Poštnlnn piačaira i ptupiul. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Prt večkratnem oglašanju popust. Izftaja vsafe iorefe. čeme& i» sotooto, Ure»«l)rt*$rvo: Strossmayerjeva ui. Št, 1,!. prltiičje. Telel. 6!>. UprJr^mištvo: Strossmayerjevau. št. 1, pritličje. Telef. 65 Račun kr. pošt;:ega Čekovnega urada 5t. 10.666. Ura Hrvatske. Pod tem naslovom pišo g. dr. Lujo { Vojnovic; v »Prager Presse« sledeče: Prv.o srtvanje Hrvatske s Srbijo —- imenujemo ti dve deželi kot repre- zentanta ostalih Hrvatov in Örbov, ill tudi zato, ker so tiče stvar v splošnem trčcnja med Hrvatsko in Srbijo — se je izvršiio pod tragičnimi okolščinaml, v znamenju zgodovinsko edinstvene svotovne vojne. Avstro-Ogrska, v koje področju so je nahajala tudi Ilrvatska, je napovedala samostojni Srbiji. vojno. Srbija, pogreznjena v kaos neizreeeno krvavega, in odločilnega konfllkta, se bori, zmaga, se zruši, krvavi, trpi, se raora braniti proti trojnomu pritisku. Hrvatska, mora v vrstah avstro-ogr- skih armad v tuji službi proti Srbiji, to se pravi prelivati bratsko kri. Po~ dobne pojave zaznamuje tudi zgodovi- na italijanskega ujedinjenja. Vsi Ita- lijani niso bili ua strani pijemontske- ga kralja. Siroke kmečke mase Lom- bardijo in Benečijo so simpatizirale z avstrijskim gospodstvom bolj, nego K pijemonteškim osvoboditeljom. Toda to ne spreminja dalekosožnosu stvari. in labko bi se dpkazalo, da je bila sve- tovna vojna za odnošaje med jugoslo- vanskhm krvnimi brati usodepolnejša nego je bil razdor v italijanskem tabo- ru za Risorgimento. In četudi je za- stopala znatna skupina v "inozemstvu pred ovropskim foroni osvoboditvene teadonco JTrvatov in iSlovonoev, je bila ^rbija kljub temu poiom zavcziiikov locena, od vse'i ostalib jugoslovanskih dežel. Bila je pač »Srbijac, to je^ ona mala dežoia, nad kafcoro se jo bila raz- lila vsa joza moffociio lnonarhije, ker je bila eksponent revohunjonarnega gibanja ua slovanskem .iugu. Bila jo dežela, ki se jo brez kupčevanja in ine- šetarjenja vsa žrtvovala, ne da bi mo- gla poznati izid svetovne borbe. Ostalo Jugoslovane, v prvi vrsti Hrvate, so potisnili. zavezniki y intrvo^no in vojno "bmočje centralnih sil. Ta tragični konflikt je trajal do Milage zaveznikov. Javno ltmenjo Hr- vatsko — v kolikor je med Hrvati do prcvrata rnožno govoriti ,o javnem mnenju — je biio neenotno, čustva zv- lo mešaua. Nepobituo pa je, da si jn predsta.vl.jalo izredao visoko štcvilo 'Hrvatov izid vojno v tem pravcu, d;t '.se monarhija no bo zrušila, nego da sč bo na podlagi nekaterih toritorjjalnlh izgub preobrazila (kajti proti koncu ni uikdo voi3 verjol v zmago contrainih sil), pri čemur bi zadobila Hrvatska H. Mya.-3. — AI. Püterjin-Bäioi- [J. Dožiuljo] drzaynep prsvdni^. ])r. vStružnik jo mirno zrl v Po- tjaka. Niti bewedice ni zinil. Pa ni ga bilo stiah, dasi je dvomil, da bi doživel se prihodnje ure. Zakaj, la ptiček, v cegar oi:eh je piamtel ogeni zlobe. go- tovo ni prisel sem saino zato, du bi m okradel. Spocetka je res že obžalovai, državni pravdnik, kor jo dovolil vče- caj svoji siužkinji., da je odpotovala k svojim sorodnikom. Pomislil pa je ka,sneje, da bi se ta ncvarni zlobnož gotovo apravil nad staro, v strahu krl- cečo žen.sko in jo unioril . . . No . .. . ffotovo ne bi bilo lopo, da bi na tak sramoten način končal v pesteh za- vratnoira morilca; pa kaj pomapra! — Zdaj ga ima ta ptiček pač v svojih ro- kah, kakor je on imel prej njega v svo- jih ... Zddj mu ne preostaja drucc- JCa. nogo. da .«^ ča.«tno izkoplje iz te za- J?ate! . . . ^lovoška in uradniška dolž- uost zantova.la to od njega! . . , Kako noki io mogel ta človok v svoji blazni- •^i oW(»ki priti v mcsto in do njega? . . . fedcrativno stališče v okvirju šo vedno mogočne inonarhijo. Zolo inajhon del Im veroval v nadaljni obstoj statusa quo, in samo najnianiši je slutil, da bo inonarhija splob izginila in da se bo združila Ltrvatska s »soroduo Srbijo, da ustvari ž njo in oslalimi juM'oslo- vanskimi deželaml ncodvisno državo. Dejstvo jf? postalo, kar je bilo i)oprej najiiGverjotnejše. Ko .se je to zgodilo, so so odlocili takoj v prvem trenutku (od oktobra do deoembra 1918) brval- skt sabor in vsi Hrvatje .skoro brez iz- jerae navduseno za združitev s Srbijo in prišlo je do zgodovinskega akta 7. ans 1. decembra 1918. To navdusenje je 5e trajalo nekaj časa po usodepolni odločitvi. Visek je doscglo povodom ob-, iska prestolonaslednika in regerila v Zagrobu (v maju 1919), ob kateri pri- liki je sprojelo prcbivalstvo Zagreba U-^to, ki je scdaj voiilo za beogiM.jiko narodiio skupscino dva separatisU iz Kadi.i.:«vo siranko, isto, ki ne izobesa xqc zastav, kadar se praznuje 1. de- cember ali pa rojstni dan isteMU pre- .stoloiiahlodnika - sedanjega kralja Alek.swulva) srbskefia pvinca z rado.st- nivn vzkLikanjcm in dezjein evotja -~ prizor, ki ga Zagreb od casov JolaciCa no ponmi. Tiikoj ruilo -so je Hrvatska odvr- nila od Srbijo. Pa dogodkov ni mogoOe preklicati. Volja Hrvatov k absoiulno- mu združenju je bila brezdvomno nio- žato rnanifestirana in ne v ziuimoniu ženskega, historičnega napada. Gnaiia po Jogiki.dogodkov, zModovinskih po- trebah in glasu krvi je Hrvatska spro- jela ujedinjenje. Ob onem zimskem dnevu sla bile govorili njegova duša ^in njogova volja, in z voljo Sr3)ije in Ev- rope so jc odstranila v položaju, za.slu- gali in žrtvaJi radikalna razlika, ki je obstojala med nekdanjimi avstro-ogi-- skimi deželami in necdvisno srbsko kraljevi.no. To dojslvo obvladuje ves polozaj, naj ga danasiiji hrvatsld po- iitiki še tako prikrivajo in s tem sami sebe v kraikem času Stirih let deman- Urajo. O)alje prib.) 2alna luanife&tucija parlamenfa v cast Wilsonu. Na seji narodne skup- äcino 7. tm. se je vršila veličastna ma- uifestaeija v east nmrlcmu predsedni- ku Wilsonu. Ljuba .iovanovie je na- giažal Wilsonovo blagohotnost za pro- fvit našcga naroda in je povdarjal, da je bit Wilson tisti, ki je na.šemu naro- Moltx'ce in resno obnašanje rtr- žavnopa pravdnika je učinkovalo na Poljaka kaj morno. Da se oprosti tega inncnega ntisa. podvojil je svojo drz- nost. >Iles, lei- niož jc državni pravdnik dotlej«, se je režal, »dokler ne bo ležal s ljrehiknjanim čelom na tleh! Pa, po- čakajmo šc! . . . Pobasati treba naj- prej, kar so da! . . . Kvišku! Kyisku, vladni pes!« Državni pravdnik j(^ vKlal. Skrb- no je prikrival z mirnim, dostojnim ]>ogledom notranjo razburjenost. Lo rdeeica od jeze in sramoto mu je pali- la celo in lica. »Tjakaj!« dejal je budodelee, sto- pil v sredo sobe in pokazal z levico na vrata spalniee, skozi katera se je bil poprej prav tibo priplazil sam, in ki so bila zdaj le iiriprta. »Tn no odpri ust, državni pravd- nik, sicer poei! Naprej!« Med tem, ko je dr. Stružnik stopal počasi proti vratom, je v obupu nape- njal svojo možgane in iskal re^ilne po- ti. Gotovo je bilo njegovo življenje v tlu poniagal, da niso klonili nasi naj- holjši duhovi. Zbornica je poslušala .stojü in je zaklicala: »livala.mu!« Mi- nister dr. Ninčič je izjavil, da je z Wil- spnoni izginila s sveta velika osebnosl.. Za nas se je Wilson potegoval zlasti na mirovniii konferencah. V našem naro- du oslano večen spomin na njega. — S slava-klici je bil sprejet tudi ta govor. Riniski sporazum pred parlamen- ioin. Na scji narodne .sknpšeine dne G. tm. se je luulaljevala j)roracunska de- bata. Z.eniljoradnik Jovo Popovic ]o obtožil radikalno vlado, da se ne briga za interese zomljoradnikov, ker ščiti veleposestnike in banke. Socialist Di- vac je ornenil, da je proračun Cleško- isiovaške trikrat večji, vendar eeški na- i'od ne trpi toliko kot nas. Prcdsednik Jovanovič je predlagal, da sklepa skupšeina o nujnosti prelresa sporaz- uma z Italijo. Poslanec Susnik prote- stira proti odstopu Reke. — S sporax- iwnom nismo dobili nieesar, ker je Nin- cic pozabil na 700.0Ü0 našega naroda pod Italijo. Opozieija jo burno vzklika- la: Sramota, prodali ste Italiji Reko! Uadikalno - turško - nemška vec.ina je sprejela nujnost predjoga. fiadtkalska vlßda v težavali. Na stji i'.ul'kaiskega kl»ii>a (\. tm jo ./ja- vii priH-lsednik (ijurieic:, da, je iro.hn. do- looiii kandidature za odbor v ])regled. viniskik konvencij. Za nosilca lisle je pretlložil Lazo Markovica, proti kate- reinu je nastala v klubu nejevolja in no elani kluba njegovo kandidaturo wukloitili. V Alenah so preooj ogorčeni jadi govora mijiistra Kojica <> vpra- rtanju orientskib železnie. Minister Ko- jic bo najbrže demisijoniral. RadikaU. za Lazo Markovica. Na seji radikalnega kluba dno 7. tm. se Jg razpravljalo o .slucaju dr. Laze Mar- kovica. Predsednik Marko Gjuričic .1e povdarjal, da jo vlada vsolidarna z iMavkovicen), ker ima nastop opozici- jo proti Markovicu samo namen ško- dovati radikalski stvanki. -™ Mihajlo Rankovk' jo naglasal, da ni izroeil ni- kahšnih aktov za obtožbo. proti Mar- kovicu, proti istemu se je boril le v lu'ogn svojih prijateljev. Mednarodna konferenca. Macdo- iialdov kabinet je mnenja, da sedaj so re bi bilo umestno, sklicati mednarod- no konferenco, katcre bi se poleg za- veznikov udeležile i Amerika, Rusija in Neincija. Ta naj bi se sestala se lo }'O koneanom delu strokovne koinisije in predlozltvi poročila o finančnih razinerah Nemeije, ki se bo sestala že spoKnladi. novarnosti, pa k vročemu brepenenju po življenju se je družila tudi goreča želju, da bi novarnoga pticka izročil ro- ki kaznujoeo pravi ce, da bi se polasstil njegove osebe! Ali ni grozno roganjo to, da je vrag nameril uprav njegovo, državnega pravdnika, lastno orožje proti njomu? Našel ga je v nočni oma- rici in moral ga je dobro poznati, ker je dr. Struznik zapazil, da je bila var- nostna zapora na browningn, ki jo je on sam vedno zapiral, zdaj, ko ga je držnl Poljnk v rokah, odprta. In baš temu edinemu orožju sa ima on najbrž najvec jsahvaliti, da je še pri življenju! Brez njega bi ga bil hudobnež že pri njegovem vstopu v ßtanovanje zavratno pobil na tla. Drzavni pravdnik je obstal pri odprtih vratah. »Prižgi luč!« zakrieal je Kaszma- rek. vS prikritini vzdililjajem jeze je znvil dr. Struznik erni gumb ob vratih. Elektricna svetilka jo zažarela, in v njeni rumenkasti luei je zapazil, kako je prišel Poljak v njegovo stanovanje: Trgovinska jjogodba z Ihtlijo. Po skieini reske pogodbo se sedaj izdeluje Ltaljjansko - jugoslovanska trgovinska in pomorska. pogodba. Jugoslavija je pripravljena dovoliti ltaiiji vse konce- sije, ki se dajejo drugim državam v tr- govinskih ])ogodbab. Ugodnosti se bo- do rognlimlH v obliki tarifno pogodbo. Posebne konco.si.ie bo Jugoslavija do- volila za uvoz tekstilnoga blaga in stro- jev. V pomorsjei pogodbi se bo dalo lta- iiji zagotov.ilo, da bo Jugoslavija dvig- niia bojkot nad italijanskimi trgovski- mi Jadjami. Amerika demonstriru proti Nent- (:i)l. Ker nemško poslaništvo ni botelo izobesiti zastave ob priliki smrti pred- sednika Wilsona, je množiea razobesi- la pred poslopjem poslaništva ameri- kansko zastavo in demonstrirala proti Nemciji. PlrMscii za repuhliko na Grškem bo izvedki nova vlada Kafandarisa. - Repubhkanska stranka računa z veči- no 150.000 glasov za odpravo monar- hije. Venizelos se umakne samo zacas- no iz političnoga življenja. Dr. Benešev ckspoze o politicnem polosnju Evrope. Zunanji minister dr. Ueneš je poročal dne G. tm. v zuna- njem odseku poslanske zbornice sledc- ee: S sklenitvijo zvezo s Francijo, pri- znanjem .sovjetske vlado od sLrani An- glije in Francije, z ustanovitvijo soci- jalistične vlade v Britaniji in s sodelo- vanjern Amerike v gos])odarskib vpra- vsanjiJi Evrope nastopa nova perijoda. mednarodno politjko, ki naj prinesr Evropi mir. Razpravljal je o smerni- cah in razvoju Male antante in povd»- ril iispehe njeno med narodne mirovm» poTitike, obetajoe novo organizaeijo pomirjene Sretlnje Evrope. Plediral je nadalje za sporazum s Poljsko, po- zdravil sklenitev pogodbe med Jugo- ?lavijo in Italijo in povdaril potrebo ožjih stikov z Kusijo. Gledo Nemeije je napovcdal skorajšnji sporazum » Francijo. Ugotovil je približanje čeho- slovaske politike angleski in zagovar- jal garaneijsko pogodbo s Francijo, ki je ustvarjena v smislu mini, kar je po- kazala pomirjenost, ki je nastala po prvem razburjenju v Evropi Opozieija se uirjuje. Ljuba Davi- dovič je izdelal delavon načrt za opozi- eijo ter istega izrocil dr. KoroScu in dr. Spahi. Muslimani odpolujejo 9. tm. v Zagreb, da izvejo mnenje Radičev- cev. Poset princa Pavla v Zagrebu je napravil globok utis na opozicijo. Po gotovih vesteh se prieakujo v najkraj- v moten, srobrnoaiv mrak mesečne no- ei, ki je izpolnjeval oknovo odprtino, je visela v sobo zavozljana vrv. Pravd- nik je začuden vzklikn.il. »Da, da«, smejal se je Kaszmarek, »ni bilo baš lahko s strebe tu notri! Pa Poljak zmore vse! Prišel sem v ono bi- so, ki jo uprav zidajo, od tain po lest- vi na slreho sosedne biše, od tu na streho druge, tretje hiše — kar vidim od tarn odprto okno drzavnega pravd- nika. Poiščem vrv za obesanje pevila. jo privežem in po njej sem notri! — Pa le mirno! — Ti! —- "Reseda —in iaz ustrelim!« Dr. Stružnik je zdaj zagledal po- leg široke postelje na preprogi star, zakrpan pi a so, knkor je bilo videti, last kakoga železniškega uradnika. Tud» kapa je ležala poleg. Prestrašen ju je pobral. A, kar je pri prvem pogledu imel za kri, je spoznal pri natančnej- šem ogledovanju za madež od rde^«1 barve. »Tudi umoril!« — režai se je Po- ljak. »Vse mora pogmiti! — Drzavni pravdnik tudi! — Le robo morani Ss1 V Celfu9 sofeota dne 9. febraaria 1924. St ran 2. »NOVA DO 15 A sem času izpreinemba režima. Kleri- kalei se zopet nagibajo k radikalom. Sporazvm jugoslovamko - nem- xkih manjmi r. I tali] i. Narodnostne manjsine v Jtaliji so sklonile dogovor, glasom katerega bodo ivoriie pri bo- docih volitvah enotno volilno skupino, ki ho na.stopila v primorskem in bene- čanskem volilnem okrožju. Poleg spo- razuma jugosl. narodn, za enoten na- stop pri volitvah je' ta dogodek zelo ra-aveseljiv pojav in odpira končno vedarle ugodnc perspektive za bodofe \ oKUo v iialijanski parlament. Tajna posfodba med Jtalrjo in Sr- bijo. 0 zgodovini in raotivih reške po- godbe se iz Pari/a poroča sledeČe: Franeoska diplomacija je bila na ta dogodck pripravljena in jo lc čakala, da sc Jtalija posluži lajne pogodbe s Srl.'ijo iz 1. 1914- in že na grožnjo Mus- J8f)linija, da jo priobe.i, jo izzvala po- Tmščanje od strain Jugoslavije. Po prvi avstro-ogrski ofenzivi proti Srbi- ;ji je ponudila Pašieeva vlada italijan- *ki pogodbo, glasom katoro bi dobila Srbija izhod na morje, Italija pa vz- ftodno jadransko obal, vse otoke za- padno Nerctve. Trst in Reko. Srbija bi dobila Dubrovnik, Boko Kotorsko ih črnogorsko obal. I;. 1915 sta Francija in Anglija ta sporazum odobrili. Kcr pa Amerika londonskega pakta iz leta 3915 ni hotela prismali, se tudi ta po- godba ni izpolnila. V parlamentnih krogih vlada prepričanje, da je bila ta tajna pogodba zadnji povod za rimsko pogodbo. J D S. Hud rut meseena seja ožjega načei- ..stva JDS za.mariborsko oblast se je vr- sila v četrtek 7. tra. v Mariboru. Poleg tfrugih red« ib. (ekoeih organizacijskih vprasanj se je načelstvo obsirno bavi- io z zadevo ukinitve obrtno-pospeše- valnega urada in obrtno-zadružnega ciadzorništva v Gelju ter je bil soglas- no storjen sklcp, da podvzame ludi fitranka v tern važnern gospodarskem vprasanju energične korake, da se vla- tfin ukrcp ukine. Seja cksekutive Ijubljanske in tnariborske nblasli se vrsi 9. tin. v Celju. Gledališče. klESTNO OLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 9. sobota »Zakleti princ«. Šolska predstava. Znižane cene. Ob 16. (4.) uri popoldne. 10. nedelja »Revček Andrejček«. Izven. Ob 20 (8) uri zve<*er. Premijera. Mestno gledalisce. V torek, due 12. tm. gosluje Ljub. drama v >0smi ženi« izven abottemenla. V glavnih vlogah nastopijo ga. Nablocka in g. Putjata. Cellske novfce, Naciionalistični prnznik je za na- mi. Med nasprotniki se je suslialo o predstojeeih izgredih in pobijanju sip — a tudi ironičnega posmeba in pre- drznih opazk ni manjkalo. Naši *lo- ialni« sodržavljani vidijo povsod same udarnike; ideje no pripoznavajo, ker jim je tuja. Tako daleč smo, da oni, ki so tned vojno pripravljali nara »izda- iicam« kandelabre, zopet pljuvajo na prej dobiti!« Dr. Stružnik se je ozvl proti odpr- temu oknu. Premiftlieval jo. naj H kli- Äe na pomofi? Toda upanie, da bi ga to reäilo, zdelo se ran je jalovo. Tiidi sra- moval se je kaj tacega. Zazdelo se mu je naenkrat, da je mil predrzen smeb, kakor bi se kdo norčeval iz njegove straSljivösti. (Dalje prih.) naše svetinje in se istočasno približu- jejo. bratoin 8rbom, hotec ustvanti med narni m njiini umelen jez, prepo- jen s i)iemensko in versko mržnjo. — Ljudje: ki so se ob prevratu eksistenci' na ljubo prostihiirali z »jugosiovan- skim nacijonalizmoifi«, danes goreče in j-avno izpovedujejo «voje in celjske- ga mesta talmi-nemstvostoli, polni požrtvovalnosti in sa- mozatajevanja! Ako je nuša mLsel od- krita in poštena, mora seine pognati. Poroštvo boljše bodočnosti leži v nese- bicuem, smotrenem in intenzivnem delu. Kdor ne veruje, da so nasi brani- ki v aestem letu prostožitja ogroženi, naj samo pogleda. okrog sebe in spo- znal bo, da nismo krivi preroki in cr- nogledi Se je čas za plodonosno delo in neizoranega pojja je mnogo, mnogo! Lelno poročilo javne bolnice v Ce- Iju za leto 1923. Leta 192ü je zapustüo bolnico v Celju skupno ü8(J7 ijudij. (M toil je ozdravelo 2592 (137 odstotkov), se izboljsalo 904 (2^.38 odstotkov;, ne- ozdravljeniü je bilo 142 (3.82 odstol- kov), umrlo 229 (5.8 odstotkov). — Po posameznih oddeikih: Interni oddelek z izolirnieo: Skupno število 20(31, od teh ozdravljenih 929 (45.07 odstotkov), izboljšanih 835 (40.53 odstotkov), ne- ozdravljenih 119 (5.77 odstotkov), umrlo 178 (8.63 odstotkov). Nalezlji- vih bolezni na izoiirnici je bilo skupno 428. Od teh je ozdravelo 365 (85.28 oiL- stotkov, izboljaanih 20 (4.67 odstot- kov), neozdravljenih 8 (1.9 odstotkov), umrlo 35 (8.15 odstotkov). Najvec je bilo škrlatinke 220, od teh je umrlo 14, t. j. 6.37 odstotkov. — Kirurgičcm od- delek: Skupno število bolnikov 1300. Od teh ozdravljenih 1225 (94.23 od- stotkov), izboljšanih 30 (2.3 odstotka). neozdravljenih 9 (0.7 odstotkov), umr- lo 36 (2.77 odstotkov). Openranih je bilo 1033. Od teh ozdravelo 1009 (97.08 odstotkov), izboljsanih 7 (0.68 odstotkov), noozdravljon 1 (0.09 od- stotka), umrlo 16 (1.55 odstotkov). — Neoperiranih na kirurgičnem oddelku je bilo 2G7. Od teh je ozdravelo 216 (80.9 odstotkov), izboljšanih 23 (8.61 odstotkov), neozdravljenih 8 (3.00 od- stotke), umrlo 20 (7.48 odstotkov). Na ginekološkem oddelku je bilo skupno 506 bolnikov. Od teh ozdravelo 438 86.56 odstotkov), izboljaanih 39 (7.70 odstotkov), neozdravljenih 14 (2.75 odstotkov), umrlo 15 (2.99 odstotkov). Porodniških slučajev je bilo 139. Od teh je ozdravelo 134 (96.40 odstotkov), izboljšanih in premese. 4 (2.88 odstot- kov), umrlo 1 (0.72 odstotkov). Ing. V. Pavlovič: 51 Pooloüenje hraz flltisniju. (L'crii doživljaj.) Bilanca nasih gubitaka bila je sle- deca*. Komandant puka, 2 komandanta j bataljona, desetak oficira i oko 150 | vojnika ubijeno ili teško ranjeno pa tamo i ostali; veliki broj drugih ra- hjen. Ovi su gubici bili relativno veci | od istih u toku celog rata (tiče se na- Seg puka). Druge trupe, koje su dolazile iz Prizrena, trebale su isto tako preči Drim kod Vezirovog mosta. 13ilo je tu puno trupa i u opštem haosu se je vr- 10 teško čovek snašao. S vremena na vreme euli su se puenji topova i isprekidano klokolanje mitraljeza, koji su rasterivali grupe Arnauta, koja je pošla za trupama u pljačku i gotova, da nas napadne. Noč izmedju 19. i 20. novembra proveli smo na snegu, koji je bio 60 do 70 cm debeo. Cole noči smo se grojali uz vatru, a od drugih jedinica nabavl- 11 smo što hrane, da se okrepirno. (Jroz- ne slike poslednjeg dana nisu nam da- le oka sklopiti i mi smo budni dočekali zoru. Iste noci je bačen dinamitom u zrak Vezirov most pošto 'su sve naše trupe prešle na levu obalu Drima. Podelili su nas u nekoliko kolona i svaka je kolona imala svoj pravac kako bi se izboglo gomilanje trupa što usporava marš. »Zakleti princ*, šolska predstava. Ker je veliko zanimanje za sobotno predscavo, opozarjamo vse, ki bi si ra- di oglüdali to predstavo, da si nabavi- jo Vhtopnice v predprodaji pri Goričar in Lcskovšek. 8 tern odpadi; nepotreb- no prerivanje in naval pri gledališki blagajni. »Zakleti prine« ae igra ne- prekkuno zadnjie v sezoni! Cene zni- zäne! Podporno drttstvo za revnc otro- ke v Caber j a. Dne 31. januarjä 1924 vrsil se je v gostilni gosp. Permozerja v Gaberju ustanovni obeni zbor Pod- porriega društva za revne otroke v Ga- berju pri Cclju, na katerega se je zbra- lo precej občinstva, vsled česar se da skiepati, da je za to novo ustanovljeno društvo precej zanimanja. Predsednik prijiravljalnega odbora Speglič Franc je pozdravil vse navzoče ter ocrtal na- men in pomen tega human itarncga. društva, prečitala so se tudi od mari- borskoga velikega župaiia Dotrjena pravila, ter se je nato izvolil za dobo enega lota sledeči odbor: Špeglič Franc kot predsednik; Valentin Kadko kot podpredsednik; Koštomaj Franc, kot tajnik; Vučko Marko kos. blagajnik; Poglajen Mara, Hrastnik Valentin, Gams Ivo in JHkof Ivo kot odborniki ter Železnik Ivo in Permozer Anton kot nainestniki. Nadalje Sarlah Jernej in Spegiic Ivo kot preglodovalca raču- nov. Ker ima to drustvo humanitären in človekoJjuben namen, osobito za Gaberje, prosimo tern potom eclokupno javnost, da nas pri tern težkem delu po svoji raožnosti podpira in prispeva v ta namen gotove zneske, za katere bode odbor v inienu revne deee vedno hva- ležen. Odbor Oiganizacije muoslov. na- cijotmlistov v Celjtu izreka tern, potom najiskrenejšo zahvalo vsem damam in gospodom, ki so s sodelovanjem oziro- ma z doprinosi pripomogli k lepemu uspehu večerne prireditve ob priliki oblastno skupščine vseh Orjun v Slo- veniji. — Odbor. Plesni venček. Sokolsko druatvo, plesna sola priredi v soboto, dne 16. fe- bruarja v gornjih prostorih Narodne- ga dorna v Celju zakljucni plesni ven- cek, kaleroga eisti dobicck je namenjen za nabavo telovadnih krojev revnegn clansLva. öpored se še objayi. Občni zbor stanovanjskih najem- itikov se je vršil v sredo pri hotelu »Balkan«. Zborovanje je otvorii pred- sednik dr. Rakun ter pözdravil navzo- <^e. Po končanem porocilu se je vnela živahna dcbata. Pretežna večina na- vzočih je bila iz delavskih krogov. So- cijalisti so nastopali v svojih govorih, kakor na kakem političnem zboro- vanju. Aioxka. in zenska padriižnica CM- druzbe v Celju imata svoj redni obeni zbor v petek, dne 8. tm. ob 20. uri v go- stihiifekiii prostorih jNarodnega uoma. Vsak clan naj se obč. zbora zanesljivo udeleži. Prednnznanilo. Maskna reduta se vrši na pustn i torek v vseh prostorih hotela iUnion« v Celju. Na vsporedu bo med drugim tudi lepotna konku- renca mask. Več se objavi pravočasno. Smrtna kosa. Dne 7. tm. je urarl tukajšnji trgovec in hišni posestnik g. Anton Chiba v 63. letu svoje staro.sti. N. v m. p.! Uprizoritev Ivane d* Arc. V četr- tek 7. tm. zvečer so priredile učenke 20. novembra oko 7. sati jutra krenuli smo preko centralne Albanije bez.puta i po snegu. Trupe, koje su nam prethodile, trebale su se tuci sa razbojnicima, da bi si prokriuli put. a nas su vec nestrpeljivo i iz zaseda oče- kivali, da bi se dočepali svega onog. što smo na sebi i sobom nosili. Narocito zadnje trupe (zaštitnica) su trebale pretrpeti najveci napad. Usled nepro- hodnosti torena mi smo morah sledo- vati dolinom reka i potoka, dok su Ar- nauti bili pcseli visoka snežna brda odakle su bozprekidno sipali vatru na. nas. Svakog časa su padali mrtvi i teško ranjeni vojnici i oficiru, a kako je svako bio umoran i premrzao, to se niko nije obazirao na svog bližnjeg. Ostavili smo ranjene, da propadrm na snogu. Molili su nas i preklinjali, da ih ubijemo i ne ostavljamo krvolocima, ali ko je imao smelosti i srea dotuči svog druga? Kad je napadaj nastao vrlo silan zaustavili smo se, montirali topove zavoda šolskih se.ster v veliki dvoraui Karodnega doma zgodovinsko dramo Ivana d' Arc. Vsak intelligent pozna to junaško deklico kot boriteljico, vodjte- ljk-o in osvoboditeljico francoskih čet v Jjoju zoper Angleže in nje sijäjno zmago pri Orleans-u. Lep vecer je bil to. IVvMke točke, godba, krasna raz- svetljava in slavnostna zakjjucna sli- ka so nudile gledalcu res pravi užitek, zlasti se je bilo eudili dramatičnomu izvajanju. Deklice, osobito junakinja divune Ivana d' Arc, Izabeau, kraljeva rnati m mati Ivanina so se znalo tako dobro vživeti v svoje vloge, da bi bilo kuj takega pripisovati izurjenim igral- kam, no pa učenkam. Na želju obcin- stva se prodstava ponovi v nedeljo 10. tm. popoldne ob pol 4. uri. Med odmo- rom svira godba. Kdor ni imel prilike sinoči, naj žrtvuje nedeljo popoldne ter pride v Narodni dom. Tombola Olepkwahiega društva r Celju ne za kratek ens prelosi. •— Ker drustvo v.sled vedno še prihajajočih dobitkov ne ljiore zaključiti nabiralnc akcije, ne ntt nedeljo, due 10. tm. dolo- čauii tombola v intoresu imejiteljev srečk preloži. Tombolne sreeke so ž> veejidel ruzprodane, ?.ato naj rtilice nc odldša z uakupom. yKlub napred, slow akademikov i> Celju« sklicujc za soboto 9. tm. ob 20. uri v gostilni pri Mostu važen infor- mativen setanek o klubovem delova- nju, smernicah in raznih drugih aktu- alnih vprašanjih. Udeiežba za vse tu- kajšnje člane obvezna. Vabijo se tudi vsi gg. starejšine, zunanji člani in pri- jatelji kluba. — Odbor. Društvo hišnih posestnikov za Ce- Ije in okolico. Dotični hišni posestnikl mesta Celja in okolice, kateri na za- htevo niso davčne knjižice za pristoj- bino 1 Din prejeli, ali pa kateri so mo- rali več kot 1 Din plačati, dalje od ka- terih se je zahtevalo dvakratno plačilo enega in istega davka, odnosno kate- rim je bil ta davek dvakrat predpisau in končno, katerim je bil dohodninski davek od veliko viyjih dohodkov, kakor so faktično bili, ])redpisan, naj svoje temeljite pritožhe v društveni pisarni. Celje, Mariborska eesta št. 1 in sieer v torek 12., srodo 13. in cetrtek 14. t. m. dopoldne cd 9. do 11. lire prijavijo. Policijske veati. Povodom veseli- ce pravoslavne občine, katera se je vr- žila v hotelu * Union« dne 26. januar- ja 1924, je bila izgubljena 1 rujava u»- njata listnica (denaniica), koja je imela vokale obrobljeno s pločevino in je vsebovala 150 Din denarja in 2 ra- ("una na ime Marije Celosige. — Kokot Mihael, baje krojaški mojster, se tern potom obvesti, da se nafaaja njegova mati Marija Kokot, stanujoča v Za- grcbu, sedaj v javni bolnici v Celju. — Ista je prisla peš iz Zagreba v (^elje v üvrho obiska sina, tukaj je pa obne- mogia ter bila oddana v bolnico. 25-letni jkbilej. Franc Dremelj. posestnik v Arclinu pri Vojniku je bil že 25-krat kaznovan radi različnih de- liktov. iSedaj je bil obsojen po § 104. srb. k. z. pred tukajšnjim okrožnim .sodiščem, ker je pred celjskim okrai- nim sodiščem neko prieo grdo razžalil. Üobil je 10 dni zapora. Cloveski plod je odpravila Jožefu Travner iz Gaberja. Vdovljeni Posest- nik C. je imel po svo.iom prihod,! iz Amorike ljubezensko razmerje b svojo 16-letno iicerko, ki m osiuio urez po- (brdske) i mitraljeze i tukli se dok ih nismo razterali. Nastavimo svoj put i nakon nekoliko sati oni se opet saku- pe i ponovo se isto odigrava. Celim pu- tem čujemo topove i mitraljeze naših trupa, koje se bore ispred nas. Vrlo bi dugo bilo opisivati sve te monotone borbe, koje su nas celog puta pratile i nekoliko puta dnevno se obnavljalcj Naši ljudi se vifee nisu mogli boriti. Morali smo radi ositniran.ia slati pa- trole-iziidnice i pobočna odelenja, bilo je vrlo teško primorati skelete od ljudi penjati se po snegu po visovima, fcde je kad trebalo nekoliko sati popeti se. a često se ti ljudi nisu ni vrac-ali. Napredovanje trupa bilo je 5—10 kilometra dnevno. Na putu koji sledu- jomo broj lešina i ra sturen or prtljaga uveoava se. Daleki puenji topova na-;. goveštavali su nam borbe i peripetije,, koje su nas čekale. (Dalje prihodniiC.) Slev. 10 »NOVA 0 O II A« Sfran 3. >Jedic. Neka dobra znanka js opozori- i la nesrečno mladenko na Travnerjevo, j ki ,ji je tudi poma#ala. Pri tukajšnjem ! okrožnem sodišču so bili obsojeni po- | sastnik C. in njegova hčerka na 8 ine- j sece, prijazna znanka ua 2 in Travner 'na 4 meseee težke jcče. Pravica uporabe firohov na mess- item pokopalisni, ki je bila pridoblje- "ha pred 20 leti, je glasom pokopalisc- j siega reda mestne občine celjske ugas- mla. Stranke. ki imajo na imenovanem »jokopališcu grobnvc in želijo iste še vnaprej obdržati, morajo plačali toza- .idevBG pristojbine pri mestni blagajni. Hok poteče due 31. marca 1924. Po i-releku toga roka. bo raestna občina ;nosio razpolagalu. z probovi in na njih stoječhni nacrobnimi kamni, ograjami ild. Pristojbina za obnovitcv m nadaljnih 20 let-znasa: za rodbinski prostor za 3 grobove 337.50 Din, za fddbinski prostor za 2 p;roba 225 Din. 7-a grobove odraslih 60 Din, za »jrobo- ve otrok 30 Din. Oficirski elitni pics. G. pukovnik R. Tošič nas naprosa, da objavimo, da ni on pokrovitelj ofirirskcga elitnega jjlesa. Kino (kiberje. Nedclja JO. in pon- ;evalnega odbora »Glavne zveze«; 2. Diskuzija o vinski krizi in kako ji od- pomoči; 3. Vprašanje ¦- Vinskcga za- kona« za celo državo; 4. Pobijanje j?o- jitve direktno rodečih amerikanskih Irt; 5. Osnovitev drustvenega glasila; si. Slucajnosti. Ta obeni 7.1»or naj hi bil obenein inanifestacija vzajomno.sti vseh vinogradnikov iz <:ele .Tup:oslavije, ki naj pokaže vsej javnosti, da smo tudi tukaj in imamo pravico do obstanka. Zategadolj se v.si p. n. vinoRradniki iz vseh vinorodnih pokrajin države nuj- no pozivajo, da so tega občncga zbora v čim večjem stevilu udeleže; vsa ob- stoječa vinarska društva in druge go- spodarsko organizacije iz vinorodnih krajev pa .so naprosajo, da posljejo na posvetovanja svoje zastopnike. Ude- ležniki obrnega zbora imajo pravico do polovienih kart na v.seli xrleznicah in parobrodih države SHS. —• Mari- bor, dne 8. jamiarja 1924. -— Za prl- vremeni odbor: Glavni tajnik Skalicki 1. r. 1'redsodnik: Puklavec 1. r. Bankarslvn, druga številka je iz- sla. Med drugim vsehuje zvezek: Per- spoktive za Bilans; 0 pitanju kredita za nasu industriju; Javne obremenit- ve delniških družb v naai državi; Zlat- na valuta, Jedro vprašanja o zviša- nju, oziroma stabilizaciji dinarske vrednosti. Dnevna kronikm. PETINSEUEMDESETLETNICA PREŠERNOVE SMRTI. 8. tin. potece 75 let, kar je šel pr- vak slovenskih pesnikov od nas. Rodil se je 3. decembra 1900 v znani Vrbi na Gorenjfikera. Osjiovno .solo je obiskova! v Kibnici in ]Jubljani, kjer je dovršil tudi svoje giinnazijalne in licejske štu- dijo. L. 1821 odide na Dunaj študirat pravoslovje in dovrai svoje pravno .sttidije 32. avg. 1820 z odliko. 12. Jan. 1827 izide v »Ilir.skem Ji.stu« prva nje- ßova pesein pod nasJovom ^Deklicamzdra.vil kraljeve goste in izrocil princozi Olgi krasen sopek. Pies sta otvorila princ Pavle in princesa Olga s Kolom. Dr. Jvlij nerschaita t. V Gradru je umrl dne 3. tm. bivši avstro-ogrski minister in poznejši prodsednik av- strijskojra Lloyda dr. Jnlij Derschatta- Standhalt. Bil je svojo drii znana osob- nost v avstrijskem parlamontu. Kot vo.iitelj nemških narijona.lfev je postal neizproson nasprotnik Slovanov, zla- sti Slovencev. Za časa svojega mini- strovanja je svoje stališče znatno omi- lil, zla.sli pa potem, ko je postal pred- sednik Lloyda s sedezem v Trstu. Po prevratu je slodil tudi on mnogim drugim v pozabnost. Invalidski znkon odgoden. Vlada jo skicnila na seji 7. tm., da so zakon » invulidih odiozi. Zakon je bil ze trikrat pred ministrskimi komiteli, a vlada vedno zavlačtije rešitev tega, tako važ- noga vpra^anja. Reški groj. Gabrijolu d'Annunzi- ju jc podelil laski kralj s pomočjo An- nunzijevega intimnega prijatelja Mus- solinija naslov reškoga grofa. Italija potrebuje pesnika, ki igra trcnutno v tajni strankarski politiki Italije zelo važno vlogo, kot nokakega moralicne- Srd vsuverena. Vidi se, da kljub vsomu prcvladuje v njem še vedno najvisja dovzetnost 7a\ aplavz maso in reprezen- tativni fiijaj. Skupščinn francoskik socijalisiov. V nedojjo, dne 3. tin. je koneal .socija- listični kongres. Soglasno sc je skleni- lo, da se pošljo }>ovodom Ljeninovc smrti sovjetski vladi sožaljna brzojav- ka z zahtevo, da se preganjanja soel- jaiistov v Rusiji ustavijo. Vdruženje vojnih invalidov krn- Ijeviua SHS *Podruhiica Celje* pri- redi duo 4. marca tl. v veliki dvorani Narodnoga doma plesno prireditev. — Tozadevno se naproša vsa p. n. dru- štv.i, da blagovolijo to upoštevati. Sitirhm kosa. Dne 6. tm. je umrla v Mariboru gospa Amalija Kukovjč, rojena Orožen, vdova daveneüa isad- npravitelja in rnati g. župnika Frica Kukoviča na Dobrni v starosti 96 let. Pokojna je bila iz znane slovenske rodbinc Orožnove v Laškem. Blag je spomin! Vlom. V Hrasiniku so vlomili ne- znani uzmovici v barako branjevke Jo- re Hočevarjeve ter odnesli raznega blaga v skupni vrednosti okoli 50.000 dinarjev. Iz PoJzele nam porocajo: Usta- novni ol)oni zbor > Jugoslov. Matioe« za »Savinjsko kotlino« se vrsi dne 10. febr. tl. na Polzeli ob pol 3. uri pop. v kolodvorski restavraciji pri »Jelenu«. K obilni udelcžbi vabi pripravljalni Odbor. • Swovi sin in brat. Stefan Kiemen ml. po domače Miklavec: iz Slovenje vasi pri T'luju je bil 4. tm. pri okrož- neni sodišču v Mariboru obsojon na 8 mesecev tožke, poostrene ječe, ker je 12. novembra davil svojo sestro in na to vrgel svojega očeta na tla, ker ga Je obenem žalil s psovkami, ker ga je 22. novembra udaril po glavi in ga težko telesno poškodoval in ker je 25. no- vembra iskal kramp hi grozil starisem in sestri, da jih bo ubil z besedami: te Miklaveeve moram ubiti. Pri razpravi je seveda vse zanikal, toda sodiace mu ni verjelo, temveč je izreklo gori nave- deni krivdorek. Sncg zamel orožnike. Trije orož- niki v Korobu v Macedoniji niso mogli v(!Č izdržati v mali kolibi \t1iu hriba, ker jih je sneg zametaval in se je bilo hrdi, da jib sneg popolnoma zasuje. Ko so iskali zatišja, so prišli na kraj, kjer je bil sneg pet metrov visok. Sneis je zasul nesrečneže in po več dneh so jih nasli tovariši nirtve. Grozna nesreča pri Konjicah. Po- feestnik Skrbinšek v Špitaliču pri Ko- njicah je kopal v vinogradu. Za iijim jo kmalu odšla po opravkih njegova žeua z doma. i'red odhodom je zakle- nila desetletnega slaboumnega sina s btiriletno sestrico v sobo. Otroka sta v/ela med torn easom vzigalice in za- kunia ogonj na poslelji. Preplasena otroka sta hotela zbezati, a nista mo- gla, ker so bila vrata zaklenjena. V ob- upu sta se zaprla v omaro, kamor je prodrl tudi dusljivi plin. Pes, ki je bil v sobi, je sicer lajal, a ga niliee ni sli- sal. Ko se je mati vrnila domov, je na- ßla oba otroka mrtva, tudi pes se je za- dušil. Naj !)o ta no.sroča opomin stari- sem, da ne puščajo otrok brez var- stva. Obtjubil je vzeti jo. Mladi tovar- nar 1. P. je obljubil gospodični M. 0., da jo bo vzel, ona mu jo verjela in zato se mu je udala; to preveliko prijateli- stvo jo imelo slabe posledice. Ona jo dobila sioer otroka, žeuina pa ne. " Tn stvar se bo pa nadaljevala pri sodišču. Kdo bo podlegel, se še ne ve, ker neka- teri Irdijo, da jc imela tudi druge rada. Cement je uzela, pa ne ukrnla. Marija Lašičeva v Ljutomeru jo uzela. Julijani in Antonu Gabc^rc 18 kg co- Hionta., da je zama.šila luknje, ki so ^* nahajale v stanovanju, katorega je do- bi)a. LašiČeva je bila sicer za to obto- žena, toda v prvi in drugi stopnji oproHČona, kor je Gaberceva to sama zakrivila, da. se jo Lažirova niorala po- služiti oomonta. Levinja raztnfala igralea. Pri in- sceneriji filma »Ouo vadis« je sodelo- valo 26 levov. Neka levinja je skočila na ene.qu izmed statistov in ga straho- vi(o razmosarila ter je kmalu nato umrl. Enomu filmskih operatorjev go jo posrocilo naslikati vso sceno, a je oblast film zaplenila. Proti reziserju jo uvedeno kazensko postopanje. Razsirjajte „Novo Dobo"! Razne vestL Živo srefcro v DalmadjI. V Špiču vjužni Dalmaciji so odkrili živo s^ebro in piasti miniia že leta 1899. Dosedaj so izkopali 40 vagonov rude. Števllo his v Beogradu, Po po- ročilu beograjskega katastrskega od- delka šreje Beograd 12000 his". Za pri- hodnjo stavbeno sezono je izdanih 1600 dovoljenj za gradnje novih his. Rataelova slika zgorela. V nisi Roberta Thomasa v Holyheadu v Ame- riki je nastal požar, ki je uničil mno- go dragocenih siik, med njimi tudi giasovito Rafaelovo sliko »Madonna del Pazza«, ki je biia cenjena na okoli 80.000 dolarjev (7 miliionov dinarjev). LAHKO NAQNENJE K PREHLAJENJU ? Prevelika občutljivost? Bolcčine olajša fh naredi telo odporno tnasiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Vcliko močnejši, izdatnejši In boljSi, kakor fran- cosko žganje. Kot kosmetikum Že 25 Jet prl- Ijubljen zn negovanje 20b, z( bnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjeni in po5t- ninc 3 dvojnate ali t špecijalna stcklcnica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih .«.teklenic 214 dinarjev in 10°/0 doplatka raz- pnžilja: lekarnar EUGEN V. FELLLR, STU- BICA DONJA, Elaafluid št. 3 6, Hrvatsko. Odgovorni urednik: Lie. Etfvard Siranic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celiu, lšče se 2—2 meblovana soba s posebnim vnodom In električno raz- svetljavo za takoj. Poizve sc v upravi. G^tilnicarji pozor! j Bizeljsko Yino, rdečo 22 hl, in belo 22 hi, prvovrstne kakovosti p^a pr»o- da|. Cena ä liter Din 6*— Naslov pri upravi lista. Tipkarica ižče mesta pisarniSke praktikantinje. »Vzajemnosi« na upravo »Nove Dobe«. Ucenca s primemo šoLsko naobra.'bo in poštenih j stariäev iz okolice Celja «jirenn-, Sptce- I rijska in ddikatesna trffo^ina: Anton Fa- zariuc, Celje. 3-1 Bizeljčan bel in rdeč v poljubni množini po dnevni ceni, franko postaja Brež©sHre*zvršw!*Jo ttaS&i>lctttSLGje»bitro Jnioč- III nad %ron 2^,000.000 . 111 no. üg^Äno ©feresiova^K. P&jasnlla In nscelt brezplačtao, «• Za hranilne v!og8 jamži mesto CeJje s ceiJm svojim premoženjem in 2 vso svojo davcr?o möcj.. Ženinom vsakeea stanu priporočam mojo hM zalogo pohlStsa za blfig. ogled 5-2 Ml. BAUMGARTNER rte c E jl. or es 0)C ^¦«9« Oosposka ulica 5t, ä*J« Heeppcrmljeao «obo iüje V HD B föBH uciteijica Ponudbe na upravo »Nove Dobe.« 3-1 Trgouslu poinoeniH meSane stroke, mlajSa moč, iäd» službe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo »Nove Dobe«. 3-1 Reducirana državna uradnica išče pisarniška dela na dom. Prevzame tudi ročtia de!a. Cenjene ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Reduciranauradrtica.« 2 2 iiiopi ]QS> gpanjek Kralja Pe- s^Cx\\r\ Bivša tra c. 15. V>d|C Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež" Püikov domačega izdelka po najnižiih cenah. Sprejcma in izvršuje vsa po- pravila todno in solidno. ä9 Ceije, Olosnl l?s li 4 VAß LO na občiti zbor Posojilnice v Trbovljah r. z. z n. z., ki bode v nedeljo, dne 17. svečana 1924 ob 4. uri popoidne v posojilniškern uradu. Dw&nmi red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo rač. pregledovalcevr. 3. Odobrltev računov in bilance. 4. R«zdelitev čistega dobička. 5. Revizijsko porctüi'o. ft. Sprernemba pravil. 7. Slučajnosti. Načc-!nik : JOSIP MOLL st. m. p. Čevljarna „ADRIA" Celje :: PRODAJALNA NARODNI DOM. :: Priporoča svojo boQato 2alogo vsakovrstnih čev- Ijev izdelanih v lastni dolavnici. Izdeluje čevlje j po meri. Popraviia izvršuje naglo in po zmernih cenah. 12—l Auto-akumulatorje :: Celjska auto- in strojna detavnica d. z o. z. :: 2 obtočna motorja 70 in 55 PH,znamke Siemens-Schuckert Wien, 380/220 voltov, 920 cbiokov, prvi pop&lfaoma ttov, d ugi z novf» FOtacijo, »e pi'oda, Vprašanja na upravo tega lista. 3—2 Ucenec iz fnesta aij bilžnje okolice, sesprejmd tako) v večie trgovsko podjetie. Nasiov v upravništvii tega l?st?.. 2—? \ JUtarija BOROVIČ itrgovina l0~2 \ "^šivalnih strojev in koies^T , j CELJE, Kralja Petra cesta 33. ] \ sc priporoča. MiHm na vlak v Celjc v veletrgovino R. Stermeckl, kjer kupite letos SUKNO za moške in volneno za 2enskc ob- leke, parhent, belo, pisano. in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- fakturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnern interesa se vsakemu priporočn, da enkrat poskusl kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Cetje. Trgovcl engros-cene. SALAUI^ j prvovrstna novo blago povseni zre!a l.so dobJ povsod Prva hrvatslta tvornica j saiarae, prekaicnega I mesa In masti ILGiiidnit-idniiii. 5 Geiieralno zastonsivo za siavetiijo I {. Sunc H'Y dr-ug I Ljubljana - Celje - Marlbor. 1(1' LASTNI DOM* VCELIÜ regfstrovaita Credit- sia instavbenazadria- ga z omejeno zavezo PWESERNOVÄ UL, 1$ Sureletna hran. vlwße In |1H «»»>r. po 6V,0/Oto|e 6 50 Din odsto, proti oopovecai do d L>in od sio. Prt večj.lri naloiDatt po dogovcfu Bobsrjs St. 3 Oglejte si manufaktumo tr^ovjno «¦». ^tif (gostilna PJevČak) nasprot! Mestnega inHna NA DROBN0! _____5 50~ 7 KÄ DEBELOI svojim co^j«nfm ©djen»»lc«n? «elib» mnoüno ino- I seniBhega bta«a Esakor tukno *i% moške in žen- | ske obleke, cef»«*, eiian, vtse kroj^e-ike pOtrcbÄ<5i- | oo te«* raznovrstno mainufakiuttä«) bSogo po zefo I zavarovalna delnsška de*užb^ ^ Z A G R K, B IJ obvešča p. n. stranke, da je poverila okrož^o zastopstvd» v C E L J U, Kapucinska ulica štev. 3 gospodu Josipu Ja»*hu in prosi, dase p. n. zavarovancivvseh zadevah obrnejo na imenovanega. Svetovnoznana nemška tovarna vodnihturbin l^če za lül&ribor in pripadajoči gospodarski okoliS popolnoma veščega zsstopniba za projektiranjc in napeljavo vodnih sil. V poštev pridejo le, dobro vpeljani, reprezentativni gospodje v boljši družabai dispoziciji. Cenjene ponudbe, za katere je zasigurana strogä zaupnost, se prosijo na M. N. E. 6493 na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3-2