Pcfttnlna plaCana v gotou n? toarUHtrsm Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 141 Maribor, četrtek 25. junija 1931 »iUTRA« razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ui*> Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljani it. 11.408 mesečno preieman » upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprelama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PrsSernova ulica St. 4 Po bolgarskih volitvah Kabinet A. Ljapčeva, ki je vladal sko-Polnih 5 let od začetka l. 1926, ko je 2&menil Cankova, je na podlagi izida °*»deljskih volitev V bolgarsko sobranje t^dal ostavko in mandat za sestavo vlade je dobil vodja zmagovitega na-tQtinega bloka, demokrat Malinovi Boljke volitve minole nedelje niso Imele “j^aja običnih volitev, kjer se borite skupini za moč v državi, one imajo ‘°fffat globlji pomen. Volitve v Bolgariji So vsikdar zelo burne, letošnje pa so se Zdele kakor splošna mobilizacija in oborožitev za veliko bitko, ki naj odloči o Usodi države. Nastale so koalicije in bloki. Proti vladni koaliciji Demokrati-Českega zgdvora in liberalcev je nastal narodni blok demokratov, zemljoradni-kov, delo liberalcev in nove narodnogospodarske stranke, samostojno pa so nastopili proti režimu tudi še socijalni demokrati in komunisti. Presenečenje za režim je tvoril narodni blok, kateremu je kot vodja dal poseben povdarek Aleksander Malinov, de-%i:rani ministrski predsednik opozicijah strank, Malinov se ni ustrašil, se ?vezati z zemljoradniki, ki so radi svo-l^sne zveze s komunisti še vedno bili ,'*0sani kot protidržavni živelj. Malinov ■ hotel baš na ta način pretvoriti zem-?°fadniško opozicijo v državotvorno. . r‘ tem mu je šel na roko predsednik ^vršiltiega odbora zemljoradniške stran e bti Canov, ki je že lani podal izjavo, a s oje zemljoradniki popolnoma na rzavnem stališču in da so pripravljeni o e ovati tudi z drugimi strankami, ka-nfr ffre fa blagor domovine. To je Ma-lovu o ajšaio nalogo in vkljub vsem lobmm očitkom vladnih organov, da Dodaja roko onim, ki jlh je poprej zatj. al, m da je hoče dokopati do predsednika republike, je izvedel svoj načrt. Glavni argument volilne kampanje Proti diktatorski vladi Ljapčeva ie naivno bila naravnost obupna gospodarja situacija države, ki je — do 80% po-Melska - dvakratno težko prizadeta 0d splošne svetovne krize vsled mnogih V°jn in reparacij. Volilni boj se je vršil v *nar. enju gesla: nova vlada! Nova vla-“a> ki naj ustvari predpogoje za zdrav Gospodarski in kulturni razvoj z utrditvo Jutranjega miru. Nova vlada, ki naj raz-'stt in reši vsa sporna vprašanja s so« ?edi in smotreno usmeri zunanjo politi-*°- Nova vlada, ki naj izvede čiščenje v J[adlh Iti zlasti v zunanjih zastopstvih, *'ede katerih so bili že v bivšem sobra-Jj ostri nastopi. Pod temi glavnimi pa-vj'ami se je vršila odločilno borbo med jjjtfno koalicijo in narodnim blokom, j d Uapčevom in Malinovom. Malinov ' Omagal. bov ravno se Je tl,di inozemstvo tokrat § 1 ko kedaj zanimalo za izid volitev, bo r j1’110 -od n3eRa odvisno> kakšne poti Snn t «ar*/a u^ra^a v svoji notranji, goliti^ 3 ’n zunani' politiki. Zmaga Maliki p.orneni n?vi kl|rz v notranji poli-Die riJ* t usmerjen na popolno pomirjene nnmlvl potT!eni pojačanje gospodar-tov j’ ,Je 1,0c* uPi'vom demokra-vedno imela znatne usnehe, po- Francosko-nemSki Chequers AMERIKANCI IN FRANCOSKO MNENJE O HOOVERJEVEMU PREDLOGU. — zanimivi Članki nemških vodilnih listov. PARIZ, 25. junij. Kakor javlja:'j iz Washingtona, je francosko stališče gle de Učinkov Hooverjevega predloga uplivalo na amerikanske 1< )se kakor mrzel curek. Vlada je sklenila, da pariškega odgovora ne bo vzela službeno na znanje, ampak da ga bo smatrala začasno za zasebno mnenje Francije. Medtem pa bo skušala potom diplomatskih podajanj iskati pota in sredstva, da se Francija pripravi do tega, da sprejme Hooverjev predlog, ker bi sicer vse delo padlo v vodo. Vendar dvomijo, da bi bilo mogoče zadevo urediti pred 1. avgustom. Državni tajnik Stimson je napotil zakladnega ministra Mellona, ki se mudi v Londonu, da bo odpotoval v Pariz in stopil v stike s službenimi krogi Francije. Stališče Francije so sedaj odobrile tudi Belgija in države Male antante. Razorožituena konferenca u Parizu DUNAJ, 25. junija. Lord Robert Ce cll je imel včeraj na Dunaju več sestati kov, na katerih je obravnaval vprašanje sklicanja javne razorožitvene konference. Sestala bi se meseca novembra v Parizu s sodelovanjem rotari-klubov, Konference bi se udeležili zastopniki približno 350 mirovnih organizacij celega sveta brez sodelovanja delesatov posameznih vlad. Lord Ce-cil vidi v tej konferenci najboljši mo ralni pritisk za splošno razorožitveno konferenco, ki se bo vršila v okrilju Društva narodov. Po mnenju Cecila izdajo vse države sveta na leto približno 280 milijard dinarjev za oboroževanje. (Dačžarske uolitue BUDIMPEŠTA, 25. junija. Pri zaupnih razgovorih v notranjem ministrstvu so na veliko zaprepaščenje ugotovili. da stoji v mnogih podeželskih okrajih vlada pred slabimi volilnimi prognozami. Vladne kandidate so odklonili celo nekateri okraji, kjer je imela doslej vlada absolutno večino. Vlada je sklenila odposlati v te okraje nekatere ministre ter najbolj poznane voditelje vladnih koalicijskih strank, .da s shodi in državnim pritiskom izboljšajo^ položaj vladnih kandidatov. Med temi oj?roženimi kandidati so tudi državni podtajnik Protiay in sam honvedni minister GombSs ter bivši ministrski Predsednik Aleksander Szabo. V » Zrteu znanosti PARIŠ, 25. junija. Po dolgem in muč nem trpljenju je izdihnil v enem tukajšnjih sanatorijev 761etnl rentgenolog clr. ooret, ki je posvetil svoje življenje proučevanju rentgenovlh žarkov. Bil je desetkrat operiran ter izgubil pri tem obe roki. meni pa tudi razčiščenje v zunanji politiki, ki dozdaj ni imela ne jasnosti in ne samozavestnih smernic, kar je popolnoma v nasprotju s politiko Malinova, ki je 1. 1908 proti Portl proglasil neodvisnost Bolgarije in 1. 1918 proti volii carja BERLIN, 25. junija. Veliko pozornost je izzval članek v »Deutsche Allgemeine Zeltung«, ki je organ nemške industrije in nemške ljudske stranke. Člartek pov-darja, da je govor državnega katteelarja dr. Briininga v radiu izredno važen ne samo za Nemčijo, ampak tudi za ves o-stali svet. List je mnenja, da bo v najkrajšem časil prišle) do novega Chequer-sa in da se bodo v neprisiljenem razgovoru razčistila vprašanja, ki so še sporna med Francijo in Nemčijo. Še večjo senzacijo pa je izzva.1 članek, ki naglaša, da nemška ljudska stranka nima ničesar proti temu, če ostane zunanji minister dr. Curtius še dalje na svojem mestu, ker je sedaj več ko gotovo, da se bo nemška vlada — čim bo Francija sprejela Hooverjev predlog — odrekla carinski zvezi z Nemčijo. S tem bo odstranjena tudi zadnja ovira za nem ško-frnneoski Chequers. Strašne neuihte u Franciji PARIZ, 25. junij. V mnogih delih Francije so včeraj divjale strašne nevihte, ki so napravile ogromne škode. Večurni nalivi s točo so kmalu spre menili cele pokrajine v jezera. Največ škode so trpeli Sanbin, Mosel in StraB-bourg, kjer je uničena vsa žetev. Število človeških žrtev doslej še ni znano. Higiienska razstava v Prevaljah. Zdravstveni dom v Mariboru priredi skupno s Krajevnim odborom Rdečega križa v Guštanju enotedensko lligijensko razstavo v Prevaljah z otvoritvijo v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob pol 9. zjutraj v osnovni šoli v Prevaljah. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. in sicer do vključno 12. julija 1931. Ob priliki prireditve razstave same se bo vršilo v kino-dvorani v Prevaljah tudi več predavanj, katere bodo pojasnjevali razni filmi. Poleg omenjenih predavanj se bo vršilo v razstavnih prostorih osnovne šole v Prevaljah tudi več pre davanj o pravilni negi dojenčka lw njegovi prehrani, na katere prav posebno vabimo žene in matere. Za obisk razstave, kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo vse tamošnje okoličane, da v čim večjem številu posetijo razstavo in predavanja. Na državni deški meščanski šol! v Mariboru je vpisovanje učencev v pondellek, dne 29. in v torek, dne 30. Junija t. 1., vselej od 8. do 12. ure. V prvi razred se lahko vpišejo učenci iz Maribora In okolice, ki so vsaj z dobrim vspehom dovršili četrti razred narodne šole. Učenci vseh razredov naj se pri vpisovanju izkažejo s poslednjim izpričevalom. Pripominjamo, da je to glavno vpisovanje in da bojo v septembru le izjemoma sprejeti novi u-čenci. fmeminPalte (0 CMD Ferdinanda in carja Viljema likvidacijo vojne. Ako se Mailnovtl posreči sestavo vlade, bo tisoda Bolgarije položena v roke moža, ki mu tudi mi lahko bolj zaupamo nego dosedanjemu režimu. Vsen Prlekon, rodoliibon, prijatelon no somlšljenlkon don na toto vižo na znoje, da mo v ponde* lek na Petrovo 29. totega mesca no totega leta na sokolski veselici v LUdsken vrti odprja vinotoč za celi den. Dovoleje zato man samo za toti den. Zato se požtirte vsi, ki čete kušati jeruzalemske poseb-nice — vse po 16. Če se nan zavolo veke vročine nede dojno preveč kvarilo, mo meli kropce no gibanjce. Strašen dreng bi rad meja! Luka z Lotmerka. Še nekaj! Če bi vtegnilo toti den vreme tretati, te se vidimo v Narodnen dumi Tržaška cesta dobi dostojno razsvetljavo. Včeraj so začeli s postavljanjem 15 drogov v predelu od železniškega prevoza pa do odcepka Ptujske ceste, kjer bo preko ceste napeljanih 14 obločnic. Dela pridno napredujejo. Tako bo Tržaška cesta, ena najprometnejših življenjskih žil Maribora, kmalu moderno razsvetljena. Na cesti sta onemogla. Na Betnavski ulici se je dopoldne zgrudil pred hišo št. 102 brezposelni 22-letni hlapec Tratnik Franc in se onesve-stil. Ko so ga prepeljali v bolnico, je tožil o bolečinah pri srcu. — Divjak Ana pa je padla v nezavest, ko se je vračala z dela pri tvrdki Hutter v Melju, kjer je uslužbena kot tkalka. Nezgoda kolesarja. Ko je vozil včeraj ob 14. uri delavec Koren Leopold s svojim kolesom preko državnega mostu so mu nenadoma počile prednje vilice na kolesu. Padel je no tlak ter se precej poškodoval pod desnim o-česom, da so ga tnorali prepeljati v bolnico. Nezgode. 39!etni Boltežar Kobold, mizarski moj* ster v Krekovi ul. 16, je vče/aj popoldne prišel z levo roko v skobelni stroj, ki mu je tri prste težko poškodoval. — 50-letha branjevka Mafija Špur no Glavnem trgu je včeraj popoldne hotela popraviti svojo »omrelo« tn Je pri tem stopila na stol. Vsled nenadnega sunka vetra pa je padla s stola tako nesrečno, da si je zlomila desno roko nad lektom. — V Zlkarlcah pri Sv. Barbari v Sl. gor. Jf padel s črešhje Soletni gluhonemi hlapei Franc Potočnik in dobil težke notranji poškodbe. V Prepoloh na Dravskem po-Ijti pa je padel s konja 81etnl p09estniko\ sin Ivan Štumberger ln si pri tem resne poškodoval desno roko. Vsi so bili prepeljani v mariborsko bolnico. Če Imaš v žepu flobertovko — z odprtim petelinom. Včeraj popoldne je Franjo Ilešič,, 1?. lettli posestnikov sin lz Bohove, nosil s seboj nabasano pištolo. Iz neprevidnost1 je pozabil, da je orožje nabito In da j< petelin odprt. Orožje se je naenkrat sprožilo In naboj Šiber se Je Ilešiču zari1 v desno roko. Ponesrečenca so z reševalnim avtSm prepeljali v splošno bol nico. Pri hemeroldalnl bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporabe naravne »Franz joselove« grenčice vedno prijetno olajšanje, Cesto tudi popolno ozdravljenje. Zdravniki specialisti za notranje bolezni svethidjo v mfidBlh slu •čajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dat zjutraj ln zvefier pol Saše »Frani! Jdso-fove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh snecerljskih trgovinah. Mariborski in dneoni drobiš Koncert krakovskega pevskega društua ,Echo“ V torek zvečer je priredil v našem gledališču koncert poljski moški pevski zbor »Echo Krakowskie«, ki nam je pokazal, kako Poljska v pesmi izrazuje svoje veselje in svojo žalost. Dobro upeti, tehnično vseskozi uglajeni in izenačeni glasovi so najmočnejši v globokih basih, dočim pač v tenorjih ne morejo pokazati, kakor vsi severjani v-obče ne, zavidljivega glasovnega razkošja južnjakov. Izgovarjava, ki terja od pevca pogosto kar neverjetne jezične žibčncsti, je bila vzorno enotna, dinamika občutenja in nastroja pa je bila podana z ono natančnostjo, kakor jo samo občuti vsa čuvstvena Poljska. Zbor, ki razpolaga z dobrimi solisti v vseh glasovih in se posebno odlikuje po zelo vnetem tenorju, vodi g. dirigent Boleslav Wa!!ek-Wa!e\vski, ki je tudi na klavirju pokazal veliko znanje in visoke muzikalne sposobnosti. Uvodoma je zbor zapel našo in poljsko liir no, !ep čin vza emnosti in pijetete. Podane pesmi odlikuje zlasti bogata pokrajinska svojstvenost in čuvstvena razgibanost. V prvem delu :e zbor izvaja' »Prolog iz opere »Strašni Dvor« s julijem in spremljevanjem klavirja; sledile so: »Kosciuczko pod Raclavicami« od Nowowiejskega in vsa vesela »Krčmarica« od Galla. V 2. delu nam je zlasti trajala »Materi« od Lipskega, ki prikazuje vso toplino materinske ljubezni; peli pa so čestiti gost e še Lachmanovi »Dve usodi«, Marekovo »Koračnico tatinskih hajdukov« in Soltysovo pomladno ritualno pesem »Mlado leto«. Učinkovitost zbora je naraščala od pesmi do pesmi. Tretji del nam je pokazal folklor-10 posebno zanimivo narodno zabavo iz krakovske okolice »Binkošti« od Wa-levvskega, vso mistično-grozotno, melodramatično »Večni vam mir« od X. Rizzija, nastroja bogato »Temni gj)zd spi« od Kopyscinskega, ki je sam član zbora, in kar skraja »Poletno noč«, na koncu pa »Serenado« od Valeskega z lepo zamislijo oddaljenega, skritega kvar-leta. Konečne pesmi so zopet pričarale vzdah miline zasnežena širne Poljske; Gali; »Staro poljsko priznanje ljubezni«, narodno pesem iz Velike Poljske od Ka-mienskega, Wiechowiczevo »Šlezko melodijo«, narodni ples »Mazur« od Gar-businskega in razboriti »Krakovjak« od Walewskega. V ognjevitem zanosu so iskreno pozdravljeni in s cvetjem obsuti poljski bratje še odpeli ob gromovitem pritrjevanju »U boj« od Zajca. Odličnemu poljskemu pevskemu društvu kličemo prisrčno; »Hvala Vam za lepi, užitek in na svidenje! Ali sme na koncu poročevalec izraziti še skromno željo, da naj bi se vendar ob takih prilikah dal gostom na razpolago dostojen klavir, ne pa klavern rekvizit, ki so mu že ohromeli udi?! A. K. Drobiž iz Radvanja Sklep šole. Na Vidov dan bo sklenjeno letošnje Šolsko leto. Predpol-dan bo običajno služba božja in slavnost V šoli, popoldan se bo pa spored nadaljeval. Pri nas je tradicija, da okrajni šolski odbor pogosti vso deco. Deca se zbere ob določeni uri na šolskem prostoru, kjer jim agilni odborniki razdelijo razne jestvine, za kar se jim deca zahvali z nastopom. Na ličnem odru predvaja deklamacije, pevske točke in kratke igrice. Res lep običaj. Pri tem pa ima mnogo truda naše učiteljstvo, ki poleg obširnega učnega programa izvežba tudi učence za ta tradicijonalnl nastop. Vsa čast! Kot zaključna točka programa bo letos nastop radvanjske sokolske dece, ki bo nastopila prvič in bo pokazala lične proste vaje. Zato stariši, pohitite, da vidite svojo deco kot vrle sokoliče! Rdeči križ. Tukajšnji pododbor R. K. Studence s predsednikom gosp. Vi-zoviškom r.a čelu se je odločil, da prirodi dne 5. iuiiia na vrtu gosp. An- derla veliko poletno veselico, katere čisti dobiček je namenjen revnim in bolehnim otrokom. Otroci bodo šli na počitnice in sicer z R. K. v Studencih. Naši požrtvovalni in človekoljubni člani že pridno delajo in nabirajo podpore, da bodo lahko čim več otrok poslali na letovanje. Krasen uspeh sta dosegla na nedeljski kolesarski dirki koturaškega pododbora v Mariboru člana našega kolesarskega društva »Poštela«. Na 74 km dolgi progi je prišel pri senjorjih gosp. Faninger tretji na cilj in gosp. Ružič drugi pri junjorjih. Obema čestitamo k uspehu! Vlom. Pred kratkim so vlomili neznani zlikovci v tukajšnjo mrtvašnico ter v shrambo »Pogrebnega društva«. Nadejali so se obilnega plena, a so se zmotili. Odnesli so le škropilnico. Tombola bo v kratkem v Radvanju in sicer jo priredi naše agilno gasilno društvo v svrho odnlačitve novega gasilskega avtomobila. Stavbena sezona. Vse zida. Hiše rastejo kakor gobe po dežju. Povsod vidiš marljive delavce, ki mešajo beton in že raste kvišku zid. V kratkem bo vse polje zazidano, tako, da bo Radvanje komnaktna vas. ne pa tako raztresena, kakor je sedaj. mariborsko qlečalirxe Četrtek. ?5. iunija ob 20. uri »XYZ«, ab. A+C. Povišane dramske cene. Gostovanje članov Nar. kazališta v Zagrebu. Zadnja predstava v sezoni. Danes zednia predstava! Gostovanje Zagrebčanov 1 Gostovanje zagrebške drame. Sinoči so gostovali člani zagrebške drame Božena Kraljeva, Dubravko Duj-šin, Mato Grkovič in Josip Pukšic z originalno in zanimivo Klabundovo komedijo XYZ, ki jo je zrežiral šele te dni umrli Ivo Raič. Gostje so nam nudili prav lep večer in pokazali, da je upravičen sloves, ki ga uživa zagrebška drama v celi državi. Občinstvo, ki je vkljub p6zni sezoni vendarle skoro čisto napol-n;,c gledališče, je prav obilno nagradilo drage goste z burnimi aplavzi že koncem prvega in drugega dejanja, zlasti pa tudi ob koncu igre. Upamo, da bodo tudi Zagrebčani znali ceniti te odkrite bratske simpatije našega občinstva in da bodo povodom kakega morebitnega zopetnega 'gostovanja naših igralcev v Zagrebu pokazali tudi za nas več bratskih simpatij, nego se je to zgodilo nedavno, ko je gostovala tam mariborska drama, pa razun zagrebških igralcev in nekaj Slovencev sploh skoro ni bilo publike, češ da slovensko ne razumejo. Preorijen tacija Zagrebčanov v tem pogledu je nujno potrebna, in nadejamo se, da bodo vrli člani zagrebške drame k temu tudi po svoje pripomogli. Zato jih prav iskreno pozdravljamo v naši sredi in jim tudi za nocoj želimo polno gledališče. S. Koncert češke glasbe v radio. Ta teden bodo poslušalci radia imeli priliko, slišati češko glasbo v izvajanju najboljših čeških moči. Že večkrat se je pri nas pisalo o neštetih možnostih, ki jih radiu nudi plošča. Ves ta koncert se bo namreč predvajal v studiu Radio -Ljubljana na ploščah. Smrtna nesreša na Dravi Enega čolnarja odnesli valovi, drugi rešen. Sinoči okrog 20. ure, ko se je najbolj razgibala večerna promenada, sta bila oba pločnika državnega mostu v hipu tako zasedena od številne množice, da je bil promet na piočnikihi nemogoč. Ob desnem mostišču starega dravskega mostu ob pobočju pod Hochmiiller-jevo tovarno olja sta namreč v kritičnem času, potem, ko sta srečno prevozila Dravin tok s Pristana do označenega mesta, hotela dva mizarska pomočnika 26-letni Josip Dvorak in 20-letni Ervin Motzer, oba uslužbena pri mizarskem mojstru Viherju na Koroški cesti in oba stanujoča na Pristanu, preskrsiti svoj čoln, katerega sta nedavno sama izdelala. Od mostiča sta se drzno spustila v grozni vrtinec ob prvem mostovnem stebru. Živahni Ervin, ki je po izpovedbi očividno več kot preveč akrobatsko žongliral nad vrtincem, je povzročil, da se je čoln prevrgel... V hipu sta bila čolnarja v vodi, pokopana od valov, čl' ič pa, katerega so reševalci po daljšem naporu ujeli, je prevrnjen plaval par sto metrov od kraja nesreče dalje. Reševalci, med njimi čolnar Berdauj Ivan, ki so stopili takoj v akcijo, so blizu levega mostiča železniškega mostu potegnili iz Drave napol živega Josipa Dvoraka, ki si je z veščim ruvanjem nekaj časa sam pomagal, Er- Motzer pa je postal žrtev Drave, ki je zadnje dni vsled deževja zopet narastla, in niso mogli njenega trupla do danes najti. Vest o nesreči se 'e že sinoči razširila po mestu. — Oba ponesrečenca, tako rešeni Tosip Dvorak, kakor megov drug Ervin Motzer, ki je postal žrtev Drave, sta bila strastna vodna športnika. Zakon o promefnem osobju. Včeraj je bil objavljen toliko pričakovani zakon o prometnem osobju, ki ureja na osnovi splošnega uradniškega zakona službene odnošaje nameščencev že leznic in drugih državnih prometnih u-stanov. Stem je rešeno tudi to pereče vprašan:e in urejen položaj naših vrlih železničarjev. Zaključni izpiti na državni trgovski akademiji v Mariboru. Pod predsedstvom g. ravnatelja Mateja Dolenca so se vršili od 10. do 23. junija zaključni izpiti, h katerim se je prijavilo 29 kandidatov in kandidatinj. Izpit so napravili z odliko: Ančič Milena; s prav dobrim uspehom: Škarabot Franjo, Urbas Erna, Plesničar Marica, Ličen Nada; z dobrim uspehom: Vitez Stanko, Mlaker Karol, Duh Alojz, Klu-bička Premislav, Kotnik Helvik, Hora-ček Fedor, Černe Drago, Legat Micka, Purkeljc Franjo, Vošnik Marica; z zadostnim uspehom: Korošec Mihael, Lobnik Ivan, Marguč Edvard, Thaler Gabrijel, Šinigoj Marija, Radej Vilibald; 5 kandidatov je bilo odklonjenih za eno leto, trije kandidatje pa so reprobirani za 3 mesece. N~ zasebnem ženskem učiteljišču šol. sester v Mariboru je uspeh koncem šol. leta 1930-31 naslednji: v 5 razredih je bilo 151 učenk (36, 32, 29, 30, 24), od teh jih je izdelalo 20 z odličnim, 115 s prav dobrim in 12 z dobrim uspehom. 4 imajo popravni izpit, padla ni nobena. — Na vadnici tega zavoda je bilo v 4 razredih 206 učenk, 101 je izdelala z odličnim, 62 s prav dobrim, 27 z dobrim in 14 z nezadostnim uspehom. Na 2. drž. dekliški meščanski šoli (v Cankarjevi ulici) bo vpisovanje učenk-novink na Vidov dan po maši ter 29. in 30. junija tl. od 8. 12. ure. Učenke naj prinesejo seboj1 zadn : šolski izkaz, krstni list in potrdilo cepljenju koz. Ubožne učenke dobijo šoli šolske knjige ter opoldanske Lano. Učni uspehi na deški meščanski šol! v Mariboru v pravkar minulem šolskem letu jej sledeč: v 1. a, b, in c razredu so od 127 izdelali 103, od teh 6 z odliko, i5 jih ima ponavljalni izpit, 9 jih je padlo; v II. a in b razredu od 72 izdelalo 60, 7 z odliko, 7 jih ima popravni izpit, 5 jih je padlo; v III. a in b razredu od 56 izdelalo 44, 3 z odliko, 7 ima popravni izpit, 5 jih padlo; v IV. a in b razredu od 57 izdelalo 50, 4 z odliko, 7 ima popravni izpit. Skup ni uspeh: od 312 učencev jih je izdelalo 258 20 odlično, 36 jih ima ponavljalni izpit. 18 jih je padlo. Uspeh je časten. Moška podružnica CM družbe v Mariboru si vsled sejnega sklepa z dne 22. t. m. u-soja opozoriti vse podrumice-posestri-me ob severni meji, kakor tudi podružnice SPD v severnem pasu naše drža* ve, naj — enako kakor lansko leto — pripravijo in zažgejo na predvečer praz* nika sv. Cirila in Metoda kar najveličast nejše kresove v bodrilo našincem in v dokaz sosedom, da se bolj nego kdaj zavedamo svoje narodnosti ter vemo ceni* ti zasluge naših slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, ki sta se 1. 861. kot \ elika idealista odločila posvetiti vse svoje življenje razširjanju krščanstva in kulture med panonskimi Slovenci in Mo* r-vani. — Organizatorji kresov naj pošljejo zadevna poročila v svrho objave v -e dnevno časopisje. Odbor moške Clrll-Metodove podružnice v Mariboru je na svoji seji dne 22. t. m. konštatlrai. da je na Pohorju (Stara glažuta) kraj s 17 šoloobveznimi otroki, ki zaradi oddaljenosti 12 km od bližnjih šol istih ne mo rejo obiskovati, pač pa bi se jih dalo poučevati doma. Treba pa tem otrokom ’ njig in drugih učnih pripomočkov. Ker so večinoma ubogi, prosimo starše šol. otrok, ki so letos absolvirali I. razred, n: ' ’-’>iejo že rabljene Prve čitanke ter jih do 3. julija pošlje;o z naslovom v trgovino Fr. Majer, Glavni trg 1. — Pro-•i "^"karno sv. Cirila v Mari-bo: , naj daruie za uboge pohorske 0-ti jke vsuj 20 kom. Majcenovih čitank. Te čitanke ter kakih 20 tablic s pisali r eso odborniki v nedeljo dne 5. jul. 1,8 P^ho- s ter iih tam ubon-im šoloobveZ' nim otrokom porazdeli. Darovalci bodo s te n storili pomembno dobro delo, za kar se jim odbor moške CM podružnice vnaprej zahvaljuje. Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminul v Mlinski ulic; št. 47 po daljši bolezni 77-Ietni delavec Belšak Jakob. Pogreb bo v soboto ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini priredi v soboto 4. jul. ob 8. uri zvečei v gostilni g. Kličeka pri »Treh ribnikih« zabavni večer z godbo, plesom, petjem itd. proti zmerni vstopnini v dobrodelni namen. Na Peco pohite mariborski planinci v nedeljo zjutraj ob 5.40 in se vrnejo v pondeljek zvečer. Prijave za rezerviranje prenočišč spre;ema do petka dopoldne pisar* na Putnika. Naučite le pravilno pravilnih zračnih in solninih kopel To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z NIVIA-CREF1E NIVEAULJE NIVEA CREMEt Din S*> do 22*. NIVEA OLJE; Din 33*- do 3S*- Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit. Ohole prepreči solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NlVKA-CRi:MA učinkuje pri vročini hladno. NIVEA-OLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pr»d prehladom. Ne solnčite se nikoli 1. mokrim telesom in se vedno prej namažite! XXXVI Jugo*!. P. BEIBITOORF * Co V M a r I So r u, ffne 25. VI. 193?. faarifiorsft! V E C f R V I K Julra Poklic in zdravje človeka Sfran S. Vsak poklic ima svoje dobre in slabe strani, najslabše pa je, če se ta slaba stran tiče človeškega zdravja. Na žalost ie takih poklicov precej. Pri nekaterih Poklicih se širi bolezen potom organov dihanja in prebave (delavci, ki se pečajo s svincem, fosforjem, v kamnolomih itd.), večinoma se pa izražajo slabi mplivi posameznih poklicov, v boleznih kože. To so posledice dražljajev vsled vročine in mraza, svetlobe, elektrike, vlage, suše, Pritiska in trenja, raznih vrst prahu, kemijskih snovi itd. Pravzaprav je malo Mklicov, ki bi človeškemu zdravju, ^edvsem koži, ne škodovali, pa bodisi Poljedelstvo in gospodinjstvo, posebno Pa različne panoge industrije. Koliko imamo v vsakdanjem življenju posla z bencinom, petrolejem, katranom in z njegovimi derivati! Vse to povzroča veliko število kožnih obolenj. Dunajski vseučiliščni profesor dr. Op-Penheim je dognal, da se pojavi od vseh bolezni, ki so posledice poklica, 57% na koži; od teh so najčešči ekcemi, ki znašajo 20%, tako, da ima vsak peti človek,, ki trpi na kožni bolezni, ekcem vsled Svojega poklica. Imamo dvoje vrst poškodb, ki so v 2vezi s poklicom: znaki poklica in borzni vsled poklica. Znaki poklica so lahko prehodni in tra ni. Prehodna znamenja s°: obarvan e kože, spremembe na noh-Hh, pigmentiranje. tvorba žuljev itd.; do-vim so trajni znaki: razširjene krvne ži-'e- brazgotine, tetoviranje itd. Razlikujemo tudi različne bolezni, ki s° posledice poklica. Zdravniki jih dele, v Zvezi z njihovimi povzročitelji, v borzni, ki so nastale: 1. vsled fizikalnih dražljajev (vročina, mraz, elektrika, rontgen in radij); 2. vsled kemijskih uplivov (kisline, alkalije, soli, vode); 3. vsled infekcij; nadalje bolezni žlez znojnic in lojnic, bolezni nohtov, nabrekline in vnetja kože in povečanje ali izginianie gotovih tkiv, ki sestavliaio kožo. To so stvari, ki se tičejo v prvi vrsti zdravnika; važne so pa tudi za krimina-lsje- ^er se na podlagi znamenj vsled »oklica lahko čestokrat aenoscira kako lepoznano osebo. Prave bolezni vsled 'oklica so pa važne tudi iz ekonomskih razlogov, ker so take osebe dalj časa nesposobne za delo (opekline in ekcemi). Gotove bolezni pa lahko povzročijo tudi smrt (rak vsled poklica). Nekatere bolezni povzročajo trajno spačenost doti-čne osebe, posebno zato, ker se redno javljajo na licu in rokah (opekline vsled kemikalij in bolezni žlez znojnic). V vprašanju zdravljenja teh bolezni imajo besedo v prvi vrsti zdravniki. Razen njih pa tudi kemičarji in različne socijalne institucije, kakor bolniška blagajna, inšpekcija dela, delodajalci in nastavljena. Tu je treba delati po znanem zdravniškem principu. je boljše bolezen preprečiti, kakor Iraviti. Preprečiti pa zamoremo mnoge bolezni s primernimi profilaktičnimi merami. Pri poklicih, kier obstoja nevarnost opekline, je potrebna primerna obleka in očali; pri ekcematoznih boleznih, ki nastanejo vsled tvarine, ki draži kožno tkivo, je treba iskati kemikalije, ki ne bodo dražile v toliki meri; pri infekcijskih boleznih je potrebna primerna desinfekcija itd. Če je pa bolezen že nastopila, je treba takoj poiskati zdravniške pomoči. Dr. Op-penheim je delal na tem področju že kakih 30 let, našel je in vpisal nekoliko novih tipov bolezni vsled poklica, tako predvsem odpadanje nohtov peric; posebne opekline delavcev, ki lijejo kovine; vnetja kože, ki se pojavijo pri vrtnarjih, ki obrezujejo gotove cvetlice; tipične izpremembe nohtov pri delavcih, zaposlenih pri proizvajanju patronov; pri delavcih svetilnega plina in inštalaterjih se guli koža; delavcem, zaposlenim z nečistim vazelinom, narastejo bradavice itd. Dr. Oppenheim je potrdil tudi dejstvo, da obolijo delavci, ki so zaposleni s katranom, na raku. Kaki so vzroki bolezni vsled poklica? Dunajski zdravnik odgovarja, da je deloma vzrok prevelika občutljivost kože še važne\šo vlogo pa igra tzv. ekspozicija, t. j. poškodovanje roženičnega in lojnega slo a kože vsled vročine, načina čiščenja in ran. Lahko torej rečemo, da ni poklica, vsled katerega človeško zdravje ne bi moglo trneti Vidimo pa, da smo v mar sičem krivi sami. vsled svoje nemarno st! in nepazljivosti. Sokolstvo Premisli uedno čobro, kaj boš pouedal! Nič ni tako nevarno, kot izreči svoje 'pnenje, ne da bi prej temeljito razmisli-o čem in s kom govorimo. Najnevarnejši organ našega telesa je — jezik. Lahko nam napravi največje neprijetno- 1. IIUJ.MM.VI IIHJ* VVJV .j-. stt v življenju Kar se izreče, ostane to cuje vsak. Koliko slabega je že povzročil na svetu jezik, baš on se navadno preveč žuri in prehiteva misli. Pravzaprav bi pa moralo biti baš nasprotno. Vse je treba dobro premisliti, predno se Izreče, ali paje bolje sploh molčati. Moški ka or zenske greše v tem oziru, vendar moški mnogo manj. Oni se medsebojno zdebatirajo, ne da bi ta debata Pustila sledove kake mržnje. Zenske so v tem oziru občutljivejše. Pri njih se beseda mnogo bolj vkorenini. Mnogokrat je bila ena ali druga beseda izrečena v šali in mišljena najboljše, vendar i® zapustila pri onem, ki smo mu jo izrekli, sledove neprijateljstva, bolesti ali Užaljenosti. Cesto zavede jezik človeka, da pove, kar mu, leži na srcu. To ni vedno dobro, nasprotno jako slabo. Ni glavno, da oderemo svoje srce — da si ga olajšamo. Koliko smo s tem, da smo povedali, kaj ftanr leži na srcu, ugodili onemu, ki smo J11* to povedali in ga vznemirili?! Na ‘*lost vznemirjamo svoje bližnje, a pri .em je najvažnejše, da smo največ ško-°°vali sebi, Družabno življenje zahteva od nas, ,a smo drug proti drugemu obzirni. Na em temelji naše medsebojno in družab-n° življenje. t ^ren* rnoramo biti napram onim, ki , nas žele — svojim najbližjim in na i!™* prijafe^em- Ce opozorimo koga katero njegovih napak, moramo biti 5al£5 PMV^ni’ da Ea niti najmani ne se tu P°vedati, kaj se K S Akai ne’ g!avno le. da vse-izrečemo besedo, temeljito razmislimo, kaj bomo rekli. Znati brzdati svoj jezik, pomeni ustvarjati sam sebi svojo srečo. Rfrika brez romantike Ko smo še sedeli v šoli sklonjeni nad zemljevidom Afrike in poslušali široko odprtih oči pripovedovanje učiteljev o naporih Livingstona in Stanleya pri raziskovanju Afrike, smo si v duhu želeli videti nekoč to zemljo slonov in tropi-čnili gozdov, kjer gospodarijo pigmejci s svojimi strupenimi pšicami. Centralna Afrika ie bila za nas torišče, kjer še ni stopila noga belega človeka in kjer je še vse tako, kot je ustvarila mati priroda. V današnjih časih so se spremenile sanje in razmišljanja mladine v mnogih pogledih. Tako tudi o pravem položaju v centralni Afriki, kljub temu, da ne odgovarjajo naši zemljevidi daleko pravemu stanju razmer v tamošnjih pokrajinah. Centralna Afrika je postala za civilizirani svet danes ravno tako dostopna, kakor je Rivijera, ter razpolaga z večjo mrežo železnic in krasnih avtomobilskih poti, kakor marsikatera balkanska država. Preko noči je zrastlo na mestu nekdanjih zamorskih vasi nebroj novih mest s pridobitvami moderne komunalne politike. Ne manjka od električne razsvetljave preko vodovodov in krasnih in razkošnih trgovin pa do najvzornej-. sp°rtnih igrišč prav nobenih pogo-v\-Za- , . nje civiliziranega Človeštva. raje, kjer so gospodarili pred leti še slom; roma danes na stotine avtomobilov in avtobusov s tisočerimi turisti, ki si ogledujejo tropično živalstvo samo še v narodnih parkih, ker so ga drugje že davno vsega postrelili, Ni ga menda že vec koščka centralne Afrike, ki še ne bi bil znanstveno raziskan ter so zemljepisne karte angleške kolonialne uprave boljše, kakor v marsikateri evropski držav) 10. župni zlet Predprodaja vstopnic za akademijo pri br. Burešu in Majerju od četrtka naprej. Prijave o udeležbi na župnem zletu ki so prispele župnemu načelstvu, so podale sicer čisto lepa števila, toda daleko ne odgovarjajo številom, ki bi jih upravičeno pričakovali na osnovi številčnega stanja sokolskih pripadnikov v naši žu-pi. Zato napnite zadnji teden vse sile in poagitirajte, da dovedete čim večje število naših pripadnikov ter prijateljev Sokolstva; kdor ne more nastopiti kot telovadec, naj se udeleži zleta vsaj kot gledalec! Matična društva naj skrbe, da bodo Sokolske čete zastopane v čim večjem številu vsaj v povorki; tudi najmlajše! — Po potrebi naj telovadcem in telovadkam, zlasti pa tekmovalcem in tekmovalkam priskočijo s podporo na pomoč edinice. Izdajamo vam zadnja navodila: 1. Ministrstvo saobračaja nam ni dalo na železnici 75% popusta; zato se poslu-žite olajšave, dovoljene z znanim pravilnikom. Zberite se v skupine po naj manj 10 oseb in potem imate na železni ci 50% popusta. Vodja skupine mora imeti v dvojniku »Uverenje« po predpisanem vzorcu. 2. Kdor je priglašen za skupno prenočišče, si prinese seboj po možnosti rjuhe ter toaletne potrebščine (milo, krtače itd.)! — Priglašance za skupno prenočišče bodo pričakovali v Mariboru na ko lodvoru bratje z belim trakom na levem rokavu (z napisom »Stanovanjski odsek«), 3. Obed bo po 10 in 12 Din (v Narodnem domu, pivovarni »Union« in pri »Frančku) ter po 12 in 15 Din (v hotelu »Orel«, »Mariborskem dvoru« in »Grajski kleti«). Nakaznice za obed se bodo dobile 29. junija med 8. in 9. uro zjutraj na letnem telovadišču v paviljonu označenem v to svrho. 4. Povorka začne korakati ob 'A 11. uri. Vsi, ki so ie nameravajo oz. morajo vdeležiti, morajo biti brezpogoino ob 10. m na letnem telovadišču Sokola-mati-ce. Da ne bo nobenega brata v kroju, ki bi bil zasačen izven povorke! Tak ima pričakovati disciplinarni postopek! 5. Za povratek sta zaprošena posebna vlaka proti Prevaljam ter od Ormoža proti Mur. Soboti in imamo zagotovilo, da oba vlaka bodeta dovoljena. Sokolski župni tabor v Logarski dolini se vrši od 5.-26. julija t. 1. Ker še nekatera društva niso poslala prijav, prosimo, da iste v naikrajšem času pošljejo, ker se na zakasnele prijave ne bo mogio ozirati. Ker še bo nekaj mest prostih, se bo vzelo na taborenje pod istimi pogoji kakor naraščaj tudi nekaj moške dece nad 10 let stare. Društva odnosno stari-ši, ki nameravajo poslati svoje otroke v tabor, naj javijo to župni upravi do 1. juli;a. Podrobna navodila se bodo društvom poslala v teku tega tedna. Ker je število članic in ženskih naraščajnic do-voljno, se bo vršilo taboren!e za ženske oddelke od 26. julija do 15. avgusta. Vsem edinicam Sokolske župe Maribor. Pozivam vse one bratske edinice, ki še do danes niso poslale popisa članstva in naraščaja po stanju dne 31. 12. 1930, da jih nemudoma predlože žup ni upravi. Popisi morajo biti pisani na tiskovinah (sav. obr. št. 1), v dvojniku, ločeni po oddelkih, čitljivo pisani (po možnosti s pisalnim strojem) in po abecedi. Povdarjam, da je za popis merodajno stanje dne 31. 12. 1930, kar naj se tudi označi v popisu. V zadnji stolpec popisa napišite savezne katastralne številke, v kolikor so znane, sicer pa pustite stolpec prazen; nikakor pa ne spadajo v to rubriko številke društvene kar toteke! Koncem vsakega popisa naj se označi Številčno stanje dotičnega oddelka. Za moško in žensko deco ni treba poimenskega popisa, ampak naj se navede samo številčno, koliko je moške in koliko ženske dece. Glasom »Uputstev o vodjenju katastra« (glej »Organizacijo«) morajo sokolske edinice voditi tudi kartoteko za moški in ženski naraščaj in jih prijavljati ter odjavljati tudi Savezu SK.I potom župe. Opozarjam, da je vodstvo kartoteke zlasti za moški naraščaji posebne važnosti radi poznejše potrdit ve uverenj za vojaške oblasti. Sploh pa naj društveni matrikarji točno in pazljivo pregledajo kartoteko, ali je vse v redu, zlasti v pogledu saveznih katastral-nih številk. — Župni matrikar. Zrakoplovna šola v Divuljah. MSZ opozarja vse one, ki se zanimajo za študij v pomorsko-vazduhoplovni šoli v Divuljah pošta Trogir, da prilože prošnji potrdilo pristojnega društva, da so člani SKJ. Natančnejša pojasnila o pogojih sprejetja itd. dobe v župni pisarni. Potovanje v Pariz. Savez SKJ je poslal na župe naslednjo okrožnico: »Vsem bratskim župam! Zelo je verjetno, da nima mnogo sester, ki bi se rade udeležile ekskurzije našega Sokola v Pariz, svečanega sokolskega kroja. Ker bi imele sestre z nabavo kroja in s stroški potovanja preveč izdatkov obenem, je JO Savezu SKJ sklenil, da morejo sestre, ki nimajo kroja, nastopiti v narodnih nošah. Razume se, da morajo biti narodne noše kompletne tako, kot odgovarjajo kraju, ne bomo pa dovoljevali take ^mešanice, da bi bila polovice narodne noše, poleg nje pa svilene nogavice ir francoski lakasti čevlji. Bratje pa morajo imeti brez izjem? predpisane sokolske kroje.« Spori Izid mednarodnih rokoborb v sredo 24. t. m.: Prvi par sta tvoriia Orzsowsky (Poljska) in Manoj-1 0 v i č (Jugoslavija). Tudi tokrat je sim patični in mirni Jugoslovan pokazal svoje visoko znanje. Popolnoma odprta borba je ostala v 25 minutah neodločena, Kot druga sta nastopila v odločilnem boju Belič (Bolgarija) :Č o n t a s (Sed-mograška); po 34 minutah je sigurno zmagal Belič. Senzacija je bilo revanžno odločilno srečenje med Bognerjem (Madžarska) in Tom S ay er jem (J. Afrika). Po poteku 42 minut je Sayer že vidno izmučenega Bognerja presenetil in s polunelozonom položil na hrbet. Za danes je določen sledeč spored: 1. Šot-ler (novodospeli atlet iz Ljubljane): Frank (Saksonsko), 2. Č o n t a s (Sed mograška) :M a n o j 1 o v i č (Jugoslavija), 3. Belič (Bolgarija) : O r z s o w-sky (Poljska) odločilen boj. ISSK Maribor:Atletik SK (Celje). Druga semifinalna tekma za prvenstvo LNP se vrši v Mariboru dne 5. julija Concordia prvak tekmovanju lahkoatletskih moštev. Upravni odbor JLAS objavlja naslednji končnoveljavni vrstni red v tekmovanju lahkoatletskih moštev za prvenstvo Jugoslavije: 1. Concordia (Zagreb) 78.921.86 točk, 2. Hašk (Zagreb) 78.204.78, 3. Primorje (Ljubljana) 46.894.92, 4. Pančevački SK 26.767.16, 5. Ilirija (Ljubljana) 22.906.74, 6. BSK (Beograd) 17.910.86, 7. Jugoslavija (Beograd) 17.028.61, 8. Marton (Zagreb) Kolesarska dirka za prvenstvo Dravske banovine. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije priredi v nedeljo dne 5. julija kolesarsko dirko «a prvenstvo Dravske banovine na progi Ljubljana - Celje - Maribor (136 km). Start ob 6. uri pri km 1.200 na Dunajski cesti v Ljubljani, cilj v Mariboru pri mestnem vodovodu. — 3ravico starta imajo vsi člani klubov Dravske banovine, kateri so včlanjeni v pododborih KoturaŠkega saveza kr. Jugoslavija. Prijave sprejemajo posamezni pododbori. Prijavnina znaša Din 5.— za dirkača. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vozi se po določilih dirkalnega pravilnika KoturaŠkega saveza kpijfevi-ne Jugoslavije. Motoklub Maribor priredi v nedeljo in pondeljek dne 2S. in 29. junija t. i. izlet v Maria Zeli (Avstrija). Start bo v nedeljo zjutraj ob 4. uri v Vlariboru na Glavnem trgu, vrnemo se Pa v pondeliek popoldne, tako da bomo zvečer v Mariboru. Proga gre preko Graz-a, Bmck-a in preko Seeberg-a, ki je znan po svoii strmini, in bo to eden najlepših letošnjih izletov. Predp.6ro.rrr': potni list in triptik! Posebne prli:. ■ c tršo potrebne. - Udelcvenci tv se ’Y-sijo pri startu rojstvu e.« I' «™rmral g^ij/^tvoem^rcu ‘'"m”1' ?! b° F5J ŠlVlM eprlšeVaeT “ffi^ollOTaTiale'M* -Nel Bile so besede prekletstva, k, so ml opallle «• videl!.. - ”r “ Pa b°m kakor nrnvife bi vas ubil na mestu « srce‘ ^ekli ste' gosP°d. da grem na morišče s pri- . Malodušno je izpustil Lantnč menihovo roko, ki »Pazite nase! Obleka, ki jo nosim,'je posvečena,« voljen jem grofa De Monklarja.« inrlf1 rekel sem vam y •* naza|; zamaha »Vprašam vas zdaj, ali niste takrat lagali.« »^er molči gospod tako trdovratno*« je tzprego* »Ubil bi vas«, je povzel mladenič, »kakor stekle- »Služabnik božji ne laže nikoli.« vorii Manfred, »se lotimo zdaj vprašanja njegovi »a psa, ne da bi me le količkaj spekla vest; narobe! *Pazlte dobro,« je povzeLantnčz «drn°s . „ , , , „ „ S tem bi storil vsemu človeštvu večno dobroto.« ob,1,a meniha kakor led, »in pomnite, da zahtevam Lojola se je zdrznil, a ni rekel besedice, zavedaj« Lantnč ie hi! res strašen v tem trenutku od vas P°Polne resnice in hočem, da govorite iz dna se dobro, kako mogočna sila je VČasi v molčečnosti Skopil je k menfhu, ki ”e le umaknil smrtnobled, svoje vesti. AH je bil grof De Monklar nemara pri- in brezbrižnosti, iščoč Manfreda z zbeganim pogledom, kakor da bi siljen, da je moral privoliti?... Povejte, če je tako, »Mislila sva že na to, da bi Vas izpustila V Paga hotel prositi zaščite potem vas poznam zdaj dovolj, da vem, kako ste za- rlzu — seveda šele potem, ko bi 3e spravila Iz ob* »Ne bojte se ničesar!« se je nasmehnil Manfred vlli besedo privoljenje... Kako je torej privolil ve- sega vaše zlobe. Toda pomislila sva, da bi naju pre* porogljivo. »Mi rokovnjači smo vajeni spoštovati da- Uk! profos? To je, kar hočem vedeti.« klinjali Parižani po vsej pravici... V ujetništvu val no besedo. Vaše življenje je varno, ker Je Lantnč živ.« »Kdo si more laščati, da pozna prave vzroke člo- pa tud! ne marava držati, ker nisva takšne mučitelj* Lantnč se je ustavil in si z roko otrl znoj, ki mu veškega ravnanja!« ske nature kakor vi in vam enaki... In nemara bi še je tekel po čelu. »2e vidim, da se ne razumeva. Povedal bi vam pok- . ;;; s svojimi pridigami vrle ljudi, ki bi vam jih »Da,« je dejal. »2i Ervljenje se vam ni treba ba- nekaj, gospod. Moj prijatelj Manfred, k! stoji tu pred postavila za stražnike.« ti... Kar se pa tiče vaše prostosti, se še pomenimo.« vami, je srečal pravkar na ulici grofa Monklarja...« Lojola je molčal Se VedhO. Kakor hitro je Lojola slišal, da ga ne bodo ubili, Lantnč se je prekinil in zasopel globoko, kakor Samb roke je bil prekrižal in zaprl oči. je zaigral na njegovih ustnicah’ peklenski smehljaj. da ga nekaj tišči... Nato je povzel: Manfred je nadaljeval: Dvignil je glavo in se postavil v melanholično »Ali veste, kaj je opazil Manfred?« »P.i storiva vsem po volji, sva sklenila samo, od» potzo. »Čakam, da mi povesti vi!« je odgovoril Lojola vesti Vas iz Pariza.« »Zelo mlada sta še oba,« je dejal, »in odpuščam drzno in hladno. »Pripravljen sem!« je vzkliknil nehote Ignacij D« vama krivično sodbo, ki jo izrekata o človeku, ki bi Lantnč je prijel meniha za roko. Lojola. * ga morala spoštovati zbog večjih razlogov. Toda ne »Grof De Monklar je zblaznel!« Je dejal s hrlpa- »Kokarderjti in Fanfarju, ki vama ju predstavljan* zdi se mi primerno prerekati se z vama o dejanjih vim glasom. »Zblaznel! Ali slišite? Ali razumete? tu. le nnmeniena čast, da vas spremita,,.« lndaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik izdalatella in urednik; PRAN > /.< >\ IC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA V Maribor