Letnik IV Št. 16 . Izhaja vsak torek in tednu ob 11. uri predpoldne 7 !, to v ter ob 3. uri popoldne 2a dp) ; # pade nata dneva praznik izide n. ' Ako 6. z veder. Stane po Gorici na dom pošiljati čelnim o v polletno 4 K. h, l 8 K - Prodaja se v Gorici „ . , S c h w a r z v Šolskih uli ca n ,bak:an,al1 lersitz. v Nunskih ulicah in Jei- po 8 vin. Izdajatelj j n odgovorni urednik % V Gorici, v torek dne 25. februvarja 1902. (Zjutranje tedanje. Uredništvo in upravništvo se nahajata v »Narodni tiskarni«, ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice*. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬ nijo se po pogodbi. Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič). katera nosi v Trstu naslov irredente ter naposled med ono tamno armado, ki je Tržaški dogodki V pravi luči. Zelo različna so mnenja o uzrokih tržaškim nemirom; razni glasovi sodijo raznotero o prvotnih virih temu nevar¬ nemu pojavu, - težko pa je določiti, katera sodba je najbolja. kajti reči se sme, da vsi glasovi govore več ali manj resnico. Trst ni zagrajen pred ostalim sve¬ tom, marveč tržaško življenje in tižaški odnošaji so skoro na dlani širši javnosti. Iz časopisov tudi ve svet ono, kar je potrdil ministerski predsednik, namreč, da živi v tern mestu mnogo sumljivih elementov, ki lazijo okrog brez dela, ali še bolje : ki se skrivajo o belem dnevu po duplih in stopijo takrat v „aktivnost“, kadar jih, — zmožne za marsikaj, — kdo najame; iz časopisov ve svet, da je Trst ognjišče italijanske irredente, kate- rej zvesta opora, ako ne še kaj več, je tržaško židovstvo in katera irredenta le stremi po priliki, da bi izvršila svoj po¬ litičen čin nasproti Avstriji in Slovanom; iz časopisov ve nadalje svet, da se v Trstu sestavljajo socijalistični življi n aj¬ radikalnejše vrste, kakor tudi oni življi, kateri nosijo v svojem programu načelo upornosti proti vsemu ob¬ stoječemu družabnemu redu, proti vsem o b 1 a s t v o m in za¬ konom. In ko svet vse to ve, potem se ni čuditi, ako Trstu najoddaljenejši glasovi sodijo, da zadnjih žalostnih do¬ godkov ni zakrivilo delavsko vprašanje kot tako samo na sebi, marveč ponajveč oni faktorji, katerim je blagor delavstva popolnoma tuj pojm. Popolnoma naravno je pa tudi, da so te pojave provzročili nezadovoljni de- lavci-kurjači na Lloydovih parnikih ne¬ posredno, saj z nezadovoljnimi delavci je Slo vse, kar je v Trstu „nezadovolj- nega“, čeravno je n. pr. nezadovolj¬ nost 11 irredente druge vrste, nego pa nezadovoljnost delavcev-trpinov pri podjetju Lloyd. Saj med socialistično organizacijo, katera igra vlogo zaščitnika delavskega stanu in ono organizacijo, LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. — 1902.) (Dalje.) A ker jaz ne pijem rad preognje- nega in vina sploh tudi radi zdravja malo, sem hotel zraven piti vodo, ker je bila velika vročina ; toda prijatelj je opomnil, da voda po Ogerskem in zlasti v Buda- pešti ni dovolj snažna, niti zdrava in se je torej same ne sme piti, zato jo pa on skuha, da se spovre in da se „bacili“ (povsod ti nesrečni „bacili“ !) vkončajo, potem pa jo zopet vhladi z ledom polo- živši ga okoli velikega vrča. Ta voda shlajena, sicer ni tako dobra kakor stu¬ denčnica, a zdrava, in pije se je lahko brez vse skrbi. Ker je ta moj prijatelj kot štabni zdravnik avktoriteta v zdra¬ vilstvu, sem mu rad veroval in sem se ravnal po njegovem- svetu. Saj je on pre daval v Zagrebu o zdravilstvu v hrva¬ škem jeziku, drugod pa v nemškem ter je tudi v obeh jezikih obelodanil svoja učenjaška predavanja, ki so bila tudi od zdravilskih kapacitet pohvaljena. a 0 sem zvedel eno več, kakor piavi pic govor. razvila na dvorišču tržaške plinarne kri¬ tični petek dopoludne svoj črni prapor z rudečitni zvezdami — baje ni posebno velikega razločka; — vse to pa je na sarkastičen način, bi dejali, nekako po¬ osebljeno v onem dr. Ellenbogenu, ki se je pred ministerskim predsednikom v državnem zboru vrgel v prša in mu z narejenim ogorčenjem kazal prestreljeni klobuk, katerega so se držali človeški možgani. . . . Ako je torej resnica, — in mi ni- tnalo ne dvomimo na tem —, da so tr¬ žaške izgrede prouzročiii in aranžirali ljudje, ki za delavca nimajo nobenega srca, pač pa podpirajo skrivoma one elemente, ki se izdajajo za voditelje de¬ lavstva, a so v resnici vse kaj druzega nego pravi prijatelji delavcev — potem si ti ljudje niso mogli izbrati za svoje posebne namene, o katerih je govoril dr. Koerber, boljše prilike, nego je bil — delavski štrajk. Kajti ne moremo si misliti, da bi bilo v Trstu, čeravno je ondi dokaj razvita irredentistična pro¬ paganda, mogoče kar na vrat na nos drugače uprizoriti nastope, kakoršni so se razvili pod naslovom „delavski iz- gredi“, katere so znali izkoristiti za svoje namene znani sumljivi življi. Tem življem pač ni šlo po dlaki, da bi se bila stvar izvršila brez one ne¬ varne primesi, ki nima z delavskim vpra¬ šanjem kot takim ničesar opraviti in za¬ radi tega so se pojavili na javnih tržaških ulicah ljudje, ki niso od delavstva in ki sploh ne živijo od poštenega dela, mar¬ več katerim bi se lahko dalo vsak drugi naslov. Kakor znano iz poročil pričujočih, bi delavski štrajk sam na sebi ne bil prouzročil nobene nesreče, kajti dejstvo, da je za hip odložilo 30.000 delavcev po raznih podjetjih delo in se šlo po mestu sprehajat, je bilo le dokaz izra¬ žanja simpatij za tovariše-trpine na Lloydovih parnikih in znak velike soli¬ darnosti mej delavci. Te mase, izrazivše s tem sočutje s štrajkujočirni kurjači, bi Vožnja k Hentzi-spomeniku. Ko sva se nekoliko odpočila, sva se peljala po mnogih ulicah čez most na verigah v električnem tramvaju, katerih vozov je brez števila, v Budo. Od tod pa mimo velikega z drevesi nasajenega pokopališča proti Leopoldfeld-u, kjer je malo nad tramvajsko progo velikanska deželna norišnica, katero mi je pokazal prijatelj s prstom. Malo naprej pa je na desno zavod vojaških gojencev (Kadetten- Institut) z mnogimi poslopji z dobro ob¬ zidanim velikanskim dvoriščem. Ker je moj prijatelj bil v uniformi z zlatim ovratnikom, naju je straža na vratih ta¬ koj pustila na dvorišče, v čegar sredini stoji zares impozanten spomenik junaka generala Hentzi-a, in tako se mi je moja dolgo let goječa želja videti ta spomenik, nepričakovano vendarle izpolnila, za kar pa se imam svojemu tako dobremu pri¬ jatelju zahvaliti. Saj ga ne pustč videti vsakemu popotniku, odkar je mažarsko prebivalstvo s svojimi grozečimi demon¬ stracijami prisililo vlado, da so morali spomenik, ki jih je vedno spominjal na njih nezvestobo, odstraniti in to v ne¬ vidni kraj zunaj mesta! Prišel je nama naproti eden kadetski profesor v stotni¬ kovi uniformi, ki je dobro znan z mo¬ jim prijateljem in je tudi Hrvat, po imenu prav gotovo ne bile storile nikomur ža¬ lega in bi se na samo povelje policije mirno razšlo in proti tem masam bi tudi policiji ne trebalo nastopati s stro¬ gostjo. Ker pa je policija zasledila, da so se med delavce pomešali nevarnejši življi in celo, kakor govore poročila, anarhisti, tedaj je stvar postala resna in treba je bilo drugih pripomoč¬ kov, da se prepreči kaj hujšega, kar je bilo tudi nameravano. Iz vrst poš te¬ li i h delavcev ni bilo nobenega trdo¬ vratnega upora proti varstveni oblasti, marveč upor je prišel iz vrst najete brezposelne druhali. Ko je pri¬ letel prvi kamen proti policiji, je bilo znano, da ga ni vrgel pošteni delavec in ko je padel, ne v gneči, marveč na prostem, zadet od kroglje, redar Miklus, je bilo gotovo, da je sprožil nanj samo¬ kres človek, kateremu je državna poli¬ cija v Trstu trn v očeh in kakoršnih mrgoli v tem mestu. Ko je začelo padali na policiji v pomoč prispelo vojaštvo kamenje in druge težke stvari, tedaj to kamenje ni prile¬ telo iz rok poštenih delavcev, marveč iz vrst onih sumljivih življev, ki so se skrivali za hrbtom radovedne vrveče množice, ki niti ni vedela, kaj vse to pomeni in so metali v vojake iz zasede, brezvestno izpostavivši s tem smrti in mujenju ljudi, ki so bili na uprizoritvi teh dogodkov popolnoma ne¬ dolžni. Vsak razumen človek mora spoz¬ nati, da je bila skrajna blaznost, napa¬ dati oboroženo vojaštvo, katero je po svojih strogih pravilih v takem slučaju dolžno rabiti orožje in ljudje, ki so vojaštvo izzivali, so vedeli, da sledi takemu početju usodepolni odziv. Kaj druzega je torej to bilo nego izraz brezmejnega sovraštva proti avstrijski armadi od strani onih elementov, ki so menili, da je trenutek tu, da izvrše jeden svojih nameravanih eksperimentov s Trstom. Kako zlobno je torej še kriviti nedolžno vojaštvo vse nesreče, kakor je to storil žid Eilenbo- gen in ž njim soglašujoči socijalisti. Ali je vojaštvo uprizorilo izgrede? Zakaj pa Niemčič. Ta naju je vodil k spomeniku iz brona. Visok je kakih 12—13 metrov; vlit je v gotičnem slogu. Zdolej okoli okroglega širokega stajališča so izbuk- nena, ali v „reliefu“, vsa imena padlih junakov, ki so dne 20. maja 1849 pri hrambi budimske trdnjave proti GSrgoju padli na obzidje iste. General Hentzi leži namreč vrh spomenika na hrbtu smrtno ranjen; angelj božji pa ga venca z lovorvencem na glavi, a z drugo roko mu kaže kviško proti nebesom! Zdolej pod krasnim bronenim kipom pa stoji ta napis: „General Hentzi mit Oberst Abanacb und 418 Tapfern starben hier am 20. Mai 1849 den Opfertod fur Kai¬ ser und Vaterland !“ Spomina vredno je še to. da nama je pravil gor omenjeni stotnik-profesor, da so bili vsi tisti ju- naki-graničarji iz križevačke in gjurgje- vačke pukovnije. In res, vsi isti priimki končujejo večidel na — ič ali ac, kar spričuje resnico. Bridki občutki so me prešinjali ob tej zgodovinski dogodbi in ob premišljevanju, kakšen političen po¬ ložaj je bil takrat med Hrvati in upor¬ nimi Madžari, in kakšen je pa zdaj ! Pa tega si ne upam djati na papir, ker le misli so še brez davka in jih tudi še tako strogi cenzor ne more zapleniti! — Ko sva se g. profesorju - stotniku za ni najeta druhal kamenjala onih, ki so prvi prouzročiii nesrečo? Zakaj je pobijala okna, ruvala svetilke, razbijala prodajalnice? Ali so bile svetilke uzrok Llovdovi trmi? In zakaj je Llovd, ako je naposled spoznal opravičenost zahteve kurjačev, tako dolgo čakal, da je prišla nevarnost in zakaj ni ugodil kurjačem že koj prve dni? Alije Lloyd mar ho¬ tel, da pride do kaj strašnega? Soditi po nekaterih izjavah, da ima tudi v urad- ništvu Llovda mnogo zavetja irredenta, bi smeli kaj tacega sumiti. In kaj bi se bilo, po tacih zname¬ njih, zamoglo zgoditi s Trstom, da ni nastopilo vojaštvo, to si vsakdo lahko misli. Z jedno besedo: vse je kazalo na to, da so se pod krinko štrajka priprav¬ ljali v Trstu izvanredni dogodki, katere je preprečila v zadnjem hipu avstrijska vojaška sila in da zadeva sovraštvo zna¬ nih elementov naše vojaštvo le zaradi tega, ker je isto vojaštvo prepre¬ čilo te dogodke. Irredenti pa je s tem dan nov pouk, da se jej ni šaliti z avstrijskimi puškami in bodali ter da naj si za v bodoče raje pre¬ misli. In konečno jedno dve na naslov delavstva in vlade. Našemu poštenemu delavstvu bi bilo prav svetovati, naj se ne da več zavajati od izvestnih socia¬ lističnih kolovodij k nedostojnim izbru¬ hom, — kolovodij, ki cesto, kakor se je to pokazalo prav v Trstu, služijo drugim nego delavskim svrham ; marveč pomis¬ lijo, kaj bi bilo, ako bi sledili hujskačem, ki iz nezadovoljnosti delavca kujejo le za se kapitai in zastopajo naj svoje pra¬ vice vedno le resno, mirno in dostojno častitega delavskega stanu. Vladi pa ve¬ ljajo najbolj besede, katere je izrekel na shodu katol. pol. društva na Dunaju dunajski občinski svetnik dr. P o r z e r, govoreč o tržaških dogodkih. Dr. Porzer je dejal: „Sploh v Trstu in v Pri¬ morju ne bo boljše, če se ne uvede temeljito nov zistem. Poguma je treba, dase merodajni krogi javno postavijo na avstrijsko sta- to uljudnost in pojasnilo dostojno za¬ hvalila, se vrneva mimo straže, ki je „prezentirala“ mojemu prijatelju, na po¬ stajališče električne železnice, kije poleg tega zavoda, ter se vrneva v pol nri do Bude, kjer je postaja železnice na zobce, ki vodi na znameniti Švabhegy-Švaben- berg (258 m. visok). Vožnja na Švabenberg in nazaj. V minulih stoletjih je bil neki ves obširni Švabenberg ogromni pragozd. Dandanes pa je ves posejan s krasnimi letovišči in poslopji kot pravo mesto letovišč. Žalibog, da le z malimi izjemami slišijo iste židovskemu plemenu, kakor mi je pravil prijatelj, s katerim sva se namenila gor peljati. Parni stroj pelje k večemu le dva velika vagona navzgor, v katerih pa je prostora za 100—120 oseb. Ker sta bila oba vagona polna elegant¬ nega sveta obojega spola, vprašam pri¬ jatelja, kdo so neki ti elegantno oprav¬ ljeni ljudje, v svili in z zlatimi urnimi verižicami. Dragi moj, povedati Ti mo¬ ram, da med vsemi „pasažerji“ sva samo midva —krščena! Ir. bilo nas je gotovo okoli sto! Mnogim ženskam-gospem je bilo poznati na krivih nosovih židovsko pokoljenje; a manj pa na možkem spolu. Morda so hoteli s civilnim zakonom to napako popraviti ? ! — (Dalje pride.) ] i 3 č e in to svoje stališče tudi izvedo s potrebno eneržijo. Avstrijska vlada pač ne srne trpeti, da bi se javno ali tajno Ščuvalo proti Avstriji in njeni dinastiji, in avstrijski krogi naj ne podpirajo onih elementov, ki so sovražni Avstriji, marveč Avstriji zveste in patrijotiške elemente. Ge zmagajo ta načela, so odveč vsi bajoneti in k r o g I j e. 'Pako je. Trst pa je v političnem in socijalnem pogledu Se osobito podoben velikemu smetiSču. v katerem so nakupičeni ne¬ varni mijazmi in eksplozivni elementi, Trstje A v g i j e v h 1 0 v in za izči- ščenje tega hleva treba je vse pogum- nejSega Herakleja, nego je dosedanji po¬ litični zistem. Dopisi. 1/, učiteljskih krogov. — »Soča 11 St. 22 se spodtika nad tem, da se je pri zborovanju goriške podružnice Slomškove zveze predavalo o slovečem pripovedniku iu pisatelju slovenskem, Ivanu Sveto- križkem, ter vsled tega sramoti in na¬ pada dotične učitelje s podrepniki in privesniki črne suknje in da se dotični učitelji (Slomškarji) odtujujejo svojemu vzvišenemu poklicu, pa devajo v nič uči¬ teljski stan in da ga razpostavljajo ro¬ ganju itd. itd. Od „Soče" smo tega že vajeni in zaradi nje bi ne pomočili niti enkrat peresa, kajti s takimi ljudmi, ki pišejo v „Sočo“ se prepirati, bilo bi preneumno ker že davno verno, da kar »Soča -1 piše, po blatu diši in naš kmet pravi: Bog daj norcem pamet! Teh par vrstic pišem zaradi onih, ki jej slepo sledijo in! ne vidijo in nočejo videti, v kaki druščini se nahajajo. Torej po »Sočinein -1 je oni, ki piše in razpravlja o znamenitih mo¬ žeh, ako so ti bili slučajno duhovniki, podrepnik in privesek črne suknje, in ako je oni, ki se je potrudil in zbral podatke o njihovem življenju in delo¬ vanju, učitelj, tedaj sa je ta učitelj po »Sočinein -1 nazoru odtujil svojemu vzvi¬ šenemu poklicu itd. (kakor zgoraj). Da bi ne bili čitali kaj takega v „Soči“, rekli bi, da se dotičniku meša; no pri take vrste ljudeh že verno, kako stvari stoje. Tako more pisati ie oni, čegar zloba ni daleč od popolne norosti! In za takim možem caplja goriško »napredno -1 učiteljstvo ; ta mož mu je vzor in voditelj! Pač pomilovanja vredni! Po »Socinem -1 nazoru so uzorni najbrž oni učitelji, ki njej sledeč, sejejo med ljudstvo sovraštvo in prepir, Lrez- verstvo in surovost, oni ki napadajo in sramote vsakogar, ki ni njihovega mi¬ šljenja in se noče udati njihovemu tero¬ rizmu itd. V tem zrnislu, se ve, da smo se odtujili, toda ne svojemu vzvišenemu poklicu, ampak ubijalcem in izdajalcem našega naroda, katerega hote gmotno in duševno ubiti edirro le iz sebičnih na¬ menov, Take vrste propalice nam ne bodo dajali naukov za naše delovanje ! Ker imajo patroni okoli , Soče" toraj take pojme o vzvišenosti učiteljskega po¬ klica, se nikakor ni čuditi, da nas na¬ padajo in sramotijo in ž njimi vsi oni, ki jih z naročevanjem „Soče“ in kakor¬ koli drugače podpirajo; sramovali bi se, ako bi nas hvalili taki ljudje! Kadar bomo predavali pri naši po¬ družnici o narodnih izdajalcih in lumpih, tedaj si že izberemo primernejšo snov in podamo sliko o tem ali onem stebru „napredne“ druhali. Za spominek, na katerem bo mesto križa zidarska žlica, pa se obrnemo s prošnjo do kake prostozidarske lože ali da kakega anarhističnega odbora: čegar v življenju, tega po smrti! In ker se ,.Sočin“ pisun toliko boji blagoslova, ki ga podeljuje katoi. vladika katoličanom, (kakor dokazujejo njegovi večkratni napadi v „Soči“ na one, ki so prejeli blagoslov od ljubljanskega škofa ob priliki zborovanja Slomškove zveze), poskrbeti bo ob njegovi smrti za kakega prostozidarskega velikega mojstra ali pa kakega rabina, da ga oblije z gnojnico, v kateri se tako rad valja za svojega življenja. Mi ga za vse to ne zavidamo ne sedaj pa tudi ne po njegovi smrti vsak po svoje, prosimo pa samo, da tudi on nas pusti na miru, da hodimo po blagoslov, kamor nas srce vleče, da pre¬ davamo o tem, kar je nam drago in da postavljamo spominke (ako nam bo mo¬ goče) onim, ki jih zaslužijo. I/. Brd. — Sneg se je prikazal tudi pri nas ter napravil nam precejšen mraz; bolje zdaj, ko pozni čas, kedar znoj nam sili na obraz. Zato se nadejamo, da po¬ ginejo m r č e s i, ki glodajo na narodnem telesi. Že zdaj imamo dosti nad, da pride prav srečna pomlad. Te nade pa množijo se, ko neveste dobre selijo se. N. pr. g. Leopold Mušič v Šmartnem je pripeljal nevesto iz Dr¬ novka, hčer g. Jož. Sfiligoj; njegov sin g. France je pripeljal nevesto iz Medane, hčer Perinovo ; njegov sin g. Henrik je pripeljal nevesto Josipino iz sosedne hiše Zuchiati, sestro g. župana. Vseh treh so bile isti dan poroke. Naj vse vodijo iste — božje roke! I/ Kobljeglave. — (Pustne vese¬ lice). ,.Gospod, gospod, počasi hodite, zakaj tema je“, tako je nekdo rekel ne¬ kemu gospodu, ko je šel v temi domov in so se mu noge šibile. Prišel sem v gostilno A. Z. in glej zopet ga vidim tu učenjaka, vzgojitelja mladine! Najprej je držal sam „govor“, potem z drugimi. Temu je sledilo nekaj o »umetnosti 11 s kuhinjskim kotlom in z gorko vodo in nekoliko ponesrečen si je hotel obleko prati ker je bila od prej¬ šnjega večera morebiti kaj umazana. Po¬ kazati je hotel tudi, kako zna on krepko za vrat prijeti ali to se mu ni posrečilo, pač pa narobe. Potem pustil si je kakor pustna šema obličje barvati. Potem pokaže na poseben način kakšne podplate ima. Domu grede vkla- njal se je sam sebi, kajti mož je res „velik 11 ! — Ali večkrat se je dotakni! tal celo njegov nos. Prišedši domu in gredoč po stopnicah, čudil se je sam sebi rekoč: Fant, fant, kaj ti delaš! Ker si je mislil, da so »zunajže dosti poučeni vsi mali in veliki, hotel je pokazati svojo umetnost tudi doma s tem, da je storil svetilki plesati. Ker pa je bila prosta šolska mla¬ dež, se vleže utrujeni kazalec prizorov k počitku in ležal je celi dan, pa si mi¬ slil: dobro sem jo pogodil, ne želim si¬ cer drugim le »časti 11 , pa saj si je tudi najrevnejši v občini sam ne želi. Take in enake veselice napravlja ta gospod sebi v čast in v izgled mladini. Na tak način si hoče pridobiti spoštovanje. Oni pa, ki so v to poklicani, morali bi v resnici po vrednosti ceniti take nastope ter izreči o njih svoje mnenje. Politični pregied. Državni zbor. V petkovi seji poslanske zbornice interpeliral je posl. S p i n č i e min pred¬ sednika zaradi dejstva, da sta se izjemno stanje in nagli sod naznanila občinstvu po ulicah le v italijanskem jeziku. Zbor¬ nica je nadaljevala splošno razpravo o državnem proračunu. Proti je govoril soc. dem. H a n n i c h, ki je trdil, da si je dr. Koerber podvrgel parlament le s tem, da je pretil z volilno reformo, češ da se velike stranke ničesar bolj ne boje nego splošne volilne pravice. Pove¬ dal je, da bodo soc. dem. glasovali proti proračunu. Konečno urgira govornik predlogo zak. načrta zaradi oskrbovanja v starosti in onemoglosti ter zaradi tis¬ kovne reforme. Za njim je govoril krščanski soc. Scheicher, rekel je mej drugim d a bi Nemci bolje storili, ako bi se borili proti Židom ne pa proti Slovanom. Njegova stranka da bo pokazala zaupanje vladi le takrat kadar bo uredila socijalno politiko po geslu »Dunaj Dunajčanom, Avstrijo Av- strijcem! 11 Posl. Roma n cz uk izreče vladi nezaupanje ter pravi, da bodo Malorusi glasovali proti proračunu. Pod Koerber- jem da so Malorusi nazadovali glede števila svojih zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Istrski poslanec dr, Bartoli je zopet skušal dokazati, da so Italijani jagnjeta, a Slovani požrešni volkovi, ki bi radi zatrli italijanski rod v Avstriji. Mož je trdil, da vlada vse povsod podpira Slo¬ vence in Hrvate na škodo Italijanom. Zato se italijanski poslanci čutijo tujce v avstrijski zbornici. To zadnje je pao v toliko resnično, da bi vsaj nekateri ita¬ lijanski poslanci morda raje hodili v im na »Monte citorio -1 , nego na Dunaj. Posl. L o c k e r od nemške ljudske stranke je kritiziral potovanje prestolo¬ naslednika v Petrograd. V Trstu ni irredente. Mej tem kojeisterski laški poslanec Bartoli v državnem zboru jokal kro¬ kodilje solze o preganjanju Italijanov ter tožil, da se ital. posl. čutiju v dun. drz zboru tujce in je ob jednetn zatrjeval, da v Primorju ni irredente, pa je vse nekaj druzega razvidno iz govora, ki ga je imel italijanski poslanec Barzilai na nekem nalašč prirejenem metingu v Rimu minule dni. Ta Barzilai je tu javno izre¬ kel, da tržaških dogodkov ni provzročilo delavsko vprašanje, marveč nezadovolj¬ nost Italijanov zaradi trdovratnosti av¬ strijske viade, ker ista po vsej sili hoče p o s 1 o v a 11 i t i primorske, še (!) pod nje¬ nim gospodstvom se nahajajoče pokrajine in ker ne dovoli tržaškim Italijanom jedne uboge italijanske univerze. To da je mo¬ ralo konečno vzbuditi v Italijanih I rsta srd in sovraštvo, za katero da je avstrij¬ ska vlada sama odgovorna. Na konci svojega hujskajočega govora je dejal Bar¬ zilai, da Italijani pošiljajo svojim tlačenim bratom v Trstu bratski pozdrav in vroče želje po osvoboditvi izpod tujega jarma in osvoboditev, katera bode dala Italiji zopet njene otroke in njene naravne meje 11 . —- Ako se primerjajo te besede z be¬ sedami dr. Bartolija, potem je pač ver¬ jetno, da se čutijo on in njegovi somiš¬ ljeniki tuje v avstrijskem državnem zboru ter da bi morda raje' sedeli v poslanski zbornici v Rimu. Ti govori pa tudi pri¬ čajo, da v Trstu ni irredente. Ministerska kriza v Itaiiji. V Italiji je nastala ministerska kriza m sicer je bila povod istej volitev zbor¬ ničnega predsednika. Vladni kandidat je bil senator Vili a, socijalisti pa so hoteli Gosto, opozicijo ni hotela voliti. Pri prvi volitvi je dobil Viila 142 glasov, Gosta le 12, 120 glasovnic je bilo praznili. Ker znaša absolutna večina 147 glasov, kandidat pa ni dobi! tega števila, potrebna je bila druga volitev. Tu je dobil Viila 135, Gosta 25, a 142 glasovnic je bilo praznih. Izid je provzročil veliko razbur¬ jenje, kateremu je sledila ostavka vsega kabineta. Vendar je kralj zopet naročil Zanardeiliju da sestavi novi kabinet. Telesna kazen v Sibiriji. Ruski car je naročil svojemu pra¬ vosodnemu ministru, da začne proučevati vprašanje, kako bi. se dalo popolnoma od¬ praviti telesno kazen kaznjencev v Sibiriji. Minister mora v najkrajšem času predlo¬ žiti državnemu svetu obširno poročilo in staviti konkretne predloge. Vsi Tuški listi z veseljem pozdravljajo to carjevo na- redbo. Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! - Slovesno in odločno pozi vijemo deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „d uho vš čina Tolminskega okraja ljudem grozila z več¬ nim pogubljenjem, — ako ne volijo g. Klavžarja 11 , ali doka¬ že ali pa javno prekliče. V slu¬ čaju, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova; „dežeIn i posla¬ ti ec“. Več duhovnikov Tolminskega okraja. Promocija. — V petek 28. t. m. bode na dunajski univerzi promoviran nas rojak doma iz Solkana, g. Josip Srebrnič, supient na tuk. gimnaziji, doktorjem modroslovja. Castitaino' , s ,° Sebna ves * - Kraljeva srbska akademija znanosti v Belemgradu je ve- lezasiuznega slovenskega zgodovinarja s prof. Simona Rutarja imenovala do¬ pisujočim članom. ... .. Upokojena sta za stalno gg nadu- in Anton Kacafura v Šmartnem. Zli »Šolski Dotn“ prejelo naše upravn.štvo: preč. g. Ivan KurinSč, kurat Hvala ! (raVI1 ° t0Uk ° Za -Alojztfrf)! litve DeZe Kakn b ° rSke d °P° lni l»e vo- prično se n , Sm ° Že zadn J ič omenili, pricno se ta teden prvotne volitve v to- minskem in sežanskem polit, okraju. Na¬ našali smo tudi, da je Slovencem na Goriškem neobhodno potrebna sloga m posebno pa, da je potrebno da njih po¬ slanci v deželnem zboru složno posto- slanci v deželnem -- * pajo ako hočejo kaj koristnega doseči bodisi v narodnem ali pa tudi v gospo¬ darskem oziru. To naj si dobro zapom¬ nijo naši volile! in naj zaradi tega volijo take volilne može, ki bodo dne DJ. marca t. I. izbrali take zastopnike našemu ljud¬ stvu v deželnem zboru, ki bodo skupno postopali z v že obstoječo večino sloven¬ skih poslancev. Y T olilci tolminskega in sežanskega polit, okraja naj ne poslušajo zdražbar- jev, ki se zbirajo ^ ^ llLA jo okolo ,.Soce* in kate- rim so koristi našega ljudstva deveta briga in je hočejo povsod in vedno izkoriščati le v svoje sebične namene. »Soča 11 je v zadnji svoji številki proglasila svoje kandidate. Za tolminski okraj priporoča Oskarja Gabrš čeka, za sežanski okraj pa dr. i r e o t a. Glede Oskarja Gaberščeka moramo povedati, da je ta gospod kot bivši de¬ želni poslanee jako površno izpolnoval svoje poslanske dolžnosti. Njega nismo večkrat videli pri deželnozborskih sejah, v peticijski odsek zadnjega zasedanja^p a , v katerem se razpravlja o jako važnih težnjah, kolikor naših občin, toliko tudi posameznikov, bilo ga ni nikdar. S tem je ta mož dovolj dokazal, da nikakor ne sodi v deželni zbor, ker so mu privatni posli v prvi vrsti pri srcu in ker je sploh z raznimi posli preob¬ ložen, tako da se ne more brigati za splošne koristi dežele. Kar se tiče pa dr. Treota: s tem možem, ki je prišel k nam še le pred kratkim s trebuhom za kruhom, in bi bilo od njega smešno ako bi hotel trditi, da ni prišel k nam zaradi sebe, nego zaradi nas, pa hočejo »Sočani 11 loviti slepe miši. On namreč nima ni aktivne ni pa¬ sivne volilne pravice in ne more zaradi tega tudi postavno izvoljen biti. In ravno zaradi tega, ker je bil nepostavno izvoljen, je njegovo izvolitev deželni zbor tudi ovrgel. — Od tačas pa do danes se ni v tein pogledu ničesar spremenilo. V deželnem zboru sede isti poslanci z istim prepri¬ čanjem, da d r. T r e o nima ni pasivne ni aktivne voliine pravice in da bi bila njegova makar stokratna izvolitev ne- postavna! in vendar so »Sočani 11 tako brezvestni, da ga usiijujejo Krašev¬ cem ter da hočejo ž njimi —• norce biti! Ako jim hočejo iti Kraševci na limanice ako so Kraševcem ljubše kaprice »Soča¬ nov 11 nego pa njih lastni interesi, potem naj ie pomagajo »Sočanom 11 loviti slepe miši. Ako jih bode pa to kasneje hudo bolelo, pripišejo naj si vse te posledice sami ! — Jeden faktor pa je, kateri hi ne smel take igre podpirati in ta faktor je: okrajno glavarstvo v Sežani, ki mora, ako se hoče držati postave, izbrisati dr. Treota iz volilnega imenika avberske občine. Na Tolminskem smo prepričani, da se bodo nakane »Sočanov -1 ne le samo izjalovile, nego da bode izid tamošnje volitve za našo stranko še veliko sijaj- nejši nego je bil oni 5. dec. lanskega leta. O Kraševcih pa se smemo nadejati, da pridejo konečno k spoznanju, da jim ni nikakor iskati pravih in odkritosrčnih prijateljev v vrstah »Sočanov -1 ter da bodo zato skrbeli, da pošljejo v deželni zbor izkušenega in vestnega zastopnika, kateri pozna popolnoma njih potrebe in ki hoče v deželnem zboru vzajemno z vže obstoječo večino slovenskih zastop¬ nikov, njih koristi tudi krepko in uspešno zagovarjati. Rodoljubi na Tolminskem in n* Krasu, na noge! Podučujte ljudstvo, d a se ne bo dalo zapeljati od ljudij, kij* hočejo vporabiti le v svoje osebne svrhe' Povedati moramo našemu ljudstvu tudi, da »Sočani -1 sami že nekako kapi- tuiiiajo ter javno priznavajo, da nimajo nobenega upliva več. Še nedavno so p>" šali v dunajsko »Information 11 dadr.Treo najbrže ne bo več kandidiral, — pa če bi njihova stvar pri dopolnilnih volitvah »se tako dobro izpala 11 (? !) se položaj za nje ne bo spremenil. Zato pa da hoče se ne smeje njihova stranka — kdo llc olllsJv . agitirati in organizovati (»narodni sklad 11 zu , naj deželnega zbora. Naše ljudstvo tor vidi, da »Sočani 11 hočejo ž njim igre e n vol no igro, ko iz nova nastopajo svojimi kandidaturami. In za praznimi penami razposajen , ur ežev naj bi se lovilo slovensko lju stvo na Goriškem? Za božjo voljo, za je pač prepametno in preprevidno! , ... , Z , il T J l ° s s »> jih vodili! — Ubc ni e ji. Kako so jih imeli za noro Uokler so jih potrebovali pri volilni at aci]i so jim obljubovali zastopstvo deželnem zboru ter res tudi proglas n e ja v rtovca kandidatom v tolminsh kmečkih občinah. Lahkoverno učiteljstvo je obljubam verovalo ter se spustilo v hrupno, ljutopohtično borbo. Toda vž trud je bil zastonj. P 0 izidu ^ voiitev je bilo gotovo da Vrtovec ne voljen v kmečkih občinah na Tolmin skem. Učitelj, so torej zahtevali, da se njih zastopnik voli v slov. trgih Torti t s e je učiteljstvu obljubilo. Ko se bližala volitev, se je tovec dr. Tumi pa moral umakniti Vr- m učiteljstvo je ostalo br ez zas opnika v deželnem zboru ' Km ni P otrc ll deželni zbor vseh volitev vr Si!e se bodo prihodnji mesec dopolnilne volitve na Krasu in na Tolminskem Vsakdo je pričakoval, da se stranka spomni v svoje obljube ter postavi na Tolminskem učitelja Toda ..prijatelji 11 Tumova pri tej lepi priliki na Krasu ali za kandidata. . ... - , našega učiteljstva so pozabili, da dela obljuba dolg, pozabili so na učitelja Vrtovca ter objavili za Tolminsko^ kandidaturo veleposestnika Osk. Gabršček a, za Kras pa advokata dr Treota. Ako učitelji še zdaj ne sprevidijo dajih je pri zadnjih deželnozborskih vo¬ litvah znana gospoda le zlorabljala in za nos vodila, potem jih moramo odkri ¬ tosrčno pomilovati. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: ,.Napredno 1 ' učiteljstvo, ki v „Soči", v ,,Učiteljskem Tovaršu in v ,,Slovenskem Narodu 11 napada, sramoti in smeši Slomš- karje ter se spotika posebno na blago¬ slovu, ki ga je podelil prevzvišeni škof ljubljanski članom Slomškove zveze, to učiteljstvo iri vsa ..napredna" druhai naj si pokliče v spomin sledeče: (po „Slov. Učitelju 1 ) Še pred tri in pol letom je po¬ vodom „Zavezine“ slavnostne skupščine predsednik L. Jelenc govoril na občnem zboru v Ljubljani te-le besede: „Lepše ne more praznovati „Zaveza“ svoje de¬ setletnice, nego da bo mogla z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko, da ste jo, presvetli knez in škof, v X. skupščini počastili s svojo navzočnostjo. Kako bi slov. učitelj¬ stvo ne šlo z veseljem in navdušenjem na svoje težavno delo, ko vidi, da se množe njegovi in šoli toli uplivni prija¬ telji 11 . Ob koncu svojega pozdrava pa prosi g. Luka Jelenc blagoslova škofo¬ vemu delovanju rekoč: „Delo našega ljubega vladike pa naj blagoslovi Bogi 11 Tern besedam dostavlja še g. Kosi in jaz se popolnoma ž njim ujemam: Vidite, gospoda, kje ste bili pred tremi leti in kje ste danes. In s takimi tova¬ riši, ki tako naglo spreminjajo svoje na¬ zore, naj bi šlo vse učiteljstvo čez drn in strn? To ni mogoče! Kdo je toraj kriv, da so razmere v našem stanu take, kakršne so? Ali jih moremo biti veseli? Mislim, da ne ! Uzor »napredujaškegu 1 učitelja. — Krasno zabavo so imeli na račun svojega „naprednega“ učitelja otroci neke šole v goriškem okraju na pustni torek t. 1. Ta dan jim gotovo ne pojde tako precej iz spomina. Gosp. učitelj, ki je prebil vso noč v „veseli" družbi, sto¬ pil je na pustni dan s težko glavo v šol. sobo. Zaspanost in pobitost so mu brali šolarji z obraza. Učenje, se ve, ni šlo. Kaj storiti? Sede k mizi, položi težko glavo na njo in — zaspi. Poredni pa¬ glavci, to opazivši zagnali so velik vrišč in vpitje, kar pa našega junaka ni čisto nič motilo v sladkem spanju. Šele, ko je prišel gosp. katehet, storil je konec tej pusti lej šali g. učitelja, zbudivši ga iz trdnega spanja. Tisto popoldne ni bilo šole. — Odpoved poslanca Slrekelja. — ^ršeč svojo časnikarsko dolžnost, zabe- ežili smo iz tržaškega lista „Trieste“ /est, da misli g. Š t r e k e 1 j odložiti svoj leželnozborski mandat. Nad tem menda bi se vendar ne imel spodtikati noben pameten človek. Ui „Soča“ nam hoče še to zabranjevati. > a ne samo nad tem se huduje „Soča , :er smo zgorej omenjeno vest zabeležili, narveč predstavljajoč si vse za tako hu- lobne kakor je sama, podtika nam celo, la smo omenjeno vest doposlali mi tr- ;aškerriu listu! Ravno to pa, da se „Soča“ ako o-rdo jezi nad omenjeno vestjo, do- :azuje, da temelji ista najbrže na res- iici. Naj le „Soča“ isto dementna koli- :or jej drago, naj se le sklicuje celo na irzojavko, katero da bi jej bil poslal g. itrekelj, mi jej čisto nič ne verujemo er smatramo vso njeno pisarijo za sle- hlo ter za — lutke. Kakor rečeno, ako nismo poprej jokladaii posebne važnosti na to ves »repričuje nas pa ravno „Sočna jeza ) tem, da bi utegnila ta vest venda esnična biti. Z dežele nam pišejo: »Sofia“ m . njo vse „napredno“ učiteljstvo n pri vsaki priliki kriče, da je šcina sovražna učiteljstvu, d asi nam vsakdanji dogodki baš nasprotno doka- zajejo. — Pri pogrebu pok. nadučitelja Komavlija v Št. Ferjanu je bilo 7 du¬ hovnikov navzočih. Čemu so prišli? Da pokažejo s tem sovraštvo do učit. stanu? Zaradi bisage, kar se jim tako pogosto očita ?! Od Gabrščeka sicer ne pričaku¬ jemo spreobrnitve, pač pa bi že bil čas, da bi spregledali oni zaslepljenci, ki ž njim v isti rog trobijo. Most čez Sočo. — Stari podjetnik Haas, ki je prevzel gradenje tega mosta, je popolnoma opustil delo. Tržaško na¬ mestništvo razpisuje novo dražbo za prevzetje tega dela. Ta dražba se bode vršila pri stavbenem oddelku namestni¬ štva dne 11. marca t. 1. ob 11. dopolu- dne. Potreba je položiti poleg ponudeb tudi pobotnico, s katero se dokaže, da se je vplačalo pri deželni blagajni v Trstu 10.000 K varščine. Razpis premij za pogozdovanje kraških goličav. — Opozarjamo naše čitatelje na razpis premij za pogozdova¬ nje kraških goličav, katerega priobčujemo na zadnji strani današnjega lista. Uravnava Soče. — Čuje se, da je načrt za uravnavo Soče in sicer od njenega izliva pa do Gorice že dovršen, ter da se kmalu prične z delom. Isto- tako čujemo, da se prično v kratkem času študije za izdelovanje načrtov za uravnavo Soče od Gorice proti izviru. Okrožnica vsem občinskim za- stopom v deželi. — V smislu zakona z dne 17. februarja 1864 drž. zak. št. 22 gredo na račun deželnega zaloga prehra- nitnine za uboge umobolne osebe, ki so pristojne v kaki občini dežele. Ta ob¬ veznost deželne uprave glede prehra- nitnin za umobolne je odvisna torej od treh predpogojev, ki jih zahteva zakon, in sicer: pristojnost dotične osebe v kaki občini dežele,. njeno uboštvo ter potreba, da se jo v svrho ozdravljenja pospravi v kako norišnico ali pa v od¬ delek za blazne kake bolnišnice. Uvažuje, da ima po občepravnih določilih doprinesti dokazilo oni, ki iz kakega določenega dejstva izvaja pravno posledico, ki gre njemu v prid, obvezani so občinski zastopi doprinesti dokaz, da so v konkretnem slučaju izpolnjeni ravno omenjeni predpogoji, kakor jih zahteva zakon. Ker pod istimi pogoji so pa ob¬ činski zastopi obvezani prenašati pre- hranitnine — če se izkaže, da oseba ni bila blazna temveč navadno — bolna. Dokazila je doprinesti sledečim na¬ činom: Občinsko pristojnost se dokaže v smislu § 33. zakona z dne 3. decembra 1863 drž. zak. št. 165 se spričevalom pristojnosti, ki mora biti sestavljeno po uzorcu, kakor ga predpisuje dotično za¬ konsko določilo. Uboštvo se dokaže z rednim spri¬ čevalom uboštva. To spričevalo pa bi popolnoma ne dokazalo uboštva dotične osebe, če bi se v njem navedla le splošna opazka, daje oseba brez lastnega premoženja in do¬ hodka; isto mora za to obsegati — če je slučaj — tudi izrečno potrdilo o ubo¬ štvu tudi onih oseb, koje so po občnem državljanskem zakoniku dolžne skrbeti za prehranitev dotičnega umobolnika. Opaziti je pri tem razun tega do¬ ločila še posebno določbe § 139. in sle¬ dečih občnega državljanskega zakonika jemaje ozir tudi na določilo zapopadeno ob sklepu § 154. Dokaz, da je kaka določena oseba urnobolna ter vsled tega nevarna sebi in drugim, ter da je godna za oddajo v kako norišnico, doprinesti je s posebnim zdravniškim spričevalom (izpraševalno polo) ki mora biti sestavljeno po obsto¬ ječih določilih. Vabijo se zato občinski zastopi, naj opremijo vsako prošnjo za vsprejem umobolnikov na račun dežele v gorna- vedenem smislu v svrho, da se prepre¬ čijo nepotrebne pisarije ter da bode de¬ želnemu odboru mogoče brez odloga oddajati umobolnike v norišnico. Dokler ne dobi županstvo dotičnega odloka od deželnega odbora, skrbeti ima za to, da se drži blaznika pod uspešnim nadzorstvom. Izvzeti so seveda le slučaji opravičene nujnosti. Deželni odbor, de¬ želni glavar: Payer. Razpis natečaja. — Razpisujejo se na Primorskem tri mesta pot. poljed. učiteljev. Za jedno teh mest določen je italijanski, za drugi dve slovenski, ozi¬ roma hrvatski učni jezik. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem služ¬ benem navodilu in obstojč večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kme¬ tijskega prebivalstva s tem, da se mu daje poljudna s praktičnimi dokazili zdru¬ žena predavanja o različnih strokah do¬ mačega kmetijstva. Poljedelski potovalni učitelji na¬ stavijo se pogodbeno in za sedaj za jedno poskusno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo eventuelno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobi¬ vajo letnino 1800 kron in stalni potni pavšal 1000 kron, kateri prejemki se iz¬ plačujejo naprej v mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štirih let popol¬ noma povoljnega službovanja, poviša se gornja letnina in sicer za štiri štiriletja po 450 kron. Prosilci za ta mesta vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalje 30. marca 1902 pri c. kr., namestništvu. Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske sposobnosti za pouk na kme¬ tijskih šolah ali ono za sadjarstvo in vi¬ narstvo na c. kr. visoki šoli za polje¬ delstvo na Dunaju, imajo prednost, kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov. V T r s t u, 18. februvarja 1902. C. kr. primorsko namest. Dr. Emil Jlolub umrl. — Slavni češki raziskovalec Afrike dr. Emil Holub je umrl minuli petek na Dunaju. Na svojem trudapolnem potovanju si je na¬ kopal bolezen, ki ga ni več zapustila ter ga slednjič položila v grob. Dr. Holub se je porodil 7. okt. 1847 v Holicu na Češkem. Študiral je zdravilstvo in priro- doznanstvo. Kot zdravnik je potoval po južni Afriki in prehodil ves del proti severni in osrednji Afriki. Spisal in obe¬ lodanil je več znanstvenih spisov, s ka¬ terimi si je pridobil veliko ime. Od svo¬ jega potovanja je prinesel seboj veliko zbirko 13.000 predmetov, katere je raz¬ stavil na Dunaju in v Pragi. Ob njegovi smrti je izrekel njegovi soprogi sožalje cesar in mnogo visokih dostojanstvenikov. Pogreb je bil v pondeljek 24. t. m. Sredstvo proti krtinam. — Kot najbolje sredstvo proti krtinam priporoča se kozje blato. Pravijo, da kozje blato krtom tako smrdi, da ga ne morejo pre¬ našati, zato priporočajo kot sredstvo to blato, katero naj se potrese okoli krtine ali pa da se zamaši s tem blatom luknjo krtine. Sredstvo za olirauenje suhih nog oh dežju. — Nič ni bolj nezdravo in neprijetno, kakor ob mokrem vremenu imeti vlažno obuvalo. Temu se prav lahko odpomore na sledeči način. Novi pod¬ plati namažejo se s kuhanim gorkim la¬ nenim oljem. Za zgornje usnje vzame pa se na kako krpico nekoliko ricinovega olja ter se drgne po usnju. Vendar se ne sme prevelike množine ricinovega olja namazati, ker potem postane usnje svetlo, kar nikakor ni lepo in tudi prah zajeda se v usuje da dobi sivkasto barvo, kar vsekako škodi lepoti čevlja. Po vpo- rabi tega sredstva postanejo čevlji ne le samo neprodirni za mokroto, temuč tudi trpežni in jako voljni. Povodnji v Italiji. — V gorenji Italiji je velika povodenj, ki provzroča mnogo nesreče. V Mentoni je naurje raz¬ drlo mnogo hiš, vendar človek ni noben ponesrečil. Promet je na mnogih krajih ustavljen. Po Beneškem so vsa polja pod vodo. Silen potres v Kavkazu. — V Kavkazu v Rusiji je bil minuli teden strašen potres. Najhuje je zadeto mesto Šemaha. V tem mestu je porušenih 4000 hiš, število ubitih oseb pa znaša 2000. Vse prebivalstvo mora prebiti na pro¬ stem. Potres se je pojavil tudi na daleč okrog, pri vasi Marasa pa je začel blju¬ vati ognjenik. Zaroka ruskega prestolonasled¬ nika. — V zadnjem času govori se mnogo o zaroki ruskega prestolonasled¬ nika, brata sedanjega carja z jedno črno¬ gorskih princesinj. Vsled tega je baje odpotovala čr¬ nogorska kneginja s svojima dvema hče¬ rama v Rusijo. Zaradi 10 kron umoril šest oseb. — Delavec Tit Seski, obiskal je nedavno neko poznano rodbino v Likalu. — Družina ga je prijazno sprejela ter je mladi hudodelec v teku govora tudi izvedel, da imajo v hiši celih 10 kron denarja. Polakomnil seje na teh 10 kron ter po noči natihoma vstal, vzel sekiro ter umoril najprvo gospodinjo in 161etno njeno hčer. Zatem je zadavil dva dečka od 2—4 let. Mater od gospodinje in pa¬ stirja, ki sta se zbudila ob ropotu, ranil je smrtno nevarno v kuhinji. Na to vzel je onih osodepolnih 10 kron, popil čašo žganja in pobegnil. Ko je zjutraj prišel domov gospodar, kije imel nočno stražo v tvornici, našel je rodbino umorjeno na grozen način. Ubijalca dobili so v neki krčmi kjer se je skušal skriti. Za tako zver v človeški podobi bilo bi pač še vislice premalo. Smrt zrakoplovca. — Pred krat¬ kim odšla sta zrakoplovca Sigsfeld in dr. Fing preko Berolina proti Antverpnu. Toda silen veter zanesel jih je proti ve¬ likemu jezeru. Cisto pri tleli hotela sta se rešiti ter skočiti iz zrakoplova. Dr. Fink sko¬ čil je srečno, Sigsfeld pa se je zaplel v vrvi zrakoplova ter se ni mogel rešiti. Zrakoplov je vsled spuščenega plina drsal po tleh ter vlekel kakih 50 metrov daljave seboj zrakoplovca, ki je bil mr¬ tev ko se je vstavil zrakoplov. Naroduo gospodarstvo. Češpljevemu drevju v pohval«. Marsikatera plemena so ob rasti zelo občutljiva; nektera mnogokrat po- zebejo, druga rode zopet le ob ugodnih letinah, iz večine .je vzgoja zelo težavna, pri mnogih je obiranje zelo sitno, in slednjič pa sadja še ne moreš lahko prodati. Pri češpljevem drevju sadjar vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevje tudi skoraj povsodi nahaja, in t.o po obširnih posestvih z uzornim kme¬ tijstvom kakor tudi pri revni koči. Češpljevo drevo je sicer najnavad- nejše, pa tudi najkoristnejše sadno drevo, in sicer zaradi naslednjih razlogov: 1. Ni druge vrste sliv, ki bi bile toliko piljubljena jed, kakor so sveže češplje. 2. Češplja se izvrstno suši in je kuhana sladka, a ne kisla kakor druge slive. 3. Iz češpelj se napravlja najbolja čežana in najboljše žganje. 4. Olupljene in posušene češplje brez pešek so najboljša sladka solata (kompot)^ 5. Češpljevo drevje rodi zelo obilno. 6. Češpljevo drevje je kaj lehko razmnoževati. Ktero sadno drevje ima vse te dobre lastnosti? Zato se pa češpljevo drevo tudi nahaja po vseh zmerno gor¬ kih krajih in v mrzlejšem podnebju. — Ni je kmetske hiše, ki bi zanjo ne bilo češpljevega vrta, ni ga potoka, ne vlažne dolinice, kjer bi ne bilo tega koristnega drevesa. —.Če pridemo v Banat, v Srem, vidimo tam celo obširne češpljeve vrte, celo velike graščine se pečajo tam s češpljevo vzgojo. Kdor se hoče baviti s sadjarstvom v velikem, temu je eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lehko potrga, ozi¬ roma spravlja, in da se tudi velike mno¬ žine pridelka lehko zmagajo. Češplja se pa lehko otrese, sad se lovi na rjuhe, in videl sem v Banatu, kako so tudi otresli cele vrte češpelj, ki so jih potem z grab¬ ljami spravljali na kupe. Kdor ima to¬ liko češpelj, jih spravi v sode in prilično pozimi žge slivovec, ki se po vsem svetu lehko spečava, in cena mu je toliko višja, kolikor starejši je, zato je mogoče počakati visokih cen. Pri nas je pa v zadnjem času češplja zelo prišla ob svoje dobro ime, in to iz dveh razlogov. Prvič so razne gliviške bolezni češpljevo drevje močno napadale, vsled česar je bilo malo pri¬ delka, in drugič so naši sadjarji imeli slabe uspehe z novonasajenim drevjem. Proti boleznim na listju priporo¬ čamo češpljevo drevje škropiti kakor trte. Kar se pa tiče novih nasadov, so pa bili največ zaraditega malouspešni, ker so se za saditev jemali mali kore¬ ninski izrastki, ki so se izkopali po češpeljnjakih ali pašnikih. Take večinoma trnjeve sadike so malo ali nič vredne, in se ni čuditi, če iz njih ne zrastejo lepa, rodna drevesa. — Tudi češpljevo drevje mora biti pravilno vzgojeno in cepljeno. Loterijske številke. 22. februvarja. Line. 56 18 79 50 22 Trst. 68 39 30 7 55 Šimenc frie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alla citta di 8orizia“ toči raznovrstna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus¬ nimi jedili. Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. Vsaka gospodinja in mati Radi pozne zimske sezone, prodajam sledeče zimsko blago lastni ceni Gosposka ulica št. 7. Edina slovenska zaloga vsili potrebščin za dame m gospode, gg. šivilje in krojače. Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoča se p. n. občin¬ stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso, sladkor, milo, slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, moko iz Majdičevih mlinov in vse jestvine. Zaloga žvepleuk sv. Cirila in. JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. Prodaja stroje tudi na teden¬ ske ali mesečne obi oke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORKA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- in črna sina matinskih in iz vipavskih, -'vir j isterskih v i furlanskih, 7 r nagrado v. Dostavlja na dom in razpošilja po želez¬ nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Razglas! Živinski semnji v Cerk¬ nem v tekočem letu so na sledečo dneve: 1. Sredpostni pondeljek 3. marca; 2. V sredo 23. aprila: 3. V pondeljek 15. sep¬ tembra in 4. V torek 4. novembra. Županstvo v Cerknem, duti 21. svečana 1902. A. Kosmač, župan. Kranjsko-priniorsko pzdarsko društvo v Ljubljani. Razglas lo. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 189(1. razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega po¬ sestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1901. ali 1902. izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 ha — 1 oral. 2. Vrsto lesa m sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne raz¬ mere ugodne; nikakor pa no sme daljava med sadikami več kot 1 '50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za pre¬ mije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani uložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zem¬ ljišča. Pogozdovanje prosilcev pregle¬ dovalo in presodilo se bode v jeseni leta 1903., morda nastali pomanj- kljaji pri pogozditvi se lahko spo¬ mladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja pred- sednišlvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v go¬ tovih slučajih tudi samo priznalna io pohvalna pisma razdeljevalo. V Ljubljani, meseca februvarja 1902. Ludovik baron pl. Berg predsednik. 2000 kolči slankamenke ima na prodaj Miha Zatnar, po¬ sestnik v Barbani št. 6, p. Biljana. Podpisani priporoča slavnemu ob¬ činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz* lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina. goršice (Seni.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. —- V zalogi se dobe tudi te¬ stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. V. odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semcniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši) uc 1 Anton Fon, 1 klobučar in gostlničar, | Semeniška ulica št. 6, g ima bogato zalogo raznovrstnih © klobukov 1 ter loči v svoji krčmi | pristna doma a vina I in postreže tudi z jako ukusnimi J| p> jedili. ij Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. „JXarodna Jiskama“ v Gjoriei ra $ ra ulica Vetturini 9. ra ra ra S .vvLj ** mjppji m Povest slov. mladini. r#1 • -... v ra ra & ra $ Prosto po Homerju pripoveduje ANDREJ KRAGELJ. S tolmačeni važnejših osebnih imen ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi¬ roma 2 kroni 20 vin. Dobiva se v ..Narodni Tiskarni" v Gorici, pri knjigotržcih Pailichu v Gorici na ra ra © ra ra & ra 51 iwj 11 rtunuiu v vjorici na KS Travniku, pri Schwentnerju v Ljubljani kTO ^ in Florijanu v Kranji. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Š olskega doma . Prosiva zahtevati listke! Naj večja trgovina z železjem Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. M. Za čas stavbe priporoča vse stavbsie potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, stresna okna, cevi za stra¬ nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskega in hišnega orodja po brezprimerno nizkih cenah. Jj Edina zalqga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po jako znižanih Pozor! fino krono nagrade 1 : izplačava vsakemu, kdor s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri Cj cenah ! dokaže naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke!