LIGA NARODOV NAJ m-.H« BI POSREDOVALA Skrajno napetost med Francijo in Italijo. — Mednarodni publicist, Wickham Steed priporoča posredovanje Lige narodov. LONDON, Anglija, 29. junija. — Skrajna napetost vlada med Francijo in Italijo. Neznaten vzrol^ lahko zaneti ogenj na eni ali drugi strani Alp. Lahko pride celo mednarodni mir v nevarnosti. Radi tega bo priporocalWickham Steed, mednarodni publicist jutri v The London Times, da se povabi Ligo Narodov, da ona posreduje. I ako Francija kot Italija, čeprav sti obe članici Lige narodov ter sti obe podpisali Kellogg-ov dogovor, slediti po mnenju Mr. Steed-a stari rimski prislovici: Ako želiš miru, pripravljaj se na vojno. Tega pregovora se je poslužil tudi fašistični finančni minister Bosconi. Tlie I imes izvaja, da so sicer znaki nasprotstev pri obeh narodih številni, da je pa prave vzroke težko zapopasti ter ležijo ti v narodnem stremljenju ter zemljepisnem položaju obeh narodov. nov suhaški načelnik v new y0rku Zvesto veruje v prohi-bicijo. Danes zasede mesto prohibicij-skega načelnika v New Yorku And-drew MacCampbell. Načelnik je strasten pristaš prohibicije ter je izjavil, da bo deloval z vsemi silami nato, da se bo izvajalo prohibi-cijsko postavo v tem mestu tako uspešno kot se jo izvaja drugod. Pripravljene že ima tudi načrte za osušenje celega New Yorka. ubil pastorja in svojo ženo - Ostal brezbrižen ko je žena umrla. NIAGARA, FALLS, 30. junija. — Frank Rossa ni prav nič vznemirila vest. da je njegova žena podlegla ranam, ki jLh je prejela od njega "Dobro", Je bilo vse, kar je rekel v okrajni ječi, d očim so jetničarji domnevali. da ga bo vest potrla. Tudi smrt pastorja ni vznemirila njegove vesti. Vidi se pač, da je izvršil umor popolnoma hladnokrvno. O pastorju je rekel, da mu je ukradel ženino ljubezen. "Izrabljal je mojo bolezen, da je lahko obiskoval mojo žen>. Sestajala sta se, ko sta domnevala da nisem v bližini. Pa sem Ju le zalotil in popolnoma sem zadovoljen s tem kar sem storil". materinstvo v£č kot baronski naslov FLORCNCA, 30. junija — Pred kratkim je obiskal Mussolini Flore nco ter povabil k sebi mestne ve-likaše. Dame iz aristokratske družbe. ki so bile poučene, da Mussoli-ai menda ne da preveč na aristokratske naslove, so pri predstavitvi svo) naslov opustile. Mussolini, ko-jega geslo Je: Več otrok, je bil baje zelo vejel. ko je pristopila prva. mu povedala svoje ime. Marija Te-reza Rieasoll, ter prktjala: šest otrok, mesto baronica. Druga je bila grofinja Gaicciardini, ki se je predstavila: Nora. Guieciardini, sedem otrok. prerokuje da bo belo pleme podleglo Zavladala bodo drugo-barvna plemena. SPRINGFIELD. Mass., 30. junija. Rev. John Haynes Holmes, pastor newyorske Community cerkve, je izjavil pred 4000 poslušalcemi, da v bodočnosti ne bo več gospodarilo belo, pač pa drugobarvna plemena. Pravi nadalje, da je pribito dejstvo, da bo belo pleme izgubilosvo-jo nadvlado ter da se bodo povzpela drugobarvna plemena do iste veljave in moči. Amerika se nahaja baš sedaj na vrhuncu ter izrablja svojo moč. To bo mogoče trajalo še stoletja. Vendar se pa že pojavljajo v Aziji znamenja bodočnosti — svet, ki se osredotočuje v civilizaciji in kulturi Vzhoda. Vzhod je pa drugobarvn. Vsepovsod se upirajo drugobarvna plemena. Kitajska je pometla iz pred vrat svoje morilce sn zatiralce. Indija je pričela z revolucijo, katera naj uniči angleško vlado. Afrika je sicer mirna, a ne spi ter le čaka svojega časa. Drugobarvna plemena so pač vredna prostosti in konečno jo b3do brez dvoma tudi dosegla. zrakoplov v misijonski službi Jezuit Feltes poletel v Alasko. ROOSEVELT. FIELD. L. I., 30. junija. — Jezuit Feltes je prvi misijonar, ki se je poslužil zrakoplova v izvrševanje svojih dolžnosti. Poletel je preko kontinenta proti Ala-ski v zrakoplovu Bellanca tipa. Zrakoplova se bodo nadalje posluževali na potovanjih med raztresenimi misijonskimi postojankami po Ala-ki. Zrakoplov je blagoslovil škof Joseph Raphael Cri-mont iz Alaske. Obredom je prisostvovalo dvatisoč ljudij. SILES0VA VLADA JE PORAŽENA Vstaši triumfirajo po celi Boliviji. — Izgnance poživljajo domov. LA PAZ. Bolivija, 29. junija. — Silesova viada je doživela popoln poraz. Sedanja vlada si prizadeva urediti razmere. Vlada se nahaja v rokah JunLe t senata ki seotoji iz šestih višjih armadnih častnikov in katerim je b.Ia izročena ureditev državnih razmer enoglasno. Ti so izdali sedaj prvi odlok s šestimi točkami. Prva točka določa, da v bodoče ne sme no'sen predsednik podaljšati roka, ?a katerega je bil izvoljen ter niti ne poskuša biti zopet, izvoljen, ko njej- v rok poteče. serdf preprečil lincanje s pestjo Podrl je voditelja, ko je hotela navaliti drhal na ječo. BEAUMONT. Texas. 29. junija. — Krviželjna druhal je hotela navaliti na ječd. v kateri se je nahajal črnec, obdolžen, da je napadel belo žensko. Druhal je vodil mornar, i katerega je kresnil šerif W. W. Covington po čeljusti, nakar s:> se pričeli ostali, kakih 40 mož. umikati ter so tudi druyi opustili namero iztrgati iz rok jetničarjev nesrečnega črnca. 15 let za ugrabuenje - ELIZABETH, N. J., 30. junija. — Jay J. Fillmore, ki se je pretekli teden zagovarjal vsled odvedenja, je bil obsojen na 15 let v državno jet-nišnico v Trenton, N. J. Fillmore ki je bii spoznan krivim 26. junija, je odvedel Julijo Mar-hon, služkinjo pri nekem broker ju v New Yorku. Odpeljal j d je v Westfield. Obsojeni je poročen ter oče štirih otrok. 8 novih svetnikov Imenovanje pet kardinalov. VATIKAN CITY. Vatikan. 30. junija. — Papež Pij XI. je imenoval pet novih kardinalov. Od teh je pet. italijanske, eden pa francoske narodnosti. Pred njihovim imenovanjem je pa bilo proglašenim za svetnike osem jezuitov, ki so delovali in umrli niučeniške smrti v Severni Ameriki. osebni zdravnik abesinj skega kralja črnec WASHINGTON. D. C., 30.junija. Mlad črnec, ki je dovršil šole, je bil izvoljen, da bo skrbel za dobro zdravje abesinskega kralja Tafari Makonena. Zdravnik, Dr. John B. West, odpluje v Abesinijo na parniku "Paris". Do mesta mu je pomagal nečak kralja, ki obiskuje Howard univerzo. zanikuje. da bi bili premogarjirdeckarji Zahteva preklica tozadevne obdolžitve. FRANCOZI ZAPUSTILI P0RENJE Porenci praznujejo o d-hod Francozov. — Vsa Nemčija si je oddahnila. INDIJSKI POLOŽAJ Indijci namerava ja poostriti bojkot. — Bomba j naj prične. IDIANAPOLIS, 29. junija. — Edwin D. Logsdon, stečajnik za Knox Con oL da ted Coal Company v Bick-nel. Ind.. je včeraj zahteval, da prekliče William Green, predsednik ameriške delavske federacije svojo trditev, da delujejo premogarji kompanije sporazumno s komunisti. Mr. Green je pričal 12. junija pred komitejem za preiskavo komunistične propagande v Združenih državah. Mr. Longsd;n trdi. da je Mr. Green pričal o nečem, da sam ni vedel o čem izvzemši v kolikor se je o tem govoričilo. Tudi temeljita preiskava bi pa pokazala, da so bile take govorice napačne. BERLIN, Nemčija, 30. junija. — Zadnje francoske in belgijske čete so zapustile danes Porenje, katero so čuvale skoro dvanajst let. Ljudstvo, katerega je tlačila mora vojaških postav ixikar je vojna končala, je bilo praznično razpoloženo. Na vladnih poslopjih so takoj zamenjali francoske in belgijske narodne znake z nemškimi zastavami. O polnoči se proglasi uradno, da je Porenska prosta. Predsednik Hindenburg bo pričel s prjcslavo tega dogodka, ki se bo praznoval po celi Nemški do sredine julija. Ni pa bil niti ta dogodek brez motenja. V Mainzu bi skoro linčali separatiste pod obdolžbo, da so širili propagando za ustanovitev Po-renske republike. BOMBAY, Indija, 29. junija. — 'Jutri se prične bojkotni teden, ko-jega namen je kar najbolj mogoče omrtvičiti tujo trgO"in:>, ki sesa kri iz našega ekonomskega življenja", objavlja bulatin Vse-indij-skega narodnega kongresa. Do sedaj so rabili dežnike Indijci pogosto v reklamne svrhe, pričeli jih bodo pa rabiti sedaj za širjenje bojkota napram angleškemu ter tudi drugemu uvoženem blagu. Včeraj se Je vršilo zborovanje dijakov, kateremu je predsedoval Dr. Vaidya. Poleg drugega je svetoval, naj bi bili vsi dijaki, ki se udeležujejo kongresne kampanje, stari več kot 18 let ter naj dobijo blagoslov starišev. Poudarjal je nadalje, da so pripravljeni Angleži streti gibanje tudi s silo. Indijci naj jih pa izmučijo z neprestano požrtvovalnostjo in ne da bi se posluževali kakih nasilnosti. Vlado je pa svaril, da je šla predaleč ter jo vprašal, če želi poleg dosedanje nenasilne borbe še česa drugega. komunisti napadli zioniste VARŠAVA. 30. junija. — Pogrom komunistov na neko zborovanje zio-nistov. v Falenci blizu Varšave, je imel za posledico osem ranjenih, med temi šest zionistov ter dva ko-munista. grič v kaliforniji _se pogreza LA HABRA, Cal., 30. jmija. — i Geologi poročajo, da se je premaknil grič v dveh tednih za 7 čevljev proti severu ter pogreznil za osem čevljev, vsled česar je bližnje prebivalstvo razburjeno. Vstavili so obratovanje dveh oljnatih vrelcev, kar je povzročilo po-greznenje griča, ki obsega okrog 50 akrov. Pričakovati je. da se bj to nadaljevalo, dokler ne bo vsa votlina zapolnjena. ZAGONETNA RAZSTRELBA UBILA DVA, R ANILA PETDESET ... demonstracije proti predsedniku nikaracve MEXICO CTY. Mehika. 29. jun. List Gralico objavlja poročilo iz Man ague. Nicaragua, da je bilo litri Uh več mornarjev pri demonstraciji napram vladi predsednika Joe g Ust ne pove, kdaj se je to zgodilo, pripominja pa, da se je poročilo ▼sled cenzure zakasnilo. Več zarot- nikaw |e bilo nprtlh. med njimi B ADVERTlSEgl | tudi voditelja konservativcev ii* na- m "GLAS NARODA rodne stranke. Glavni zarotnik in senatni predsednik je pa ubetal. cang deluje za pogajanja Do konca istih naj bi prenehale sovražnosti. ŠANGHAJ, Kitajsko, 29. junija. Japonsko poročilo iz Nankinga javlja, da posreduje Čang Hsueh-liang, mandžurski vojni poveljnik, za mirovna pogajanja med nacijo-nalisti in voditelji Severa. Poročilo pravi, da je breojavil predsedniku Čang Kaj-Šeku predlog, da se sestane kitajska mirovna konferenca v Mukdenu, med tem naj bi pa vse sovražnosti prenehale. Dan konference ni bil omenjen. 455 ur v zraku Nameravata pristati šele 4. julija. Navzlic viharju sta zdriala brata Hunter, prejšnja premogarja iz Sparta, I1L že 19 dni v zraku ter ne mislita pristati pred 4. julijem. Prekosila sta dosedanji vzdržni rekord. Ker je njihova družina potrošila skoro vse svoje prem-žen je za zrakoplovstvo, jim bo nagrada $200,000 brez dvoma prav prišla. zagonetne razstreble v Perth Amboy, pri kateri so bila porušena tri poslopja, ubita dva človeka In ranjenih petdeset. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude iasa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za _$100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izpl&feilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. Telephone Barclay 0380 — 0381 mWT A /N ^^ T A TVAV l^JBi GLAS NARODA listrslovenskihidelavcev t Ameriki. TELEFON: CHELSEA U79"^l^EnUred as Second CUaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y-, under Act mt Congress of March S, 1879 TELEFON: fTHTCTi StTI NO. 153. — STEV. 153. • NEW YORK, TUESDAY, JULY 1, 1930. — TOREK, 1. JULIJA 1930. VOLUME _ URNIK ZXZTIIL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday a and legal Ho&Uye. 75,000 Readers, Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 V Jugoslavijo Din 500 ......................... $ 9.35 1000 ......................... $ 18.50 2500 .......................... $ 46.0U 5000 .......................... $ 91.00 10,000 ...................... $181.00 V Italijo Lir 100 ........................................................9 5.75 200 ________________________________________$11.30 300 _______________________________$16.80 500 -....................................................$27.40 J " 1000 ___________________$54.25 LARGEST ILOVDIB DAILY tB H. I. NOVA MANWOVA VLADA g "Glas Naroda" ] OWWB0 ZDHtf PBbilflbCd by «U»mO HHUJIHIMO OOHPANT (A Corporation) riacs ol iraslneas of the corporation and tddrwwi of abcrre officer«: m m. lin mmm, «Uwmag*mi Utrtn. Hew Ttrt City, N. Y. "OLil KlIODA" (▼•le* of thm Fsspls)__ !jrm] Every Day Except Sundfcya and Holiday«. fc* celo leto vt^t Ust Amerike Za New York u celo leto -$7.00 taZa pol leta--------93A0 tfa pal leta .Za too—mrtvo aa cek> lato---A7A0 la četrt Jkta H Za pol leta--------------------—§3.50 Oubneripttoss Yearly 16.00._ Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" Uhaja vsaki dan lrrtemil nedelj tea praanlkov._ (topH bra podplaa 1b osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj aa bls-pavail poiUjatt po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, pxoalmo. da ae nam tudi prejinj* blv&llftče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. D «QL4I MAMMA", Yl« W. IStb »trat. New Yarfc, M. Y. Tatapboaa: Ctiataea SV7« > ! riT-^^irf .^.i^Haii '•'■"tKB;**' r ■" wra*''"!' uesit .mi iff n ! gani in ciganke ^ obeh skupin so ^vojiil prednikih protestant. Si glasno obujali spomine. Pri vsem ! tem pa so se ga vsi skupaj tako po- Karol O VO življenje je bilo jako pestro. Pestro V sla-, šteno napili, da jih je nekaj oble- Prctl Heimwehru. Zaradi tega je posebno se o prvih dven. ki sta debel,. pomenu besede. ! v nezavesti. iskienila vlada iz" jansko generala brez voj3k • Ker je da obžaluje to odredao tem bolj. j večino in da so v romunski zbor-ker je prepričana, da je bila izvr- niči šefi strank, kakor so Avarescu. šena na pobudo katerega člana i J-rga in Lupu. le voditelji z neznat-vJade, ki je sovražno razpoložen nim številom poslancev, kar velja Dne 12. junija je kralj Karol sprejel v avdijenei papeževega nuncija msgr. Angela Mario Delchija. ki mu je Nesreča pri kopanja. 1Z- | redno zasedanje tirolskega aežel-, nega zbora, ki bo obravnaval to za- kralj Karol v svDji proklamaciji izjavil, da se hoče držati parlamen- | devo ter primerno nastopil proti tarnega režima, se je na vsak na- Novo Mesto. — Pri mlinu gospoda j vmešavanju v tirolsko deželno av- jiri tej priliki predal tole brzojavko kardinala Paccelija: s^idia ob Krki se je kopalo več ko-j t0nomijo. j Palcev, ki so splezali na novo z:- j 15 junija ^ je vr£ila skupščina Nalagam vaši ekscolenci, da izrazite V avdijenei Xj. < dano škarpo, kamor spravlja pod- ^ Heimwehra v Oberwartu, ki sta se Vel. kralju Karolu mojo radost ob sprejemu vesti prekoNetnik pripravljene za ža- je udeiežiia tudi voditelja dektor * * . \ . ganje. Hlodi so se prevalili in zadeli pfrjmer in dr. Steidle. Ta je imel ministra Komnena j?lestava za razoroženje sprejeta. lVeilloga Selioberjev vlade je bila sprejeta s 8 Raab je bil do pred kratkim voditelj Heimwelirja ii Uintelen je deželni glavar Štajerske, ki dela skupno -fašisti. Soeijalni demokrati s oglasovali proti načrtu, potem ko je vse njih predloge odklonila reakeijonama nkas.-v meščanskih strank. Ti predlogi so se tikali v glavnem vseh stvari, ki so vsebovane tudi v predlogi. Soeijalni demokrati pa so vložili še več drugih, manj važnih predlog; ki pa so bile vse odklonjene. Schober se je izrazil proti vsem tem predlogom, ker bodo najmanj za en teden zavlekli izvedenje postave. Izjavil je, da vsebujejo številni predlogi dragoeene migljaje, da pa je čas p rek ase n, da bi še enkrat pričeli s: pogajanji. Vsled tega mora zahtevati nagli sprejem za vse te predloge. To se je seveda hitro zgodilo. Razorožitvena postava je bila že uveljavljena. Schober bo natančno storil to, kar je napovedal vnaprej frak-eijski govornik soeijalne demokracije. Smrtna kosa. V mariborski bolnici je kleparski mojster Sattler. Nevihta. Iz Konjic poročajo: — V sredo dopoldne, dne 11. junija je nastala nenadoma nevihta na Pohorju, ki je napravila ogromna škodo. Narasla Dravinja je poplavila polja i in odnesla s seboj mnogo lesa. Tiftočletnica islandskega parlamenta Te dni praznujejo Islandci tis.>č. napredka Isianda v zadnjih 25 letnico svojega parlamenta. Siične I tlK, Slavje, ki se ga udeležujejo za-prosl&ve si ne more "privo&člU" no- J s topni ki vseh zapadnih narodov, je ben evropski narod ln vendar si Je ! kronološki spomenik dviga malega Island priboril popolno neodvisnost naroda Iz srednjeveške reakcije k šele L. 181«. Danes Je Island samo- modernemu napredku. O razmerah' ztojna kraljevina ln Ima z Dansko na daljnem Isladu poroča ta teden-1 jtamo stolpnega kralja. Letošnji ska številka revije "Življenje in' jubilej pa Je tudi proslava začudi*! svet", ki priobčuje tudi zanimive1 Tega gospodarskega ln kulturnega slike is Islandskega sveta. "GilAS NARODA" — List slovenskega naroda y Ameriki! — Naročajte ga! __1 Iz šale nesreča. Brasloc. — V sadovnjaku pred hišo posetnika Lovra Plaskana ie bila zbrana v nedeljo večja družba kmetov. Razgovarjali so se in se tudi malo šalili. Kateri bo vrgel katerega. tistega sin pijde v Beograd na z.et, sta dejala domači gospodar in posestnik Polavder iz Obramelj. Poizkusila sta takoj svoje moči Polavder je vrgel domačega gospo darja po tleh, pri tem pa je sam padel na njegovo nogo, pod katero je bila mala jamica, tako nesrečno, da mu je nogo nalomil. Zaenkrat je Plaskan še v domači oskrbi, vendar so nastale komplikacije in bo moral najbrže v bolnico. Požar. Iz Šoštanja se poroča: — Na binkoštni ponedeljek zvečer proti 23. uri je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Franca Vrabiča, po domače Onata iz neslanega vzroka ogenj. Ker leži Ona-tova kmetija v bregu, kjer silno primankuje vode, je bilo vsako gašenje nemogoče. Razen živine niso rešili pred ognjem ničesar drugega. j da b:do prebivalci Burgcnlanda o-stali zvesti načelom organizacije umrl tudi v težkih časih, ki .'oodo najbr-Konjic Gustav že v kratkem nastopili za Heim-; wehr. Dotaknil se je tudi vpraša-; nja izgona majorja Pabsta in na-: glasil, da postaja Avstrija policij-1 ska država, kakor je aiila za časa Badenija ali Metternicha. Večinske stranke se neprestano sklicujejo na parlamentarizem in demokracijo. pri tem pa pozabljajo na to. da je prvi pogoj resnične demokracije omegočitev svobodne diskusije, ki i se jc na ta način kakor g-a uvaja I ' sedaj vlada, pač pa ne p^pešuje. Po Dunaju se potika banda falcitov in , lopovov, za katere se policija prav i nič ne briga, dožim pa je smatrala, ! da je njena največja naloga are-terati majarja Pabsta, ki je imel smolo, da je še vedno nemški državljan. Kake posledice bedo te afere. za enkrat še ni mogoče napovedati. Na vsak način pa bo Heim- čin morala upoštevati v poglavitni meri nacijonalno-caranisticna stranka, saj brez nje ne more biti parlamentarne vlade. Vsi opozicij 3-nalni politiki — brez liberalcev — bi mogli računati kvečjemu na enega zastopnika. Toda v nasprotju s takim dejanskim stanjem so "šefi cpozicijonalnih strank" stavili silne zahteve, kakor da zastopajo neznanske množice, ter si izbirali portfelje v snujočem se kabinetu. Zdi se pa, da so bile pretirane zahteve teh gospodov namenoma postavljene, zakaj tudi če bi se izpol- j nile. bi strankam ne prinesle bistve- j nih uspehov spričo dejstva, da mo- j ra biti večina ministrskih mest j brezpogojno v nacijonalno-carani- , stičnih rokah. Ti politiki očividno j računajo, da more bodočnost enemu ali drugemu od njih prinesti mnogo več v obliki mandata za volitve. kadar bi iz kakršnegakoli vzroka sedanja večinska stranka morala iz vlade. To so specijelno romunske kalkulacije. Vrh tega moramo računati, da si v nacijonalno-caranistični stranki nihče ni želel koncentracijske vlade. niti ni resne računal z njeno možnostjo. Zdi se po vsem tem. da | sc bila pogajanja za sestavo kon- ; centracijske vlade bolj formalna zadeva in da je bilo onim faktorjem. ki sc sodelovali v igri. že od ] nu evropskih vladarskih rodbin. Težko ie dobiti pravo sliko o resničnem Karlovem značaju. Ali je novi romunski kralj moderen mož, kateremu je bila ljubezen lepe ženske ljubša od prestola? Ali pa je vihrav in se je kot tak odrekel očetovemu prestolu samo iz ljubezni do udo:nega, svobodnega, uživanja polnega življenja? To je težko reči. Eno pa je gotovo, da je bil Karol že kot deček zelo teireperamenten in v občevanju z ženskim svetom demokratičen. Med svetovno v:j:io je zapustil sluge grofa Bethlena v akciji za go- ' romunski glavni .- tan v času. ko je spodarsko in politično konsolidaci- , bial njegova dežela polna nemških jo Madžarske in poudarja, da je , in avstrijskih vojakov, in s:* je poprijel v Lcndon zahvalit se angleški ročil s hčerko majorja Zizi Lam-viadi za podporo, ki jo je nudila brino. Žo takrat ga je postavil oče Madžarski, da s: je mogla z.pet pri- j pred alternativo, ali Zizi ali pre-boriti v mednarodnem svetu ono stolcnasledstvo. češ, da oboje sku-mesto. ki ji gre. I paine gre. In *.edaj se je Karol pr- Bethlen se hoče pri tej priliki tu- ; viČ odopvedal prestolu To j" bilo di osebno spoznat: z uglednimi an-' l^ta 1917. ko je bil star 24 let K:na-gleškimi državniki :n razpravljati lu si je pa premislil, zakonski jarem z njimi o vprašanjih, ki so važna za se mu je zl-1 pretežak. Čeprav pri-Anglijo in Madžarsko. List govori »tajam k ločitvi najine zakonske nadalje o vlogi, ki jo je igral grof zveze, me vendar smatraj za svo-Bothlen v p.vojni evoluciji Mu- jega moža še nadalje, je dejal svo-džarske in naglasa, da je grof Bethlen najbolj upravičen zastopati Madžarsko, ker je neprestano njen ministrski predsednik ter ga odlikujejo sijajne državniške sposobnosti. Glasilo znanega lorda Rotherme-ra, ki se je že ponovno zavzel za revizijo mej v korist Madžarski. "Daily Mail" posveča grofu Bethle-nu toplo pisan članek, v katerem poudarja, da je sedaj tudi že angleška javnost uvidela krivic?, ki so se zgodile Madžarski s trianonsko mirovno pogodbo. rothermerjev poraz Znani lord Rothermere, poglavar najmočnejšega časopisnega podjetja na Angleškem, se je zapletel v zadnjih časih v hude polemike s konkurenčnimi podjetji. Posledica teh bojev je bila ta. c!a se je moral pogoditi z zelo močnim Barryjevim podjetjem, ki gospoduje med drugim nad "Daily Telegraph ' in "Sunday Times". Barryjev koncem sporoča, da Rothermere ne bo ustanovil konkurečnih listov v Cardifu, Aberdeenu in Sheffieldu kjer ima že ta koncern svoje liste. SEZNAM ARANZIRANIH KONCERTOV. wchr storila vse, da bo ta udarec ; vs€ga ^^ jasno kak Md ^ 30 avgusta: Girard. Ohio. i imela vladna kriza. Novi monarh _ 21. septemora: Cleveland, O., SND. primerno kvitirala. TURIST MUELLER POKOPAN DOVJEM. ,V VODNIKOVA DRUŽBA bo izdala za prihodnje leto Štiri krasne in zanimive KNJIGE med njhal knjigo slovenskega inž. Lapse o njegovih dsšlvijajih v Slama. Članarino, ki stane — »i.— sprejema do 15. JULIJA knjigarna "glas naroda" SIS West IS Street New York City t Nemški konzulat v Zagrebu je 15. junija sporočil v Mojstrano, da iz Nemčije ni prejel nikakih naročil glede prevoza ponesrečenega turista Heinza Muellerja v domovino. Zato se je pogreb vršil na pokopališču pri farm cerkvi v Dovjem. Z dopoldanskim vlakom ob pol 11. je v Mojstrano prispel evangelijski pastor, nakar se je pokop izvršil proti poldnevu. Pogreba se je udeležile tudi večje število planinarjev iz Ljubljane, Jesenic in drugih gorenjskih krajev. Pokojnikovi tovariši so se ob noč in dan menjavali kot častna straža. Vsi so zelo potrti. Kar je 15. junija prišlo turistov v Mojstrano, so vsi počastili mrtvaški oder, pa tudi mnogi okoličani so prinesli svežega cvetja in vencev. Stanje ranjenega Erwina Lue-decka v ljubljanski bolnici Je zadovoljivo. Ker ob vestni negi ni pričakovati komplikacij, upalo, da bo ranjenec v doglednih tednih popolnoma okreval iCNl POUK. BOARD OP KDOC&TION nudi bresplaCen pouk. ki m Mm naučiti angleški in hočejo postati dr— lavi Jani Združenih držav. Oglasite se mm pojasnila, v ljudski Ml 4tv. 1ST East 41. cesta t petek zjutraj •d tS. de u, «shu fttv. 9SS. ali pa v li—lrijrt ta sred« abli« S^ safes SIS. je želel samo pričetek svoje vlade izvesti strogo po parlamentarnih načelih in je zato, vsaj formalno, hotel koncentracijo, ki bi bila v teoretičnem oziru najlepša uvertura v novo stanje. Situacija, ki jo imamo s spremembo na prestolu ter sestavo no- 12. oktobra: burg. Naslov: Cleveland, O.-New- Svetozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. Wis. DRUŠTVA u nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU samo vašo članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ji Zizi in zopet je postal prestolonaslednik. Leta 1919 v prvih mesecih Velike Romunije, v dob: intenzivnega del.vanja, ko je bilo treba u-rediti nove pokrajine, se je Karol , drugič odrekel prestolu. Še zdaj ni točno znano, ali je storil to prostovoljno ali prisiljeno. Napotil se je po svetu. Potoval jc p. Japonskem, Indiji . in Ameriki. Vrnil se je utrujen, preklical je svojo acdikcijo in 10. mar-! ca 1921 se je poročil z grško princeso Heleno. Kakor oitaiio, je Hele-I na hčerka pregnanca kralja Kon-J stantina. Iz tega zakona se je rodil ; sinček, zdaj 8-letni Mihael, ki je bil ; do binkoštne nedelje romunski | kralj, zdaj je pa samo prestolonaslednik in veliki vojvod". Albe Julije. Tri leta je držala zakonska zveza Karla v sladkih ponah. potem se je pa pričela novo doba nemirnega življenja. Smrt angleške kraljice matere Aleksanare mu je bila pretveza za potovanje v London in oče sam je domneval, da se za tem potovanjem nekaj .skriva. Sin mu je moral obljubiti, da se vrne d; Božiča v Bukarešto. Obljubil je, toda namesto prestolonaslednika in Heleninega sopro-i ga je prispelo o Eožiču 1925 iz Benetk v Bukarešto pismo, v katerem | je Karol pisal, da ni vreden pre-j stola, da ae mu tretjič odpoveduje j in da so mu črne oči gospe Lupes-! cu tisočkrat dražje od sijajne at-: mosfere romunskega prestola. Na pismo očeta, kralja Ferdinand-i. naj se vrne in prevzame svoje dolžnosti je prispelo 28. decembra 1925 novo pismo, v katerem se je Karol svečano odrekel vsem pravicam. Sledili so ukrepi in dogodki, ki so v živem spominu. Od tistega časa se Karol ni več vrnil v Romunijo, dokler ni tik pred oinkoštnimi prazniki presenetil s svojim povratkom vse Evrope. Kralj Karol ni bil niti pri smrtni postelji svojega očeta, ki je umrl pred tremi leti. Od časa do časa se je oglašal potom svojih pristašev ali pismeno, mudil se je pa v Normandiji, v Parizu, Bruslju ali Londonu in snoval svoje politične načrte. Izkazalo se je, da je romunska vlada neprestano računala z njim kot z bodočim kraljem. Hrricntt^iffifflSM^ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posluiajmo se vs! brez izjeme, ta stara in stanovitne domaČe C Iz Slovenije. Nenadna smrt hotelirja ( Otrok brez rok. ! T 7 t »»o i? n i o Ir i ^Hrt I»git T /v NEW YORK, TUESDAY, JULY 1, »SO ? " mmmmmw NEW YORK, TUESDAY, JULY 1, ISM The LARGEST SLOVENE DAILY H I MAOOO: TEKMA ZA LJUBEZEN Najpogostejši kompliment,, ki gx Je slišala plavol&sa gospodična A- velinova. Je bil ta. da so njene oči in nebo v lepem pomladnem vre-' mena enako sinje. In gospodična j je dala prebarvati Ae svoj avto z i - to sinjo barvo, da bi bilo vseh dobrih reči troje. In avto Jo Je tisto Julro čakal pred pestrobarvno plo- 1 ičadjo kavarne Sedela je med slokim Labois-sirrom in debelušastim Bervalont,' nasproti malemu Joarnyju. pogl«1-. djxa zdaj tega zdaj onega in raz-' lagala z mirnim glasom: Žakaj hočete, da bi izbiraia med vami? To bi bilo pa pretirane. t> t»i zaiti]učila to trdovratno zasledovanje. ki ga počenjate napram mem, v običajni obliki Zbeži a bom Pa me ulovite Takoj, — se Je opogumil Barval »n stegnil roko. kakor da jo hoče zadržati. Udaiiia ga Je na rahlo z roko po prstih. Počakajte na znamenje! Dano vam bo čez eno uro od nekega lovca, ki vam bo izročil pismo, v katerem najdete ime mesta, kjer me lahko poiščete. Odpeljem se pred vami in morda me ne najdete več tam. Tedaj vam ostavim v kavarni, ki jo odkrite sami novo pismo z imenom drugega cilja. In I igra se bo nadaljevala, dokler se! mi ne bo zazdelo, da tekmo za- ( ključim. Kakor vidite, gre za ne-! kakšen cross. Za nekakšen cross z , avtom in z različnimi ovirami.-- -[ Zmagal bo tisti, ki je najhitrejši H J naj spretne jši v razvozlavanju te-! žavnih položajev. Kdo bo tekmo-1 val? Jaz!.... Jaz? so zaklicali vsi; trije v zboru In VaI trije so zaupali i v svojo srečo in v svoje šoferske spretnosti. Oo&podična Aveiinova je naglo v .tala in sedla h krmilu svojega sinjega vozila. To ste pa dečki! Ubežim, da določim smer. Vi pa se odpeljete uro pozneje. Težko bo izumiti pra- I ve ovire za mojstre vaše vrste. .. Avto je oddrdral in izginil za 1 cestnim ovinkom. Še isti hip sta ostavlla Laibois- ] siere in Joumy svoja sedeža, prvi J Je skočil k najbližjemu knjigarnar-! ju. drugi k telefonu. — Hitro! Pošljite mi najhitrejši! avtomobil! — Je nestrpno velel Joumy ravnatelju neke garaže. — Karte.... vse cestne karte, »U jih imate v zalogi, s tisto vred ki kaže v deželo ljubezni! — je uka-aoval previdni Laboissiere knjigarnarju. Debeli Berval se ni niti zganil. Svoje vozilo je imel pač že pripravljeno za odhod. Omejil se je na to. da je pozval nekega lovca, ki je stal tam blizu že kakšno minuto. — Pet sto frankov, če ml takoj Izročiš pismo, ki bi mi ga moral Izročiti čez uro časa, — mu je predlagal in je bil prepričan o svoji lokavostl ln o učinku svojih pet sto frankov. Lovec ga je začudeno pogledal. Gospodična Aveiinova mu ni bila izročila nobenega pisma. Pisma so dospela točno čez eno uro, ko so bili že vsi trije nestrpni meteorji pripravljeni ob hodiA^j; na razpolago tekmovalcev za galantno dirko. Mrzlično so jih odprli in skočili h krmilu. — Hajd! In so se pogledali izzivajoče, pripravljeni. da se raztreščijo, samo da zmagajo. — Ostavim dirkanje, — Je skle-! nil Berval s težkim vzdihom. Prešli so bili štirje dnevi v neverjetni dirki sem in tja iz Pariza; v Bordeaux, i z Bordeaua v Marseille in nobeden med njimi ni dosegel zaželenega srečanja. Dirka je bila polna običajnih nezgod no dolgih turah: pnevmatike so pokale, motorji so se ustavljali, vozilu so se prekucala, razburljivih trenutkov ni manjkalo: po stokrat v eni uri so gledali smrti v obra*.. In ni manjka)^ trenutkov, ko so se kesali svoj ja početja, ko so se vračali s stisnjenimi zobmi, ki so se odrekali tekmovanju in so se znova spuščali v to noro zasledovanje, trenutkov, ko jih je obhajalo J prezgodnje upanje in otročje obu- t povanje v tej razburljivi dirki r.a I pismi po vseh podeželskih cestah in po mestnih ulicah do kakšne majhne, zaspane kavarne v odročni, skriti uličici, kjer so pisma po navadi našli. V tej igri je zmagal zdaj eden ali drugi v hitrosti. Noben ni imel znatne prednosti in nobeden je ni imel za dolgo časa, kajti s tako veliko pazljivostjo so nadzirali drug drugega in s tako veliko zagrizenostjo so skušali drug drugega doseči in preseči. Potem so se začele nezgode njno-žiti in so utrujale lenega. Beervala, ki je bil gotovo najmanj zagrizen od teh treh mož. Journy je ubegnil ponoči in prelomil odmor, ki so ".a bili sklenili brez besed. In Labois-siere, ki je zapustil ab zori ves besen za njim Bervalovo družbo, je koristil neko Bervalovo nezgodo, da ga je ostavil na sredi poti. To je bilo preveč. Ko je popravi posko'dbo, je bil Berval zaostal za dve uri. Vzdihnii je globoko in se odločil, da se tekmi odpove. Z zmerno hitrostjo je usmeril vozilo proti Parizu. — Kam nas hoče zapeljati to vražje dekle? — je stokal. — Nc zanima me nič več. Kakšnega miru naj pričakujem ob takšnem viharju, kakršna je ona? Obžalujem zmagovalca... Verjetno je, da mu je sama o-gorčenost nad to odpovedjo narekovala takšne misli. Srce mu je to dokazalo s pospešenimi utripi, ro je zagledal sinji avtomobil, ki ga je bil opazil že od daleč v okolici /fvi-gnona pod obcestnimi platanami pred neko gostilno. — Ali sem morda nehote zmagal? — se je vprašal zradostnim presenečenjem. Skočil je s svojega avtomobila in stekel v obednico. Tista, ki ;o je upal srečati, je bila prav tam, vsa nasmejana in rožnata. Obstal je in se zagledal vanjo ves srečen. — Ujeta! ., osvojena!.... je zmagoslavno zavpil, in mu ni bilo nič mar, da bi ji utegnil pokvariti tek. Gospodična Aveiinova mu je šega vo položila roko na usta. — Od kod prihajate, dragi prijatelj? — ga je vprašala. — Mislim da ste se oddaljili od prave poti. Priznajte, da niste še niti pogledali v zadnje pismo. — Zakaj menite to? — Zaradi vašega zmagoslavnega vzklika. Menite, da ste na pravi poti. — Morda nisem? — Ne vi ne drugi. Dirka se J«1 končala in jaz se vračam v družbi zmagovalca: gospoda Trezenneca. svojega zaročenca... Šele tedaj je opazil Berval, da je obedovala v družbi mladega moža, ki je vstal v pozdrav. — Kako? — je vzkliknil Berval. — To vendar ne spada v našo 1-gro: gospod se ni odpeljal z nami. — Vpisala sem ga v zadnji uri, — je odvrnila gospodičnaAvelino-va, ne da bi se dala zmotiti. — Toda on je z največjo vestnostjo o-pravil pravo pot. To lahko rečem jaz.... kajti opravil jo je v mojem vozilu, po nezgodi, ki bi lahko imela bolestne posledice in ki bi je bila kriva jaz sama. Plačati mu moram odškodnino. Določil jo je sam. Postala bom gospa Trezennecova. Zadnje pismo, ki ga ta čas iščeta vaša prijatelja, vsebuje najino zadevno poročilo. — Dejala bosta, da ste hudobni, — je menil Berval. — Jaz nisem več tekmoval. A na njunem mestu bi ugovarjal. — Zakaj? Ali si morda nisem pridržala pravice, da smem dirko ustaviti, kadar mi bo ljubo? — ga je opomnila malce zlobno gospodična Aveiinova. — To pravico sem izkoristila. — Na ljubo nekakšnemu outsid-erju, — je dejal Berval, na dnu prav nič nezadovoljen zaradi poraza onih dveh, ki sta ga ostavila zadaj. — In če pomislim, da smo bih ob odhodu favoriti! naznanilo Občinstvu v CHICAGU in OKOLICI naznanjamo, da priredi društvo "Zvem", šiv. 70 J. S. K. J., svojo veliko vrtno veselico v petek, 4. julija v prijaznem Willow Springs Grovu, last rojaka Kegel, poprej Johna Widmar-ja. Odbor društva bo skrbel, da po zmožnosti postreže svoje goste. Nič preveč ne rečem, da bo za suha grla vse preskrbljeno, a za plesalce najboljša slcyvenska godba. Kdor ne verjame, naj pride, da se prepriča; nobenemu ne bo žal. Ker je vstopnina prosta, zaradi-tega se pričakuje večje udeležbe od strani prijateljev društva in znancev. Na veselo svidenje dne 4. julija 1930! Karol Kopelj, tajnik dr. "Zvon", štv. J. S. K. J. ; ■»T'nsBTfe itM*cr" 'iBsaKar sawrMti'^•otau*:.. n y, u: jnmoniici tsttiui^asii^ Mali Oglasi imajo velik uspeh i Prepričajte se! "kraljica zraka" so odpovedali živci Iz Avstralije poročajo, da so Amy Johnsonovl, ki je z uspelim poletom iz Angleške na Južno celino postala čez noč slavna, odpovedali živci. Vse nadaljne prireditve, ki so jLh pripravljali njej na čast, so morali odložiti. Baje je tako bolna, da mora po zdravnikovi odredbi najpozneje ob desetih zvečer v posteljo. a vstati ne sme pred enajsto zjutraj. Ob nedeljah spi oh ne sme nikamor ven: Nekateri listi seveda poročajo, da se je hotela "kraljica zraka" s to pretvezo izogniti neprijetnim in brezobzirnim častilcem. V NOVEM TOKIU Japonska prestolnica je oficijel-. ki imajo papirnata vrata, v najboli-no obnovljena, uradno izlečena od ših primerih pa vhode, ki se zapi-vseh ran, ki jih ji je bil zadal po- rajo s steklom. In vse to je tesno tres leta 1923. Nedavno so prosla- in majhno, kajti prostor je posko- POZIV ! Vsi naročniki katerim bo v kratkem je, oziroma pošla naročnina za Hat, naprošem, da jo po možnosti čimprej obnove. —* U Drava lin*-* vili ta dogodek z velikimi ceremonijami, v prvi vrsti s štiri ure trajajočim cgledom mesta po cesarju. Skoro sedem let je tega, kar se je tedanji prestolonaslednik vozil po cestah od potresa in plamenov uničenega Tokia. Moral je čez visoke razvaline, mimo zoglenelih trupel, na gričih je zrl v še kadečo se praznoto. Zdaj je zopet videl te kraje ket kronana, posvečena glava države, in kar je najvišja moč tedaj vzela na znanje, je bilo z enako avtoriteto potrjeno in poklicano v novo življenje. Cesar je na Japonskem posredovalec med ljudstvom in bogovi, njegovimi predniki. Zato se je na dan proslave podal pred skrinjo svojih očetov, kjer je poročal o uspešni obnovitvi prestolnega mesta. Šest let in pol je minulo, kar je potres uničil dobro polovico mesta. 58.000 ljudi je umrlo. 1.380,000 pa jih je ostalo brez strehe. V Tokiu samem niso oblasti niti za trenu-teki zgubile vajeti iz rok. Od prvega hipa nesreče je vlada skrbela za ponesrečence. Ko je bil promet vzpostavljen, so začeli odvažati razvaline, razstreljevati nerabne ruševine in postavljati na mesto prejšnjih hiš lesene barake s strehami iz valovane pločevine. Imenovana je bila obnovitvena komisija, ki je u-trdila smernice za zidavo mesta: zgradoo širokih cest, mnogih parkov, kanale in struge rek pa je pustila na njih dotedanjem mestu, zato pa je skrbela za kolikor mogoče znaten razmak med hišami, ki so jih začeli graditi iz snovi, ki je le malo ali skoro nič podvržena potresnim katastrofam in ognju. To se je zgodilo iz zaščitnih ozirov kajti Tokio ste j i na potresnem o-zemlju in vsaj dvakrat v stoletju postane žrtev velikega potresa. Velikanske preglavice je delala pri o-bnovitvi regulacija nove prestolnice, ker se zemljišča niso mogla spaonati. Vlada je kratkomalo določila vsakemu lastniku zemljišča za desetino manjši prostor kolikor mogoče blizu prejšnjega mesta. če pa je trpel večjo škodo, ga je še podprla z denarjem. Vsa pred potresom in ognjem varna tioslop-ja so dobila dra vno podp3ro. Zdaj je novo mesto gotovo. 203 tisoč barak so odstranili, na njih mestu so zrastle iz tal nove stavbe. Vse je stalo skero milijardo jenov. V koliko se je uresničil načrt obnovitvene komisije? Novi Tokio ima projektirane široke ceste; veliki prehodi, ki merijo 30 do 40 m, se sečejo na važnih križiščih in veže-žejo mestne okraje ter pospešujejo avtomobilski promet. Zdaj so prehodi lahki in enostavni tudi tam, kjer so bili poprej težko dostopni. Ulice so široke, večinoma asfaltirane, ob njih so zasajena drevesa, poleg hiš so pločniki — z eno besedo, Tokio je moderno mesto. Kadar ioo obnova pri kraju, se bodo gotovo spomnili tudi na snago, zdaj je namreč Tokio pogreznjen v prah in blato. Razširjene ulice so pomaknile mesto daleč izven njegovih starih mej. Bivša predmestja so zazidana, pridružili so se jim novi mestni deli. Kmet se mora naravno umikati vedno bolj ven, kajti "Veliki Tokio" ima mesto prejšnjih dveh milijonov in pol prebivalcev, štiri do pet milijonov ljudi. To širno zemljišče križajo že neštevilne električne železnice v vseh smereh, in še vedno se jim pridružujejo nove. Vodovod ima samo pravo mestoo ozemlje, ki obsega danes šele polovico velike naselbine. Nič drugače ni splinom; vendar ima vsaka, tudi najbolj oddaljena hiša elektriko. Kanalizacija pa je na razpolago samo malemu \k Hrvatlch. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Bkok. MISSOURI Bt. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barber ton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Anton 8imcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kami«; NUes. Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Rachar. I Youngs town. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakfta. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavae. Claridge, A. Yerlna Conemaugh. J. Bresovae. V. Ro-vantek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Prrvtč. Louia Zupančič, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamlc. Greensburg. Frart Novak. Homer City »n okolico. Frank F*-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polane, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank Bailoeh. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmiltek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb In u. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pezd^rc. Steel ton, A. Hran. Unity Sta. in okolico, J. Bkerlj. It. Bchlfrer. West Newton. Joseph Jovaa Wlllock. J PeternsL UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton dvst WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik to Joe. Koren. Racine ln okolica Frank Jelene. WYOMING Rock Sprlnca, Louis % Dtamondvllle, F. 2. julija: America, Chebourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 3 julija: France, Havre Saturnta. Trst Homeric, Cherbourg I'ennland. Cl.erboujg, Antwerpcn 4. julija: Europa Cherbourg. Bremen Volendam. Boulogne Sur „\t<-r, Rotterdam 5. julija: Minnewaska, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 6. julija: Augustus, Napoli, Genova 8. julija: Aquitunia. Cherbourg 9. julija: I "resident Harding, Cherbourg, Br-i-m«-n Olympic, Cherbourg L>eut st hlaud, Ch^rbour^ Ilumburg 10. julija: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 11. Ju'iJa: I!e de France. Havre — IZI.KT Bapkuid, Cherbourg, Antwerpen Cleveland. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mtr, Rotterdam 15. Julija: Columbus, Cherbourg, Firemen 16. Julija: Berengaria, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen l.eviathan, Chei bourn President Roosevelt. Cherbourg, Bremen Majestic, Chcrbourf? Hamburg. Cherbourg, Hamburg 17. Julija: Berlin, Boulogne ,uur Mer. Bremen 18. julija: Baris, Havre Westernlai.d, Cherbourg, Antwer-pen Sta.tend.im, Rotterdam, Boulogne sur Mer 19. julija: .Minrtelorika, Cherbourg Coce Biancamano, Napoti, Genova 23. Julija: Mauritania Cherbourg Europa, Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg. Bremen Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 55. julija :• France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Kuma, Napoli, Genova 26. Julija: Republic. Cherbourg. Bremen Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer St. I-ouls, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Aquitariia, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 31. Julija: Dresden, Cherbourg, Bremen Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutja: saturnia 3. JULIJA — 16. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA vulcania 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SaAirnla In Vulcania prekaSa vse ladje sveta v razkošju, udobnosti ln naglici ter nudi najboljAo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nezaj. VeC novosti na teh motornih ladjah vklju čno plavalni bazen v drugem razredu. COSULICII LINE 17 Battery Plač«, New York 1. avgusta: lie de France, Havre Vulcania, Trst Bremen, Chertn>urK. Bremen Olympic. Cherbourg Bennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam. Boulogne Sur Mer. Bolter« lam 2. avgusta: l.cv:.ahun. Cli^. .^urg Minnewaska, Cherbourg 5. avgusta: Berengaria. Cherborg 6. avgusta: President Harding, Cherbourg. Bremen 1 ;eutschland, Cherbourg, Hamburg 7. avgusta: Colurnbu«. Cherbourg, Bremen 8. avgusta: M:«je-ii.-. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Bou,«'Ktie sur Mer. Rotterdam 9. avgusta: president Rcoseveit, Cherberg, Bremen Milwaukee, Cherbourg. Hamburg < '•>iile Grande, Napoli. Genova 13. avgusta: Mauritania. Cherbourg K u ropa.. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 15. avgusta: 1 '.iris, Havre Katurnia. Trst H........... Cherbourg Western land, Cherbourg, Antwerpen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendam, Jfc.iUtigne Sur Mer, Rotterdam 16. avgusta: A.^iltani.i. Cherbourg M intietonka, Cherbourg 19. avgusta: l.e viathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta France, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Ge..i»re Washington, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Ber'irj, Boulogne Sur Mer, Bremen 22. avgusta: «»l\ mp><\ Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoti, Genova 23. avgusta: M innekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: lie de France. Havre Berengarla. Cherbourg Columbus Cherbourg, Bremen America, Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer, liot-terdam 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St l.ouis, Cherbourg, Hamburg Conle liiancamano. Napoli. Genova 6 DNI PREKO OCEANA Najkiaji« In najbolj ugoana pot aa ootovanja na ogromnih varnJktJh- Ile de France 11. julija; 1. aug. (7 I . M.) 11 P. M.) PARIS 18. julija; 16. augusta <7 P. M.» '1 A. M.) FRANCE 25. julija; 20. aug-usta 17 P. M.J <7 P. M.i NaJkrajft* pot po taiesnicl. VaaJtAo je v poaebnl kabini a vaeml nodsrni-ml udobnosti — Pijača In slarna francoaka kuhinja. Isrsdno nlske cane VpraAajta ktt«regafcoll pooblailaaaea. ajraata all FRENCH LINE 11 ITATE fTKECT N» W YORK, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN