije*. Seve-veda je razprava o teh vprašanjih, ki se vedno znova rešujejo in rešitve izpopolnjujejo, rešitve, ki so v funkciji splošnega razvoja v vsej državi, posameznih republikah in avtonomn:h enotah narodov in narodnosti, (kar je v tem primeru izraz za narodne manjšine.), v naj večji meri zanimala zlasti pripadnika narodne manjšine slovenskega naroda izven meja države, v katerih živi njegov matični narod. Zato smo o nalogah, ki so vsebovane v ustrezni resoluciji, v naših poročilih naj-obširneje pisali. Danes naj dodamo le to, da so te naloge le logična posledica ne samo zadevnih najnaprednejših zveznih in republiških ustavnih določb, temveč tudi znane načelne izjave o narodnostih v SFRJ, ki jp je sprejela že pred mnogimi leti Zveza komunistov Jugoslavije.
Posebej pa moramo omeniti izredno, odkritost razprave o vseh pomanjkljivostih in napakah v izvajanju teh določb in načel, tako da imajo naštete konkretne naloge namen pomanjkliivosti in napake temeljito odpraviti in doječi pravilne rešitve vseh često nepredvidenih vprašanj, ki se v splošnem razvoju poiaviio. Sprejeta resolucija pa je lahko hkrati dober nauk za vse tiste vlade držav, ki imajo — kot naša —■ opravka z narodnimi manjšinami, kakršna le tudi naša. ki jo je eden izmed diskutnntov tudi omenil ko je izrazil upanje, da bodo naše upravičene zahteve prisilile pristojne oblasti, da odpravijo še ostale demokratične predpise, ki ovirajo dosego popolne enakopravnosti. Le na ta način bo namreč tudi v našem primeru postala kri in meso ugotovitev iz omenjene resolucije, da se »narodne manjšine od nekdanjega čini-telja razdora spreminjajo v činitelj zbliževanja in sodelovanja med narodi in državami*.
Ni potrebno dodajati, da je kongres SZDLJ po govoru Tita in Koliševskega ter mnogih drugih diskutantov vnovič poudaril prav to povezovanje in sodelovanje med narodi in državami v posebni resoluciji, ki vsebuje že tolikokrat podčrtana načela dosledne jugoslovanske politike miroljubne koeksistence. Nikogar ni bilo namreč težko prepričevati, da je mir bistveni pogoj za zgraditev socialističnih odnosov.
Ce hočemo torej oceniti dosedanje rezultate v dobi gospodarske reforme za katero je bilo na kongresu tolikokrat po. udarjeno, da je hkrati tudi družbena reforma, moramo u-poštevati tako notranjepolitične kot zunanjepolitične dosežke po vojni zlasti pa rezultate naporov zadnjega leta in s tega stališča gledati na smernice in naloge, ki jih je sprejel prejšnji teden 6. kongres Socialistične zveze. Na ta način ocenjeni kongresni rezulta. ti pa nam jasno kažejo, da gre za nadaljnji korak naprej, predvsem pa za oprijemljiva in odločna navodila za izpopolnitev delavskega samoupravljanja in poglobitev socialistične demokracije, kar pa je hkrati tudi bistvo modeme socialisti* ne družbe.
IZJAVE GLAVNEGA TAJNIKA KP ROMUNIJE CEflUCESCUJfl
Prišel je trenutek za razpustitev atlantskega in varšavskega pakta
Začeli naj bi aktivno kampanjo za evropsko varnost - Romunski zunanji minister pri Brežnjevu
PO DOLGI PREKINITVI
V torek obnovitev ženevske konference
ŽENEVA, 11
BUKAREŠTA, 11. — Glavni tajnik KP Romunije Ceauce-scu je predlagal razpustitev NATO in varšavskega pakta, umik vseh tujih čet iz evropskih držav in vseh tujih čet iz drugih držav ter ukinitev vojaških oporišč v tujini.
Izjavil je, da romunska komu-
nistična stranka želi, naj bi začeli aktivno kampanjo za okrepitev evropske varnosti ter za razvoj vzajemnega zaupanja in sodelovanja, ki bi temeljila na načelu spoštovanja neodvisnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav.
Ceaucescu je izjavil, da je prišel trenutek za razpustitev atlantskega in varšavskega pakta, «tako da bi se med evropskimi državami mogli uvesti odnosi na novi podlagi. To je pot za evropsko varnost«.
Nadaljeval je: «Dokler bo napadalni blok NATO obstajal, bodo Romunija in druge države podpisnice varšavskega pakta krepile svojo budnost in večale svojo obrambno sposobnost. Poudaril je nato, da se ukinitev vojaških blokov ne more izvesti od danes do jutri, toda gre za edino pot, ki je potrebna, da se ohrani evropska varnost.
«Ne moremo pozabiti, je nadaljeval, Ceaucescu, da so na svetu sile imperializma in reakcije, ki ogrožajo svobodo narodov Zaradi tega krepimo obrambno sposobnost m borbenost naše dežele Nemogoče je, da ne bi upoštevali dejstva, da so v Evropi ameriške čete in da ameriški imperialisti podpirajo najbolj reakcionarne elemente Zahodne Nemčije in drugih evropskih držav. Borbo za varnost je treba voditi vzporedno z borbo za umik tujih čet, z ozemlja drugih držav «
Agencija Tass je poročala o današnjem govoru romunskega voditelja, toda vsaj v angleški oddaji ni omenila tistega dela govora, kjer le Ceaucescu poudaril, da je treba ukiniti atlantsko in varšavsko zavezništvo.
V Moskvi je glavni tajnik KP SZ Brežnjev sprejel danes romunskega zunanjega ministra Manescu-ja. Romunski minister je od 6. junija v Moskvi, kjer se je udeležil sestanka zunanjih ministrov varšavskega pakta, ki so pripravili delovni spored za konferenco te organizacije, ki bo julija in katere se je bodo udeležili najvišji predstavniki. Zvedelo se je, da so ostali v Moskvi tudi drugi zunanji ministri, da nadaljujejo dvostranske in večstranske neuradne pogovore.
Rusk o pogajanjih s Francijo
WASHINGTON, 11. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk in minister za obrambo McNamara sta imela nocoj skupno tiskovno konferenco. Rusk je izjavil, da se bodo francosko-ameriška posvetovanja o umiku ameriških čet s francoskega ozemlja začela v kratkem. McNamara pa je sporočil, da bodo v juliju poslali v Vietnam drugih 18 tisoč vojakov, tako da bo število ameriških vojakov v Vietnamu narastlo na 285 tisoč. Dodal je, da, če se bo «prodiranje vojakov iz Severnega Vietnama nadaljevalo kakor sedaj, t. j. 4500 vojakov na mesec, se bo moralo tudi število ameriških vojakov povečati«.
Rusk in McNamara sta izjavila,
da ZDA ne nameravajo umakniti velikih vojaških enot iz zahodne Evrope, da bi jih namenili v Vietnam ali drugam. Dodal je, da bo konec leta znašalo število ameriških vojakov v Evropi 225 tisoč mož.
V Pekingu nadaljujejo «kuiturno revolucijo»
PEKING, 11.	— Pekinški list
«Rdeča zvezda« objavlja danes članek, v katerem pravi, da je ki-
tajski ekonomist Jeh Sun Jeh Fang, ki je zagovarjal uvedbo načela dobička v kitajskem gospodarstvu, ((revizionist«. list pripominja, da ((notranji in zunanji reakcionarji obtožujejo kitajsko komunistično stranko, da skupno napada vse kitajske intelektualce: to je laž in obrekovanje. Kulturna revolucija se tiče peščice slabih protikomunističnih ljudi, ki delujejo pod krinko komunizma, in skupine protipar-tijskih elementov. Proti množici intelektualcev, ki so izšli iz stare družbe, vendarle izvajamo politiko enotnosti izobrazbe in reforme«.
List pravi dalje, da je treba ((kulturno revolucijo« ((neusmiljeno, temeljito in takoj« izvesti, zato da se ((prepreči vsaka mogoča žaro-
riške delegacije na ženevski razo-rožitveni konferenci William Foster je izjavil, da bodo ZDA na pri-j hodnjem zasedanju konference, ki ta«. Podoben članek objavlja tudi | bo obnovila svoje delo v torek, 14. ((ljudski dnevnik«, ki med drug ha t. m,_ predložile nove predloge.
Napovedani so novi ameriški predlogi
Voditelj
ame- teri je Tito med drugim izrazil upanje, da bo šah imel priložnost ponovno obiskati Jugoslavijo, poudaril, da to kar je videl v Jugoslaviji, presega njegova pričakovanja
pravi, da »številne odgovorne o-sebnosti centralnega komiteja partije za Peking so bili «stremuhi spletkarji«. List pravi dalje, da bi «rezultat svobodne poplave buržoaznih idej nujno pomenil zrušitev diktature proletariata«.
BEOGRAD, 11. — V Beogradu so podpisali jugoslovansko-kitajski trgovinski protokol za letos. V imenu jugoslovanske vlade Je podpisal ravnatelj oddelka za Daljni vzhod v zveznem tajništvu za zunanje trgovino Mladen Sekički, za kitajsko vlado pa odpravnik poslov kitajskega poslaništva v Beogradu. Zapisnik določa, da bo vrednost trgovinske izmenjave znašala na obeh siraneh 2,4 milijona šterlingov.
Foster pa ni povedali na kateri sektor razorožitve se bodo predlogi nanašali. Izjavil je samo, da ((ameriški izvedenci in tehniki proučujejo možnost novih ukrepov, ki bi jih predložili konferenci, da bi mogli na prihodnjem zasedanju napredovati«.
lliiiiiiiiiliilliiillliiiiiilliiliiiilllilIliiiiliifiiiiiHiiiilHiliiiiliiiillilllIMHlllllHliilllililillililIlltiliiiniiillliiillliiiiiiiiiiitlllllililinillllilliniliiltiiliiliiiiilhiillllHlllill
NADALJUJE SE ZAOSTROVANJE V JUŽNEM VIETNAMU
Budisti bodo bojkotirali volitve dokler bo general Ki na oblasti
Protivladne demonstracije v Hue ■ Aretirali so 50 budističnih voditeljev - Novi glasovi proti Johnsonovi politiki
SAJGON, 11. — Budistični voditelji so sporočili, da bodo bojkotirali vsakršne volitve, ki jih bodo organizirali generali, ki so sedaj na oblasti v Južnem Vietnamu. Po številnih sestankih v sajgon-skem budističnem zavodu je ((odbor za obrambo budizma« objavil sporočilo, ki poudarja, da budistični voditelji nimajo več zaupanja v državnega predsednika in predsednika vlade, ter poziva budiste vse države, naj bojkotirajo kakršne koli volitve, ki bi jih organizirali sedanji vojaški voditelji. Poudarja se tudi, da ni mogoča nobena rešitev sedanje politične krize, dokler sedanji vojaški voditelji ne odstopijo. Dvanajst budističnih voditeljev izjavlja, da so pripravljeni iti v zapor namesto oseb, ki so jih aretirali zaradi protivladne dejavnosti. To sporočilo so poslali vsem budističnim pagodam v Južnem Vietnamu.
V	Hue je bila danes velika protivladna demonstracija. Nad pet tisoč oseb je nosilo napise, s katerimi so ostro obsojali ameriškega predsednika ter južnovietnamskega državnega in vladnega predsednika, «ki skušajo uničiti budizem«. Demonstranti so šli mimo bolnišnice, kjer je že štiriindvajset ur voditelj Tri Kuang. Takoj po demonstraciji so aretirali nad petdeset budističnih voditeljev. Po ulicah mesta so še vedno oltarčki, ki ovirajo promet vojaških konvojev.
V	Sajgonu je nad sto redovnikov in redovnic ter mladih budistov začelo v glavni pagodi skupno gladovno stavko. Sajgonska policija je odredila izredne varnostne ukrepe v zvezi z dvema demonstracijama, ki so ju napovedali za jutri budisti in katoličani ob isti uri. Načelnik glavnega štaba ame-
Rai
PRIMORSKI DNEVNIK
12. JUNIJA 1966
***************

IV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 13. JUNIJA 1966
Ime In priimek
Naslov
Odreži in nalepi na poštno dopisnico Čase 11 a Postale 400 Torino
tei naslovi ns RAI —
Med vsako oddajo »STUDIO ONO> se oo izvaiaia pesem i nun lanskim besedilom v kateri bosta dve nesedi izvirnega besedila zamenjam z dvema drugima besedama Televizijski gledalci ki hočejo v »Studu Um Quiz» tekmovati moraio zameniavo ugo tovltt in v ustreznih gornjih aveh predalčkih iznačlt.i tisti dve izvirni nesedi ir pesmi ki sta niti zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni ustki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 10. ure prvega petka po oddaji, na katero se nanašajo.
Med vsemi stavnimi Ustki ki bodo vsebovan j De pravilni oeseco n izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebam en avto mnbli (alfa romeo gluha Tl ali tiai 1500 ah lancia tulvia 2 C) m 10 nagrad ki bodi obstaiaie vsaka v bonu po 150 ooo ur za nakup knjig tei v motoskuterlu Uambreta 50 ali vespa 50»
Med tekmovalnimi Ustki ki nodo vsebovali točno označbo le en» ismed dveh besen izvirnega besedila ki sta oili zamenjam bo Izžrebana količina prehramnenega maga v trgovski vrednosti 100 000 lli (piščanci nemastno svtnisko meso laica, oljčno olje itd nacionalne protzvodnlel Zaloga br tolikšna da bo dobitniku zadoščala za lett dni
Odpošlljatev dopisnic« narati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika tgre k) ie bU obiavllen v štev 13 Radlocorrlere TV	*ut Min
riške vojske general Harold Johnson je izjavil, da nasprotuje razširitvi vojne v Vietnamu z namenom, da bi uničili gospodarsko in vojaško sposobnost Severnega Vietnama. Izjavil je, da bi to lahko pripeljalo do raztegnitve vojne in bi konec koncev stalo dvakrat toliko, ker bi morale ZDA potem obnoviti, kar same uničujejo. General je izjavil, da je za nadaljevanje sedanjih vojaških operacij «s postopnim večanjem ali manjšanjem ritma po potrebi«.
Ameriški gospodarstvenik Kenneth Galbraith, ki je bil poslanik v Indiji, je očital državnemu tajniku Deanu Rusku, da je slabo obveščen o pomoči, ki jo baje dajejo zavezniki ameriški zunanji politiki. Galbraith je govoril na univerzi v Rhode Islandu. Omenil je Ruskove besede, da se »smotri a-meriške zunanje politike v veliki meri razumejo, spoštujejo in podpirajo*	da so te besede
popolnoma zgrešene in da je značilno, da-j» to napako storil člo-vejk kakor-g, je Hbsk. »Očitna res-rfirr-	Galbraith, da ni
nobeden od naših evropskih zaveznikov poslal niti enega vojaka v Vietnam, da bi nam pomagali. Švedska, ki prav gotovo m sovražna do nas, je postavila velike omejitve za trgovino z orožjem z ZDA. Pri nas ni stanje drugačno. Sondiranje javnosti kaže postopno zmanjšanje občudovanja za generala Kija in torej za politiko državnega tajnika. Težko je najti v domovini ali v tujini koga, ki bi pokazal nekaj, kar bi lahko veljalo za razumevanje, spoštovanje in podporo, o čemer govori Rusk.«
»Zdi se, je nadaljeval Galbraith, da je vlada celo manj obveščena kakor privatni državljani. Kar je gotovo, pa je, da vlada zanemarja važnost opozicije proti njem politiki, ki prihaja iz akademskih krogov, ki lahko razpolagajo z velikimi informacijskimi sredstvi. Le ta 1970 bo na ameriških univerzah skoraj sedem milijonov študentov in pol milijona profesor ■e »premočna manjšina, da bi lahko ostala brez javnega in političnega vpliva«
strijo Krejčijem in z drugimi člani vlade. Namen obiska je bil skleniti z raznimi češkoslovaškimi podjetji sporazume o sodelovanju v okviru sporazuma o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med Italijo in CSSR. Predsednik Ma-grl je časnikarjem izjavil, da so možnosti dobre in da so mnogi sektorji, kjer je mogoče gospodarsko sodelovanje. Dodal je, da je na delegacijo napravila še poseben vtis težka industrija.
Tanzanija
DAR ES SALAM, 11. — Predsednik Tanzanije NJerere je na tiskovni konferenci izjavil, da je Kitajska ponudila Tanzaniji pomoč v večji meri, kakor bi jo Tanzanija lahko izkoristila. Zanikal pa je, da je Peking dobil velik vpliv v Afriki. Pri tem je poudaril, da Tanzanija, tudi če se politično usmerja proti Vzhodu, »ne bo šla v Peking«.
NJerere je zaključil, da po njegovem mnenju potrebna sila za zrušitev Smithovega režima v Južni Rodeziji, če se bo Velika Britanija obrnila na Združene narode, da postanejo gospodarske sankcije proti Rodeziji obvezne.
«Pohod proti strahu*
BATESVILLE, 11. - »Pohod pro ti strahu«, ki ga je bil začel ameriški študent Meredith, se nadalju-je. Spočetka je pohod vodil črnski voditelj Martin Luther King, ki pa se je moral vrniti v Chicago; nadomestil ga je drug pastor. Udeleženci pohoda so prispeli sinoči v Batesville, majhno mesle-ce, kjer je močna trdnjava Ku Klux Klana. Udeleženci so prespali pod velikim šotorom ali v privatnih stanovanjih. Sprevod je narastel na 600 oseb. Policija je v mestu skrbela za varnost in red. Toda vsi policaji so pokrili številko, ki jo nosijo na rokavu, očitno iz bojazni pred Ku Klux Klanom
PASADENA, 11. — Ameriška sonda «Surveyor», ki je že posnela 5760 slik Lunine površine, bo oddajala na Zemljo slike do torka zjutraj t.j. do začetka «Lunine noči«.
Iranski šah odpotoval iz SFRJ
Tito in R. Pahlevi o svojih razgovorih
BEOGRAD, 11. — Iranski šah Reza Pahlevi, ki je danes odpotoval iz Jugoslavije in predsednik republike maršal Tito sta včeraj ob poslovilni večerji, ki jo je maršal Tito priredil v Beli vili, sprejela iranske in jugoslovanske novinarje. V odgovor na vprašanje jugoslovanskih novinarjev je iranski šah dejal, da nosi iz Jugoslavije globoke vtise, tako glede razgovorov s predsednikom Titom kot glede krajev, ki jih je obiskal, za katere je rekel, da so naj lepši, ki jih je doslej videl. V razgovorih s predsednikom Titom so, po besedah šaha, ugotovili, da obstajajo možnosti za nadaljnji razvoj trgovinskega in gospodarskega sodelovanja in da razvoj dvostranskega sodelovanja omogoča tudi dejstvo, da zagovarjata obe državi ista načela za mir in za razvoj novo-osvobojenih držav brez vsakega zunanjega pritiska in vpliva. ((Jugoslovanska vlada bo skupno z nami«, je dejal Reza Pahlevi, ((proučila možnosti za udeležbo jugoslovanske industrije za gradnjo objektov v Iranu.«
Predsednik Tito je na vprašanje iranskih novinarjev dejal, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki so pokazali, da imata obe državi zelo podobne poglede na nekatera vprašanja notranjega razvoja in na zunanjo politiko posebno na vprašanja, kako ohraniti mir, kakšno bi moralo biti mednarodno sodelovanje in podobno. Glede dvostranskega sodelovanja je Tito dejal, da so možnosti za boljši razvoj gospodarskih odnosov in za širši razvoj medsebojnega sodelovanja na kulturnem in političnem področju.
Iranski šah je v odgovoru na zdravico predsednika Tita, v ka-
in izrazil zadovoljstvo, da je osebno spoznal predsednika Tita, ki «ne misli samo na svoje ljudstvo, temveč na usodo in srečo človeštva sploh«, šah je prav tako izrazil upanje, da bo imel priložnost ponovno obiskati Jugoslaviji in je prepričan, da se bo predsednik Tito, ko bo obiskal Iran, prepričal, da iransko ljudstvo goji velike simpatije do jugoslovanskih narodov.
Graditev kliničnega centra v Ljubljani
LJUBLJANA, 11. — Izvršni svet Slovenije je sprejel danes predlog zakona o zgraditvi kliničnega centra v Ljubljani. Zgraditev centra, ki bo osrednja znanstvena zdravstvena ustanova v Sloveniji, bodo finansirale republika In zainteresirane občine. Predvideva se, da bo za zgraditev centra potrebno pet let.
Nadaljuje sc stavka pomorščakov v Angliji
LONDON, 11. - Glavni tajnik sindikata angleških pomorščakov William Hogarth je izjavil, da se je sinoči posvetoval s predstavniki sindikata in predstavniki medna rodne zveze transportnih delavcev, da pa je bil sestanek negativen. Dodal je, da mednarodna federacija ne misli pomagati angleškim pomorščakom «Mislil sem, da imamo pravico do mednarodne podpore,« je izjavil Hogarth, »toda ni nam uspelo dobiti pomoč, ki sem jo že lel.» Sindikat angleških pomorščakov razmišlja o možnosti, da zapusti mednarodno zvezo, če ne bo dobil zahtevane pomoči. Angleški pomorščaki so zahtevali bojkot vseh angleških ladij v tujih pristaniščih.
Hogarth je izjavil, da sindikat, pomorščakov lahko vzdrži stavko za dvanajst tednov. V ponedeljek se bo začel peti teden stavke. V Londonu je sedaj ustavljenih okoli 800 ladij, število pomorščakov ki so zapustili ladje, pa znaša 23.000.
NEDELJA, 12. JUNIJA Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestriC 10.15 Poslušali boste...;
10.45	Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Od Apeninov do And«; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi;
12.30	in 13.30 Glasba po željah;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Zasebna preiskava«, kriminalka; 16.00 Ritmi; 17.00 Bugamelli: Sonata za violončelo in klavir; 17.20 Glasba za dobro voljo; 18.00 Jam session; 18.30 ((Srečko Kosovel, pesnik Krasa«;
18.45	Stravinski:	L’Histoire du
Soldat; 19.15 Nedeljski vestnik;
19.30	Glasbeno potovanje; 20.00 šport; 20.30 Iz slov. folklore;
21.00	Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 F. Schubert: Mirjam; 22.30 Večerni ples.
	|	VČERAJ V RIMU		DOMAČI ŠPORT
n	 i		—rrrrrmi	
premagala Beograd 77-63
RIM, U. —• Rimska atletska reprezentanca Je že tretjič premagala beograjsko ekipo. V današnjem dvoboju so si rimski atleti nabrali 77, beograjski pa 63 točk. Izidi so naslednji;
Kladivo - Račič (Jug.) 60,11, Ur.,
Delegacija Finmeccanica v Pragi
PRAGA, 11. — Po enem tednu bivanja v CSSR je italijanska delegacija Finmeccanica, ki jo vodi predsednik Magri, zaključila da nes svoj obisk V CSSR je delega cija prišla na vabilo češkoslovaške trgovinske zbornice. Obiskala je številna podjetja ter se sestala s podpredsednikom vlade Cerni-kom, z ministrom za težko indu-
Kladivo — Račič (Jug.) 60,11, Ur. lando (It.) 58,63, šošklč (Jug.) 57,37.
400 m ovire — Frinolli (It.) 50,1, Becchetti (It.) 53.3, Kovač (Jug.)
53.5.
100 m — Peloso (It.) 10.7, Mu-škovlč (Jug.) 10.7, 3. Pavlovič (Jug.) 10.9.
800 m — Sicari (It.) 1.53.4, Arcio-ni (It.) 1.54.4, Miloševič 1.54.5.
400 m — Križan (Jug.) 49.7, Joan (It.) 50.1, Franceschini (It.) 50.3.
Krogla — Jocovič (Jug.) 17,37, Furunčič (Jug.) 16,90, Buffon (It.) 15,33.
Troskok — Stanišič (Jug.) 14,70, Bortolozzl (It.)	14,50, Jovanovič
(Jug.) 14,30.
110 m ovire — Liani (It.) 14.2, Virgin (It.) 14.8, Lisak (Jug.) 15.4.
1.500 m - Sacchi (It.)	3.57.2,
Djordjevic (Jug.) 3.57.2, Perls (It.)
3.59.1.
Višina - Pitoni (It.) 1,98, Ke-ckes (Jug.) 1.98, Candeloro (It.) 1.95.
5.000 m — Grahovac (Jug.) 15.04.6, Cappiello (It.) 15.07.4, De Mitri (It.) 19.0, Subotič (Jug.) 15.38.2.
Disk — Simeon (It.) 54,72, Ne-nadic (Jug.) 51.96, Jocovič (Jug.) 48 28
Daljina — Munjlč (Jug.) 7.28, Fomaciari (It.) 7.12, Serafico (It.) 6.83.
štafeta 4x100 — Rim 42.0, Beograd 42.0.
štafeta 4x400: Rim 3.16.7, Beograd
3.21.0
* * *
TERRE HAUTE, 11. — Med prvenstvom ameriške atletske zveze je Jim Ryun (ZDA) izboljšal s časom 1’44”9 svetovni rekord v teku na 880 jardov, ki je z 1’45”1 pripadal Novozelandcu Petru Snellu.
Igralcem I. in II. lige v SFRJ
Priznan status profesionalcev
BEOGRAD, 11. — Upravni odbor nogometne zveze Jugoslavije je na današnji seji sprejel sklep, da se vsi Igralci prve in druge zvezne lige, ki so s pogodbo vezani na klub, prijavijo mednarodni nogometni zvezi kot profesionalci. To praktično pomeni, da bodo ti igralci izgubili status amaterja. Za prehod iz kluba bo Igralec dobil 50 odst. dogovorjenega zneska. Za prehod igralca iz amaterskega kluba v profesionalni, bo klub, v kolikor ni drugače dogovorjeno, dobil najmanj 400.000 starih dinarjev za igralca
Canjl in so dvoboj z Italijo zaključili s 3:2. Izida zadnjih dveh tekem v singlu sta naslednja:
CIM Drysdale - Nicola Pietran-geli 6:3, 6:3, 4:6, 2:6, 6:2.
Keith Diepraam , Sergio Tacchi-ni 6:4, 7:5, 6:3.
Juniorsko prvenstvo Ob 10. uri na stadionu »Prvi maj«
za tretje mesto BREG — TRIESTINA
Kvalifikacija za II. ligo V Fagagni pri Vidmu Fagagna — Rosandra Zerial Navijačem bo na razpolago avtobus. Odhod iz Boljunca ob 13. uri.
ODBOJKA
TENIS
RIM, 11. — Južna Afrika je nepričakovano izločila Italijo lz nadaljnjega dela turnirja evropske cone za Davisov pokal. Južnoafričani so osvojili obe današnji sre-
ENAOLI deželni naraščajniški prvak
Sesterka ENAOLI sl je včeraj osvojila naslov deželnega prvaka naraščajniškega prvenstva. Igralci ENAOLI so premagali v finalnem delu tekmece Bora, goriške Olimpije in videmske CSI.
Izidi so naslednji:
ENAOLI . Bor (15:1, 15:1)
CSI - Olimpija 2:0 (15:12, 15:3) ENAOLI - Olimpija 2:0 (15:2,15:7) Olimpija-Bor 2:1 (15:8,12:15,15:8) ENAOLI - CSI 2:0 (15:1, 15:7) Končna lestvica L ENAOLI Trst 6 točk
2.	CSI Videm 4
3.	Olimpija Gorica 2
4.	Bor Trst 0
Jadran (Poreč) danes v Trstu
Danes bodo nogometaši Jadrana iz Poreča vrnili obisk enajsterici Campanelle Fides. V prvi tekmi, ki je bila pred tedni v Poreču, sta se moštvi razili neodločeno. Današnja tekma Campanelle Fides Jadran bo ob 16. uri na Igrišču Ponziane v Ul. I. Svevo.
Ob 14. uri pa bo v Ul. Campanelle št. 81 srečanje v balincanju med predstavniki Campanelle in Jadrana.
UMETNO DRSANJE
MILAN, 11. — Izvršni svet ISU (International Skating Union) je določil, da bo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju prihodnje leto od 1. do 5. februarja v Ljubljani.
ROKOBORBA
RIM, II. — Izredni komisar italijanske zveze za težko atletiko Carlo Zanelli je sprejel vabilo na udeležbo italijanske ekipe na tekmovanje «Srečanje solidarnosti«, ki bo od 31. julija do 2. avgusta v Skopju.
SLOVENCI, ko obiščete tvoje torottntlet v Jugoslaviji m fco vat oni obiščejo, recite jim nm kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST Z ULICA CELLIN1 St 2 S TELEFON št 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek površnikov, plaščev, vetrnih jopi čev, dežnih plaščev perila. Intimne in zunanje trikotaže srajc, kravat, nogavic, itd
PSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHIH »IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
CORSO GARIBALDI 3 - TEL. 96782 (Ob avtobusni postaji na TRIESTE — TRST	Trgu Barriera Vecchla)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 Ur dalje. Zlati tn srebrni okraski za vsako priložnost Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni.
Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe.
JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo ve« Jugoslovanske jezike.
9.30	Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče; 14.00 «E1 campanon«.
Koper
8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje; ob koncu šolskega leta; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.30 Sosedni kraji in ljudje: 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Ansambel Jožeta Privška; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba;
23.35	športna nedelja.
Nacionalni program
7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.35 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba: 14.00 Pisan glasbeni spored; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15 45 Nove pesmi; 16.15 Glasbena prizma; 17.00 Simfonični koncert; 18.40 Plesna glasba;
19.15	športna nedelja; 20.25 Pisan soored; 21.00 Koncert Italijanskega kvarteta; 22.00 Dunajska lahka glasba; 22 30 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8.45 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in
10.35	Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 športna prognoza;
12.15	Plošče tedna; 13.45 Zabavna glasba; 14.30 Teden aktualnosti po svetu; 15.00 Glasba po željah;
16.15	Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Verdijeva opera «Ples v maskah« — dirigira Toscanini; 21.00 Pesmi; 21.40 športni dnevnik, rezultati, kronike in komentarji; 21.50 Glasba v večeru; 22.00 Zabavni spored.
III.	program
16.30	Vivaldijeve skladbe; 17.00 Craigov »Hamlet« na moskovskem odru; 19.00 Nielsonove skladbe; 19.15 Novogrška kultura; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.40 Albinom in Muffat; 21.20 S. Moniusz-ko: »Le manoir hante«.
Slovenija
7.00	Dobro jutro!; 7.30 Napotki -,a turiste; 9.05 Niko Grafenauer: Cin cin cin potepin; 9.40 Skladbe r,a mladino: "11.00 še pomnite, tovariši...; 1125 Pesmi borbe in dela; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki; 14.30 Nedeljska reportaža; 15.00 Slavni pevci — znamenite arije; 16.05 Zabavna glasba; 16 30 Humoreska tedna — H. Hesse: Doživljaji; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Naš nedeljski sestanek; 21.50 športna poročila; 22.00 Jose! Suk; Poletna pravljica; 23.10 Nočni zabavni zvoki: 24.05 Komorna glasba — J Slavenski: Slovanska sonata op. 5 za violino in klavir
Ital. televizija
1015 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 15.30 Neposreden prenos športnega dogodka;
17.15	Spored za najmlajše; 18.10 »Settevocin; 19.00 Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik, 21.00 Ugo Pirro in Vincenzo Talarico: «Luisa Sanfe-lice»; 22.15 športna nedelja, kronike in rezultati, ob koncu dnevnik.
II. kanal
18.00	Simfonični koncert, prenos iz Pariza; 19.10 Ventimiglia: bitka cvetja; 21.00 Dnevnik; 21.15 Zvočni trak; 22.25 Humoristični filmi: 22.50 Tajna sporočila
PONEDELJEK, 13. JUNIJA Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11-45 Ital. akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti; «Hrabroslav Volarič«-
12.30	Za vsakogar nekaj; 13-30 Znane melodije; 17.00 Ansamber The Jets«, 17.20 Pesem in P'es1'
13.00	Ne vse, toda o vsem; 18-15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Mu-sorgski: Noč na Lisi gori; 18-40 Folklorni plesi; 19.15 Iz zgodovini slov. književnosti; 19.30 Zabavat vas bodo; 20.00 Šport; 23.35 B-Zandonai: »Francesca da Rimini*-tragedija; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 23.05 Ule#' tronske orgle.
Trst
10.05 Nabožna odd3ja; 12 05 Pio šče; 12.25 Tretja stran; I j Orkester Russo; 13.45 fr ' i s ‘ datelj Zeščevič; 14.00 Jazz; 14-4i-Koncert.
Koper
7.15 Glasba za auaro jutro; 8.01 Glasbeni spored; 9.00 Prenos Bl»-
10.30	Vesela glasba; 10.45 Pisane glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11»» Plošče; 11.30 Današnji pevci; H-« Glasbeni zmenek; 12.00 in 1J-0« Glasba po željah; 13.50 Orkestri,
14.15	Poje Bruno Lauzi; 14.*1 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug-pesmi in plesi; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Slovenske nerodne; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 Operna glasba- 18.00 športni ponedeljek, 18.10 Glasba m iantazija; 18-45 Pevci lahke glasbe; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos BL,
23.15	Orkester Palmer; 23.35 Pia nistka Bernathova.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Glas, beni spored; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 SirnR> nična glasba; 11.30 Milhaudovf skladbe; 11.45 Novi ritmi — motivi; 13.30 Nove moči; Filmske in gledališke novosti,
16.00	Spored za najmlajše; l°»u Pogovorimo se o glasbi; 17-25 r-Sinatra kot človek in umetnik; 18.25 Spored z onstran Atlantika;
19.15	Glasbeno potovanje; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Simfoničn' koncert, sodelujeta sopranistka U. Fusco in tenorist B. Baroni; 22 .J~ Plesna glasba.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Rita Pavone,
10.35	Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.45 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike;
15.35	Koncert v miniaturi; 16-ou Rapsodija; 16.50 Sopranistka Renata Tebaldi in baritonist Paolo Silveri; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Turgenjev: «Dim», 3-nad.; 18.35 Enotni razred; 18.51) Vaši izbranci; 20.00 Veliki l°v’
21.00	Orkestri; 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Nemška kultura; 18.45 LU-pijeve skladbe; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.4» Hindemithove skladbe; 21.20 K8" lidasa: »Sakuntala«.
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glas-
bena matineja; 9.55 Za mlade radovedneže; 10.10 Otroške igre s petjem; 10.25 Iz operet «Nebo polno violin, «Cigan baron« in «PU-čar«; 11.15 Yehudi Menuhin z orkestrom iz Batha Igra Bacha, 11.35 Naš podlistek — B. Dem-Antej«; 12.00 Turistični napoti«, 1215 Nimaš prednosti!; 13.05 L-M. Škerjanc:	Druga simfonija.
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Naši solisti pojo narodne pesmi,
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 »• Lovec: Sarabanda — Menuet a* klavir - Moj črni brat - Pohoc itd.; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Lovro Hafner v zb« rlh; 17.00 Vsak dan za vas; 18.op Glasbena križanka; 19.00 Aktualnosti doma in oo svetu: 1®-J* «Si gnali«; 19.45 Mišo Jezernik: W psihologije dela; 20.05 Glasbene razlednice; 21.00 Jug. interpreti zabavnih melodij; 21.03 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana; 23 10 Orkestri; 23.50 Literarni no» turno — Murn Aleksandrov; P®; srni; 24.05 Evropski jazz danes-Jazz v ZSSR.
Ital. televizija
17.30 Dnevnik; 17 45 Spored W najmlajše; 18.45 Koncert v mi niaturi; 19.05 Knjižne novosti, 19 45 športni dnevnik in Ital. kro niko; 20.30 Dnevnik; 21.00 Studie uno; 22.15 Prireditve med ted nom; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film «D* nastlja petroleja«.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 12. DO 18.-VI.
NEDELJA, 12. junija
10.25 Poročila; 10.30 Pesem vesela odmeva, 11.00 Kmetijska oddaja; 1145 Združenje radovednežev; 12.30 Podivjani pes — film; 13.00 Kulturna tribuna; 15.15 Prenos športnega dogodka; 17.00 Telovadni zlet v Skopju; 19.10 Poročila; 19.15 Sam Houston — film; 20.05 Derviši — iz cikla Karavana; 20.35 V dolini gradov — kult. film; 21.00 Dnevnik; 21.45 Plošča za poletje; 21.30 Ekran na ekranu — studio Zagreb; 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 13. Junija 12.40 TV v šoli: Balade Petriče Kerempuha; 18.35 Angleščina; 19.05 Lolek m Bolek — risanka; 19.25 Obzornik; 19.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 20.15 Tedenski športni pregled; 20.40 Charlle sam — film: 21.00 Dnevnik; 21.30 TV drama; 21.30 Ansambel Scho-la Labacensis; 21.45 Reportaža; 23.10 Poročila.
TOREK, 14. junija 19.15 Dobro morje — film; 19.45 Torkov večer z Borisom Kraljem; 20.00 Svet na zaslonu; 20.45 Obzornik; 21.00 Moj mlajši brat — sovjetski film; 21.40 Srečanje gozdarjev v Postojni; 21.55 Poje Marjana Deržaj; 23.05 Poročila.
SREDA, 15. junija 18.35 Poročila; 18.40 Dogodivščine majhnega zajčka; 18.55 Pionirski TV studio; 19.25 Obzornik; 19.45 Opera skozi stoletja; 20.15
Filmski pregled; 20.40 Cikcak 21 00 Dnevnik; 21.30 Iz opere «I»U-cia di Lamermoor«; 21.50 Km turna panorama; 23.30 Poročila
ČETRTEK, 16. junija
12.00	Angleščina; 17.05 TV * šoli: Balade Petriče Kerempuha.
17.30	Prenos športnega dogodka; 19.25 Obzornik; 19.45 Po poten Jugoslavije — reportaža; 20.1» Slovenska popevka in vi; 20 4t Brez parole — mladinska oddaj# 21.00 Dnevnik; 21.20 Aktualni P° govori; 21.10 Narodna glasba.
21.20	Zabavno-glasbena oddaja) 23.2(1 Poezija Vladislava Petkovi ča; 23.30 Poročila.
PETEK. 17. junija
19.00	Mali svet — oddaja *# otroke; 19.25 Obzornik; 19.45 Človek ln proizvodnja: Transport W paletlzactja; 20.15 Narodna gl*5 ba; 20.40 TV akcija; 21.00 Dnev nik; 21.30 Preživel sem svojo smrt — češki film; 23.05 Glasb« ni magazin; 24.05 Poročila.
SOBOTA. 18. Junija
17.00	Motorne dirke za veliko nagrado Jadrana tn prenos športnega dogodka; 19.10 Vsako soboto; 19.25 Obzornik; 19.45 Dilem« — mladinska igra; 20.40 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Glasbeni kotiček: Borut Lesjak; 21.40 Politični dogodki v prvi polovici lew 1939; 22.10 Nestroy: Teta iz Amerike — predstava SNG Maribor;
23.30	Srečen samomor — fllnil
24.20	Poročila.
Tbkg&č:'
Domišljavi vampir
V dekličini soni se je prikazal vampir. Prišel je naravnost skozi zaprto okno kot pramen megle in hip pozneje je že ves trden in utelešen stal na tleh. Bil je majhen, Okrogel, bled, oblečen v tradicionalen črn plašč in nič manj domišljav kot kak čikaški prometni policaj. Le za sekundo se je obotavljal, ko je opazil, da so ga trije možje pričakovali. Nato se je- nasmehnil in pri tem razkril velikanska podočnjaka, ki sta ti-. Pična za njegovo vrsto.
J i »Gospodje,« je vljudno spregovoril v odlični francoščini, «kot kaže, sem spet počaščen z vašo j prisotnostjo. A prav nič se vam ni treba tako pokroviteljsko zbirati okrog gospodičine postelje. Kot vam je iz mojega zadnjega obiska dobro znano, ji ne morete z ničimer pomagati.«
Stopil jim je naproti z mišičasto lnilino velike roparice in neradi so mu dali prosto pot. Dekle je pod vplivom pomirjevalnega sredstva trdno spalo. Njen zdravnik in njegova prijatelja so lahko vsaj to storili zanjo: prihranili so ji strašno prebuditev med vampirjevo gostijo. Po njegovem zadnjem napadu so ji dali močno transfuzijo, tako da je bila videti zdaj v postelji kar rožnatih lic in zdrava. Vampir si je z modrikastim jezikom na kratko oblizoval debele in vlažne ustanice.
’ «Ljubše mi je kositi na samem,« je s poudarkom pripomnil in se zazrl v trojico. «Poleg tega ni prav nič vljudno takole buljiti v človeka. Saj bi si nazadnje še mislil, da niste nikoli videli vampirja.«
«Ti si prvi na vrsti,« se je dr.
■	Vrillac obrnil k enemu od spremljevalcev. «Pogum, Dupuy, zdaj ni čas za omahovanje.«
Mož je očitno prestrašen stopil naprej in s stegnjeno roko zagrozil postavi v črnem. Vampir je bežno pogledal na šop zelišč dve Pedi stran od njegovih prsi in se
■	glasno zasmejal.
«Torej ste se pripravili za moj Prihod!« se je zahehetal. «Cesen, bedaki! Preden sem postal vampir, dragi prijatelji, sem bil kuharski šef. Strašno imam rad vse 5 začimbe, saj je v njih vsa skrivnost dobre francoske kuhe. Česen (hii hi prav nič grozljiv, nasprotno, 'Vidite?« Razprl je Dupuyeve mlahave prste, zagrabil strok in ga naenkrat požrl. «Kako slastnol Kakšna škoda, da sem vezan samo na kri — in to jaz, čigar kuha je bila znana ravno po raznovrstni jedi. A vampir se ne more z ničimer drugim preživljati in tako —» Končal je s tipičnim galskim skomigom ramen.
»Zdi se mi, da je stvar zdaj v Vaših rokah, oče Morin,« je Ve-rillac rekel tretjemu možu, ki je nosil duhovniški kolar.
Svečenik je potegnil iz žepa križ tn se približal vampirju, trdno Stiskaje svetinjo, ki jo je bil prinesel naravnost iz Lourda. Vsi so tipali, da se bo pošast v grozi Umaknila ali vsaj pokazala znamenje nelagodnosti, ko se je križ že skoraj dotaknil njegovega debelega nosu, a on se je le zaničljivo zarežal in ga odrinil s prstom.
«Kaj takega,« je ugovarjal. «Prav ničesar mi ne prizanašate. Z vsem, kar piše v knjigah, pridete na dan. A dejstvo je, gospodje, da sem še za življenja postal musliman. Vaš križ mi prav nič ne pomeni. Naj vas opozorim, da živi blizu Toursa neki židovski vampir, ki bi se ob tem še bolj zabaval.« Njegov obraz je bil prava Umetnina spokojnosti. ((Sprijaznite se z neprijetno resnico, dragi prijatelji. Izpil bom temu dekletu kri do zadnje kaplje, če je ne boste kar naprej polnili s transfuzijami. Nato se bom lotil vaše žene« — pokazal je na zdravnika «ali ene vaših tečnih hčerkic.« Ob tem Je pogledal Dupuya, ki je Prebledel. «Saj bi si privoščil nekaj požirkov vaše krvi, a kaj, ko se mi zde ženske okusnejše. Kot nekdanji kuharski mojster sem v Stvareh okusa pač popoln. In ob vaše pravkaršnjem polomu s česnom naj pripomnim, da je prekomerna uporaba česna v solati te gospodične prav zares povečala moj tek.#
«Zdaj sem Jaz na vrsti,« je dr. Vrillac strogo dejal in potegnil iz žepa pištolo. Vampir se je z igrano grozo umaknil za korak.
((Nikar!« je zaječal. ((Nikar srebrne krogle. Upal sem, da ste spregled?'i eno tradicionalnih rešitev. Menim, da mi skoro ni treba praviti,« je zdolgočaseno dejal in na-sta- i prsi strelu,’ «da ste rahlo v zmoti in da ravnate z mano kot z volkodlakom.«
Na zdravnikovem orlovskem obrazu se je pokazala žalost, a trdno je dejal: «Na, ti nečloveška zver!« in sprožil iz neposredne bližine. Krogla, ki so jo z vso skrbjo Ulili iz čistega srebra, Je udarila v vampirjeva prša, a on ni niti trenil z očesom.
»Ta je že enajsta, ki jo nosim v sebi,« je dejal skoraj ponosno.
«Cisto po nepotrebnem ste zapravili svojih petsto frankov.«
Dupuy še vedno pretresen od grožnje svojim hčeram, je postal čisto nizkoten v svoji predaji.
«Ali se ne bi mogli pogoditi?« je nemirno vprašal. «Lahko bi iz bolnice dobili veliko močne krvi. Denarja mi ne manjka. Potem vam ne bi bilo treba nadlegovati mojih hčera niti tega ubogega otroka.«
«Ne bo šlo,« je bil zamerljiv odgovor. «V krvne banke lahko vde-rem, kadar me je volja. Verjemite mi, da se še zdaleč ne morejo primerjati s pravo robo, toplo in dišečo, naravnost iz nežnih modrih ven dekleta.«
«Naj se torej obrnem na vas kot sina francoske matere,« je dejal oče Morin. «Kako morete biti tako okrutni do lastnega ljudstva? Cernu ne bi za nekaj časa okusili nemške krvi? Ali ruske?«
«Mar bi vi dali dobro francosko vino za nemško pivo?« se je vampir namrdnil. «Poleg tega se mi vampirji ne menimo za narodnostne meje.«
«Lahko se zgodi, da za dne najdemo vaše truplo in s kolom prebodemo srce,« je mračno dejal dr. Vrillac.
((Resnično — ko bi ga mogli najti! V tej stvari imate res prav.« Hladne oči so se iskrile od posmehljive razigranosti. «Toda veste, pokopan sem na velikem severnem mestnem pokopališču. Tam je najmanj petnajst sto starih grobov. V katerem neki sem jaz, a? Sijajno vprašanje! Seveda vam je znano, da s svojimi odhodi in prihodi nikjer ne puščam sledov, čisti vodik ni nič bolj redek in eteričen. Mar morete odkopati vseh petnajst sto, da bi našli popolnoma ohranjeno truplo s svežo krvjo na ustnicah? Nikakor ne. Poleg čisto fizičnih težav ljudje nikoli ne bi dopustili take oskrumbe. In niti mojega imena ne veste — in ga zelo verjetno nikoli zvedeli ne boste. Tako torej vidite, gospodje, da imam vse karte v svojih rokah.« S teatralno kretnjo je razgrnil plašč. «In če se zdaj ne umaknete, se bom moral vseeno okrepčati. Zaradi vaših neumnih trikov je moja običajna ura večerje že davno mimo.«
Zdrsnil je k postelji, potegnil odejo z dekletovega.. grla iri se sklonil nadnjo. Lotiti se ga je bilo brezupno:	njegovo nadčloveško
moč so preveč dobro ^poznali. Ob njegovem prvem obisku so se mu skušali zoperstaviti s silo, a jih je vrgel nazaj kot punčke iz cunj. Vampirjevo telo je bilo po njegovi želji iz dima ali železa in niti enemu človeško meso ni moglo do živega. Zato so raje, kot da bi prisostvovali onečaščenju dekleta, neradi odšli iz sobe.
«Raje se pripravimo na novo popolno transfuzijo,« je dr. Vrillac vzdihnil, ko so zaprli vrata za svojo nesrečno pacientko. «To je vse, kar menda lahko za sedaj storimo za ubogega otroka «
«Toda prepričan sem, doktor,« je oče Morin ugovarjal, «da je moderna znanost zmožna premagati vampirja. Saj pišemo 1962, ne 1562.»
«Da,» je Dupuy mirno dejal «Za dne moramo najti njegovo truplo in ga uničiti.«
«A kako?« je Vrillac vprašal z bridkim glasom. «Ob grobu se spremeni v dim in smukne v svojo krsto, ne da bi na površju pustil najmanjše sledi. Znanost ne more razložiti takega raztelesenja, kaj šele da bi ga preprečila. Cisto prav ima o petnajst sto grobovih. Kako naj vemo, kateri je njegov!«
«Saj vemo, da je bil kuharski šef,« ga je duhovnik z upanjem spomnil.
«Le kako naj nam to pomore? Morda na nagrobnem kamnu tega ne piše. In kako dolgo je že mrtev — oziroma nemrtev, bolje rečeno? Lahko deset let ali dvesto, tega pač ne moremo vedeti.«
nPrav imaš,« je Dupuy rekel potrto. «In na nagrobnem kamnu verjetno ne bo ničesar. Na tistem pokopališču že od 1840 ne poko-
pavajo več. Večina grobov je že tako stara, da bosta imeli dve tretjini popolnoma nečitljive napise. Slučajno vem, da v tistem kraju rabijo mehak kamen.«
«In vendar moramo poskusiti,« je oče Morin vztrajal. «Druge poti ni. Vampirja ne moreš zasledovati s slednimi psi. Noben pes se mu ne bo hotel približati. Poleg tega gre itak po zraku, čisto kot netopir.«
«Hej!» je zdravnik vzkliknil in oči so se mu zasvetile. «Morda tiči v tem grmu zajec. Kako bi se ob grobu obnašal pes? Ali bi se vlekel stran in cvilil? To bi nam lahko povedalo vse, kar hočemo vedeti.«
«Dvomim,» je rekel Dupuy. ((Prebral sem vse, kar pišejo o vampirjih in vsi strokovnjaki pravijo, da se jih psi nad zemljo izogibajo. Kakor hitro pa so za dne v svoji krsti, žival njihovega trupla nič več ne prepozna od drugih. Poleg tega pes ne more zavohati stvari pet ali šest metrov pod zemljo. Celo izvežban jazbečar nikoli ne dela v taki globini.«
«A rešitev mora biti,« je Vrillac zagodrnjal. ((Obrnil se bom na svoje prijatelje tehnike na univerzi. Nevzdržno je, da se tak srednjeveški anahronizem v brk smeji modemi znanosti — in to v deželi Pasteurja!«
(Nadaljevanje na 5. strani)
:il
razstavlja v občinski galeriji
od 10. do 18. junija
(Umik: 10-13 in 17-20; v nedeljo: 10-13)
.   muhi m m n m min m     m      
Ob Aškerčevi epiki
(Letos je minilo stodeset let od pesnikove smrti)
Ko se ob stodeseti obletnici Aškerčevega rojstva spominjamo njegova pesniškega dela, moramo obenem pripomniti, da sodi Aškerčevo ime med tista znamenita slovenska imena, ki vzbujajo in bodo vgtjno vzbujala med njegovimi rojaki 'rfajvečje zanimanje.
Zelena štajerska je dala Slovencem prečrijšhje število pomembnih mož. Kot velikana učenosti slovita dva največja slavista Franc Miklošič in Matija Murko. V pripovedni poeziji pa se je najviše povzpel Anton A-škerc, ki je tudi kot človek in mislec nad vse zanimiv. V svoji dobi se je kot malokateri Slovenec kar najbolj svobodno razgledal po življenjskih nazorih tedanje Evrope. V ostrem sporu z vatikansko usmerjenim rimskim katolikom Antonom Mahničem je Aškerc najodločneje poudarjal pomen svobodnega mišljenja in utrjeval to smer v desetletjih, ko so se nazadnjaška izročila med Slovenci polagoma rušila in se je slovensko meščanstvo bolj in bolj napredno usmerjalo. Kot žrtev utesnjenih slovenskih razmer je prišel A-škerc v podoben svetovnonazorski precep kakor že Simon Gregorčič pred njim, a se je iz njega reševal z vse drugačno vztrajnostjo in izvirnostjo.
Kako je prišlo do vsega tega?
Anton Aškerc se je rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Starši so mu bili ubožni kočarji, katerih domačija je pozneje prišla na dražbo. Zanj se je zavzela teta Ajt-ka. Ko je z njeno podporo dovršil gimnazijo v Celju, je po njeni želji, ne po notranjem nagibu, vstopil v mariborsko bogo-slovnico. Tu ga je razen bogoslovnih naukov zanimal tudi koran, pozneje pa se je rad za-glabljal v druga vzhodna verstva in v materialistično modroslovje. Kaplanovanje po štajerskih župnijah, kakršne so bile Podsreda, Šmarje pri Jelšah, Juršinci v Slovenskih goricah, Vitanje, Mozirje in Shale pri Velenju, je v njem utrjevalo odpor zoper katolištvo, kar je vodilo do sporov s škofom. Njegovo notranjo razklanost je Hinka Smrekar domiselno ponazoril s karikaturo ((Anton Aškerc na grmadi«. Krivoverstva
ga je najhuje dolžil Anton Mahnič. Težko si je predstavljati večja svetovnonazorska nasprotja, kakor so vladala v dveh slovenskih glavah, ki sta obe izšli iz vrst slovenskega duhovništva, v Mahničevih in Aškerčevih možganih. To nevzdržno stanje se je uneslo, ko je Aškerc končno za prosil za upokojitev in je nato prevzel- službo • arhivarja na mestni občini v Ljubljani. Napredni krogi so ustvarili nalašč zanj to službeno mesto, ki mu je pesnik vestno posvečal svojo dejavnost vse do svoje smrti 10. junija 1912. Nekaj časa je opravljal tudi posle urednika Ljubljanskega Zvona. Svoje počitniške mesece je rad uporabljal za številna potovanja, ki so pomnožila in obogatila njegove pesniške motive. Na takih poteh si je ogledal Češko, Bosno, Srbijo, Ogrsko, Benetke, Carigrad, Malo Azijo, Bolgarijo, Italijo, Poljsko, Rusijo, Egipt in Grčijo.
Od šestinpetdesetih let njegovega življenja jih je bilo dobrih petindvajset posvečenih poeziji. V tej četrti stoletja je ob njegovem delu vzcvetela slovenska e-pika. Aškerc hodi v poeziji zelo samostojna pota. Sprva je nekaj pesmi še v rahlem skladu z odmevi Stritarjeve in Gregorčičeve smeri. Kmalu pa zabrni iz njegovih izvirnih ritmov izrazit, odločen, samozavesten pesniški realizem. Fran Levec zasluti v njem nadarjenega epika in ga izpod-buja v tej smeri. S štiriindvajsetimi leti je objavil Aškerc v Stritarjevem dunajskem Zvonu s pesniškim imenom Gorazd domoljubno romanco «Trije popotniki«. Sledilo je nekaj pesmi o domovini, navdihi iz narave, ljubezenska čustva in verski dvom, znanilec poznejših svetovnonazorskih borb. čez dve leti se z romanco «Madona» (poznejša ((Slikarjeva slika«) živo razodene njegova epska žila, ki daje prednost resničnemu sodobnemu življenju. Aškerc gradi svoje pesnitve v klenih, možatih, krepkih izrazih. V Ljubljanskem Zvonu se vrstijo balade in romance kakor: Svetopolkova oporoka, Mutec O-sojski, Brodnik, Stari grad, Poslednje pismo, Anka, Celjska romanca, Balada o potresu in Čaša nesmrtnosti. Poleg motivov iz ljudskega življenja se množijo
snovi iz slovenske zgodovine: ((Slovenska legenda«, ((Napoleonov večer«, «List iz kronike Zajčke«, ((Ilirska tragedija«, ter «Atila in slovenska kraljica«.
Pesnika so poleg drugih zgodovinskih snovi pritegovali zlasti kmečki upori, doba nečloveškega zatiranja slovenskega kmečkega človeka in priče njegove borbenosti. Upori so Aškercu navdihnili deset dramatično razgibanih pesmi z naslovom «Stara pravda« (1888). V njih je pesnik nazorno prikazal na eni strani trde in krute fevdalne gospodarje, na drugi pa do upora razdražene žrtve njihove krutosti. Viharna in krvava doba je zajeta v učinkovito pripovedovanje, ki zveni kot junaška epopeja slovenskega ljudstva v boju za zemljo in obstanek.
Mahnič je v Rimskem katoliku (1889) Aškerca ogorčeno rotil, naj nikar ne misli na izdajanje takih pesmi v zbirkah. Aškerc mu. je takoj odgovoril s «Prvo mučenico« v proslavo svobodne misli ter izdal že naslednje leto knjigo ((Balade in romance«. Poleg tega je objavljal zoper Mahniča satirične parabole kakor: «Firduzi in derviš«, «Pegaz in o-sel« in «Herkulov kip«. Kakor je že v ((Celjski romanci« pesni-
Danes popoldne v Kulturnem domu
* v
3 £
m
A I
1%.
«► «#-
P w #*>
’ t’ 3
X#
Gostovanje Glasbene matice iz Clevelanda pomeni za naše kulturno življenje v Trstu izreden dogodek. Zato trdno pričakujemo, da bo dvorana Kulturnega doma danes popoldne nabita občinstva, ki bo ameriškim Slovencem izreklo zalivalo, da so v turnejo svojega gostovanja v »etapen kraju« vključili tudi Trst
ško osvetlil trpljenje slovenskega kmeta po fevdalci, je segel zdaj tudi v družbena nasprotija svojih dni. Leta 1896. so izšle ((Lirske in epske poezije« z motivi iz življenja delavcev, kakor ga je pesnik opazoval pri rudarjih v Velenju. Med drugimi so v tej zbirki:	«Iškarijot», »Poslednja
straža«, ((Ponočna potnica« in «Balada o svetem Martinu«. U-vodna pesem «Moja Muza« poudarja:
v levi baklo, v desni handžar kvišku dviga moja Muza; razsvetljuje teme klete in s tirani se bojuje.
Leta 1900. so izšle «Nove poezije«, satirične in uporne,. Družbeni akordi zvenijo krepkeje iz ((Delavčeve pesmi o premogu«:
utru jeni in lačni odhajajo iz jam premogarji, potrti ko jetniki, bledih lic... Za kruhom svojim mora
I siromak.
Zmerom jasnejša je obtožba kapitalistične družbe. Iz ((Pavlihe na Jutrovem« se oglaša ostra kritika slovenskih kulturnih in političnih razmer.
V zadnjem desetletju Aškerčeve ustvarjalnosti so si sledile leto za letom nove upesnitve podobnih ali sorodnih snovi v duhu borbe za svobodo misli, zoper nazadnjaštvo, zoper izkoriščanje in zatiranje. ((Zlatorogu« (1904) je sledil pesniški prikaz prizadevanj početnika slovenske književnosti pesnikov, ((Primož Trubar« (1905). »Mučeniki« so epske slike iz dobe protireformacije (1906). «Junaki« (1907) kažejo podobe velikih osebnosti iz slovenske preteklosti. Za svojega bivanja na devinski obali si je pesnik nabral »Jadranske bisere« (1908) iz življenja slovenskih ribičev. Sprehodi po vzhodnih deželah so rodili zbirko «Akropo-lis in piramide« (1909). Nato je izšel «Peti zbornik pesnitev« (1910). Pred svojo smrtjo je pesnik objavil epsko pesnitev ((Poslednji Celjan« (1912). Po njegovi smrti je izšla pesnitev «Atila v Emoni«.
Spričo vstajajoče moderne in polagoma pojemajoče Aškerčeve ustvarjalne sile njegova umetnost zdaj ni več tako vžigala kakor v prejšnjem stoletju, če pa si predočimo njegovo celotno pesni-
ANDREJ BUDAL
(Nadaljevanje na 5. strani)
TV GLOSA
(Tokrat slavospev - Zakaj pa ne?)
Kaj misliš o slovenski televiziji?
Vprašanje rac je spravilo malodane v zadrego. Padlo je tako iznenada in nepričakovano, da me je našlo domala nepripravljeno.
Odkrito povedano, tako na splošno nisem doslej še nikoli razmišljala o slovenski televiziji, o tej naši domači zverci in priljubljenem tatu časa, o tem množičnem slovenskem občilu, ki bi moralo duhovno in kulturno povezati vse Slovence ter strniti v zaokroženo celoto ves naš slovenski prostor. (Pripominjamo, da živi avtorica v Jugoslaviji. Op. ur.).
No, kakšne misli se mi vsaj zdaj utrinjajo po naglem, napetem, načrtnem in težkujočem premisleku?
Sem zadovoljna z ljubljanskimi programi vobče ter z deležem, ki ga TV delavci odmerjajo Primorski? Kaj mi pri naših oddajah najbolj preseda in česa najbolj pogrešam? Sem tudi jaz mnenja, k; tare večino Primorcev, da je naša televizija le malce preveč... samo ljubljanska? Da provinco tako rekoč (preljubeznivo sicer)... potisk« ob stran ter jo nekoliko zanemarja, da ne rečem pozablja ali zamolčuje?
Kot Primorka, ki se dnevno pita tudi s programi italijanske televizije, nimam dobesedno besedi pohvale do naših slovenskih standardnih oddaj, ki jim na splošno ne primanjkuje niti živahnosti niti vitalnosti niti iznajdljivosti ter so občajno na zadovoljivi ravni, včasih kar na vzorni in zavidljivi višini.
Mi, Krpani in Vrhovščkj s trojiškega konca, se kajpada ne moremo meriti in kosati (zlasti ne pri snovanju in utelešenju izvirnih zabavnih, poljudnoznanstvenih, dokumentarnih in potopisnih programov) z brdavsi in goljati italijanske televizije. Ne razpolagamo niti s sredstvi niti s tradicijami niti s kadri, ki se pri naših sosedih dnevno lahko stekajo v njihove TV studie in blagajne iz petdesetmilijonskega zaledja.
Pet zajcev nas je vsega skupaj na tej premili zaplatiei slovenske zemlje, pet zajcev, ki jih vrh vsega gnetejo in premetavajo še vsestranske denarnomoralne ujme in stiske, pa se vseeno gremo — in dokaj živo —: film, kulturo, teater, televizijo. Uspeva nam, malodane iz niča, ustvariti še kar 'solidne programe, čvrste oddaje, dobre predstave. Od rok nam gre celo mašenje sproti nastalih razpok ter krpanje obveznih (in neobveznih) lukenj. Skratka: živela slovenska televizija, ki se je iz zdravega, le malce prenerodnega in prezavaljenega dojenčka ter prezadovolj-nega pestovančka končno le razvila v potencialno sposobno m agilno telo z bogatimi latentnimi možnostmi, v osebnost, ki ne bo živela, upam vsaj, le na račun dosežene slave in požetih lovorik, marveč se bo še nadalje krepila in razvijala ter si vsestransko, tako pri kulturnikih kot pri množicah, utrdila in presegla dozdajšnji ugled.
No, dovolj hvale. Skrajni čas je, da iz navade tudi malo pojamram in zinem kakšno pikro.
Ker sem se na začetku svojega razmišljanja le spraševala, kaj mi najbolj preseda in kaj najbolj pogrešam pri naših oddajah, naj brez odlašanja povem, da mi najbolj preseda vsakovrstno... koketiranje s publiko, pa naj bo zavedno ali nezavedno, na prosto oko razvidno ali spretno zabrisano, polepšano, prikrito. Laskanje množicam s streženjem puhlic, pogretih smešnic in skečev ter senzacionalnih drobtinic, skratka z izdelki tretjerazredne vrednosti in dvomljivega okusa, se m; v vseh oblikah na moč upira. Zlasti ko gre zgolj za zadostitev raznoraznih, zasebniško obarvanih namenov in vidikov ter za dosego poceni aplavzov in odobravanja, ali po komercialnih, da ne rečem stopnjeva-je kar merkantilnih koristi. Take oddaje konec koncev le žalijo publiko ter navadno izzvenijo kot psovka ali pljunek v obraz gledalca. Da bom bolj konkretna (ker meglenega, sprenevedastega, ovin-karskega ter v vati in slamj ovitega besedičenja sui generis ne cenim preveč) bom kot bleščeč primer televizijskega kronanja in ustoličenja neokusnosti navedla novoletni kabaret z Martijevim neduhovitim, morečenezabavnim »notranjim« stripeteasom. Mnenja sem, da tudi pri... duhovnozabavnem slačenju n,i dovolj, da tjavdan mečemo cape od sebe, dokler ne ostanemo pred domnevnim blaženostrmečim občinstvom do skeleta goli ali v progastih spodnjicah. Važnejše je, kako se slačimo, torej način, ter ne nazadnje tudi vziok, nujnost, neizbežnost... Brez potrebe se ja ne bomo razgaljali in dajali v zobe bližnjemu.
No, da ne Dom Martija samo grajala, bom ob tej priložnosti le pohvalila serijo njegovih lanskoletnih zabavnih oddaj. Režija mu očitno bolj leži kot pa... igralstvo, če se tistemu, kar smo gledali za Silvestrovo, sploh lahko tako reče.
Iz vsega, -kar sem napisala, je menda dovolj razvidno, da nimam vobče i ada koncesij slabemu okusu in kiču, v drugih besedah, ni mi preveč všeč zgolj površen, neodgovoren, uspavalen in neresen dialog ali stik s publiko. Dandanes lahko upoštevamo in uresničujemo želje gledalcev, ne da pri tem zdrknemo v vulgarnost, cenenost in šund. Mislim, da poslanstvo naš* televizije ni le v tem, da pasivno spremlja, verno zapisuje m avtomatično vsrkava valovanje ali nihanje narodnega povprečja ter nam ga, tališ qualis, nespremenjenega in nekorigiranega »posreduje«. Upam, da kot usmerjevalec in indikator dan na dan — z vso potrebno obzirnostjo sicer — podira predsodke in preživele mite s tabuji vred, jemlje prazne marnje in iluzije, da nas meče iz foteljev lastne samozagledane in samozadovoljne inertnosti in lenobe ter nas mukoma poriva iz pozicij zasta-losti in mrtvila po kakšen milimetrček naprej. Upam, da stremi tudi za tem, da nam bistri um, pili okus, širi svet, ruši meje, odpira obzorja, zasaja dvome, vliva upanje, krep« vero, budi zanimanje, sprošča sile, proži probleme, razgibava domišljijo, zastavlja vprašanja in dileme itd... Se morda motim?
Kaj pa najbolj pogrešam?
Kar menda pogrešajo vsi Slovenci, ki jim je bolj do resnobnih pomenkov in kulturnih oddaj, ko do plehke ali pa celo dobre zabave. Najbolj seveda do slovenskih kulturnih manifestacij in panoram.
Vtis imam, da naša televizija zadnje čase precej zapostavlja to področje ali da nima o njem še jasnih konceptov. Ne ve pravzaprav, kaj hoče. Niha med bi, ne bi, kaj pravite, ali bo šlo? se ne bo zataknilo? Ne bo komplikacij in zamere?
Slovensko uoezijo nam s kapalno cevčico «posreduje». Vsake kvatre po nekaj kapljic lirike, za po večerji in za prebavo (Nam ne bo škodilo mešanje desertnih vin z nektarjem muz?)
O kakem literarnem večeru ne duha ne sluha.
Da bi nam sistematični (recimo kar po abecednem redu, d« ne bo povodov za užaljenost in slabe misli) predstavili vse ljubljanske, še rajši vse slovenske veljavne pisce, pesnike, likovne ustvarjalce itd..., kje pa. Do konca svojih dni (et ultra, se bojim) bomo na naših zaslonih gledali le ene in iste ponavljajoče se obraze. Ko da bi bili vsi drugi, mimo njih, navaden grušč in puščava.
Inteih juvanje recenzentov, esejistov, novinarjev, dramatikov, filmarjev, režiserjev itn... postaja čedalje večja redkost.
Za kulturne čajanke s kozerijo, recitali, improvizacijami, kramljanjem in kaj jaz vem, naša televizija nima ne časa ne posluha. Zlepa ne bomo še dobili slovenskega televizijskega literarno umetniškega salona.
Polemiki — če je je sploh kaj — na Tavčarjevi' 17 menda sproti izpulijo vse zobe, vštevšj mlečne, še preden sede pred kamero in I juriša v eter. Ali pa je iz previdnosti sploh ne spustijo v svoje studie. Naj se revije krišpajo z njo, zakaj pa obstajajo? Televizijski delavci si že ne bodo razbijali glave še s to rečjo. Čudim se, da niso celo Vidmarju, temu našemu edinemu, najbolj doslednemu, žilavemu, mladostno temperamentnemu in simpatičnemu polemiku, v studiu prepovedali... rabe zob in proteze. Ne-£ mara iz kurtoazije? Ker ga pač tudi oni, kot mi vsi, že zaživa prištevajo med slovenske očake in spoznavavce, skratka, med dragocene, nedotakljive ter narodno zaščitene kulturne spomenike? Prava sreča. Ko bo še on obmolknil in ne bo čisto nikogar več, ki bi smodnik drobil in bencin pršil v ogenj ter delal za vsako figo hrup in kraval, se bo televizijskim gledalcem — vsaj kar zadeva kulturo na ekranih — končno obetal zemeljski raj. Brez pridržkov, ograjevanj in strahu se bodo lahko predali zibajočemu se ritmu teh nežno plivkajočih in umetelnih valov. Jemali jo bodo lahko kot^digestiv (ter postopoma docela opustili brezkoristno nacejanje z radensko in donatsko vodo) ali pa kot blag, terapevtsko priporočljiv afrodizijak, kot neškodljivo pomlajevalno’ in krepčilno sredstvo.
Skratka... kulturi na naši televiziji režejo kruh precej na tanko. In nisem izčrpala niti vseh njenih problemov. Ko bi pozve-dovala še po kulturnih dogodkih in dejavnosti denimo v... Trstu, Kopru, Mariboru, Celju, Novi Gorici ind..., ko bi na kratko povpraševala po kulturnem življenju in utripanju... naše province, bi vsem pri priči padlo v oči, da naša televizija mora šele odkriti »podeželje«, če ga že hoče kdaj pokazati svojim gledalcem.
6 No. pa naj bo za danes, sicer se bo moj slavospev popolnoma porazgubil v tej obrobni poplavi negativnih opazk.
Le to bj še pristavila.
Osebno sem na moč vesela vsakega očitno slabega ali nezanimivega TV programa. Tako vsaj brez trohice obžalovanja ugasnem televizor in se posvetim čemu drugemu, recimo otroku, možu, gospodinjstvu, knjigi, glasbi, sprehodu, družabnosti itd. Za’ zdravje svoje duše celo upam, da se ne bo raven televizijskih oddaj nikoli previsoko dvignila Saj bi naposled v vsakdanji zamaknjenosti pred tem kovinskim in avtomatiziranim hišnim bogkom s časom še okmela.
Potemtakem... živela tale skrinjica kriča in čudes taka kot ja, z vsemi vrlinami in napakama vred.
JOLKA MILIC
MODERNE ČAROVNICE SO MLADE IN OČARLJIVE
Na Angleškem je še okoli šest tisoč aktivnih čarovnic, a brez metle
ooooo oooooo oooo
Nočni sestanki oboževalcev satana ob polni luni, A7 se razvijejo v pravcate orgije - Angleške čarovnice se pripeljejo na sestanek s hudobcem z luksuzno limuzino -Bela in črna magija kot nekoč - Študija sociologa Gravesa
Za čarovnice pač vsakdo ve, da so živele v starem in srednjem veku, da so imele zveze z raznimi demoni, da so znale napovedovati prihodnost, da so zna le delati točo in nevihto ter raz ne zvarke zoper bolezni in uro ke, za vzbujanje ljubezni, a tu di zakletve proti neljubim osebam, da so lahko povzročile bolezni in druge neprijetnosti ali nesreče njim samim kot tudi njih svojcem in imetju, da so se shajale s hudičem in z njim ne čistovale, da so imele skupne se Stanke ponoči in so na take se Stanke letele jahajoč na metli A vse te čarovnice iz davnih ča sov so bile škrbaste, grbaste, ku štrave in sploh nenavadno grde in stare ženske. Vemo tudi, da so jih v srednjem veku povsod na moč preganjali, jih mučili in sežigali na grmadi.
Tako je bilo nekoč. Sedaj pa bi se vsakdo smejal, ko bi kdo trdil, da so še dandanašji kje na svetu ženske, ki se ukvarjajo s čaranjem in da so še ljudje, ki vsemu temu verujejo in takim vražam nasedajo.
In vendar je tako. A dogaja se na Angleškem, kjer žive ljudje visoke kulture in civilizacije.
Uradno so našteli v tej deželi šest tisoč čarovnic, ki se vdajajo kultu satana na krvavih in orgiastičnih tajnih nočnih sestankih, na katerih se dogajajo najstrašnejše reči.
Policijski načelnik v Ruislipu v grofiji Middlesex je pripovedoval: «Dekle, ki smo jo našli mrtvo, je bila živa sežgana v javnem vrtu blizu neke stare cerkvice. Verjetno je bila umorjena med obredom ,črne magije’. To domnevo potrjuje pričevanje Jo-nathana Mayneja, ki je videl v parku, ko je šel okoli poldruge ure po polnoči tam mimo, ogenj in več oseb, ki so se venomer premikale okoli njega kot bi plesale. Dekle je umrlo na veliki petek, ki je zelo važen dan žrtvovanja za privržence kulta satana. Poleg tega pa je bila vigilija pred polno luno, kar je v koledarju črne magije tudi važna okolnost. Zlasti pa potrjuje to domnevo s skoro absolutno gotovostjo to, da smo našli blizu grmade ožgane verske simbole in zvezek z obrednikom pri sežiganju žrtev.*
Tudi Cristopher Byron, pastor bližnje cerkve meni o tem takole:
«Veliki petek in pasijonski dnevi so znamenje žrtvovanja. Zato sem trdno prepričan, da gre v tem primeru za obredni umor.«
Kaplan pri Ali Souls College v Oxfordu pa je izjavil:
«Dovolj sem podkovan v folklori in primitivnih običajih, da morem z gotovostjo trditi, da je bil na neki šest milj oddaljeni zapuščeni kmetiji obred črne magije. Tam smo našli razne simbole narisane z ogljem, tri šope ožganih šib in v pod napisane z ostrim pisalom besede: 'Hu-
dič je spal tukaj!’#
Vikar pri cerkvi, sv. Katarine v Guildfordu v Essexu pa je pripovedoval tole:
| «Tukaj blizu so razvaline neke-! ga samostana iz XII. stoletja, ka-j mor zelo pogosto hodijo številni j turisti. Pred nekaj dnevi sem na j sprehodu zašel prav do teh razvalin. Lahko si mislite moje začudenje, ko sem opazil v notranjosti na pol porušenega samostana oltar, ki ga prej tam nikoli ni bilo. Na oltarju sem našel ovčje srce, v katero je bilo zadrtih sedem priostrenih šibic, a
nekoliko bolj v ozadju žameten križ obrnjen narobe. Policija je pozneje našla tam še mnogo sveč, potaknjenih vsepovsod med kamni. Po mojem je to črna magija.# 66-letni župnik iz Herbamdsto-na v grofiji Pembrokshire Wil-liam D. Williams pa je povedal: »Zaradi čarovnij in magije sem že moral marsikaj prestati. Celo sam škof me je opomnil zaradi tega, češ da strašim z njo vernike. In vendar je vse, kar sem povedal pri pridigah, res. A moj namen je bil s tem vernike opozoriti na nevarnost. Jaz
■ ■MIlmimiMmillMIIIIIMIMIIIMOinmmMMIMimHHUtMHIlUIMMI..............
jr	2	3	L	r	mm		T	7	8 '	9	10	11	
kr					131	U!							
iT~					16	17	3	18					
19~"				20			it		22				
rT			24					25			2T		
h	W~	28				op	1		30	3T-		r	
	□	32				33		34			C	■ &	
j	35				36	~5					3T	L	
39				40		41					42~	43	*
zr		45	16		47					48			
ir				50		r							
w~					54	□r	1-	56					
57			_			_	r		58	—	—				
VODORAVNO: 1. spričevalu, 6. sladek južni sadež, 12. ozvezdje na severnem nebu, 14. vrsta mastnega sira, 15. najzahodnejša jugoslovanska reka, 16. železniška proga, 18. sladka alkoholna pijača, 19. ime mladinske pisateljice Peroci, 20. opažna ploščica, 22. starodaven germanski narod, 23 medmet, 24. popularna ameriška filmska igralka (Ava), 26. okrajšava za »opomba#, 27. del telesa, 29. gledališče, 32. naslovni • junak popularne Gotovčeve ope-j re, 33. avtomobilska oznaka Sarajeva, 34. pevski zbor, 35. prebivalec glavnega grškega mesta, 37. sodni zbor, 39. kemični znak za kositer, 40. listek z napisom, nalepka, 42. začetnici umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Širce, 44. kratica sovjetske uradne tiskovne agencije, 47. pripovedno pesništvo, 48. glavni števnik, 49. napad, naskok, 51. otok v srednjem Jadranu, 52. vmesna pokrajina, pas, 53. ime italijanskega filmskega režiserja Rosselinija. 55. delavnica upodabljajočega umetnika, 57. pripadnik brezpravnega družbenega razreda v fevdalizmu, 58. vaška zadruga v carski Turčiji.
NAVPIČNO: 1. največji norveški dramatik (Henrik, »Nora«), 22. strokovnjak za živalstvo, 3. bajta, koliba, 4. oče, 5. začetnici največjega francoskega naturalističnega pisatelja UClovek zver#), 6. sto kvadratnih metrov, 7. kraljevič v indijskem epu »Mahab-harata#, 8. sveti bik starih Egipčanov, 9. frnikola, 10. prisednik pri sodni obravnavi, 11. risana zgodba s kratkim besedilom, 13.
zaničljivo ime za staro zensko, 14. čudovita alpska dolina pod Triglavom, 17. veletok v Pakistanu, 20. popularna mlada italijanska popevkarica (Rita), 21. ameriški general, znan iz secesijske vojne (Robert Edward), 24. voziček na dve kolesi, 25. svetlobni izstrelek, 28. gibanje po zraku, letenje, 30. tisoč kilogramov, 31. doba, razdobje, 33. rimski vojskovodja, ki je premagal Hanibala pri Zami, 35. ime sovjetskega skladatelja Ljadova, 36. figura pri četvorki, 37. ločina, stranka, 38. tor, 39- začetek tekme, 41. tekoča začimba, 43. francoska pisateljica, predhodnica romantike v Franciji («Delphine»),
45.	starodavna pokrajina v Arabiji, znana po bajnem bogastvu.
46.	lahkotna igrica, preračunana na zunanji učinek, 48. površina kože, ten, 50. plačilo na račun, predujem, 52. gora v vzhodni Srbiji, znana po hudih bojih v prvi svetovni vojni, 54. avtomobilska oznaka Tunizije, 56. kazalni zaimek.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. osmerec, 8. Cronin, 14. promile, 15. raketa,
16. rediš, 17. stoja, 19. A(da) N(egri), 20. Aden, 21. utica, 22. Als, 23. vir, 24. Stane, 25. srce, 26. en, 27. start, 28. Tonin, 29. kaolin, 31. alibi, 33. pasta, 35. Iračan, 38. frank, 40. lavor, 42. Ma, 43. reva, 44. capin, 45. top, 46. Ada, 47. perla, 48. seno, 49. N.N., 50. Norma, 51. Akrit, 52. Cirila, 54. variete, 56. okular, 57. zlatnik.
verujem v čarovništvo, posebno pa v uroke, v hud pogled. Kadar o tem govorim v cerkvi, nekatere ženske pri tem brž povesijo oči in si ne upajo me pogledati. Kdor hoče, da bi kaka oseba umrla, zadostuje, da napravi iz voska kipec, najbolje sredi trde noči. Zatem ga mora pobarvati in ga obleči podobno kot je odeta oseba, na katero misli. Ko je vse to končano, položi tako opremljeno lutko blizu ognja. Kot se topi vosek, tako začne hirati izbrana oseba. Zdravniki takemu bolniku ne morejo nič pomagati. Govore o anemiji, o jetiki, o levkemiji, a ozdraviti ga ne morejo. In ko se nazadnje ves vosek stopi, tudi bolnik umrje. Vse to jaz trdno verujem in o tem pripovedujem vernikom, kajti čim več vemo o hudobnem duhu, tem laže se borimo proti njemu, ne?»
Zelo zanimivo je tudi pripovedovanje nekoga, ki je prisostvoval nekemu sestanku z obredom «čme magije#:
«Sem imel redko priložnost, da sem lahko prisostvoval sestanku, pri katerem so izvajali obrede črne magije in ki dokazuje, da je »kult satana# nanovo oživel na angleškem podeželju. Liturgične oblike ponovno oživljenega kulta pa so hujše in grozovitejše kot si jo more zamisliti najbujneša fantazija. Ni bilo lahko priti v stik z eno od štiridesetih bratovščin čarovnic in čarovnikov, ki se redno sestajajo štirikrat na leto, v noči pred polno luno, v višku raznih letnih časov, da bi slavili svoje temno božanstvo.
Zbrali smo se torej blizu neke porušene cerkve iz XII. stoletja v Hertfordshire, 30 milj severno od Londona. Člani bratovščine — sedem moških, 6 žensk in neko 16-letno dekle — so prispeli tja vsak zase. Moja spremljevalka je bila ugledna članica bratovščine, po stopnji druga krovni ca na tistem sestanku. Mi smo bili tam med prvimi. Polagoma go prihajali drugi. A vsak se je pripeljal z luksuznim avtomobilom — fordom, morrisom, trium-phom... — ne na metli, torej.
Vse okolje je na moč ustvarjalo čarobno vzdušje: polna luna, nebo preprečeno s črnimi oblaki, gotski oboki, okoli in okoli temen gozd, veter, ki je žvižgal skozi veje in razmetane nagrobne kamne, od daleč pasje tuljenje in skovikanje sove. U-deleženci, vsi med 30. in 40. letom, razen deklice, so bili videti srednjega sloja:	posestniki,
mali plemiči, obrtniki. Nobeden ni spregovoril niti besedice. Vrhovni čarovnik (warlock) je krenil v C"rkev, a za njim se je razvila procesija vseh navzočih. Sredi ruševin apside je bil postavljen preprost oltar, ki ga je nekdo pokril z belim platnenim prtom. Na oltarno ploščo so postavili zatem osem črnih sveč.
! Tedaj si je vrhovni čarovnik slekel površnik, pod katerim je nosil široko črno tuniko. Medtem ko sem moral jaz ostati nepremičen v kotu, so se vsi drugi približali oltarju in se postavili za warlockom. Ta je spregovoril nekaj popolnoma nerazumljivih besed s pogledom obrnjenim v, nebo, potem pa si je zaviha! tuniko do kolkov. Drug za drugim so — razen deklice —- vsi pokleknili za njegovim hrbtom in mu poljubili rob tunike. Nakar so se vsi vrnili na svoja prejšnja mesta ob oltarju. Potem so jeli polglasno peti, le tu pa tam je bilo slišati vmes vzklike in kolikor sem mogel razumeti so pomenile besede 'Satan, vsemogočni, stvarnik življenja in radosti!’ Od nekod se je nato pojavil kozel z mogočnimi rogovi. Vrhovni čarovnik ga je takoj zgrabil, ga položil na oltar in medtem ko sta ga pomočnika trdno držala za noge, mu je z enim zamahom prerezal vratno žilo. Kri je v močnem curku brizgnila iz rane in se razlila po prtu ter po obleki čarovnikovih pomočnikov. Kmalu se je žival umirila. Veliki čarovnik je zelo spretno odrezal rogovje iz lobanje, ga oči-
A
R
G
0 N A V T
1
stil in si ga takoj nataknil na glavo. Tedaj so začeli vsi zbrani ponovno peti. Nekaj krvi so pa le prestregli v kelihu podobno posodo. Vse to je trajalo kvečjemu pet minut.
Tisti trenutek je stopila k ol-tarjo mlada in simpatična čarovnica, vodeč za roko 16-letno deklico. Po nekih čarobnih besedah sta z ((duhovnom# položila deklico na oltar z razkrečenimi nogami in prekrižanimi rokami. Deklica je bila gola, a dolgi svetli lasje so se ji razsuli po okrvavljenem prtu. »Duhoven# je prijel kelih s krvjo in ga položil deklici na trebuh. Zatem je sledil čisto posebne vrste verski obred, ki ga ni moč popisati. Na višku obreda je velik) čarovnik oblil dekličino telo s krvjo iz keliha. Deklica je bila ves čas tiha, z izrazom kot ga imajo uživalci mamil. Medtem ko je 'duhoven’ nadaljeval obred, so se navzoči jeli z ritmičnimi gibi slačiti. Ko so bili vsi goli, je veliki čarovnik stopil na oltar in pokleknil med dekličine noge. Drugi pa so začeli plesati
S. A.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Mlada nemška igralka Linda Veras
oUHiiiMiiiHuiIHMnuioMniiiMHiunniMnnniiifioHniiMillnHmuiMnMMniinHHniiiiiHHMHiiHiininuiiouiaHHniMiMflimiMMnuilllHiltHHoiiIlHilItllioHmnnnnnHUUuiuuunuumniiiiuiiHmunilluloilio11*
ZANIMIVE UGOTOVITVE ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZNANSTVENIKA
Gibanje ter ravnovesje med kalijem in natrijem- obramba pred infarktom
«Jaz bi bil moral odkriti penicilin,# pripoveduje profesor Hans Selye.
Ko so odkrili penicilin, je bil namreč asistent na medicinski fakulteti v Pragi. Nekega dne se je njegov sosed pri mizi u-niverzitetne restavracije pritoževal. Bil je vodja mikrobiološke službe in je rekel, da so se čudne plesni povsod razširile v njegovem laboratoriju in so polagoma uničevale vsa njegova gojišča mikrobov.
«Hotel sem mu pomagati,)) pojasnjuje Selye. Skupno sva do kraja razkužila laboratorij in razkuževalna akcija je imela uspeh. Kasneje se niso mikrobi nikoli več pojavili. Vic-tor Fleming je bil genij. V podobnih okoliščinah je instinktivno razumel, da je bila plesen bolj važna od mikrobov.#
Mož je dolge vitke postave, temnopolt, ima zelo sinje oči, bele lase in je star 59 let. Rodil se je na Češkoslovaškem in se nastanil pred vojno v Kanadi. Sedaj je slaven po vsem svetu. Letos ga je povabilo, naj jih obišče, kar dvajset evropskih držav, vštevši Sovjetsko zvezo; prav tako pa je dobil tudi povabilo za obisk raznih južnoameriških držav.
Na zadnjem zdravniškem kongresu, ki ga je priredil v Nancyju profesor Larcan, so Selyeju vsi udeleženci stoje ploskali. To je na zdravniških kongresih zelo redek poklon, toda ploskanje ni bilo namenjeno njegovi pretekli karieri, marveč raziskovalcu, ki je pokazal, da je sposoben prispevati nove ideje glede bolezni, ki žanje v tem stoletju največ žrtev: t. j infarkta
Njegova slava se oslanja na članek, ki ga je napisal pred tridesetimi leti, in sicer točno 4. julija 1936 v britanski reviji «Nature». članek je bil dolg samo en stolpec. Toda ideje, ki Jih je v njem nakazal, so bile tako revolucionarne, da so morali uvesti v francoski jezik, zato da so jih kasneje lahko primerno izrazili, angleško besedo «stress». Ta beseda nakazuje udarec, ki ga organizem utrpi, ko je podvržen kakemu napadu. (Dandanes o-značujejo s to besedo že vsak pretiran napor, seveda v vsakdanji govorici). Več let Je mladi profesor raziskoval hormone jajčnikov, katerih izvlečke je vbrizgaval pod kožo poskusnim mišim. Pri tem je ugotovil izredne učinke: hipertrofijo nadledvičnih žlez, krvavitev želodčne stene itd. To odkritje je bilo tako presenetljivo, da je znanstvenik pripisal te učinke nezadostnemu prečiščenju izvlečkov.
Nekega dne pa je opazil, da niso imeli hormoni nobene zveze pri teh pojavih.
Pojem «stressa» se Je torej rodil. Ta pojem se lahko označi po izvirnih znanstvenikovih besedah za ((nespecifične znake, ki jih povzročajo škodljive snovi#. Kasneje je Selye doka-
zal, da se organizem lahko privadi «stressu», s pogojem, da niso napadi prepogosti.
Toda ali ni infarkt srčne mišice učinek ^stfessa# na daljšo dobo. Vsi kardiologi vztrajajo na tem, kako je važen način življenja, kakp škodujejo srcu močni čustveni šoki in intenzivni fizični napori. Selye se je torej odločil, da bo študiral to vprašanje sistematično
Toda vse zaman. Več let je podvrgel razne vrste živali: podgane ,miši, zajce, opice, pse in mačke raznim vrstam «stressa». Nesrečne poskusne živali so končno podlegle tem ponovljenim napadom, toda nobena ni kazala niti najmanjšega znaka infarkta.
Selye je bil razočaran in je opustil poskuse s srcem ter se začel zanimati za učinke
«stressa» na drug organ, t. j. na ledvice. V ta namen je vbrizgnil v živali hormone ledvičnih žlez, ki so enake snovem, ki jih organizem spontano izločuje, kadar je podvržen napadu. Pri tem je bil hudo presenečen, ko je ugotovil, da Je najmanjši napad na te živali povzročil infarkt, katerega sledi je prej zaman iskal.
Kaj se Je torej zgodilo. Biokemični študij srčne mišice je pokazal pri živalih, ki so bile žrtve infarkta, nasilno razbitje ravnovesja med natrijem ln kalijem.
Tedaj je opravil znanstvenik novo vrsto poskusov. Vbrizgnil je hormone mišim, ki jih je razdelil v dve skupini. Prvi je dal tudi redno nekaj miligramov kalijevega klorida. Zatem je podvrgel obe skupini
istemu «stressu». Vse miši, ki niso prejele kalija, so podlegle infarktu. Vse ostale pa so o-stale žive brez izjeme.
Alj torej kalijev klorid omo-. goča preprečevanje infarkta?t Na podlagi teh poslednjih’ raz-. isk6v&lnih del so začeli na C®" škoslovaškem s primerjalnimi študijami o človeku. V pričakovanju rezultatov priporoča prof. Hans Selye drugo bolj preprosto sredstvo: telesno gibanje in telovadbo. Dokazal je namreč eksperimentalno ugodnosti mišičnih naporov, na katerih vztrajajo vsi kliniki. Miši, ki jih postopno privajajo na to, da se obračajo v nekem bobnu ko dobivajo injekcije hormonov, se rešijo infarkta kakor tiste, ki dobe natrij. To je najboljši dokaz, kako je gibanje koristno.
d
e
b
e
I
o
Foto
4/*

Foto • kino aparati - potrebščine Papir in filmi za Folokolor UGODIŠ E GE IS E US POPUSTI
TRST - K0RZ0 28 (pri Trgu Goldoni) tel. 94-030, 94-095
Na
d
r
o
b
n
o

Veljaven od 12. do 18. junija
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne razočarajte osebe, ki vas resnično ljubi, marveč olajšate s svojim ravnanjem sporazumevanje. čas je ugoden za neko kupčijo ali za nove pobude na delu. Pojdite v družbo prijateljev, saj vam bodo lahko dali koristne nasvete za neki načrt.
- BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih /	zadevah boste polni
J dvomov, vendar ne V J bodo upravičeni, ker vam bo prizadeta o-sebu zvesta. Na delu se bo položaj Izboljšal, zlasti če ne boste prezahtevni Utegnete tudi zadeti na loteriji. S prijatelji se boste nekoliko sprlčkall.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) V čustvenih zadevah bodo dogodki sami privedli do tega, da se ugodno razreši neka zapletena zadeva. V poklicnih zadevah ne prenaglite se v neki izbiri. Bodite zmerni pri jedi in pijači, sicer utegnejo nastati motnje na Jetrih.
RAK (od 23. 6. do
22. 7.) čustveno se , boste popolnoma stri-Efl’ ] njall z ljubljeno osebo. Preživeli boste z njo sladke urice, čaka vas neka ugodna prilika v denarnih zadevah, škodoval pa ne bo ščepec previdnosti. Na delu se ne zadirajte preveč na tiste, ki so odvisni od vas.
C
LEV (od 23. 7. do 22. / /»	\ 8.) Ne bodite preveč
r	) impulzivni v ljube-
S V / zenskih zadevah, sicer boste vse pokvarili. Nežnost ln taktnost v takšnih primerih nikoli ne odpovesta. Uredili boste neko denarno zadevo in plačali dolg, ki vas že dolgo tare. Na delu boste imeli neke sitnosti.
DEVICA (23. 8. do ' m	\\	22. 9.) Ne bodite pre-
/mJl \ več zaprti vase, saj I	svet ni tako grd. ka-
J	kor si ga predstav-
v	S	ljate. V čustvenih
zadevah se Je treba nekoliko zadržati, vendar ne pretiravati v tem.	čaka vas neki zaslužek.
Pojdite v družbo prijateljev, ki vas imajo radi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Boste nekam slabe volje zaradi malenkostnih sporov. Neko prijetno srečanje pa vam bo pomagalo pozabiti vse nevšečnosti. Na delu alt v kupčijah se lotite stvari z veliko vnemo in uspeh bo zagotovljen. Razočaranje v denarnih zadevah.
ŠKORPIJON (od 24. VlfcA 10. do 22. 11.) Ste V I preveč naivni in Čustveni in živite z glavo v oblakih. Prista nlte zato rajši na stvarnih tleh, da se vam ne bo kakšna oseba smejala. Ne bojte s« zaradi gmotnih perspektiv, ki se dobro obetajo. Prijatelj vam bo v bodrilo.
©
STRELEC (od 23. H. do 20. 12.) Zaradi neke nepričakovane zapreke pojde po vodi zmenek z ljubljeno osebo, katerega ste tas.u nrepeneče in hlepeče pričakovali Teden bo res nesrečen, saj se vam bo tudi neka gospodarska pobuda izjalovila. Le s prijatelji pojde dobro
S—KOZOROG (od 21 /	\ 12. do 20. I.) Teden
f Jpomm	1	00 zt’lo	raz8lban ln
I	pripetile	se vam bo-
J	do neke	čudne stva-
'--- ri. ki pa	bodo prispe-
vali. s razvoju vašega duha Zaradi prirojenega čuta ža posle, boste dobro zaslužili z neko kupčijo. Ne razburjajte se preveč, če vas bodo na delu gnjavili.
VODNAR (od 21. L
do 19. 2.) Venera Je na zelo ugodnem me stu na nebu. V ljubezni Je zagotovljen uspeh 2elje se vam bodo lahko uresničile Povabili vas bodo na neko srečanje, ki vas bo zelo razvedrilo. Rešili boste tudi neko precej kočljivo osebno zadevo.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Rešili boste [ f ""J 1 neko zadevo, ki vam V'	le zelo pri srcu. V
/ družbi boste preživeli N— zelo lep čas. Razne pobude se bodo uresničile, vendar ne smete pričakovati nenadne sreče v poslovnih zadevah. Neki vaš dvom glede prijateljev bo upravičen.

W .a m =*. f\ t M s = Im = Ml awf
i~"	..MMMMm. 1
li =	=	=, m =





v-:v:vy-:v»
Hl&orstrdneviuk
junija 1966
mm
MM
Ml
Ev::::x|y::|:-::::::::.;.:.:.:.x-:-::-:-:::::::::::
Dolinski župan Dušan Lovriha govori na svečanosti ob razdelitvi nagrad vinogradnikom
Na X. vinski razstavi v Dolini so bili nagrajeni:
PO PODELITVI NAGRAD VINOGRADNIKOM IZ DOLINSKE OBČINE
Vinske razstave imajo velik pomen za napredek vinogradništva in turizma
Tople besede predsednika deželnega sveta - Lepo priznanje strokovnjakov
V sredo je bilo na županstvu * Dolini razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz dolinske občine, ki so s svojim vinskim Pridelkom sodelovali na X. razstavi domačih vin ob priliki praznika pod mlajem v Dolini, frisotni so bili predsednik dednega sveta dr. Doro de Ri-naidi, deželni svetovalec in pokrajinski tajnik PSI Amaldo Hfctoni, predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Aldo Terpln in ravnatelj te ustanove dr. Apollonio, ravnatelj Kmetijskega nadzorništva dr. Perco in strokovnjak dr. Galanti, predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke dr. Angelo Kukanja in njen direktor dr. Žarko
Simonič, tržaški občinski svetovalec in tajnik Zveze malih Posestnikov Marij Grbec, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, dolinski župan Dušan Lovriha, člani občanskega odbora in nekateri svetovalci, poveljnik karabinjerske postaje in finančne straže, predstavnik komisariata Javne varnosti iz Milj itd.
župan Je v slovenščini in ita-ujanščini pozdravil nagrajence 'n goste, se vsem zahvalil za sodelovanje, da je tudi letošnja vinska razstava tako lepo Pspela, poudaril važnost takih odreditev ter omenii nekatere Probleme kmetijstva v dolinski občini. Še posebno se je *ahvalil predsedniku deželnega sveta dr. de Rinaldiniju in podčrtal, da bodo občinske uprave Imele vedno bolj tesne stike z deželno upravo, posebno po u-vedfei deželnega nadzorstva med delovanjem občinskih uprav. Zahvalil se je deželni upravi za dosedanjo pomoč, zlasti glede prispevkov dijakom za knjige m prevoz, ter pripomnil, da so ha vrsti še važni problemi, ki *• tičejo občine in ki jih bo morala reSiti dežela, kakor n.pr. turistične oeete, vaške srenje itd. Nato je govoril o pomenu vinskih razstav ter poudaril, da so bila vina na letošnji razstavi dobra, kljub slabi lanski vinski letini. Prve razstave, je dejal župan, so imele namen Popularizirati domači pridelek ih omogočiti vinogradnikom prodaj© vina. Zdaj ni več problema Prodaje dobrega domačega vina.
Vinske razstave pa so dokazale, da imajo tudi pomemben vzgojni pomen. Vinogradniki namreč tekmujejo med seboj, da imajo vedno boljši pridelek, sledijo nasvetom strokovnjakov tako Pri trtoreji kot kletarjenju ter Primerjajo svoj pridelek s sosedovim. Kakšne pa so zdaj Perspektive kmetijstva v dolinski občini? Zlasti v ravninskem Predelu pri dolini, je pripomnil *upan, so slabe perspektive, ker *e mora kmetijstvo pod silo razmer umikati ored industrializacijo. Občinska uprava bo tudi v prihodnosti vložila vse svoje sile, da ne bodo tovarniški dimniki prišli prav do 'asi.
Ostali bodo še drugi predeli se kmetijstvo, toda razmere in sam razvoj zahtevalo intenzivno, specializirano kmetijstvo.
Nato je župan prečita! imena nagrajencev ter navedel nagTade in imena ustanov ter podjetij, ki so prispevale z darili in nagradami.
Po županovem nagovoru je »pregovoril predsednik deželnega s reta dr. de Rinaldini, ki Je toplo čestital vinogradnikom in zagotovil, da se bo še naprej zavzemal za probleme podeželja in kmetijstva. Rekel Je: «Moja vrata so vam vedno odprta in vas bom vedno rad sprejel.«
Tudi dolinska občina, je pripomnil, je že lahko ugotovila, da J« dežela živa, da deluje v občo korist s sodelovanjem vseh de čelnih svetovalcev. Nato je izrabil svoje zadovolistvo nad uspehom letošnje vinske razstave v Dolini in ponovno čestital nagrajencem, ki so dokazali, da »e, kljub slabi letini, lahko dosežejo lepi uspehi z dobro voljo in strokovnim znanjem. V naši deželi moramo skrbeti, da bomo imeli vedno boljšo kakovost naših pridelkov. To ni važno samo »a napredek kmetijskega gosti: iarstva, ampak tudi za razvoj turizma v teh krajih, ki im&jo toliko zanimivosti in naravnih lepot. Ob koncu le dejal, da žal ne zna slovenski, svoj nagovor pa je zaključil v slovenščini: «Sem z vami s srcem.«
2» prisrčne, tople besede so se vsi prisotni zahvalili predseduj j deželnega sveta z aplav-
*om.
Ravnatelj kmetijskega nadzor-ništva dr. Perao je tudi čestital vinogradnikom, nato pa Jih opo torti na deželni zakon glede Prispevkov za nakup najlonskih mrež proti toči itd.
ter poudaril, da take prireditve dn domači dobri pridelki pospešujejo razvoj turizma. Glede dolinske občine je dejal, da ima izredno zanimive in lepe predele, kot je Glinščica, da pa te niso še valorizirane. Povsod se opaža napredek turizma in se uresničujejo lepe pobude. Tudi v dolinski občini se mora razviti turizem. Zato je odv. Terpin priporočil, naj čimprej ustanovijo turistično društvo «Pro loco«.
V imenu Kmečke zveze je vinogradnikom čestital tajnik Lucijan Volk, ki je sporočil, da bosta tajništvi KZ in ZMiP podelili vsem razstavljavcem kmetijski priročnik. Dr. Galanti je kot predsednik ocenjevalne komisije izjavil, da so bili med pokušnjo za ocenjevanje vsi prijetno presenečeni, ker si niso pričakovali, da bo toliko dobrih vzorcev vina spričo slabe lanske letine. Nekatera vina so bila celo boljša kot prejšnje leto. To dokazuje, da so vinogradniki v dolinski občini zelo napredovali in izpopolnili svoje strokovno znanje.
Po nagovorih je sledila zakuska, med katero se je ob kozarcu najboljših domačih vin razvil nevezan razgovor med vinogradniki, strokovnjaki in predstavniki oblasti.
A. BUBNIČ
ZA BELO VINO
PAVEL SMOTLAK (zlata kolajna deželne uprave, zlata kolajna pokrajinske uprave in 10.000 lir od Tržaške kreditne banke, ANDREJ HERVAT (zlata kolajna Združenja ATIS ter 5.000 lir od potovalne agencije «Aurora»); VALENTIN ŽERJAL (kolajna vermeille od ustanove Ente Rinascita Agricola in 5.000 lir od Tržaške hranilnice; MARIO KOCJAN (kolajna vermeille od ustanove Ente Rinascita Agricola in 5.000 lir od Tržaške kreditne banke); JOSIP SVETINA (srebrna kolajna deželne uprave, celotna naročnina na Primorski dnevnik od uprave ZTT ter bon za 5.000 lir od Kmetijske zadruge v Trstu); ALBIN ZERJUL (srebrna kolajna pokrajinske uprave ter bon za 5.000 lir od trgovine Alma Carli v Bol juncu); MIRO MAVER (5.000 lir od gostilne Ostrouška); IVAN SLAVEC (bon za 5.000 lir od Kmetijskega konzorcija v Trstu); LJUBO PETAROS (enako); MARtO SMOTLAK (enako); FRANC BANDI (enako), JOSIP OLENIK (enako), ANGELJ SVETINA (bon za 5.000 lir od trgovine Marinaz v Trstu), ANGELJ KRALJIČ (5.000 lir od Tržaške hranilnice)
ZA ČRNO VINO
JOSIP SANCIN (zlata kolajna deželne uprave, zlata kolajna Združenja ATIS, 10.000 lir od Tržaške kreditne banke); JOSIP LOVRIHA (zlata kolajna pokrajinske turistične ustanove in 5.000 od potovalne agencije «Aurora»); IVAN KOCJAN (kolajna vermeille od ustanove Ente Rinascita Agricola in 5.000 lir od Tržaške hranilnice); JOSIP TUL (srebrna kolajna Tržaške hranilnice in bon za 5.000 lir od trgovine Marinaz), ANGELJ VELJAK (bronasta kolajna deželne uprave in 5.000 lir od gostilne Ostrou-ška); JOSIP OTA (bon za 5.000 lir od Kmetijskega konzorcija v Trstu); JOSIP VODOPIVEC (bon za 5.000 lir od Kmetijske zadruge v Trstu).
...........................................................................................................................iiiiiiitiiiHiiimimiiiHiiniiiiiiiuiiiiHin
Alojz Placer ima 80 let
14 let pa je marljiv gospodar tega društva. Zato so se sinoči člani društva spomnili na doi goletnega člana in odbornika in mu poklonili zlato kolajno ter pergameno y znak zahvale za vse, kar je naredil v prid društva.
Ob njegovem jubileju mu čestitajo otroci, sorodniki, prijatelji, znanci, posebno pa člani prosvetnega društva ((Škamperle«, in želijo, da bi še mnogo let zdrav in čil preživel v krogu svojih dragih, čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega dnevnika, katerega je slavljenec zvest čitatelj.
M. M.
Tudi predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv, Aldo
Terpin Je čestital nagrajencem
Danes pri Sv. Ivanu, m sicer v Bregu, slavi 80-letnico svojega življenja Alojz Placer.
Kljub zavidljivi starosti je »Glgi«, kot ga imenujejo Sveto-ivančani, vedrega duha in še poln mladosti. Današnji naš slavljenec se ni rodil pri Sv. Ivanu temveč v Lokvi pri Divači, in sicer 12. junija 1886 Življenje na Krasu je bilo takrat zelo skromno, da ne rečemo siromašno. Takoj po končani ljudski šoli je moral delati dema na kmetiji, dokler ni šel služit svoj vojaški rok od leta 1907 do 1910. Leta 1911 se je oženil z domačinko Ivano Maver ter se preselil k Sv Ivanu, kjer si je dobil službo v pralnici hotela Volpič. Zena mu je povila Sest otrok, od katerih je še pet živih.
Kot zaveden in napreden Slovenec je vedno stal ob strani svolega ljudstva. Takoj po končani arugi svetovni vojni Je Placer bil eden izmed prvih članov prosvetnega društva «Slavko Škamperle« ter mu je ostal zvest do danes. Dolgo let je btl v odboru društva, celih
Naj ji bo lahka zemlja
Amalija Dougan
V sredo popoldne smo spre mili na zadnji poti Amalijo Družina vd. Dougan, ki je po dolgi in mučni bolezni umria v tržaški bolnišnici, čeprav se ni pokojnica rodila v Podlonjer-ju je bila v tem kraju kot doma. Rodila se je namreč v Borštu 23. junija 1894. K Sv. Ivanu, nato pa v Podlonjer se je preselila leta 1916, ko se je poročila s Svetoivančanom Ivanom Douganom. V zakonu mu je povila tri otroke, od katerih " dva živa. Kot zavedna jih je vzgojila v praslovanskem duhu in v po-in napredne ljudi. Sin
Ivan se je vključil v narodnoosvobodilno borbo ter je padel v partizanih leta 1944 na Pivki Kako je bila pokojna Amalija priljubljena, je pokazal njen po. greb, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev in znancev tako iz Trsta, kot iz Boršta, kjer so pokojnico pokopali, ker si je sama želela počivati med svojimi dragimi. Sinu Antonu, hčerki Mariji ter vsem ostalim sorodnikom naše sožalje; pokojnici pa naj bo lahka domača gruda.
LEP, PESTER SVET POD SNEŽNIKOM PRIJAZNO VABI GOSTE
Svež zrak, prostrani gozdovi, mir in počitek na obsežnem področju, ki nam je tako blizu
Ilirska Bistrica je idealno središče in nudi gostu vse udobnosti po zelo nizkih cenah - 19. junija praznik postrvi * 4. julija tradicionalni piknik izseljencev
Lep, zanimiv, privlačen in prijazen je svet tam pod Snežnikom. Snežnik sam pa malce samozavestno dviga svojo golo glavo nad obsežnimi, tajinstve-nimi gozdovi, ki dajejo zavetje številni jelenjadi, srnjadi, gamsom, divjim prašičem, medvedom, divjemu petelinu in gozdnim pticam. Snežnik je znan tudi po svoji pestri planinski flori. Nič čudnega, če je bil proglašen za nacionalni park.
In ta krasen, zanimiv svet je tako blizu nas, niti pičlo uro vožnje z avtom. Kljub temu pa ga Tržačani še ne poznajo, niso ga še odkrili. Kdor ga odkri-;e in spozna, se rad vrača, ker vedno odkrije nekaj novega, ker se tam zares spočije v naravi.
Svet pod Snežnikom je prostran, saj Snežnik ni skalnat mogotec, ki se navpično dviga v nebo. Z vrha (1795 m) je čudovit razgled. Skoraj do vrha pa se z raznih strani lahko pripelješ z avtom. Zaradi višinske lege, miru, svežega zraku in smrekovih gozdov vpliva bivanje na tem področju zelo ugodno zlasti po morskem letovanju, za okrevanje šibkega, izčrpanega organizma in za živčno pomiritev.
Ob vznožju Snežnika je Ilirska Bistrica, ki šteje 4200 prebivalcev, leži ob cesti Postojna-Reka, ima železniško postajo, poštni urad, bencinske črpalke, več gostinskih obratov, krasen park, olimpijski bazen, športno igrišče itd. Ilirska Bistrica je idealno središče za krasne izlete na Snežnik. Na Sviščakih (1242 m) so planinski dom, dom tovarne Lesonit in zasebni vikendi. Po dogovoru s turističnim društvom v Ilirski Bistrici lahko dobite tam prenočišče in hrano. Na vrhu Snežnika pa je zavetišče. z ležišči in suho hrano, pa tudi mineštro. Po cesti v gozdu boste lahko srečali divjad, ki se ne ho zmenila za vas, po obronkih pa boste lahko nabirali jagode in maline.
Tudi v Ilirski Bistrici si zdaj varne Lesonit in zasebni vikendih prijetno bivanje. Cene sobam, hrani in penzionu v hotelu so nizke. V hotelu in restavracijah gostinskega podjetja Soča imajo vedno na razpolago odlične potočne postrvi, postrežejo vam z domačimi specialitetami; pristnim domačim brinjevcem, ali slivovko itd. Kdor se spozna, pravi, da so bistriške postrvi zelo okusne, prava poslastica. (Kdor želi, lahko dobi dovoljenje za ribolov).
Da bi tudi drugi, ki tega še ne vedo, spoznali, kako so dobre bistriške postrvi, bodo letos, in sicer v nedeljo, 19. junija, priredili v vseh obratih omenjenega gostinskega obrata (restavracija Soča in hotel — restavracija Zmaga) prvi praznik postrvi. Ne bo ta praznik s fanfarami, slavoloki in direndajem,
ampak bodo gostom nudili postrvi na razne načine in količine, da jih bodo potem pošteno zalivali z istrskim, briškim ali vipavskim vinom, kakor zahteva ((mednarodni ribji zakon«. Ne bodo stregli samo z ribami, da se razumemo, tudi s pršutom, mesom na žaru, mineštrami-itd. In pa z raki. Da, tudi raki so specialiteta teh krajev, ki imajo toliko potokov. Zato bo po postrvi imel že v juliju svoj «praznik» tudi rak.
Ob zaključku moramo še omeniti, da bo letos, in sicer 4. julija, v Ilirski Bistrici še druga zanimiva prireditev, to je tradicionalni piknik jugoslovanskih izseljencev. O tem pa bomo še podrobneje pisali. Snežnik in njegov svet, Ilirska Bistrica in okolica prijazno vabijo goste.
A- B.
Motiv iz parka v Ilirski Bistrici
.....................................................................................................
drugo zeleno se zdi.
Aškerčeva poezija kipi kot naraven izliv močne, nenavadno izvirne ustvarjalne sile, kot nekaj samosvojega, neposnemljivega, enkratnega.
Domišljavi vampir
(Nadaljevanje s 3. strani)
Važno obvestilo dvolastnikom
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo zadevne prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami, to je od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12 ter od 15. do 18. ure. Prinesejo naj s seboj številke parcel ter dvolastniške knjižice.
Ker so sc letos bistveno spremenila pravila glede vlaganja teh prošenj, pozivamo dvolastnike, ki nameravajo sekati drva, naj se nujno javijo v uradih tajništev.
Slap Bistrice
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo te obrnite oa domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
ustanovljena 1938
TRST, UL Milano 18
TE LE F. 35-169
Katera vam nudi po naj nižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev UJ semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna to organska gnojila ter vsakovrstno orodje ui stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik sa Furlanijo - Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRI A*

•••v.
«Nimamo več dosti časa,« ju je spomnil oče Morin. »Zlodej se bo jutri natanko ob sedmih vrnil. Ni težko uganiti, c-b kateri uri nekdanji kuharski šef najraje večerja.«
«Menim, da nima smisla, da bi ubogo dekle spet skrili,« je rekel Dupuy.
«Saj veste, da nima,« je doktor odvrnil. «Mar je nismo ta mesec že večkrat preselili? In vendar ni vampir nikoli zamudil svojega obroka za več kot deset minut. Ne, pozabiti moramo na obrambne ukrepe in napasti. Spomnite se starega pravila: najboljša obramba je napad.«	^
((Kakšna škoda, da mora biti pošast eden naših,« je rekel Du-puy. »Francoz brez tečnice patriotizma — neverjetno.«
((Pustite me, da se posvetim našemu problemu po razgovoru z nekaterimi kolegi na univerzi,« je rekel dr. Vrillac. »Zdaj pa pojdimo raje notri k dekletu In se pripravimo za transfuzijo. Pošast Je najbrž že opravila svojo grdobijo in odšla.«
Naslednji večer, natanko ob sedmih, je vampir prišel k večerji. Trojica mož je bila spet zbrana, a ni ničesar podvzela, da bi postavo v črnem odvrnila od njenih namenov. Kakor hitro se je približal spečemu dekletu, so zapustili sobo.
To pot večerja ni bila po okusu nekdanjega kuhinjskega šefa.
«Kakšno vražjo sorto krvi pa so ji takrat dali?« Je zagodrnjal po prvem požirku. »Kvaliteta je zelo drugorazredna, verjetno je od kakega umazanega slabokrvnega. če mislimo tako nadaljevati, se bom moral takoj lotiti njihovih družin. Ne obnese se zoprvati naravi,« je pristavil, kar je bilo malce presenetljivo za bitje, ki je že s samim svojim obstojem prekršilo vse njene zakone, »če me ne bi zabavalo, da se jim upiram, bi prenehal že takrat, ko Je zmanjkalo originalne robe. Ta transfuzijska roba se itak nikoli ni mogla kosati z dekletovo pravo krvjo. No, ja! Sicer pa pravijo, da je bolj zdravo vstati od mize lačen in sinoči sem imel dovolj teh tretjerazrednih pomij. Fuji Saj mi je bilo še slabo, ko bi bil malo bolj izbirčen.« In vampir se je tesno zavil v plašč, stopil k oknu, odskočil in od-plahutal v mrak kot velik netopir.
Nemudoma po sončnem vzhodu se je lov pričel. Treba Je bilo pregledati več kot petnajst sto grobov, kar Je pomenilo okrog sto na vsakega štirinajstih sodelujočih. A kljub temu je bilo treba manj kot dve uri, da so odkrili pravega. Napis se je komaj dalo razbrati: »Bertrand Morlaix. 1793— 1835«. Če je bil kdaj še kak podatek na krušljivem kamnu, ga je zob časa že oglodal.
Zastavna rokodelca iz župnije očeta Morina sta s težkima lopatama odkopavala suho zemljo, skrepenelo od časa. Krsta Je ležala v globini štirih metrov, bila je zaboj iz črnega, trohnečega lesa. A telo v njej je bilo vse drugačno, bilo je povsem ohrar njeno, s svežo krvjo na ustnicah. Za en sam hip, ko so s kolom opravljali svoj i>osel, so se votli-naste oči odprle to iz njih je za-plamnalo sovraštvo; nato m o-
stanki razpadli v prah.
« »čudovita rešitev, doktor!« je Dupuy žarel od sreče, ker je vedel, da so njegove hčere'na varnem. «Kako že pravite, da se ta reč imenuje?«
«Preprost radioaktiven izotop, ki smo ga dodali dekličini krvi, preden se je vampir vrnil. Kakor hitro ga je bil poln, je naših štirinajst Geigerjevih števcev potrebovalo bore dve uri, da so odkrili grob. Vampir,« je ponosno dodal, »nazadnje res ni več kos moderni znanosti, na naj bo še tako premeten!«
Prevedel
VILKO .NOVAK
Ob Aškerčevi epiki
(Nadaljevanje s 3. strani)
ško delo, moramo vsekakor soglašati s sodbo o njem, kakršno izražata Miroslav Ravbar in Stanko Janež v svojem »Pregledu jugoslovanskih književnosti« (Str. 297-298): ((Aškerca označujejo svobodoljubnost in odločnost, velika naravna nadarjenost, notranji nemir, socialna kritičnost.... Kot pesnik balad in romanc je Aškerc slovensko poezijo vsebinsko in oblikovno obogatil z realistično epsko pesmijo, prikazoval je v nji stvarno življenje in zaključil mladoslo-vensko dobo kot najizrazitejši iz-povedovalec liberalne «svobodne misli« in najdoslednejši borec proti katoliški nestrpnosti in ozkosti«.
Aškerc si Je za svojo pripovedno umetnost ustvaril nov pripovedni slog kot živ odraz močne, samonikle ustvarjalne osebnosti, z novimi pripovednimi sredstvi. Zgradba njegovih umetnin sledi določenim estetskim načelom in uporablja često dramatično razgibanost, učinkovite, odsečne dvogovore, pospešeno naraščanje dejanja do presenetljivega, nenadnega zaključka, kakršnega i-majo na primer »Mejnik«, »Godec«, ali «Brodnik«. Aškercev jezik je krepak, jedrnat, zajet iz življenja slovenskega ljudstva, s kakšno značilno štajersko obliko, n. pr. pod taboj, pod zemljoj, pod zelenoj strehoj tvojoj. Ritmiko stopnjuje včasih z mešanjem stopic, ko trohejem prvega verza sledijo daktill drugega, n. pr.;
Sonce prvo kot zlato se sueli.
Na Angleškem...
(Nadaljevanje s 4. strani)
v vedno hitrejšem in divjem ritmu. Plesali so v parih s hrbti skupaj. Slišati je bilo vzklike, krike, kletve in vse se je nazadnje končalo v nepopisni razuzdanosti.«
Na Angleškem sta dve vrsti čarovnikov: beli in črni. čarovnik, ki s pomočjo božanstev ljudem koristi je čudodelnik, prerok, svetnik. Tisti pa, ki se poslužuje svoje zveze z demoni drugim v pogubo, je čarovnik v slabem smislu, čudodelstvo ali dl-vinacija je belo ali teurgično čarovništvo, črno pa je demonično čarovništvo (magia). S čudodel-stvom so sorodna prerokovanja in obujanje mrtvih. 2e znanstveniki srednjega veka so se ukvarjali s čarovništvom in so ugotavljali, da je čarovništvo pogodba s hudobnim duhom, priznavali so možnost nočnih poletov zločestih žensk, zlasti pa vlogo in vpliv hudobca in njegove spletke, katerih glavni namen je spolno združevanje z žensko (in-cubus) ali z moškim (sucoubus), zaradi česar tudi pogosto spreminja svojo podobo. V glavnem pa je razlika med belimi in črnimi čarovniki, oz. čarovnicami zelo majhna, ker je kaj lahko preiti od ene do druge vrste.
Znani britanski sociolog Robert Graves je pred kratkim objavil študijo o tej oživitvi črne magije na Angleškem. V svoji razpravi skuša pojasniti vzroke, ki so dovedli do tega. Trdi, da mladino privlačuje kult čarovnije, posebno tiste, kr bi radi poskusili vse. Pri takih obredih je vsakega nekaj: telesno mučenje, pogovarjanje z duhovi, pripravljanje raznih zvarkov, kadilo, plesanje s hrbti skupaj in nazadnje sekšualne orgije. Dandanes sicer čarovništvo nima več tistega pomena kot nekoč, izgubilo je večino mistike, je pa to način, ki pomaga preganjati dolgočasje podeželskega življenja.
• Najboljše kmetijske stroje vam nudi po ugodnih cenab Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. loscolo 1).
Na Repentabru (Poklon) je ponovno odprt hotel — restavrači, Furlan, Id je bil skoraj dve leti zaprt. Ponovno delovanje tega zn nega gostinskega obrata bo koristilo turističnemu razvoju repe taborske občine
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.7, najnižja 20, ob 19. uri 26: zračni tlak 1018.6 pada, vlaga 65 odst., veter zahodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. junija Cedomir	.
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39, Lima vzide ob 2.08 in zatone/ob 14.02 Jutri, PONEDELJEK, 13. junija Anton
—
TISKOVNA KONFERENCA DEŽELNEGA ODBORNIKA DR. EIAC0METTIJA
Prelazi in cestne povezave evropskega pomena z našo deželo
Zasedanje s to tematiko bo konec tedna v Vidmu in v Trbižu
V Vidmu in v Trbižu bo konec Gorica, izhodišče za sodobno po-prihodnjega tedna strokovno sre-1 vezavo z Ljubljano in Jugoslavijo Čanje o temi «Prelazi in cestne po- sploh, ter preko nje z ostalimi dr-vezave evropskega pomena z de- J žavami na Balkanskem polotoku, želo Furlanijo-Julijsko krajino«, ki Avto cesta videm-Trbiž bo, ka-
ga organizira dežela ob sodelovanju s prizadetimi ustanovami in ki mu bo predsedoval minister za javna dela Mancini. Zasedanja se bo udeležilo več predstavnikov ministrstev in krajevnih ustanov, politikov in gospodarskih izvedencev ter strokovnjakov s področja prevozov ter avstrijska in jugoslovanska strokovna delegacija.
Glavna točka, o kateri bo stekla razprava na zasedanju, je vprašanje avtocestne povezave naše dežele z evropskim omrežjem, in v tem okviru predvsem vprašanje napovedane zgraditve nove arterije, ki bi povezovala sedanje omrežje v severni Italiji preko Vidma in Trbiža s sistemom avto cest v srednji Evropi. Nova avto cesta Videm-Trbiž bi bila v dolžini okoli 100 km skupna mednarodni cesti E 7 (Rim - Benetke - Videm - Trbiž -Dunaj - Varšava) in E 14 (Trst -Videm - Trbiž - Beljak - Salzburg -Praga - ščečin). Hkrati s tem bi speljava takšne avto ceste omogočila prometu neposreden prehod na avto cesto Salzburg-Muenchen, tako da bi povezovala najvažnejša industrijska področja v severni Italiji s prav tako važnimi industrijskimi središči v srednji in vzhodni Evropi.
O vsem tem je obširno spregovoril na posebni tiskovni konferenci podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem dr. Giaco-metti, ki je tudi omenil, da je družba Autovie Venete, ki gradi avto cesto Trst-Benetke, že pripravila podrobnejši načrt za odsek avto ceste iz Vidma preko Kami je do Trbiža. Za izvedbo takega dela bi potrebovali približno 50 milijard lir, in sicer bi odsek Videm-Kar-nija zahteval razmeroma majhno investicijo, medtem ko bi zahtevala graditev gornjega odseka preko Kamije preko Trbiža do prelaza pri Kokovem kar 38 milijard lir. Zaradi velikih težav, ki jih bo treba premostiti pri speljavi drugega odseka in zaradi mednarodnega pomena take arterije na skrajnem severovzhodnem delu države, bi morala država prevzeti nase strošek za njeno uresničitev, poleg tega pa bi bilo treba avto cesto iz Kar-nije do Trbiža prepustiti prometu, ne da bi za to zahtevali od uporabnikov, da bi plačali običajni prispevek za avto cesto.
To ni ne bila edina cestna povezava, potrebna deželi Furlaniji-Julijski krajini, da bi se lahko približala velikim prometnim tokom, ki prepletajo ta del Evrope, temveč bi bila nedvomno prva zveza, s pomočjo katere bi dežela lahko pretrgala sedanjo izolacijo. Na vrsti so za poznejši čas še druge cestne in drugačne povezave, med temi pa zlasti avto cesta Villesse-
kor rečeno, glavni predmet razgovorov na dvodnevnem zasedanju v Vidmu in Trbižu; na njem bodo spregovorili poleg deželnega predstavnika dr. Giacomettija še strokovnjaki prof. L. Tocchetti, ravnatelj inštituta za ceste in promet na neapeljski univerzi, ing. A. Seidl, glavni ravnatelj na avstrijskem ministrstvu za trgovino in gospodarsko obnovo, ing. R. Cimolini, predsednik sveta za promet pri ljubljanski gospodarski zbornici, ter ing. M. Matemini, ravnatelj inštituta za ceste in promet na tržaški univerzi.
Vpisovanje v tečaj za popravne izpite
Slovenski dijaški dom ima tudi letos namen olajšati pripravo za jesenske popravne izpite vsem di: jakom slovenskih srednjih šol, ki morajo dopolniti snov iz posameznih predmetov, če hočejo prestopiti v naslednji razred, se vpisati v višje srednje šole ali uspešno končati zrelostne izpite. Zato pripravlja tečaj za popravne izpite, ki bo trajal od 1 do 31. avgusta tl. in v katerem bodo poučevali izkušeni profesorji in dajali posebne ure izkušeni inštruktorji. Vpisovanje v tečaj se bo začelo takoj po objavi letnih uspehov in se bo zaključilo za tiste, ki morajo popraviti rede v razredih, 30. junija tl., za tiste pa, ki bodo morali popraviti rede pri zrelostnih izpitih, tri dni po objavi zrelostnih uspehov. Tečaj se bo odprl, če bo število prijavljencev zadostno.
Vsa ostala navodila dobite vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure pri ravnateljstvu zavoda.
Ravnateljstvo
Včeraj sta sindikata FILCA-CISL in FILLEA-CGIL sklicali sestanek delavcev Italcementi. Med sestankom je sindikalni predstavnik Bat-tistel, ki se je udeležil 7. in 8. junija v Rimu pogajanj, poročal o njihovem poteku. Pogajanja so odložili na 16. in 17. junij.
lih, ki so jih podali predsedniki treh sekcij zasedanja včeraj popoldne, je dela zaključil docent za psihologijo na milanski univerzi prof. Miotto. Takoj nato je bila skupščina Združenja italijanskega tiska v podjetjih, na kateri so izvolili novo vodstvo.
Pojasnilo CGIL in CISL o sestanku z zdravniki
V zvezi z vestjo, ki jo je včeraj objavil neki list, pojasnjujeta Nova delavska zbornica CGIL in pokrajinska zveza CISL v Trstu, da je bil včeraj v prostorih zdravniške zbornice sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki treh tržaških organizacij delavcev in ne le Delavska zbornica dr. Fabriccija. To je treba pojasniti, da zvedo delavci resnico. Rešitev resnega spora med zdravniki in bolniškimi blagajnami je možna samo ob udeležbi vseh
Priprave za delovanje nadzornih odborov
Včeraj so se na odborništvu za krajevne uprave v Vidmu prvič sestali predsedniki treh pokrajinskih in okrožnega odbora, ki bodo nadzirali sklepe krajevnih uprav. Ti odbori bodo začeli delovati 1. julija. Sestanek, ki se ga je udeležil tudi deželni predsednik Ber-zanti, je sklical odbornik za krajevne uprave prof. Vicario, da bi se domenili o pripravah v juniju, da začnejo odbori v juliju lahko polno delovati.
Stavki kamnarjev in gradbenih delavcev
Jutri in pojutrišnjem bodo stavkali kamnarji in klesarji, ki bodo protestirali proti delodajalcem, ki nočejo obnoviti delovne pogodbe. Stavko sta enotno napovedala oba sindikata, CGIL in CISL. Jutri ob 10 uri bo v Nabrežini skupščina stavkajočih delavcev.
V torek in sredo pa bo deželna stavka gradbenih delavcev in pleskarjev, ki so jo napovedali vsi sin. dikati. Tudi gradbinci stavkajo z zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe. V torek ob 9. uri bo v Ul. Pondares št. 8 enotna skupščina stavkajočih delavcev.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi danes, 12. junija ob 17. uri v Kulturnem domu
KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ CLEVELANDA IZ ZDA
Zbor bo izvajal slovenske in ameriške priljubljene pesmi Dirigentka
VALENTINA FILLINGER Pri klavirju LOJZE LEBIČ
Vstopnina: 400 in 200 lir, pevci dobijo z izkaznico svojega zbora popust.
Rezervacija vstopnic v Tržaški knjigami ter uro pred začetkom koncerta pri blagajni dvorane
Vse podrobnosti bomo še sporočili.
* Jutri ob 12.10 bo v delavski menzi v ladjedelnici Sv. Marka zborovanje KPI. Organizacijski t tajnik tržaške federacije Tonel bo sindikatov, zlasti pa vsedržavnih, i govoril o vprašanju te ladjedelni-kot sta CGIL in CISL.	! ce
IrfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIMIIIIIlIlhllllllUUItlllllllltlllllflllllllllllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlIUlUIIIIIIIIIIIIIIIIII
VČERAJ POPOLDNE PRI ČISTILNICI AQUILA
Slikovito mednarodno trčenje avtomobilov iz treh držav
Avstrijski «mercedes» silovito trčil v tržaški «fiat 600», tega pa je vrglo nazaj v «1100» iz Pulja
PARTIZANSKI TABOR NA OPČINAH
Partizani in aktivisti na Opčinah smo sklenili, da priredimo 3. julija 1966 v prostorih prosvetnega doma
VELIK PARTIZANSKI TABOR
Zaključeno zasedanje predstavnikov tiska v podjetjih
Včeraj se je v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nlcolč zaključilo 16. vsedržavno zasedanje predstavnikov tiska v podjetjih. Po poroči-
.......................................iiiuiiiiiliiiiiinii..
NUJEN UKREP PROTI NEDELJSKIM IZLETNIKOM
Okrepili bodo nadzorno službo za zaščito travnikov v okolici
Poleg poljskih čuvajev, bodo občasno nadzorovali zgornjo mestno okolico redarji v avtomobilih
Več kot 400 lastnikov zemljišč v tržaški okolici je svoj čas poslalo žuoanu dr. Franzilu pismo, v katerem so ga opozorili na škodo, ki jo povzročajo zlasti nedeljski izletniki iz mesta na njivah in travnikih, kamor vdrejo z vozili in v velikih skupinah. Prizadeti lastniki so prosili župana, naj občinska uprava stori ustrezne korake, da bo zaščitila njihovo imovino.
V zvezi s temi pritožbami prizadetega okoliškega prebivalstva, je svetovalec Marij Gerbec poslal Županu in pristojnemu odborniku vprašanje, v katerem je zahteval odločne ukrepe občinske uprave proti osebam, ki povzročajo Škodo na okoliških njivah, travnikih in pašnikih. Odbornik za mestno policijo dr. Venier, je na zadnji seji občinskega sveta odgovoril svetovalcu med drugim sledeče:
Področje zgornje mestne okolice je zelo obsežno in ima zato poveljstvo mestnih redarjev velike težave, da bi lahko uredilo ustrezno in stalno nadzorstvo nad vsemi zasebnimi zemljišči. Težave nastajajo tudi zaradi pomanjkljive ograditve zasebnih parcel, kar o-mogoča, da osebe, ki so se ustavile na zasebnem zemljišču, takoj ko zagledajo mestnega redarja ali poljskega čuvaja, z lahkoto zbežijo. Zato so bili lastniki že večkrat opozorjeni, naj skrbijo, da bo ograja vedno v redu. Doslej so poljski čuvaji opozorili na tisoče izletnikov, naj zapustijo zasebna zemljišča Kadar poljski čuvaji ugotovijo, da je bila napravljena škoda, si zapišejo osebne podatke odgovornih in jih nato sporočijo lastnikom zemljišč z,a nadaljnji postopek za odškodnino. Ko pa ugotovijo, da so izletniki napravili tudi škodo, za katero je povzročitelj lahko uradno kaznovan .pošljejo pristojnemu uradu prijavo proti povzročitelju škode.
Potem ko odbornik razlaga, kaj vse je v pristojnosti delovanja poljskih čuvajev in mestnih redarjev, ki morajo nadzorovati zelo obširno področje mestne okolice, zagotavlja, da bo občina v poletnih mesecih Okrepila nadzorno službo v okolici. Poleg poljskih čuvajev bodo občasno nadzorovali področje zgornje mestne okolice redarji v avtomobilu, ki je bil pravkar dodeljen sektorjem mestnih redarjev v okolici.
Svetovalec Gerbec se ie odborniku zahvalil za zagotovila, hkrati pa je izjavil, da ni popolnoma zadovoljen z odgovorom, ker včasih poljski čuvaji nočejo posredovati proti kršiteljem, tudi ko jih na to opozorijo lastniki zemljišč.
Dva hudo ranjena v prevrnjenem avtu
Dva hudo ranjena študenta je tragični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila sinoči okrog 23. ure v Ul. Commerciale bl'zu stavbe štev 127. Ob tisti uri je navzdol po omenjeni ulici 22-letn' Giuseppe Campanlnl Iz ooranie dl Prato, Ul. Roma 5, vozli odprt športni fiat 600 PR 33019, v katerem se je peljal tudi njegov 18-letnl prijatelj Luigi Rossori iz Salsomagglore Terme, Ul. Salsomlnore 34. Zaradi velike hitrosti, je nenadoma Campanlni izgubi! oblast nad avtom, ki je zavozil na pločnik, treščil v obcestni kamen ln se nato kar petkrat prevrnil ter se ustavil približno 30 metrov od kraja trčenja z navzgor obrnjenimi kolesi.
Z rešilnim avtom so Ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Ju nutno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Za oba ranjenca so sl zdravniki pridržali prognozo. Oba sta se pobila po glavah, krvavela iz ušes ln si ver-
V Ul. Flavia, v neposredni bližini glavnega vhoda v čistilnico «Aquila», se je včeraj popoldne pripetila slikovita prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Zaradi prevelike hitrosti je dunajski avto mercedes zavozil na levo in treščil v nasproti vozeči tržaški avto, nato je prišlo še do trčenja z avtomobilom iz Pulja.
Okrog 17. ure je 33-letna gospodinja Marcella Dragovina por. Zar-li iz Ul. Fortis 9 iz Milj proti središču vozila fiat 600 TS 54494, v katerem sta se peljala še njen 10-letni sin Fabip in njena 46-letna sestra Carla Dragovina vd. Vero-nese iz Ul. Tonello 46. Ko je privozila do vhoda v čistilnico, je nasproti z avtom mercedes W 526520 (A) privozil 38-letni bančni funkcionar Kurt Roschl z Dunaja Lerkenfeldenstrasse 38 Zaradi velike hitrosti je Roschl na ovinku izgubil oblast nad avtom, zavozil na levo stran cestišča in trčenje v tržaški avto je bilo neizbežno. Zaradi močnega sunka je Drago-vinin avto zaneslo nekaj metrov nazaj in pri tem je z zadnjim de lom zadel v prednji del fiata 1100 PU 4916, ki ga je vozil 23-letni Guido Frank iz Pulja in kateremu je uspelo, da se je pravočasno ustavil.
Iz razbitega tržaškega avta so prvi reševalci potegnili obe ranjeni ženski in Dragovininega sina Vse tri ranjence so z rešilnim av tom odpeljali v bolnišnico, kjer so Carlo Dragovinovo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 10 dneh zaradi ran po levem kolenu, levi roki in mezincu ter spodnji strani hrbta. Njeni sestri in nečaku pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Mar-cella Dragovina Se je ranila po levi podlakti levi nogi in stegnu ter bo okrevala v 8 dneh, njen sin pa se bo moral zdraviti 6 dni zaradi ran po bradi in desni podlakti.
Roschl in Frank sta ostala nepoškodovana. Vsa vozila pa so pre-cej razbita; še naj večja škoda je na tržaškem avtu.
Restavracija Furlan na Repentabru spet odprta
Z zakusko za predstavnike oblasti in povabljene goste je bil sinoči ponovno odprt hotel restavracija Furlan na Repentabru, ki Je bil zaprt skoraj dve leti in ki ga je zdaj prevzel Karlo Guštin. Na zakuski so bili predstavniki deželnega sveta dr. de Rinaldtni, deželni odbornik Nereo Stopper, reipentabor-ski župan Mihael Guštin, nabrežin-skl župan Dragomir Leglša, predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty, deželni svetovalec dr. Jože škerk,
jetno prebila lobanji.
....................Hlinili ............
OD 9. JULIJA DALJE NA GRADU SV. JUSTA
ZANIMIVI DOLGOMETRAŽNI FILMI NA FESTIVALI FANTASTIČNEGA FILMA
Doslej prijavljenih že 8 celovečernih filmov
9. julija se bo na gradu Sv. Justa začel IV. festival znanstveno -fantastičnega filma. Spored festivala je že določen skoraj do vseh podrobnosti. Morda bodo še kaj spremenili zadnje dni. Kar pa se tiče dolgometražnih filmov, ki bodo glavna atrakcija večernega programa, so doslej že najavili osem naslovov.
Češkoslovaška bo predstavila film «Kdo hoče ubiti Jessie?« Vaclava Vorlicka. Gre za sijajno komedijo, v kateri so pomešani sanje In stvarnost, saj prikazuje nočne fantazije ljudi.
V francoskem filmu »Zlato in svinec« Alaina Cuniota opravlja Ba-bouc, odposlanec nadnaravnih bitij, anketo o obnašanju, upih in odpovedih današnjih ljudi.
Spanci bodo prikazali film »El sonldo prehlstorico« Jaseja Antonia Nlevesa Condeja. V tem filmu pre-vaga fantazija znanost.
Velika Britanija bo prisotna dvema filmoma: s filmom «Invazijo Alana Brldgesa«, ki opisuje vpad prebivalcev planeta Lystria, ki se pode skozi vesolje vse do naše Zemlje; ter s filmom »Otok groze« Terencea Flsherja, ki spada med grozotne filme, v katerih nastopi pošast.
Sovjetska zveza bo zastopana filmom »Hiperboloida« inženirja Garina, ki ga je zrežiral M Ber-dičevski. Gre za zgodbo znanstvenika, ki se je polastil mogočnega «Laserja» ln ki hoče zagospodovati svetu.
Japonec Inoshiro Honda bo tokrat predstavil film «Invazija zračne pošasti«. Končno bodo ZDA prikazale »Mesto pod morjem« Jacque-sa Tourneura (ZDA), ki bo prikazal tajne legendarnega mesta Lyo-nesse, o katerem trde komovalski ribiči, da je obstajalo. Kot vidimo, bo spored zelo pester.
predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Aldo Terpin, predstavniki kvesture in komisariata javne varnosti z Opčin itd.
Trije ranjeni na Reški cesti
Sinoči okrog 19 ure se je na Reški cesti pripetila nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe. Ob isti uri je navzgor po omenjeni cesti, 18-letni Franco Suligoi iz Ul. Den-za 8 vozil vespo TS 34802, na kateri
Brezvestni šofer podrl učenca
Ko je včeraj popoldne 7-letni uče- ^ u ^	_____
{J.®0 GrH?taX0 pin?	06111110 2- se je peljala tudi 15-letna Maurizia
hH’n TTI	™- Tonon Ko je Suligoi privozil do
stavbe štev. 220, je zagledal 7-letno Patrizio Pantello z Reške ceste 219, ki je prečkala ulico. Hitro je zavrl, toda ni mu uspelo, da bi %e japgnil otroku, pri tem Je še izgubil ravnotežje in se prevrnil z vespe. Padla je tudi Tononova.
Suligola in Tonortbvošo odpeljali v bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč zaradi ran po udih in se bosta morala zdraviti po 7 dni. Malo Patrizio pa so sprejeli v bolnišnico «Burlo Garofolo« s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarcev po glavi, obrazu in udih.
blizu Ul. Ospedale Militare na ze brastem prehodu prečkal Ul. F. Se-vero. ga je podrl avto, ki je vozil proti središču. Po nesreči je neznani šofer nadaljeval vožnjo, ne da bi ponesrečenemu fantiču priskočil na pomoč. Ranjenca je v rešilnem avtu spremljala v bolnišnico njegova sestra Adele, ki je povedala, kakg;,$® je pripetila nesreča.
Pina so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi ran po desnem stegnu, kolenu in nogi. Agenti cestne policije so uvedli preiskavo in začeli iskati brezvestnega šoferja.
aiiiiiiiiimniifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimi
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne, 11. junija 1966 se je Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 80-1 etni Francesco Bat-tagliarini, 54-letni Mattia Del Ross, 76-letna Giovanna Žvab por. Pascot-tini, 624etna Vdadimira Daneu por. Danev, 75-letna Francesca Carbone vd. Messere, 61-letni Mario Ciotti, 60-letni Michele Raunich 85-letna Emi lia Minder vd. Pasqu*lis, 71-letn Pietro Ma-iola, 72-detna Domenica Sat ti por. Francese, 29-lebna Maria Mar zi por Zonch, 50-letna Meros Taver na por. Cragic, 58-letni Giovann Zoppolato, 78-letna Anna Vidic vd Ivica in 6 mesecev star Paolo Zorzut
OKLICI:	elektromehantk Giuseppe
Sirotti im frizerka Elvia Michell, profesor Tudlio Bussani in profesorica Maria Vevey, policijski agent Mario
URARNA — ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine POROKE in KRSTE
Poseben popust!
Grande in gospodinja Anna Alba Tra-monte. študent Sergio Mosetti in u-radnica Lloilta Man »ra. Livar Aldo Foraus ln prodajalka Adriana Cok, varilec Aureltano Bole in prodajalka Bruna Demartini, knjigovez Rodolfo Marini in gospodinja Alba Rosa To-so, pomorščak Antonio G ob bo in gospodinja Anna Fragiacomo, prodajalec Corrado De Angelis In prodajalka Silvana Malic, dekorater Franco Stegu in prodajalka Licia GiuHanl, podčastnik Giovann i Pin to in gospodinja Franca De Zorzi, strojni kapitan Natale Scrignarl in gospodinja Orlstina BuceareMa, uradnik Paola Romano ln uradnica 11-iana Falcone, delavec Gino M at bello in delavka Carmela Vinci, spec. delavec Giorgio Ptaczek i.i delavka Marinella Crls-ma, mehanik N kolo Stella in pio-dajalka Anna Maria Sorrentlno, zdravnik Gianpaolo Ma-rsl in uradnica Marcella Maddalena Paoli,, šofer Marino Lablnaz m frizerka Emma Moclbob. uradnik Emanuele Alberta Novak im uradnica Laura Silvestri, uradnik Deslderio Zolia in uradnica Maria Pia Tičali, prodajalec Glusto Gembrini ln gospodinja Ester Bi-slani, študent Glauco Turk in uradnica Llda Debelil, Vincenzo Anglus in Assunta Cogoni, kirurg Danilo Dobrina in gospodinja Gloria Quaz-za, delavec Paolo Rupnik in gospodinja Tomassuna Scalzoni, cartoteh-nlk Claudlo Chlcco In delavka Bian-ca Miloš, uradnik Attllto Rusconi ln profesorica Maria Rabusln. delavec Mario Tavano in delavka Rosetta Chellerls, uradnik Giuseppe Roma nello in gospodinja Etria Castellano, električar Furlo Terdlna im uradnica Marina Bend, trgovec Pasquale San-toro in gospodinja Annamarla Del-1 con te, obrtnik Fulvio Golma in urad-
nica Trma Špeh, elektromehantk Clau-oio Arancio in šivilja Liliana Bla-sina, knjigovodja Silvestro Gasparro ir. študentka Miirella Mazzi, uradnik Bruno Petracco in uradnica Adriana Tibaldi, spec. delavec Luciano Sava-rin in prodajalka Giovanna Herva-tin, delavec Giovanni Angelo San-toro in delavka Maria R dolini, fizik Claudlo Prezzi in profesorica Elvia Rocco, spec. delavec Aldo Stocchi in učiteljica Amilda Siega, mizar Luciano Gregorio in delavka Anna Cuc-ci, geometer Luciano Kerpan in gospodinja Graziella Stepcich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul, Roma 15; INAM, AJ Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. delFIstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 41; Prendl-ni. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BARI	75	52	7	79	15
CAGLIARI	47	88	55	20	5
FIRENCE	58	26	59	23	85
GENOVA	86	30	53	43	40
MILAN	76	10	39	14	86
NEAPELJ	64	33	65	36	90
PALERMO	67	15	40	88	62
RIM	34	3	74	31	51
TURIN	11	10	89	30	80
BENETKE	79	68	62	59	55
	ENALOTTO				
2 X X	222 2X1		2X1		
Kvote: 12 točk — 4.548.000 lir, 11 točk — 113.000 lir, 10 točk 11.200 lir.
Zaključni dnevi v Slovenskem dijaškem domu v Trstu
Po večerji v sredo S. junija je imel ravnatelj Slovenskega dijaškega doma v Trstu kratek nagovor na zbrane gojence in gojenke, v katerem jih je ob prikazovanju nepravilnosti pri delu in izpolnjevanju dolžnosti vodil v počitnice in jim dal napotke, po katerih naj se vrnejo v novo šolsko leto zdravi na duhu in telesu in polni nove volje in vztrajnosti, da bodo doživeli uspehe. Dejal je, da morajo vsi brez izjeme živeti v počitnicah z mislijo, da se po njih vračajo zopet v šolo, in da morajo zato imeti knjige, ki jim na njihovi življenjski poti koristijo, za zveste spremljevalke in prijateljice. Namenil je še posebej spodbudne besede tistim, ki med šolskim letom niso dovolj razumeli, da morajo nenehno in vztrajno delati, če hočejo uspeti; ker so zaradi tega dobili popravne izpite, jim je naročil, naj začno takoj delati in se pripravljati, da bodo v jesenskem roku popravili, kar so med šolskim letom zamudili. Ob koncu je pohvalil vse tiste, ki so skozi celo leto razumeli svoje dolžnosti, jih vestno izpolnjevali in že med šolskim letom ., <jo£ivijali uspehe, ki so jih vodili v končni uspeh, in jih je postavit >za vzgled vsem, ki se bodo jeseni vračali v šole.
V petek 10. junija so gojenci imeli skupno poslovilno večerjo, ki so se je udeležili zastopniki «Dijaške matice» in celotno domsko vzgojno osebje in del ostalega osebja. Ob prijetnem kramljanju je potekel čas med večerjo. Nato so priredili letošnji kandidatje za maturo tradicionalni šaljiv program, ob koncu katerega so izročili zastopnikom četrtega letnika višjih srednjih šol simboličen ključ za odpiranje vrat domskega poslopja. V uvodnih besedah se je kandidat za maturo Matjaž Bidovec zahvalil ((Dijaški maticin in vsemu osebju v domu, ki so pripomogli gojencem do lepega življenja v njem. in za vso pomoč in skrb pri delu in težavah gojencev, ki ju jim je izkazovalo vzgojno osebje. Ob zvokih modeme in popularne glasbe in prepevanju pesmi se je večer zaključil.
Dijaški dom bo ostal do 1. avgusta, ko se bo odprl v njem tečaj za popravne izpite, dom tihote, brez veselega otroškega smeha in teka po dvoriščnih prostorih. V domu ostajajo samo maturantje, ki ne bodo mogli nadomestiti dosedanjega živžava, kajti njihovo življenje bo potekalo ob resnem delu in pripravah za maturo.
24. t. m. v Gregorčičevi dvorani
Občni zbor Dijaške Matice
Podporno društvo Dijaška Matica sklicuje svoj redni letni občni zbor v petek, 24. junija 1966 ob 20 uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9-1. s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora
3.	Volitve
4.	Razno
Odbor
\
Razstave
V občinski umetnostni galeriji razstavlja od 10. do 18. tm. slovenski slikar Demetrij Cej.
MAGVAR CIRKUSZ
Danes v Trstu (Ul. sv. Marka)
predstava ob 16.30 m 21.30
* m m
Nazionale 16.00 «La gatta sul tetto che scotta« Metrocolbr. Elizabeth Taylor, Paul Nevvman.
Excelsior 16.00 «Sono un agente FBI« Technicolor. James Stewart, Vera Miles.
Fenice 16.00 cOnibaba« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Per 1000 dollari al gior no« Technicolor. Annamaria Pieran geli.
Grattacielo 16.00 «Uccellacci e uccel-ltni« TotO. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 15.00 .Madame X« Technicolor. Lana Turr r, John Forsyth
Filodrammatico 15.00 «AD 3 operazio-ne squalo bianco« Technicolor. — Rood Dana. Franca Polesello.
At ra 16.30 »Amore all'it»liana» — Prepovedano mladini pod 14. letom
Cristallo 15.00 «Fantomas 70» Technicolor.
Garibaldi 16.00 «11 boia scarlatto« — Technicolor. Mike Hargitay. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 »Allarme alle 5 ban-che« Technicolor. Jean Seberg.
Impero 16.30 «11 nostro agente Fhnt« Prepovedano mladini pod 14. letom
Vittorio Veneto 14.30 »Matrimonio al-ritaliana« Technicolor. Sophia Loren. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «All’ombra di una Colt« Technicolor. Zadnji dan.
Astra 16.30 «1 morituri«
Ideale 15.00 «7 uomini d’oro» Technicolor. Philippe Leroy, Rossanna Po-desta.
Abbazia 14.30 »Mirage« Gregory Pečk Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astoria 15.00 «Sedotti e bidonati« Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Skedenj 14.00 «1 due sergenti del generale Custer« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. LETNI KINO
Paradtso 21.15 — blagajna ob 20.30 »International Hotel« Barvni film. Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Satellite 21.15 — blagajna ob 20.30 »In ginocchio da te« Gianni Moran-di, Laura Efrikian.
Skedenj 21.15 «1 due sergenti del ge nerale Custer« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Kino fotografski material
SEČUL IN
Trst, UL Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
obvešča odbornike, da bo odborova seja Jutri, 13. tm. ob 21, url. Priporoča se točnost.
Restavracija - hotel FURLAN
REPENTAB0R (TEL 227-125)
PONOVNO ODPRTA OD DANES NAPREJ
Stare in nove goste vljudno vabi novi lastnik KARLO GUŠTIN
URORNE
SiiHEDIM
TRST v,aIe xx NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST UL. S FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA ln trikolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
O
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora »PIAGGIO«
Mali oglasi
POSKUSITE vozila NSU v verzijah TYP 110, ekonomična 1100 — Prinz 1000 TT hitrost 150 Km/h — Prinz 1000 in Prinz 4 v luksuznih verzijah brez povečanja cene — ekonomične, hitre, zračno ohlajevanje, ploščne zavore, brez rodiranja, plačilo v 30 obrokih brez menic, nizko predplačilo. Sprejemajo se rabljena vozila — prodaje in prikazovanja AUTOSALONE CATULLO, Ul. Fabič Severo 34 — Tel. 38820.
PRODAJA rabljenih avtomobilov — Velika izbira. AUTOSALONE CATULLO, Ul. F. Severo 34.
• CITROENI — Samaritani tn Mlceu
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a, Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
RIBIŠKI ČOLN, soliden za 8-10 oseb bencinski motor 10 KS »Ruggerlnl* prodam. Ponudbe na ADIT, Ljubljana, Stari trg 3.
SHEBHO ln srebrne kovance kupim ali zamenjam za zlato. HOl ’ SOH. Trst Piazza S. Giovanni 1,
Sintetične preproge
tn preproge za hodnike 12 pla stike «BALATUM» tn »MERA KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo. »MOtJUETTE« ln ploščice »RIKETT« Ul »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R- P- 11ALPLAST, Prst, Trg Ospedale št « Tel »5-919
GLASBENA MATICA TRST
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 27. junija 196» ob 20. uri v prostorih Glasbene matice v Trstu, Ul. K. Manna 29, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poro čilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Volitve. 4. . Razno. Opozarjamo člane, da bo občni zbor sklepčen pol ure po začetku ob vsaki udeležbi.
Odbor
Prosvetno 1 društvo
«lvan Cankar«
Ul. MonteCchi 6,	'.
priredi
v petek, 17. t m. ob 21. un: Rapa Šuklje: Večer umetniške besede «John Steinbeck«.
Režija: Sergij Verč, glasbena oprema- Jurij Kufersin. Nasto-stopajo člani društvene dramske skupine.

IllflMHIMM
V	Slovenskem zDanstvenem licej*-
na Lonjerski cesti 13 je do 16. un-odprta razstava risb Slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu,. Ul. Caravaggio, -ima razstavo ,rish-od :3. do 15. tm.
Osnovna šola v Dolini bo imela za-, ključno šolsko prireditev danes l«- J tm. ob 18, uri.
Osnovna šola v Boljuncu bo imela-
zaključno šolsko prireditev v Ponj^ deljek, 13. tm. po šolski maši ob 10-url.	.	■ J
Osnovna šola v Borštu priredi zaključno šolsko prireditev danes lij tm. ob 16 uri.
.1
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 12. t. tn. ob 14. uri in ob 21. uri na prostem film Technicolor:
DUELLO A RIO D’ARGENTO
V	glavni vlogi nastopa
AUDIE MUREHI
Slovenski klub
priredi v nedeljo,
19. t. m.
IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob 14. uri, Cena vožnji 800 lir. — Vpisp-vanje pri agenciji «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Izlet je združen z ex tempore, natečajem za slikarje in pesnike.
SPDT priredi 19 6. izlet na Karavanke 2 Izhodiščno točko na Ljnhe-1 lju. Izletniki se bodo lahko povZPC“ • na 2064 m visoko B#*uhjščlco ali z t žičnico na Zelenico.	.	7
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel -
priredi v nedeljo 26. junija izlet ^ [ Ribnico. Kočevje in Kočevski. ros-1 Vpisovanje na sedežu društva.

modellina
calzature
klasični tn najnovejši model) čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli)
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Jožeta j Moži » daruje družina Ivana Marije . Kralj 1500 lir za Dijaško Matico.
Ob 12 obletnici tragične smrti Zeij-kota dirt-jc Milkovič 2000 lir za.-Di-jaško Malico.
Ob 30. obletnici smrti nepozabne hčerke Ade daruje Sofija Godina vd. Prlmosl 5000 lir za Dijaško Maticbe- •
Namesto cvetja na grob pok. g. Vla-dimire Danev darujeta Valerija It , Štefanija Krevatin 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Josipu Možini daruje družina d.. Serafih Hrovatin 5000 .ti-r za Dijaško-.Matico.
Namesto cvetja na grob pok. g. Vl»-dimire Danev daruje Silva Ggsper-člč 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina nepozabne
mame daruje Elvira Tetice-250(1« Hf za Dijaško Matico.	Lr F
Na proslavi 80-letnice odbornika P-d. »Slavko Škamperle« Alojza-T“la-cerja, so prisotni zbrali 15.000 lir za S.z. Bor.
Prispevajte tu DIJAŠKO MATICO
Z A H VA L A
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami
ob izgubi našega dragega
JOŽETA MOŽINE
Posebna zahvala č. g. župniku, godbi iz Trebč, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Zena, hčerki z družinama, brat, sestre in drugi sorodniki
Trebče, 12. Junija 1966.

KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 12. t. m. ob 16. uri barvni film:
GLIIMPETUOSI
(SILOVITI)
Igrajo: JAMES DAEBEN, PAMELA TIFFIN, JOANNE SOM-MERS in DOUG McCLURE
-msMUMUMnik-
predvaja danes, 12. t. m. ob 16. uri in 21. uri na prostem amerikanski — vojna avantura — Cinemascope film:
IL EIOBNO DOPO
(DAN KASNEJE)
Igrajo:	CLIFF ROBERTSON, RED BUTTONS, IRINA DE-
MICK in drugi
V ponedeljek, 13. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
IL GIORNO DOPO
(DAN KASNEJE)
MIMO -IK1S* PROSEK
predvaja danes, 12. t. m. ob 16. uri Cinemascope Technicolor vestern film:
5.000 Mari soli’ A S S 0
(5000 DOLARJEV NA ASA)
Igrajo: ROBERT WOOD, FERDINANDO SANCSO in JACK STEWART
NA ZAKLJUČNI PRODUKCIJI V SOVODNJAH
Nastop gojencev glasbene šole iz Sovodenj in Standreža
Pozdrav prof. Križmančiča številnemu občinstvu - V sredo produkcija glasbene šole v Gorici
fc>incTw^nizu
V petek zvečer je bila v prosvetni dvorani v Sovodnjah zaključna produkcija gojencev glasbene šole iz Sovodenj in Standreža. Brez kakšne posebne reklame so številni domačini, predvsem starši in sorodniki nastopajočih, napolnili prosvetno dvorano, da bi se prepričali o napredku, ki so ga med letom dosegli gojenci.
Vse je pozdravil vodja šole prof. Križmančič, ki se je zahvalil za pozornost, ki so jo izkazali šoli s tako številnim obiskom. Povedal je, da deluje glasbena šola v Sovodnjah že štiri leta in da je v tem času že posredovala glasbeno kulturo lepemu številu gojencev. Izrazil je željo, da bi se vsi gojenci vpisali v šolo tudi prihodnje leto in pripeljali s seboj še nove, saj se prav v otroški dobi najlažje naučijo igranja na raznih instrumentih. Navedel je tudi težave, s katerimi se mora šola boriti in naj to blagohotno upoštevajo.
Sledila je produkcija gojencev. Milan Brajnik je na harmoniko zaigral Fakinov Valček; Savina Cotič na klavir dve narodni «Moj očka« in «Kaj nam pa morejo« Franko Sekulin na harmoniko dve narodni: Diego Marvin je na violino zaigral «Barčico»; Igor Zavadlav na klavir «Allegro» in «Koračnico»; Marko Rojc na harmoniko Avsenikov «Na mostu«, Nasta Zavadlav na klavirju dve narodni, Damjan Fajt na harmoniko Avsenikovo «Reci le zakaj«, Iva Tabaj na klavirju «Ples» in «Musette».
Marko Cotič je podal na violino Vivaldijev «1. stavek iz koncerta v
sta bila tudi vodja Glasbene Matice iz Trsta prof. Demšar in dirigent Oskar Kjuder, dalje sovodenj-ski podžupan Janko Cotič in drugi.
Ob koncu je Marko Rojc v imenu gojencev in staršev poklonil prof. Križmančiču lepo vazo s cvetjem ter se obenem zahvalil tudi prof. Heleni Plesničarjevi, ki je tudi s svojim delom pripomogla k zaključnemu uspehu šole.
V sredo zvečer bo podobna produkcija tudi v Gorici, v prostorih kluba «S. Gregorčič«. Na Verdijevem korzu 13 z začetkom ob 21. uri. Ob tej priliki bodo nastopili gojenci glasbene šole iz Gorice in vabimo že sedaj starše in prijatelje k čim večji udeležbi.
Dvodnevna stavka gradbincev
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile dvodnevno stavko gradbincev na vsem področju naše dežele. Stavka bo 14. in 15. t. m. V torek 14. t. m bo zborovanje delavcev te kategorije v dorani hotela Roma v Tržiču.
ceste ter treščilo z vso silo v obcestni kamen. Pri nesreči so bili vsi trije potniki ranjeni. V bolnišnici so Zamparovi ugotovili udarec na lobanji, močan pretres možganov in druge poškodbe ter so jo pridržali z rezervirano prognozo.
Bizesi ima zlomljeno levo stran čeljusti, levo nogo in druge poškodbe. Pridržali so ga za 40 dni na zdravljenju. Nicolin pa se bo moral zdraviti 20 dni zaradi udarca na prsnem košu, zloma nekaj reber in drugih poškodb.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 5. do 11. junija se je v go-riški občini rodilo 37 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 6 in oklicev 8.
ROJSTVA:	Daniela Passadore,
Daniele Candussi, Claudio Peles-son, Marina Culot, Massimiliano Figel, Guglielmo Della Morte, Renata Borghes, Adriano Baldassi, Alessandro Cognini, Roberta Cava, Luca Tognon, Alessandro Tognon, Patrizia Burelli, Daniela Žele, Ales-
Gerion, vd. Bressan, 1 dan star Luca Tognon, mesar 56-letni Bruno Gregori, upokojenka 77-letna Maria Bemes, vd. Cociancig, upokojenec 83-letni Francesco Spazzapan, 16-letna Giuseppina Curci, gospodinja 38-letna Lina Martinis in Gre-gorig, upokojenec 63-letni Isidoro Scarbolo, upokojenec 67-letni Au-gusto Bernardom, učiteljica 41-let-na Liliana Duca.
POROKE: delavec Vittorio Šanson in gospodinja Graziella Chitar-ro, zidar Silvano Brumat in Anna-maria Bertossi, elektrotehnik Lu-
sandro Colautti, Paola Zuppel, Isa-
bella Spessot, Laura Toffoletti, Ric- .	, »nsnndinia Anna
cardo Giordano, Alfonso Ghiral-	ln J°s?,oa™ja_,;A™a
dini, Cristina Gioia, Massimo Zor
zin, Davide Grinovero, Myriam Klanjšček, Mario Grascek, Alessan-dra De Vito, Andrea Cicuttini, Sandra Donolato, Alessandro Zotti, Daniela Del Vecchio, Barbara Zilli, Cristiana Sorato, Stefano Foma-siero, Mario Rupel, Massimiliano Zamar, Eros Cosatto, Alessandro Canciani.
SMRTI: šofer 62-letni Felice An-drei, šofer 26-letni Severino Pusnar, 92-letna Maria Macovaz, vd. Stipan-cich, upokojenka 78-letna Angelina
Karabinjerji iz Doberdoba, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili precejšnjo škodo na avtomobilu.
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nogometaši in pevci z Jesenic danes na obisku v Št. Petru
Obisk delegacije ZKS iz Nove Gorice v Vidmu Mejni prehod pri Učeji odprt za potne liste
predvaja danes, 12. t. m. ob 16. uri barvni film:
Terra selvaggia
(DIVJA ZEMLJA)
Igrajo: ROBERT TAYLOR, BRIAN DOULEY, MARY HOWARD

V sredo, 15. t. m. ob 19.30 uri film:
LOLITA
Igrajo:
JAMES MASON, SHELLEY VVINTERS in PETER SELLERS
SINOČI OB 20. DRI V DOLU
Trije hudo ranjeni pri avtomobilski nesreči
Sinoči okrog 20 ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico z av-
. ____ tom Zelenega križa tri ranjence, ki
G-duru» ob spremljavi prof. Dem-' so bili žrtev prometne nesreče pri
Mikolih v Dolu. Enega od trojice so pridržali z rezervirano prognozo.
Malo prej se je peljal 19-letni študent Enzo Nicolin, doma iz Gorice, Ul. XXIV maggio 20, z avtom ford taunus skozi Dol proti Gorici. Z njim sta bila v avtu še 20-letni Rosarlo Bizesi iz Gorice Ul. Čampi in 19-letna študentka Viviana Zam-paro iz Gorice U. Campobasso 11.
Pri naselju Mikoli je Nicolin iz nepojasnjenih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom, ki je krenilo s
šarja iz Trsta; Klara Maraž je po dala na klavirju Bethovnovo skladbo «Za Elizo«, Zdravko Novak na violino «Ples škratov« ob spremljavi prof. Demšarja pri klavirju; ter končno še Mavra Marinič, ki je na klavirju zaigrala dve skladbi Mozarta in Schuberta. Skoro vsi gojenci so se prav dobro odrezali in bili deležni živahnega odobravanja občinstva, med katerim
POLETNI KINO «SATELUTE»
MBORGO s. SERGIO štev, predvaja danes ob 21.15 — prvo dejanje
IN GINOCCHIO DA TE
(NA KOLENIH PRI TEBI)
Igrajo in pojejo: GIANNI MORANDI, L. EFRIKIAM ln R. PIŠU
avtobusa ,19 — 20 — 21) se ponovi — film:
UNIVERSHLTECNIC

TRST
TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 ■ 50486 Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATICNI
CGE — CANDY — CASTOR — HOOVER — REX
AVTORADIO AUTOVOX — CONDOR
VOXSON - GRUNDIG — BLAUPUNKT
REX — AEG - IGNIS
HLADILNIKI FIAT — CGE
RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI
GRUNDIG - PHILIPS — VOXSON - PHONOLA - TELEFUNKEN — CGE
PECI NA KEROSEN JUNO — GASFIRE
SERVIS IN JAMSTVO BREIPIAČNO V VSEJ JUCOSLAVUI IZREDNE CENE ZA IZVOZ
BAZZANELLA
TRSI Ul. Felice Venezian 5 Tel. 24197
IMPORT - EXPORT
Predstavništva — Trgovanje Potrebščine:
DOM — INDUSTRIJA — POLJEDELSTVO
—9—
Higienične naprave — gretje — zračenje — enologija — enokemija Vermorel — plinske jeklenke svetilke in gorilniki za taborjenje.
EDINI PREDSTAVNIK ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO IN JUGOSLAVIJO:
3EY1
3 M MINNESOTA fotostatike — osvetljene table — Scotch limi — abrazivi
GORILC1 B.B. za nafto in kerozen Chemical R e s i n Manufactur? Barve — laki — proti-korozivne prevleke in za Jestvine — potrebščine za cvetličarne in
cloiAj Mirrip
CUNEO - DupUkatorji ln kopirni papir
(§iS)
Danes, v nedeljo ob 16. uri bo gostovala v št. Petru ob Nadiži nogometna ekipa strokovne šole z Jesenic, ki se bo pomerila z domačo ekipo Valnatisone. Goste vodi prof. Polde Telaga. To je povratna prijateljska tekma po prvem srečanju pred leti med obema ekipama na Jesenicah. Takrat so srečanje zaključili neodločeno z rezultatom 2:2. Domačini bodo skušali danes odločiti v svojo korist ker jim bodo pomagali tudi navijači. Obenem nogometaši bo prišel tudi jeseniški oktet, ki bo pred in po tekmi zapel nekaj domačih pesmi. V dopoldanskih urah pa si bodo gostje ogledali benečanske vasi v bližini št. Petra. Do tega srečanja je prišlo po prizadevanju prosvetnega društva «Ivan Trinko« iz Čedada.
Včeraj je bila na obisku v Vidmu kot gost furlanske KPI delegacija ZKS iz Nove Gorice. S tem so gostje iz Nove Gorice vrnili nedavni obisk predstavnikom KPI iz Vidma v.j($ovi Gorici. Ob tej priliki so izmenjali nekatere misli in izkušnje s političnega in gospodarskega ter sindikalnega področja. Obisk so zaključili sinoči v St. Petru ob Nadiži, kjer so gostom priredili večerjo. Tu so imeli stike tudi v domačimi predstavniki.
Pristojne oblasti so končno ugo dile željam obmejnega prebivalstva in turistov ter postavile mejni prehod pri Učeji v višjo kategorijo. Tako bodo odslej lahko potovali
Maria Oresu, uradnik Guglielmo Caneva in gospodinja Annamaria Brezigar, industrijski izvedenec Giuseppe Humar in bolničarka An-tonietta Zanutto, elektrotehnični inženir Bruno Žanetti in uradnica Laura Nicoletti.
OKLICI:	Karabinjer	Domenico
Vaccaro in gospodinja Giuseppa Malandrino, uradnik Riccardo Per-reca in visokošolka Maria Gara-vagno, brigadir finance Antonio Bombino in gospodinja Gina Turri, glasbenik Mario Codisposti in gospodinja Lola Rahlff, šofer Adino Ermacora in šolska postrežnica Lo-redana Lovisini, električar Vito Ci-jan in tekstilna delavka Maria Muc-ci, mehanik Rodolfo Zavadlav in tekstilna delavka Diana Kristančič, lekarnar Italo Larocca in uradnica Giulia Nardini.
Gorica
VERDI. 15.00:	«Viva Gringo«, G.
Madison in G. Muni; barvni ki-nemaskopski film.
CORSO. 15.15: «Django», F. Nero in L. Nusciach. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.00: «Uccidete Jonny Ringo«, Brett Halsey in Greta Polyn. Italijanski film we-stern v barvah.
VITTORIA. 15.00:	«Agente 777 —
Missione Summergane«, Richard Wiler in R. Manuel; italijansko-francoski barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 15.00:	«L’incredibile
avventura«; barvna slikanica Walt Disneyja, sledi «La valle dei ca-stori«.
Tržič
AZZURRO 15—22: «Agente 777 mis. sione Summergame«, R. Wiler in V. Ciangottini.
EXCELSIOR. 14—22: «Le sabbie del Kalahari«, S. Baker; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 15—22: «La grande not-te di Ringo«, W. Berger.
S. MICHELE. 14.30—22:	«Cavalca
e uradi«, A Micol in R. Hum-bert; barvni kinemaskopski film.
preko tega boka v Slovenijo tudi potniki s potnimi listi; prej je bil ta prehod odprt samo za prepustnice in dvolastniška dovoljenja. Po cesti iz Tarčenta imajo tako turisti iz Vidma in Furlanije najkrajšo in dobiro zvezo z gornjo Soško dolino, j dene kjer bodo lahko obiskali Bovec in - • druge turistične kraje tega področja.
Izlet Kraševcev v Trst k predstavi «Miklove Zale»
Prosvetni društvi »Danica* z Vrha in »Jezero* iz Doberdoba prirejata v nedeljo 26 junija avtobusni izlet v Trst, kjer se bodo izletniki udeležili predstave znane ljudske igre »Miklova Zala*, ki jo bodo na ta dan predvajali v Kulturnem domu. Naši Kraševci si bodo ob tej priliki ogledali tudi Kulturni dom.
Vpisovanje najkasneje do n". t m. v obeh trgovinah na Vrhu in v zadrugi v Doberdpfiu prt Janku Gergoletu, Vožnja jp vstopnina za pevce je po 600 lir za vse diuge pa po 1200 lir. Podrobnejša, pojas-. nila pri vpisu, katerega je treba zaključiti do ponedeljka 20. tm.
Trčenje dveh avtov iz Gorice v Ronkah
Včeraj zjutraj od 8. uri sta na državni cesti v Ronkah trčila dva avtomobila iz Gorice, pri čemer sta bila dva potnika ranjena.
S fiat 600 se je peljal od Redi-puglie proti Ronkam 27-letni Marko Braini iz Gorice, Ul. Aquileia 53, ki je hotel zaviti na levo v Ul. Cimarosa. Z njim je bil v vozilu tudi prijatelj 19-letni Silvij Gren-iz Standreža, Ul. Piemonte Reale 10. V tistem trenutku pa je privozil za njim z avtom simca 1500 58-letni Massimiliano Rondi iz Gorice, Ul. Tominz 18. Ta je hotel prehiteti fiat 600 prav v trenutku, ko je zavijal na levo ter je treščil vanj in ga prevrnil. Sirtica se je ustavila nekaj metrov dalje na svoji strani ceste. Oba potnika fiat 600 so odpeljali v tržiško bolnišnico; tam so Brainija pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi poškodb na prsnem košu, levi nogi in levem boku; Grendene pa ima poškodbe na desnem komolcu in levi nogi; nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Vozač simce Randi ni bil poškodovan. Cestna policija iz Gorice je ugotovila na fiatu .8Q0 precejšnjo škodo.
Sanke
RIO. 16—22:	«Due marines e un
caporale«, F. Franchi in C. In-grassia. Skope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Quei teme-rari delle macchine volanti«, Alberto Sordi.
DEŽURNA
Danes ves dan prta v Gorici lekarna Korzo Italija št. 244,
LEKARNA
in ponoči je
od-
S. GIUSTO, tel. 35-38.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 12. junija je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul TX Agosto št. 3, tel. 24-33,
Visokogorsko turo priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 19. junija s ciljem Vrata pri Krnu. Udeležba z lastnimi prevoznimi sredstvi, ki lahko gredo do naselja Ravne pri Drežnici. Tura je celodnevna. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo SPD v Gorici, Ul. Ascoli 1/1.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja dnevna temperatura 28,2 stopinje nad ničlo ob 17. uri in najnižja 13,8 stopinje ob 6.20; povprečna vlaga 70 od sto.
Balincarsko tekmovanje priredijo danes v Tržiču. Na 16 baliniščih bo tekmovalo 128 parov iz naše dežele, Veneta in Jugoslavije, za «Po-kal Tržiča«, ki ga bodo podelili zvečer zmagovalcu ob prisotnosti krajevnih oblasti. Tekme se bodo začele ob 9. uri na igriščih v Ul. Terenziana. Za zmagovalce so določene številne nagrade v kolajnah in denarju.
SEVA GRADBENE OPREME GORICA.
Ul. Giustiniani 48 — Tel. 87381 Najboljše cene
v neposredni bližini mejnih prehodov Rdeča hiša, Rafut, Šempeter in Solkan.
Ploščice za tlakovanje tal ln obloge, sanitarije za kopalnice in kuhinje, pipe vseh vrst in pritikline, gradbeni material vseh vrst. Kdor predloži ta oglas, bo imel 5 % popusta.
v
Pojasnilo p.d. «Briški gric» iz Steverjana
Prosvetno društvo «Briški grič» nam je poslalo s prošnjo za objavo naslednje pismo:
«Z zanimanjem smo prebrali izjavo odbora SKPD-Steverjen v Katoliškem glasu z dne 19. maja 1966, ki se nanaša na članek j.k. v Primorskem dnevniku, v katerem je pisec zavrnil napad član-karja r + r na naše društvo. Mislimo pa, da moramo k »besedi* SK-PD dati tudi mi nekaj pojasnil.
Predvsem bi odbornike SKPD radi spomnili — ker so očitno pozabili — da je naše društvo »Briški grič* prirejalo praznovanja i. maja že v letih takoj po vojni in to celo na prostoru »med Borovci*. Takrat katoliške organizacije in društva 1. maja Se niso proslavljala, ker so ga imela za komunistični praznik. Pozneje so o-čitno menjala svoje stališče do delavskega praznika in tudi SKPD Steverjan je začelo prirejati prvomajske proslave. Ko pa smo končno dobili primeren prostor na Dvoru, smo tudi mi obnovili naše prvomajske proslave (popolnoma brez goriške zveze!). Da pa sta lanska in predlanska proslava bili vsaj na neki simbolični način
povezani s sindikalno organizacijo CGIL, ni v tem nič narobe, ker je 1. maj pač delavski praznik in napredni slovenski delavci so vključeni v svojo stanovsko organizacijo CGIL. Slovenski značaj naših proslav ni bil zaradi tega prav nič okrnjen, pač pa so te proslave v povezavi z napredno in edino vsedržavno delavsko organizacijo, ki jo tudi slovenski re-lavci imajo za svojo, dobile še bolj svoj pravi pomen, ki je v slogi in bratstvu vseh delovnih ljudi, pri nas pa seveda v prvi vrsti slovenskih in italijanskih delovnih ljudi v popolni enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Zlobno je zato trditi, da sta naši proslavi v letih 1964 in 1965 bili zato povezani s CGIL, ker bi se bali, da bi nam zmanjkalo slovenske publike. Vsakdo se je lahko sam prepričal, da je na teh naših proslavah bilo veliko domačih ljudi in Slovencev iz mesta in drugih krajev in tudi tisti skrivnostni nešteverjanski študent, ki se je »udeležil drugega dela letošnje prireditve na Dvoru* bi lahko, če bi bil resnicoljuben, bolje informiral svoje prijatelje pri SKPD. Kajti če je res.
To je orodje, ki bi ga v okviru bolj modernega kmetijstva, moral imeti sleherni kmetovalec.
■
• UL-""
ijfWjsra»'
Tip Z 2
Tip C 2
Ispela serija mlinov (mlinčkov) •Mična novost i področju mlinarstva.

TROSILEC GNOJILA
KOMBINIRANA 2AGA IN MLIN
SLAMOREZNICA
NAJMANJŠA PORABA NAJVECJI UČINEK
O. C. M. U. S. di U. SBUELZ - Rizzolo di Reana (Udine) Tel. 81035
da je dejal, da na naši prireditvi čitno ne več) prepovedan.
»slovenska beseda skoraj ni imela mesta* in da so bila napovedovanja v italijanščini s tu in tam kakim razdrapanim slovenskim prevodom, potem je enostavno lagal.
Slovenska beseda je — kot lahko da je najbolj prav, najlepše in ko-potrdijo vsi tisti, ki so bili na ristno. Mi se nikoli nismo vmeša.
Ce že nikakor ne moremo imeti skupnega praznovanja. 1. maja, ker nas ločijo pogledi na bistvo vsebine 1. maja, imejmo pač vsak svojo prireditev, kakor mislimo,
proslavi -- v govoru in pesmi dajala ton proslavi, vsa napovedovanja in govori so bili v slovenščini, italijanski prevodi pa so bili zaradi korektnosti namenjeni tistim italijanskim prijateljem, ki so prišli na naše slavje.
To je resnica o narodnem znača j-u naših prvomajskih prireditev Mi seveda nismo krivi, če odborniki pri SKPD našega pojmovanja delavskega praznika še ne morejo razumeti in ostaja nam samo upanje, da ga nekoč vendarle bodo razumeli, kot so pred leti prišli do spoznanja, da je 1. maj praznik dela. Prav zato pa jim tudi mirno lahko odgovorimo na nekoliko čudno vprašanje, če naj bo ukinitev njihovega 12-letnega slovenskega prvomajskega slavja SKPD cena za pomirjenje v Stever-janu. Ne, to res ni potrebno in tega nihče nikoli ni rekel. Pač pa bi bilo potrebno, da si pri takih proslavah ne bi metali polen pod r.oge in delali ov r, kot so skušali števerjanski občinski predstav niki 1. 1964 pri najvišjih goriških oblasteh doseči prepoved naše proslave (prvomajske proslave in vinske razstave), ali pa še prej, ko nismo imeli še na razpolago Dvora in ko je naš odbor zaprosil g župnika za »Borovce*, da bi tam priredili naš tradicionalni poletni praznik, pa nam je bila prošnja zavrnjena, ker smo imeli na programu tudi ples, ples pa je bil na cerkveni zemlji takrat (danes o-
vali v to, kakšne naj bodo ali kakšne bi morale biti prvomajske proslave SKPD, naše pa bomo tudi v bodoče prirejali tako kot doslej brez vsake bojazni za njih slovenski značaj, ki ga sodelovanje kakšne prijateljske italijanske skupine prav nič ne zmanjšuje, temveč mu daje še lepši pomen. (Sicer pa odborniki SKPD tudi sami pravijo, da ne izključujejo morebitnih možnosti za medsebojno spoznavanje ter sodelovanje na raznih poljih.)
Ostanimo torej vsak pri svojem, ničesar ne ukinjajmo, razen enega: medse' jnih napadov in obrekovanj s tiskano in pisano besedo. To bo prvi korak k pomirje-nju v Steverjanu in vs: nadaljnji bodo v drugačnem duhu lažji.* Odbor p.d. »Briški prič*
Pripis uredništva: Z objoro pojasnila p.d. «Briški grič» je za nas pojasnjevanje o prosvetnih odnosih v Steverjanu v sedanji lazi Mučeno. Menimo, da je v »besedi* SKPD Steverjan v Kat. plod 19. maja tl. in v današnjem pojasnilu p.d. •Briški prič* delca) znakov obojestranske volje po strpnejših in razumnejših medsebojnih odnosih m naša iskrena želja je, da bi poslej obe drušlni svoje odnose reševali neposredno med seboj in ne preko tiska, na način, ki bi prispeval k pomiritvi in tudi h kakšni obliki sodelovanja
■
VOLKSWAGEN 1300
L. 930.000 I.G.E. compresa
AUTO SACCHETTI
di LUCIANO SACCHETTI
zastopstvo V O L K S W A G E N
UL. o. CASCINO. f
ZA GORICO IN POKRAJINO TELEF. 2069
Hotel ZMAGA in restavracija-kavama SOČA
ILIRSKA BISTRICA (Tel. 71-047)
VAM NUDI VSAK DAN:
— POTOČNE POSTRVI IN RAKE — SPECIALITETE NA ŽARU — DOMAČ PRŠUT IN SPECIALITETE — ISTRSKA, BRIŠKA IN VIPAVSKA VINA — DOMAČ BRINJEVEC
PENZIONI IN SODOBNO OPREMLJENE SOBE PO NIZKIH CENAH — UGODNE PRILIKE ZA RIBOLOV IN IZLETE NA SNEŽNIK — VELIK PARKIRNI PROSTOR
Hotel «KRN»
TOLMIN, tel. 39
|f NUDI SVOJE USLUGE
PO ZMERNIH CENAH
NOVA
RESTAVRACIJA
ŠT ER K
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALIT&Me NA ŽARU
HOTEI. Sl,0^ LJEBI.J A IVA
TITOVA UL. 10 . TEL. 20641-43
IlllflfU
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
; svoiimi obrati: restavracijo, kavarno	In gostilna Pri hrastu
•'rvoiazredna kuhinja Ples vsak večer ★ gostilna < Ivtida
■< i ponedeljka in barski program	telefon 21 239
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse
r,iskeT%
ln inozemska kuhinja.
Telet. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
«Planinski orel* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah.
3 MARKET
TURISTI
Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima
3 MARKET
• SEŽANA odprt tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne
• LJUBLJANA: Cigaletova ul.
Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska
ŠIŠKA — Celovška nasproti Remize Šentvid
JESENICE nasproti hotela POŠTA
1 SUPERMARKET - Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini
MENJALNICA #' 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehrambeno blago	• SPOMINKI
■^EHTRAL-RIVIERAp
ORTOROŽ
Modeme sobe,
mednarodna kuhinja,
((GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
G. P. S IDR O	Me'- «349
nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI*
•	«PRI TREH VDOVAH*
•	Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar
•	«TRI PAPIGE* z internacionalnim programom.
Restavracija « LIP A »
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel. b
Oglejte sl najlepše podzemeljsko čudo na svetu
POSTONJSKO JAMO»
OGLED VSAK DAN Ob 8,30. 10,30. 13,30, 16.. 18 uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Ogled ŠKOCIJANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju in oktobru je ob 10. in 15. uri, v juniju-septembru ob 10., 13, 15 in 17 uri.
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE. ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - PO REC - ROVINJ - PI LA - RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
MANUFAKTURA
NOVA GORICA - Tel. 21277
nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU in v SEŽANI:
•	METRA2NO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO,
•	USNJENE IN KRZNENE IZDELKE TER IZDEL-
•	KE DOMAČE OBRTI — FOLKLORO
10*/. POPUST NA CENI PRI VPLAČILIH V TUJI VALUTI
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-, c ing kavama - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo iziete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
najnovejši izum moderne tehnike
SUPKRAUTOMATIC s 57 rubini it z 88 rubini
«Luis L)' (>r»
iV-.I L najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Imporl - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
(TD
ŠVICARSKA SUPERMARKA
«Hctel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potmški mi ladjami:
redno linj.lo okoli sveta redno linijo t Jezno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko let nudi [prevoze po vsem svetu t moder- j -nuni transportnimi ladjami od < 000 do 18.000 ton nosilnosti Ža vse informacije se ohrnite as opravo podjetja:
•SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ni. 24 in na naše agente po vsem svetu 1 fleii: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477
ZAGOTOVITE SI
ODLIČNO PIVO
Union
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje .NANUT >
Gnrizia — S. Andrea
Via S Michele 107 - Tel. 5062
Podjetje FINDERLE r Trst, Via Giuliani št I - Tel 50407
Hotel «S0ČA»
most na soci
tel. 7
Moderno urejeni hotel £ Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv £ Lep vrt £ Vsak dan glasba in ples £ Ribolov celo leto £ Lastna čolnarna
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI GORILI - Tel. Lcpovan 3
Odlična pestra hrana £ Divjačina £ Dobra primorska vina £ Modeme sobe £ Izposojevalnica rekvizitov za vse športe £ Balinišča £ Minigolf igrišče £ Izposgjevanje konj lipicancev za jahanje £ Izleti v naravo.	1
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti!
A^sTavracija
LJUBLJANA Privoz št. 11
Pristna domača in mednarodna kuhinja in pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah.
om
MEBLO
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti •JOGI* več tipov.
IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI £ PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR 2AVE £ SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI £ KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so nate cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA lelelnn 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo £ Terasa £ Vrt £ 6’ terase lep razgled na Ljubljano
Hote/ ADRIA
ANKARAN (bivii S. Nleolo)
MJŠRCHI
7 r teste
Via della Zonta 9, tel. 23-019 Via Valdirivo 33, tel. 31-559 Via Torrebianca 30, tel. 31-559
Hotel «TRIGLAV»
KOPER - Tel. štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s* pi-ogratnom.
Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA»
s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
TRGOVSKA HIŠA
DMnnMn, u"ir:.:",,
liuSlMN* _
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo
—	šport —I letovanje itd.
# V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice -kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.	,
S II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči
—	kostumi — suknjiči — Jopice itd.
S MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
S SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO S »ELITA*. Čopova, 7, podaljšek pošte.
Melika zaloga gumenega in plastičnega blaga Avto :
Šport:
Industrija :
Za dom :
Igrače s Sanitarije :
m
Pnevmatike Continental, Seiberling, Michelin, Pirelli; popravljamo orodje in pritikline; preproge; olja; manometri itd.
šotori; čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov.
Transportni trakovi; jermeni; cevi; fasonski kosi: posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in i(plexiglas» (poliakrilno steklo); «molto-pren»; surovine za izdelavo polistirenskih predmetov, polivinil; «moplen»; polietilen; najlon itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd.
Obširen sortiment.
Predmeti za laboratorije in bolnice.
Uvoz * izvoz
Čez
štirinajst tisoč artiklov vam je na voljo
UREDNIŠTVO: TRST - UL, MONTECCHI 6, II.. TELEFON «3-808 Ul «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - PL SV. FRANČIŠKA It. 20 - Telelon 87-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna BOO m Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številke v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11*5374 — SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške &
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SocietA Pubblicitfc Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.