Telefon:
Urada. 440 Uprav« 455
Poštnina pTagana v jeloyrnT_
Leto II. (IX.), štev. 282
Maribor, sreda 12. decembra 1928
Izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt polinom 4*k. u». * Ljubljani it 11.409 prajamaa » vprnri ati po poiti 10 Dta, doatevi|*n M **» pa M Dfa
miZihidm ijftr^iiifiiii Miai»ii7ii8fgr?iw^
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13
Oglasi po Urit«
Ogt»ae aprejcaM tvdf ogiaaai oddslsk .Jutra?1 ¥ Ljubljani, Preiafrtova BtioA K.4-
Načrt zakona o osnovnih šolah
Razen našega notranjega mučnega položaja, ki ga je ustvaril 20. junij in ki postaja od dne do dne ostrejši in globlji, ne vzbuja že nekaj tednov nobeno politično vprašanje v javnosti to like pozornosti, kakor ravno nameravani zakon o našem narodnem šolstvu. Z njim se pečajo dokaj podrobno vse vladne stranke v svojem časopisju. A tudi opozicija ga ne pušča v ne-mar. To priliko je zagrabila celo nemška manjšina z vso silo ter skuša potom raznih resolucij, deputacij in potom časopisja v tu- in i n o z e m s t v u vplivati, da bi dobila že v zakonu samem zajamčenih čim več pravic.
Brez dvoma je zakon o narodnih šolah izredne važnosti. To je razvidno že iz nenavadnega zanimanja vse javnosti, ki razpravlja na dolgo in široko o tem vprašanju in sicer tista javnost, ki navadno načrte drugih zakonov komaj omenja. Zakaj pn zakonu o narodnih šolah ni tangirari samo en stan. — Kakor n. pr. pri zakonu o sodnikih — ne samo ena pokrajina — kakor n. pr- rešitev agrarnega vprašanja v Dalmaciji — ampak prav vsi sloji in stanovi v celokupni državi. Zato je zakon o narodnih šolah velikega pomena, ne samo trenutnega, ampak predvsem za bodočnost našega naroda In države.
Že marsikatera naša vlada je nameravala izvesti ta zakon, a še nobeni ni bilo usojeno. Na eni strani so se pripravljale skoro nepremostljive težkoče radi velike raznolikosti raznih prosvetnih sistemov v naši državi, Na drugi strani pa so bile vse dotične vlade —• kakor je pri nas že prišlo v navado — kratkotrajne. In tako je ta načrt zakona o osnovnih šolah sad že štirih prejšnjih načrtov, kakor je izjavil sedanji minister dr. Grol. Prejšnji načrti sploh niso prišli do tega, da bi bili vladi predloženi. Sedanji je sicer doživel to čast, a kako bo ž njim, je danes še veliko vprašanje, dasi se dela precej na njem.
Načrt zakona sam na sebi v splošnem še ni tako slab. Ako bi se izvedel s primernimi korekturami, bi bil ž njim storjen velik korak naprej. Zakaj sedanje stanje na našem prosvetnem polju je skoraj nevzdržno. Zato bi bil v marsikaterem oziru celo slab zakon boljvi nego nikak. Seveda je pa usmer jen sedanji načrt preveč centralistično. To glavno hibo imajo pa sploh vri naši zakoni. Zato pa cvete pri nas birokratizem menda tako bujno, kakor v nobeni drugi državi- Na drugi strani pa ravno vslcd svoje prevelike centralistične usmerjenosti ne pripušča narodu skoro nikakih pravic, Pač pa cel kup precej težkih dolžnosti. Predaleč bi zašli, ako bi tu navajali Posameznosti. Omenimo naj le, da je Predvidena v načrtu osemletna obvez nost, kakor je uvedena pri nas. Mnogi izined naših ljudi so često izražaj! borzen, da bodo srbski kraji, kjer imajo £e po večini zelo primitivno šolstvo s Štiriletno šolsko dobo, nas pritegnili navzdol in da imamo pričakovati v najboljšem slučaju šestletno Šolsko dobo. Načrt se je temu izognil in sicer *ako, da ima na papirju osemletno «obo, a Ima toliko odprtih vratič, da i*e bo Par let prav lahko Izmuznilo, če Postane ta načrt zakon, seveda.
žav, Hooverju. Izvršenih je bilo že mnogo aretacij, vendar čuva policija za enkrat stvar še v največji tajnosti. Govori se, da gre predvsem za ljudi, ki so svoječasno vodili demonstracije proti justifikaciji Sacca in Vanzettija.
Uojna ali mir
WASH1NGT0N, 12. dec. Dočim vlada v Boliviji zelo bojevito razpoloženje, je v Paraguayu še vse mirno. I3olivija je odredila mobflizacijo 250.000 mož, pa-raguayska vlada pa je izjavila, da hoče za enkrat izkoristiti vsa sredstva za mir no poravnavo* konflikta. Le, če bi Bolivija ne popustila, bo tudi Paraguay posegel po bojnih sredstvih.
Ustaia u Rrabiji
JERUZALEM, 12. dec. V Hedžasu je izbruhnila proti kralju Ibn Saudu vstaja. Kralj zbira zvesta plemena v bližini Taifa. Med uporniki sta tudi obe najmogočnejši plemeni Arabije. Upor se je razširil že na vso Arabijo in se je po najnovejših poročilih dvignilo že pet' šestin prebivalstva proti vahabitskemu gospodstvu. Obenem se pojavljajo zn^ki nemirov tudi v Transjordoniji. Tamkajšnji angleški le talski kor in oddelki oklopnih avtomobilov so že dobili ukaz, da morajo -biti stalno v pripravljenosti-
Romantičen beg iz zapora
MADRID, 12. dec. Romantičen beg iz jetnišnice v Barceloni je zbudil sinoči mesto. Pobegnili so namreč štirje v dosmrtno ječo obsojeni kaznjenci, dva razbojnika in dva atentatorja, ki so hotelM- 1925. pognati v predoru v bližini mesta dvorni vlak v zrak. Napadli so ječarja, mu odvzeli samokres in ključe in ga s pištolo v roki prisilili, da se je dal potem on zapreti v njihovo celico. Na dvorišču pod zunanjim obzidjem so potem ubili tamkaj stoje-česra paznika in poskakali na prosto. Pri padcu se je eden od atentatorjev zlomil nogo in je bil takoj zopet aretiran, ostali trije pa so krenili proti Sabsu, kjer so jih obkolili stražniki. Dva so kmalu premagali, tretjega pa še niso dobili.
V jez!.
Dve sestri se kregata radi nekega incidenta ob priliki obiska zčlo resnega snubača. Starejša, ki je imela zadnjo besedo, se je raztogotila:
»Taka nesramnost od tebe, da praviš spričo tujega človeka, da nisem več tako mlada... Ti stara koza si samo za eno leto mlajša od mene!«
žiti vladi in ga spraviti do razprave v odseku. Naša SLS je brez dvoma tudi za to, da se ta zakon ustvari. Zakaj tako ugodne prilike, da unese v zakon svoje zahteve, ne bo imela nikoli več. Da bi se pa tako važen zakon sklenil brez njenega sodelovanja, ali celo proti njej, to ji nikakor ne gre v račun, ker je preveč zainteresirana na njem.
Vsekakor je pa obžalovati, da se tako važen zakon kakor je ta, ustvarja ob tako neugodnih prilikah. Mesto da bi na njem delala vsa skupščina in ustvarila nekaj kolikortoliko sprejemljivega in dobrega, ga rešuje ta\o 'okrnjen parlament. Res je. Odgovornost bo nosila zanj sedanja vlada, a posledice bo nosil narod.
Bo! m kulisami
TEKMOVANJE RADIKALOV IN DEM OKRATOV, DA SI ZAGOTOVE V SLUČAJU KRIZE PODPORO MUSLIMANOV.
BEOGRAD, 12. decembra. Čeprav so na zunaj glasovi o vladni krizi trenutno utihnili, vendar se za kulisami nadaljuje natezanje med radikali in demokrati. V demokratski stranki je sicer prevladala Marinkovi-čeva struja, ki je za ohranitev dosedanjega hegemonističnega režima, vendar radikali s tem še niso zadovoli ni. Radi bi se enkrat za vselej otresli Davidoviča in si skušajo zato v prvi vrsti zagotoviti tudi podporo muslimanov, tako da bi v slučaju vladne krize prišla na krmilo trojna koalicija, obstoječa iz radikalov, klerikalcev in muslimanov. Radikalom bi namreč ta solucija še najbolj prijala, ker bi postali tako neomejeni gospodarji.
Vodja muslimanov, dr. Spaho, ki se je sinoči vrnil iz Sarajeva, je bil takoj po prihodu pozvan k dr. Korošcu, kjer ga je čakal tudi Velja Vukičevič. Oba sta mu obljubila izpolnitev vseh muslimanskih zahtev, ako se muslimani
zavežejo, da bodo podpirali tudi vnaprej sedanji režim. Dr. Spaho si je izprosil rok za pomislek in bo odgovoril šele' jutri po posvetovanju s svojimi prijatelji.
Toda tudi demokrati ne drže rok križem. Čim je namreč dr. Spaho zapustil Koroščev kabinet, ga je že čakalo vabilo na sestanek z Ljubo Davi-dovičem, ki dela sedaj zopet na obnovitev Demokratske zajednice. Davi-dovič namreč upa, da bi po obnovitvi DZ lažje stopil v stike s KDK in tako prehitel radikale. Dr. Spaho se je vabilu odzval in se je davi ob 11. sestal v svojem kabinetu z Davidovičem. V političnih krogih pa sodijo, da se bo Spaho najbrže odločil za radikale, ker to bolj odgovarja njegovi oportunistični politiki. Čim pa se to zgodi, bodo skušali radikali takoj otvoriti krizo vlade, da potisnejo Davidoviča in njegove pristaše popolnoma v stran.
.■ t^aroRgM
Kontrola duSiowiii^® ned
šolami
Pri boju za ta zakon je prav zanimivo opazovati našo SLS. Ko je bil načrt predložen, je zagnalo njeno časopisje vik in krik, da je načrt tako slab, da se sploh ne izplača o njem razpravljati v odsekih. A se je vendar razpravljalo o njem v odsekih, še bolj pa seveda v časopisju naše vladne stranke. Načrt namreč predvideva — kakor je upeljano sedaj v Srbiji — da poučuje verouk učitelj, ne pa duhovnik. Pri nas se pa sicer od učitelja zahteva strokovni izpit za poučevanje vermika, a poučuje ga — duhovnik. In še vsled tega naj bi se načrt zavrgel. Seveda; duhovništvo, oziroma cerkev, si ne da vzeti vpliva na šolo. Ako bi se to zgodilo, se prav gotovo
sedanji svet podre. V tem je bilo jedro in vzrok njihovega odpora. Da so k temu pritegnili še preveliko centralistično usmerjenost načrta in gospodarsko vprašanje, vse to je bilo tako mimogrede. Zadnja poročila pa pra-vij°. da se že druge vladne stranke približujejo stališču naše SLS- Morda je pa ravno nasprotno resnica.
Mnogo činjenic govori za to, da sedanja vlada resno misli uzakoniti z nekaterimi spremembami ta načrt, čeprav ni najbolj posrečen. Sedanji prosvetni minister se je ponovno že izjavil,^ da smatra to vprašanje kot najvažnejšo svojo nalogo. Da niso bile njegove izjave prazne besede, vidimo. da mu je res uspelo načrt predlo-
'KDO NAJ POUČUJE V ŠOLAH VEROUK: DUHOVNIK ALI UČITELJ? ZANIMIVA DEBATA V ZAKONODAJNEM ODBORU.
BEOGRAD, 12. decmbra. Na sinočnji seji zakonodajnega odbora, ki razpravlja o osnovno-šolskem zakonu, je prišlo do zanimivega konflikta med klerikalci in ostalimi člani vladne večine. Vlada je namreč predložila zakonski osnutek, ki določa, da bodo v bodoče poučevali verouk v ljudskih šolah posvetni učitelji. Klerikalci so prišli radi tega v veliko zadrego. Po dolgih posvetovanjih so se odločili, da nastopijo proti tej določbi zakona. In res je sinoči posl. Kremžar v daljšem govoru naglašal, da pomeni ta odločba zakona preganjanje katoliške vere. Zahteval je, da mora zakon priznati vrhovno kontrolo duhovščine nad šolami in stavil predlog, da sme minister prosvete imenovati veroučitelja samo na podlagi predi osa duhovne oblasti.
Proti takemu varuštvu pa se je odločno uprl minister prosvete Grol, ki je izjavil, da poda takoj demisijo, če bi bil sprejet Kremžarjev predlog. Posl. Kremžar je nato plediral za kompromis, po katerem naj bi bila v tem pogledu uzakonjena vsaj samo za Slovenijo izjema, toda minister Grol ni hotel pristati niti na to, nakar je bila razprava o tem čle-
nu na Kremžarjevo prošnjo odgodena, da dobi nove instrukcije. Na Grolovi strani je večina zakonodajnega odbora. Splošno se zato pričakuje, da'bodo klerikalci tudi glede tega Člena zakona raje popustili, kakor pa izvajali posledice in izstopili iz vlade.
Rngleški prestolonaslednik pri bolnem očetu
LONDON, 12. decembra. Angleški prestolonoslednik, princ Waleški, je prispel sinoči ob 11. v London in se takoj odpeljal na dvor, kjer so ga že pričakovali z največjo nervoznostjo. Kralj, če-gar stanje je vedno slabše, se je ž njim več minut razgovarjal, kar ga je tako utrudilo, da je padel nato v nezavest. Današnji buletin naglaša, da oslabelost srca vedno bolj napreduje in da bo že danes nastopila agonija.
Zarota proti Hoouerju
BUENOS AIRES, 12. decembra. Policija je odkrila obširno zaroto proti novemu predsedniku Zedinjenih dr-
9!?«« 2.
20 porotnih razprav!
ZIMSKO ZASEDANJE BO TRAJALO TJA DO SVETEGA VEČERA! — NO-
VO RAZPISANI SLUČAJI.
Te dni so bile razpisane porotne razprave tudi za poslednje dni tega zasedanja. Ker odpadejo vse razprave v pondeljek 17. tm. radi rojstnega dne kraljevega, se je raztegnilo tokratno zasedanje prav do svetega večera. Razen slučajev, navedenih že pred dnevi v našem listu, pridejo na vrsto še: v torek 18. tm. hudodelstvo najetega zavratnega umora in hudodelstvo požiga proti Ivanu Presnicu in Antonu Kozjaku iz Kaple; ta razprava bo trajala dva do tri dni; v petek 21. tin. Marko Kreslin iz Dolnje Bistrice: uboj; Engelbert Austiz Gradca: uboj; sobota 22. tm. Jurij Ivančič iz Vinice pri Varaždinu: sleparstvo;
Janko Kumer iz Spodnje Šiške pri Ljubljani, Alojz Rener iz Zavrča pri Ptuju in Miha Valentan iz Bresternice: hudodelstvo ropa v Rušah; pondeljek pred svetim dnem 24. tm. Anton Jugovič in Uršula Jugovič iz Maribora: sleparija;
Ivan Gracej iz Tinja: uboj. Potem takem je v poslednjem letošnjem zasedanju nič manj kot 20 razprav!
Zopet požig iz maščeualnosti
Na zatožni klopi pred poroto sta danes sedela zakonca Agata., in Štefan flor vat iz Gomilic, srez Dolnja Lendava, ki ju je tožilo državno pravdništvo radi hudodelstva požiga. Obtožnica navaja naslednje podatke, iz kojih se sklepa na njuno krivdo:
Posestnik in crost'!ničar Štefan Horvat in njegova žena Agata sta imela v Gomilicah gostilno; radi radolžema jima je bilo posestvo letošnjega juniia prodano na javni dražbi. Novi lastnik je bil Štefan Bakan iz Turnišča. Horvat si je najel novo gostilno v Odrancih in tam točil sam od 11. septembra, medtem ko je žena Agata vodila še nanrej gostilno v Bakanovi h'ši v Gomilicah.
Kmalu pa so ljudje, svetovali novemu posestniku, naj si , zavaruje hišo, ker grozi Horvatov sin zažgati nekdanja po-slop'a svoje ra očeta. Bakan je poslušal ta nasvet. Dne 13. septembra zvečer pa je res že tudi zgorel strešni stol gospodarskega poslopja, pri čemer je bilo za 15.000 škode.
V kritičnem času je bil v hiši neki Martin Jerebič, ki pa je na večer naprosila obtoženka, da prespi v hiši, ker da mora ona v Odrance po neko posodo. (V že prodani hiši so namreč še vedno stanovali Horvatovi.) Mož Stefan Horvat je odšel baie po opra*k:h v Lipo. Komaj je Jerebič dodobra zadremal, že je zaslišal klice »stori!« Kmalu je prispela k hiši Agata Horvatova tarnajoč nad nesrečo, ki je zadela Bakanovo hišo. Plat zvona je priklicala gasilce, ki so preprečili razširjenje ognja. Ljudstvo
je vsevprek bilo prepričano, da ni nihče drugi zakrivil požara kakor zakonca Horvat, ki sta se obnašala močno sumljivo. Zato so oba zaprli in uvedli preiskavo v tej smeri. Zaslišane priče so izpovedale za osumljenca zelo obremenilno, obtoženca pa oba dosledno zanikata dejanje.
Za današnji razpravi je bilo med občinstvom manj zanimanja. Zakonca Hor vat sta tudi pred poroto zanikala dejanje. Potem ko je bilo zaslišanih cela vrsta prič, sta zagovornika dr. Miiller in dr. Lipold predlagala, naj bi se zaslišale še nove priče o okolnosti, da je bila podana možnost zanetenja ognja po kaki tretji osebi. Senat je predlog sprejel in je bila razprava preložena na pomlad.
Poneverba pri turčfci Ornik
Od oktobra lanskega leta je bila v službi mariborske tvrdke Ornik trgovska potnica Marica Weis, ki je iskala odjemalce in sklepala kupne pogodbe za imenovano firmo. Njeno okrožje je bilo Maribor in Ptuj z okolico. Spočetka je smela Weisova na račun kupnih pogodb kasirati le svojo provizijo, ki je znašala 10% od izkupička. Kasneje pa je prejela pooblastilo, sprejemati celo kupnino. Nekaj časa je kupnino pravilno oddajala, sredi tega leta pa so se pričele nered-nosti. Delodajalec je Weisovo odpustil iz službe in jo javil oblastvu. Preiskovali sodnik je ugotovil, da je tvrdka res oškodovana za najmanj 12.000 Din.
We'sova dejanje sicer prizna, trdi pa da ni kriva, češ da ni hotela oškodovati slnžboda?alca in da je hotela v najbližji bodočnosti 'kriti primanjkljaj s svoj:m zaslužkom. Zagovarja se tudi z veliko stisko in bedo. Obtoženka ima namreč noža, ki je že delj časa brez posla in pa dvo!2 otrok. I„e pomanjkanje v družini da io je privedlo do tetra dejanja.
OHoženka je kategorično zanikala krivdo poneverbe in izjavila, da je mo-gla povzročiti nieno osumljenje ednole nerednost v poslovnih knjigah delodajal-' ca. In res sp ie vrši’a vsa ražprava pod čudnimi okolnostmi. Številke se niso strinia>e; niti iz;ave lastnika trgovine se niso strinjale, kar se tiče številk z onimi, kar je izrovedal v preiskavi. Zato tii preostalo drusre^a kot na predlog za-govorrfka dr. Ir^oHča in obtožitelja namestnika drž. pravdnika g. Severja preložiti razpravo. Izvedenci bodo sedaj u* gotavljali, kako in kaj je pravzaprav z računi Weisove službodajalke.
Današnji razpravi je vodil vds Guzelj, votauta sta bila dss dr. Pečnik in okrajni sodnik Kramer, zapisnikar pravni oraktikant Logar. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik.
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR.:
Sreda, 12. decembra. Zaprto, četrtek, 13. decembra ob 20. »Švejk«, ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 14. decembra ob 16. uri »Hlapci«.
Dijaška predstava.
Sobota, 15. decembra ob 20. uri »Hlapci*. Delavska predstava pri znižanih cenah.
»Dover - Calais« na marib. odru. Duhovita koncepcija, dramatični dialogi, zanimivi, napeti prizori, krajevna zanimivost — vse te lastnosti ima moderna komedija »Dover - Calais«, ki jo bo v kratkem vprizorila mariborska drama v režiji g. J. Koviča. Delo zahteva zelo velik aparat. 2e samo zunanja oprema bo za mariborsko gledališče nekaj posebnega. Dejanje se dogaja na krovu parne jahte »Ulix«, kjer nastopajo lastnik ladje (g. Skrbinšek), dalje ladijski kapitan Tuttle (gospod Grom), poročnik Maclean (g. Rakuša), ladijski zdrav nlk (g. P. Kovič), oskrbnik Pickerton (g. Rasberger), natakar (g. Harastovič), kuhar (g. Tovornik) itd., dalje nešteto mornarjev in reporterka G!adys 0’Halloran (gdč. Starčeva), ki si je z zvijačo prikradla na ladjo, kamor je strogo prepovedan Vstop plasti žurnalistom in ženskam. Za komedijo, katero premijera bo Izven abonmana, je dalo gledališče de-
lati docela novo kulisno opremo in nove kostume. Vstopnice se lahko že rezervirajo.
Knjige Vodnikove družbe
so prispele danes v Maribor in se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti št. 13, na kar opozarjamo posebno gospode poverjenike v Mariboru. —
Zahvala mariborskim skavtom.
Naši vrli skavti so se na dan proslave 10!etnice narodne osvobojenja izkazali kot izvrstni reditelji mogočnega slavnostnega sprevoda in so bili 1. in 2. decembra spretna in izdatna pomoč pri žigosanju izkaznic. Tudi so sami izdelali vse napisne table za številne skupine v sprevodu. Za to njihovo požrtvoval no delo se jim s prisrčnim »Bodite pripravljeni!« toplo zahvaljuje pripravljalni odbor.
Začnji dan (Dežanove razstaue
Umetnostne razstave so v Mariboru zelo redke. Malo jih je, a še te so tako slabo obiskane, da se čudimo drznosti slikarja, kadar se odloči stopiti pred mariborsko javnost.
1. decembra je ponovno poizkusil Me-žan. Razstavil je 48 novih del, med njimi vrsto prav dobrih. Pretirano nežnost v nanašanju barv je opustil in si prisvojil krepkejšo potezo, ki dozoreva od razstave do razstave in dela ustvar-jevalca izrazitejšega. Mežan je doma predvsem v akvarelu, blizu mu je tudi pastel, dočim se v olju utruja in postaja težak, preveč masiven.
, Najboljši med pokrajinskimi akvareli so motivi mariboskih ulic, zlasti Strojarska ulica, Splavarska ulica, most, »Benetke«, pogled z mosta in druge. Izrazito je tretje Triglavsko jezero z zavratno Tičarico v ozadju. Portretna štn dija je med portreti najbolj Mežano V pastelu je umetnik najživahnejši pester. Privlačna je Jesen na Meljskem hribu, kjer se žive barve prelivajo v har moniji jesenskega razpoloženja. V posebnem žanru iti fantastično izdelano Bo hinjsko jezero, dober pa je pastel Pri treh ribnikih. Pri linorezih ni Imel najsrečnejše roke, vendar se tudi v tej smeri opaža izboljšanje.
V splošnem je razstava kvalitativno prekosila vse razstave, ki jih je Mežan doslej priredil in konstatirati moramo, da so njegova prizadevanja zaslužila več pozornosti. Poset je bil tako neznaten, da je bil razstavljalec prisiljen razstavo predčasno zaključiti. Bilanca gmotnega uspeha pa je tako mizerna, da se čudimo, kajti dela niso bila cenjena visoko. Od 48 razstavljenih je prodana samo ena slika.
Razstava je otvorjena le še jutri pred poldne, na kar opozarjamo one, ki si je doslej še niso ogledali.
Kdaj ie plačilo jaunih čau-ščin ueljauno napram čržaui
Finančna delegacija objavlja uradno:
Ker so se dogodili primeri, da so neopravičene osebe pobirale javne davščine izven prostorov davčnega urada (davčne uprave) ponavljamo sledeči razglas:
PlaČanje javnih davščin je za državo le tedaj veljavno, če se izvrši ali v prostorih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti pobotnici, lastnoročno podpisani od dveh uradnikov, imenovani!; v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prejemnemu po trdilu poštnega funkcijonarja.
Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutorja pa velja čl. 7 u-redbe ministra za finance o postavljanju davčnih eksekutorjev, po kateri sme davčni eksekutor sprejeti od enega dolžnika največ do Din 25, to pa le proti priznanici iz svojega bloka.
Kdor bi se poslužil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah tu navedenih predpisov, odgovarja sam za posledice nepravilno opravljenega plačila napram državi.
Sneg
je povzročil na telefonskih napravah v Mariboru več škode kakor se je prvotno domnevalo. Skoro polovico abonentov je brez telefonskih zvez, ki jih že včeraj ves dan in tudi danes vzpostav-jajo, vendar bodo popravila trajala še ves teden, ker je napenjanje novih žic zelo zamudno. —
Kfno Union	Tel.	329	Kino	Union
Od četrtka, dne 13. decembra do nedelje, dne 16. decembra
Triumf matere in njene neizmerne ljubezni!
Sinovi ene matere
Ena najlepših dram zadnjega časa. Krasni posnetki bavarskih pokrajin. Prvovrstni igralci, med njimi tudi bivši avstrijski nadvojvoda Leopold.
Vsaka žena, mati in hči, mož, oče in sin si mora ogledati ta divni umotvori
Neugodnost} in neprllike vremena.
Ne samo brozga, ki jo je povzročilo deževje v minuli noči in potrgane telefonske vezi, ki so zlasti trgovskim krogom v veliko nadlego, tudi druge nepri-like so v zvezi z vremenom v obiskih. Davi je starejša ženica izstopila na Aleksandrovi cesti iz neke trgovine. Komaj pa je odprla dežnik, se je raz streho usul na njo sneg, nasičen z deževnico in jo podrl na tla. Zenica je obležala v brozgi skoraj nezavestna, krog nje pa se je zbralo mnogo radovednežev, ki so jo zanesli na hodnik, kjer so ugotovili, da se je onesvestila bolj radi strahu, kot pa radi morebitnih telesnih poškodb. Za ceno dežnika, ki ga je sneg polomil, je odnesla zdravo kožo in odšla vesela domov. — V zgodnjih jutranjih urah je mladenič, zaposlen v železniških delavnicah, hitel na delo. V mraku ni videl nretrgane telefonske žice, ki je visela čez ulico. Naglih korakov je hotel pasi-raii omenjeno mesto, pri tem pa se mu ie žica zapletla okrog vratu in se mu ;arezala v meso. Moral je iskati zdravniške pomoči. — Večina neprilik in neugodnosti, ki jih je povzročilo vreme. na bo ostalo pozabljenih.
Izseljevanje iz naše džave.
Po statistiki izseljeniškega komisariata v Zagrebu se je meseca septembra izselilo iz naše kraljevine v prekomorske države 2083 oseb, torej za 724 manj, kakor v septembru preteklega leta. Izselilo se je: iz Hrvatske in Slavonije 762, Dalmacije 495, Vojvodine 321, Slovenije 283, Srbije 115, Bosne 56 in Crne gore 51. Največ jih je odšlo v Argenti-nijo, namreč 1125, v Zedinjene države 588, Uruguay 134 in Kanado 118 oseb. Vrnilo pa se je septembra meseca v našo kraljevino 225 oseb. —
Roko si |e zlomil Franc Homec, učenec 6. razreda ljudske šole. Sam se je zglasil na rešilni postaji, ki ga je z avtom prepeljala v bolnico in izpovedal, da je šel v Rošpoh po mleko. Ker pa ga je med potjo prehitela noč in si v slabem vremenu ni upal domov, je hotel prespati pri mlekarici v senu. Ko je lezel na skedenj, mu je v temi izpo-drsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. —
155 biclklov so razni tatovi pokradli v področju mariborskega policijskega komisarijat v zadnjih 20 mesecih. Samo v letu 1928 pa 89 v skupni vrednosti 220.000 Din, Nad polovico ukradenih dvokoles so oblasti vrnile lastnikom, vendar je škoda, ki jo trpe okradeni kolesarji, kljub temu velika, dočim je korist tatinskih dolgoprst« nežev minimalna, kajti celo dobro ohranjena kolesa kupujejo brezvestni špekulanti za smešile cene 30—100 Din. Zadnji je bil okraden F. Soklič in ima 2600 Din škode. —
Policijski drobiž.
Od torka na sredo sta bili aretirani dve osebi, vložnih pa je bilo 17 prijav. Pekovski pomočnik Miha L. iz Varaždina si je sinoči dovolil na račun meščanov neokusno šalo. Vinjen je zaustavljal pasante na Koroški cesti in v Stolni ull-c’ vsakega nahrulil, končno pa ga je stražnik odvedel na hladno. — Katarino S. je popadel na Radvanjski cesti mesarski pes za desno stegno. Raztrgal ji je krilo in jo ranil z zobmi na stegnu. Zivinozdravnik je ugotovil, da je pes zdrav, gospodar pa je obljubil, da stroške zdravljenja popadeni Katarini poravnal. — Nad otrokom sc je maščevala I51etna delavka Antonija S. Ker jo je žalila otrokova mati z neprimernimi priimki, je prisolila 81efni hčerki krepko zaušnico, da so ji lica v trenotku natek-'a. Zadevo bo obravnavalo sodišče. —-Streliačka družina mariborska naznanja članstvu, da se bo vršil redni občni zbor v soboto, dne 15. decembra ob 20. uri pri »Zamorcu« v radio-dvo-rani.
Po dobitku na tomboli.
Soseda Francka: »Kaj je res gosp* Mica, da je vaš soprog zadel na zadnji dobrodelni tomboli debelega prašička?«
Mica: »Res je, gospa! Čisto srečna sem!«
Francka: »Kako ste pa debelega ŠSe* tinarja spravili skozi mesto domov?« Mica: »Lažje kot moiega stareca!«
Specilalitete kitajske kuhinje
S CIM SE PREŽIVLJAJO KITAJCI. VEGETARIJANSTVO,
Kitajci so po večini vegetarijanci, kajti budizem vernikom ne dovoljuje zav-živati meso. Meso jedo samo kot dodatek k raznim brezmesnim jedilom, na pr. z rižem, ki je na južnem in srednjem Kitajskem glavna, pri revnejših pa edina hrana. Riž kuhajo Kitajci povsem drugače kot ga kuhamo pri nas v Evropi. V posodah duše zrnje na poseben način, var mu daje izredno dober okus. Z rižem jedo ribe in zelenjavo, dočim se mesa branijo. Na severu dežele solnca nadomešča riž »Raulian«, posebne vrste proso, ki daje gosto kašo. Zelo pa je priljubljen fižol v stročju in grah v zrnju. Jedi zabelijo običajno z oljem in ne z mastjo.
Od domačih živali goje svinje in drugo živino. Konje, bivole, ovce, vole in kamele pa koljejo le, kadar postanejo ne uporabni za vprežno živino.
Najbolj priljubljena hrana pa so jajca, ki jih zavijejo v riževe pleve, tako da do njih ne more zrak. Rumenjak prvotno pozeleni, po več mesecev pa počrni.
Ptičje meso suše. Izredna slaščica pa so jim žabe, gosenice in bube sviloprej-ke, ki jih prirejajo v omaki. Ubožnejši Kitajci jedo tudi pse. mačke in celopod-
Senience
Bodi samo v najmanjši točki oziroma v najneznatnejšem pomenku vsaj nekoliko smešen in ljudje te v celoti ne bodo več smatrali za resnega, četudi bodo tvoji kritiki najbolj smešne oz. po naravi smešne figure.
#
Če si se v katerem človeku zmotil bodisi v praksi' ali sami psihološki presoji, ni vedno dotični drugi krivec tvoje zmote.
*
Marsikateri Mariborčan ima za godbo velik smisel in se baš radi tega redko-kedaj prikaže na kakem koncertu.
*
Marsikatero neumnost smatramo tako 'dolgo za nemogočo, dokler je nismo sami — napravili.
*
Kadar čuješ tožbe o nesrečnem živ-lienju tega ali onegu someščana, pomisli le eno: Marsikdo je postal v svojem življenju samo zato nesrečen, ker je vprašal za svet svoje sreč namesto svojega razuma...' A če pogledamo globlje, spoznamo često, da je marsikdo nesrečen samo zato, ker je vprašal za svet razum namesto srca. — Oboje bi namreč moralo biti v prelepi harmoniji.
*
Obrazi zamorejo lagati in se pretvarjati, roke — nikdar!
Usoda peuke — lepotice Od slovaške židovke do ruske knjeginje.
Pred dnevi so v Budimpešti brez sijaja in hrupa pokopali staro ženico, katere ime je bilo še pred desetletjem najuglednejše med svetovnimi umetniKi. Na zadnji poti jo je spremilo le nekoliko bližnjih znancev. Pozabljena je umrla nekdaj slavljena in oboževana žena ruskega kneza Fjodora Vasiljeviča Engel-harta. Bila je siromašnega rodu, otrok židovskega učitelja PolaČka. Prvič se je njeno ime pojavilo v javnosti 1. 1S80. Slučajno je odkril kvaliteto njenega glasu mlad učitelj, ki ji posvetil mnogo časa in jo v dveh letih dobro izšolal. Kmalu je nastopila na večjih odrih v evropskih velemestih in prišla tudi v Moskvo, kjer se je zaljubil vanjo knez Fiodor Vasiljevič. Razen glasu ga je privlačila in očarala tudi njena izredna lepota. Toda Štefanija Polačkova je bila pripravljena postati le žena, ne pa ljubica, v kar je knez tudi privolil, čeprav so se na vseh straneh pojavljale nepremostljive zapreke. Končno je dekle proti volji sfurlšev prestopilo v pravoslavje in knez je izposloval dovoljenje za poroko. Oče je zavrgel otroka, toda ljubezen do izvoljenca je bila močnejša od ljubezni do neuvidevnih starišev. Očetovo pro-kletstvo ni motilo srečnih zaročencev in
gane in miši. Specijaliteta kitajske kuhinje pa so na poseben način prirejena ptičja gnezda, ki jih nabirajo na vzhodnih kitajskih otokih. Gnezda so zlepljena iz sluzastih slin kitajskih lastavic-salan-ganov, ki se na zraku strde. Razen tega so pri Kitajcih priljubljeni razni sadni kompoti. Glavna začimba pa so jim razne koreninice in kis. Ne marajo pa masla. Samo na severu kuhajo mleko s sladkorjem in mu primešajo tudi žganje.
Najpriljubljenejša pijača je čaj, ki ga uživajo brez sladkorja. Mongoli ga mešajo z ovčjim mesom, maslom, moko in soljo.
Vina Kitajci še nedavno niso poznali. Mesto vina pa je zelo udomačeno riževo žganje, ki ga nazivajo »samšu« in ima dokaj prijeten okus, ako je obleža-no več let. Samšu pijejo vrel in v malih količinah, ker vsebuje mnogo alkohola. Boljša vrsta riževega žganja se imenuje »saošin«, ki je na razpolago le kitajskim bogatašem.'V severnih predelih kuhajo »samšu« iz prosa, dočim se moderni Kitajci ne branijo piva in vina. Zelo čislajo sladka vina, predvsem pa •išampanjec in razte evropske likerje.
v Petrogradu se je izvršila svečana poroka. Užaljeni oče je obiskal s sinom nehvaležno hčerko in se za vedno poslovil od »izgubljenega« otroka. Visoka ruska družba je mlado knjeginjo oboževala in bivša pevka je uživala sladke dni neskaljene zakonske sreče. Leta 1911. je postal knez žrtev neprevidnosti na nekem lovu, s čimer je bila zapečatena usoda njegove žene. Njegovi sorodniki so zvedeli, da je židovskega rodu in prekinili z vdovo vse vezi. Od ogromne dedščine je prijemala le skromno letno rento, ki je komaj zadoščala za kritje najnujnejših izdatkov. Ko je izbruhnila boljševiška revolucija, je izgubila tudi te dohodke in nekdaj slavljena in oboževana knjeginja je pobegnila na Madžarsko. V mukah in krivicah je z njenih svežih lic izginila vsa lepota in čar. Uspelo ji je rešiti nekatere moževe dragocenosti, s katerimi se je preživljala do svoje smrti. Služila pa si je denarje tudi s fizičnim delom. Nedavno je zbolela in umrla pozabljena in zapuščena.
(Tloralni škandal u Hamburgu
V Hamburgu so prišle oblasti na sled senzacijonelnemu škandalu, ki je po vsej Nemčiji! dvignil mnogo prahu. Policija je aretirala uglednega arhitekta Vicenza, ki je igral v hamburški družbi vidno vlogo. Bil je predsednik društva nemških filatelistov in drugih organizacij. Pred 10. leti se je v drugo poročil z 20 let mlajšo žensko, ki mu je prinesla v zakon 61etno hčerko. Vicenz je osebno zelo ljubezniv človek in njegov zakon je v vsej družbi veljal za vzor, tako da ga je vse zavidalo. Njegova gospa je bila elegantna lepotica z neznatno nijan-so mondenosti. Stalno je obiskovala gledališče in vse dobrodelne prireditve. Zadnje čase pa so intimnejši znanci opazili na I61ethi nezakonski hčerki znake otožnosti in strahu. Neprevidne besede dekleta pa so vzbudile sum, ki je sedaj z dokazi utemeljen. Arhitekt je otroka svoje žene na strašen način zlorabil. Še groznejše obsodbe pa je vredna mati, ki je hčerko nagovarjala k zločinu. Otroka so oblasti odvzele starišem in ga izročile v privatno nego.
30 milijonov za kolonizacijo Palestine.
Lord Melchett, magnat kemične industrije, je daroval 100.000 funtov šterlin-gov udruženju cionistov v svrho izra-elitske kolonizacije Palestine.
Romeo In Julia.
Gospa novi služkinji: »Torej Julčka vam je ime! Jaz vas bom klicala vedno Juha, da veste. —Ali imate kakega Romea?«
Služkrlja: »Ah, kakega Romea, gospa! Jurij mu ie ime!«
j
KAKO BO SPOMLADI.
Jesenska nogometna sezona v Mariboru je zaključena. Poletni športi so pre nehali in nastopil je zimski odmor, ki ga bodonogometaši izrabili v telovadnicah. Bilanca uspehov in neuspehov posameznih klubov je športni javnosti znana in vse zanimanje je posvečeno pomladanski prvenstveni sezoni, ki bo po nalogu JNS pričela prav zgodaj. Jesenska prvenstva so se v Sloveniji odigrala po o-krožjih, dočim se bodo pomladanska vršila v znamenju borbe za podsavezno prvenstvo. V mariborskem okrožju je sigurni favorit ISSK Maribor, v Ljubljanskem pa se bosta ogorčeno borila ASK Primorje in SK Ilirija. Okrožna prvenstva morajo biti zaključena že do 17. marca, podsavezna pa do srede aprila, nakar bo zmagovalec podsaveza nastopal v konkurenci za državno prvenstvo. V pomladni sezoni se bodo tekmovanja vršila po dvojnem cup-sistemu. S celjskim finalistom bo mariborski prvak odigral dve semifinalni tekmi: prvo v Celju, drugo v Mariboru, dočim se bo prvi finale med Mariborom in Ljubljano vršil v Mariboru, drugi pa v Ljubljani. Napovedovanja o izidu danes niso na mestu, vsekakor pa je sigurno, da je najresnejši kandidat ISSK Maribor, ki je v vseh minulih nastopih dokazal, da je kvalitativno najsolidnejše moštvo v ljubljanskem podsavezu. Gotovo je tudi, da je po znanju v prvi vrsti ISSK Maribor poklican, da napram drugim podsa-vezom zastopa nogomet Slovenije. V koliko mu bo to uspelo, bo dokazala druga polovica prvenstvenega 1. 1928-29, ki bo v jugoslovenskem nogometu gotovo zahtevala mnogo sprememb.
Prve prvenstvene tekme bodo v Mariboru pričele že začetkom februarjh, tako da bodo nogometaši imeli le kratke zimske počitnice. Ni čuda torej, da se že danes razmišlja o tem, kar nam bo prinesla zgodnja spomlad.
Športne zanimivosti.
Zagrebški nogometni sodniki so sklenili, da ne sodijo nobene tekme drugo in tretjerazrednih klubov, ako ne bo na igrišču navzočih dovolj policijskih straž nikov. Do tega sklepa so jih privedli nedeljski izgredi pri tekmi Ilirija - Zagreb. — Bivši funkcijonarji sarajevske nogometne podzveze Koletič, Štraus, Felver in GavrilovK, proti katerim je tekla znana preiskava skozi več mesecev, so bili sedaj po JNS-a doživljensko diskvalificirani. — Jesensko prvenstvo je bilo v nedeljo zaključeno tudi v praški ligi. Prvak jc Viktoria Žižkov, ki ji slede: Sla-via, Sparta, Bohemians, Kladno, I.iben in Čechie Karlin. — Mednarodna unija kolesarjev je poverila organizacijo svetovnega kolesarskega prvenstva za 1. 1929 Švici. Ta prireditev se bo izvršila od 11. do 18. avgusta na dirkališču Oer-likon pri Curihu.
Hazensko državno prvenstvo.
_Na občnem zboru JSI1 so bili izžrebani jza hazensko državno prvenstvo sledeči nasprotniki za slučaj, da Zagreb v letu 19,29 ne sodeluje:
1. kolo III. - Beograd II. v sedežu Bgd III.
2. kolo: Ljubljana II. - Beograd I. v Beogradu in zmagovalec prvega kola z Ljubljano I. v sedežu Lj. I.
k i n a 1 e: Zmagovalca drugega kola v sedežu zmagovalca iz tekme Ljubljana I, : zmagovalec prvega kola.
Prisotnost duha
V severnem Transvalu se je pripetil nedavno zanimiv slučaj. Dva vaška dečka sta na potu v šolo nenadoma zapazila pred seboj dvoje levov z mladiči. Stari lev je hotel takoj naskočiti dečka, ki pa sta nenavadno spretno in hitro splezala na prvo drevo in se tako rešila strašne smrti. Toda lev se ni hotel kar tako odreči svojemu plenu, temveč je čakal dolge ure pod drevesom v nadi, da se mu le posreči ugrabiti plen. Šele popoldne je prišla rešitev. Mimo se je namreč pripeljal neki tovorni avto, če-gar potniki so s streli prepodili leva in tako rešili dečka iz kritičnega položaja.
BOŽIČNA DARILA
M. JLGEKOEV SIN
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 15.
Tudi na obroke brez povišanja cen!
Zanimiue šieuilke o nezgodah u Europi in Rmeriki
Urad za delavsko statistiko o mezdah v posameznih poklicih v raznih državah je izdal nedavno statistiko, ki je po svojih številkah zanimiva. Glasom te statistike so zaslužili tekom zadnjih let povprečno dnevno (v dolarjih):
Zidarji: v Avstriji 1.39, v Belgiji 1.32, v Franciji 1.57, v Nemčiji 1.84 in v Zdru ženili državah 12.56 dolarjev.
Tesarji: v Belgiji 1.36, v Češkoslovaški 1.12, v Angliji 2.96, v Nemčiji 1.47, v Italiji 0.80, na Norveškem 1.668, na Šved skem 3.09, v Združenih državah 4.
Rudarji: v Vel. Britaniji 2.02 do 2.65, v Združ. državah 6.26 do 9.65.
Poljski delavci:	v	Franciji 1.05, v
Nemčiji 0.56, v Vel. Britaniji 1.27, na Norveškem 1.28, v Združenih državah 2.36.
Pomorščaki: v Franciji 17, v Nemčiji 22, v Vel. Britaniji 44, v Italiji 20, v Združenih državah na zasebnih ladjah 60, na ladjah United States Shipping Board 62.
V Združenih državah • so mezde dosegle največjo višino v 1. 1920. Od leta 1922 je opažati stalno naraščanje urne mezde za 129% višje nego v 1. 1913.
V 1. 1920 niso bile samo mezde visoke, ampak tudi stroški prehrane. Prehrana je bila v 1. 1920 za 109% višja nego v 1. 1913.
V 1. 1920 niso bile samo mezde visoke, ampak tudi stroški prehrane. Prehra na je bila v 1. 1920 za 109% dražja nego v 1. 1913, vsled zvišanja mezd pa je bil delavec glede prehrane še za 12.2% na boljšem nego v 1. 1913. Stroški prehrane so padli v 1. 1921 in 1922, in le malo naraščali do 1. 1926. V 1. 1926, ko je bila urna mezda za 129% višja nego v letu 1913, so bili stroški prehrane le za 75% višji nego v 1. 1913. Med leti 1926 in 1927 so stroški prehrane padli za približno 1%%.
Statistika tudi kaže, da so člani strokovnih organizacij bili glede mezd na boljšem nego povprečni delavci.
Zuerina u člaueski podobi
V Omahi v Severni Ameriki je strar šen zločin močno razburil prebivalstvo. Neznan soplemenjak črnega rodu ameriških kulijev je s sekiro razklal glave dveh žensk in enega starčka. Stotine policistov s psi in smelejših meščanov ga^ zasledujejo noč in dan, toda zamorski orjak se doslej spretno skriva pred številnimi zasledovalci. Zločinec je orjaške postave in sorodnejši gorili kakor človeku. V času, ko ga je zasledovala policija, je vdrl v neko stanovanje in s krvavo sekiro naskočil gospodarja, ki se ni utegnil braniti. Zverinski zamorec je nato prisilil gospodinjo, da mu je sledila. V noči pa ji je uspelo pobegniti iz objema strašnega zamorca. Na begu je zašla v močvirje, od koder so jo šele naslednjega dne rešili prebivalci. Domneva se, da izvira zločinsko razpoloženje črnca od trenutne blaznosti.
Prispevajte 1» spemeaik! Kralju P etru v Maribora
fMarffioršSl V F C E R WTOfiffiT
V Marib'oru, cine '15. XII. 1928
M'	-------
„Večernik“ svojim naročnikom in čitateljem
za Božič in Novo leto
»Večernik hoče letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih slovenskih knjig p ojako znižani ceni. Knjige, ki jih nudimo, lahko vporabijo za božična in novoletna darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjižnice. 69 knjig smo razdelili v
trinajst krasnih zbirk knlig
ki jih stavimo na razpolago. Vsak naročnik ali čitatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Vseh trinajst zbirk velja v knjigo-tržtvu 1453 Din, naši prijatelji pa jih dobe za 650 Din, odnosno vsako zbirko zase
le za 50 dinarjev
Kdor hoče vezane knjige, stane vezava 7a knjige vsake zbirke, v kolikor je knjig
vezanih, še posebej 30 dinarjev.
Vseh trinajst zbirk obsega 69 popolnoma novih v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine.
Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom in to
do 10. ianuarla
Nakup naročila se vrši z naročilnico, ki se izreže iz »Večernika«, ter le proti takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča.
Knjige se dobe le pri podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Kdor predloži »Večerni-kovo« naročilnico, ima pravico do nakupa vseh trinajst ali pa poedinih zbirk.
Naročilnica
Upravi „Večernika“
Podpisani naročam (katero) . Knjige plačam takoj v znesku Din Na vezavo knjig dodajam še Din
[me naročnika (čitljivo) .... Bivališče  ............-....................
v Mariboru
  zbirko knjig
Ako ima kdo že tako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ter si knjige razdelijo tako, kot jim je najbolje všeč.
Da ne prideja knjige za darila pre-
pozno in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj.
Knjige so najlepše in najceneiše božično in novoletno darilo za mladino, pa tudi za odrasle.
Seznam knjig v poedinih skupinah
Jutri (Strug).
I. zbirka:
Ulenspiegel (Coster).
Žrtve (Zbašnik).
Sen kesne noči (Shakespeare).
Pesmi (Zbašnik).
Drobiž (Milčinski).
Borba za jugoslov. državo (Ogris). Vseh 6 knjig le Din 50.— mesto Din 112—, vezava Din 30.—
II. zbirka:
Kam plovemo (Meško).
Ogenj (Barbusse).
Solnce in sence (Debeljak).
Macbeth (Shakespeare).
Tik za fronto (Feigel).
Nalezljive bolezni (Tičar).
Vseh 6 knjig le Din 50.— mesto
Din 106.—, vezava Din 30.—,
III. zbirka:
Cyklamen (Kersnik).
Svetnik (Fogazzaro).
Pesmi (Jenko).
Othello (Shakespeare).
Sodnikovi (Stritar).
Socijalna zaščita dece (Goršič).
Vseh 6 knjig le Din 50.— mesto
Din 106.—, vezava Din 30.—.
IV. zbirka:
Zadnji val (Šorli).
Knjiga spominov (Lah).
Leteče sence (Vajaiski).
Cankarjev zbornik.
Dokumenti o jadr. vprašanju.
Vseh 5 knjig le Din 50,— mesto Din 105.— vezava Din 30.—.
V. zbirka:
Samosilnik (Novačan).
Angelin Hidar (Lah).
Tri legende (Zeyer).
Sim. Gregorčič (Stribrny).
Gospa z moria (Ibsen).
Liberalizem (Hobbhouse).
Vseh 6 knjig le Din 50.— mesto Din 107.—, vezava Din 30.—.
VI. zbirka:
Dekameron ITI. (Boccaccio). Pingvinski otok (Anatole France). Plat zvona (Andreiev).
Predhodniki in idejni utemeljitelji (Prijatelj).
Dalmatinske povesti (Kaš).
Vseh 5 knjig le Din 50.— mesto Din 107.—, vezava Din 30.—.
VII. zbirka:
Dekameron II. (Boccaccio).
Veleja (Novačan).
Cyklamen (Kersnik).
Lisjakova hči (Stare).
Vseh 5	knjig	le	Din	50.—	mesto
Din 104.—, vezava Dm 30.—.
VIII. zbirka:
Dekameron III. (Boccacio).
Povest o 7. obešenih (Andrejev). Križev pot Petra Kupljenika (Budal). Uvod v filozofijo (Veber).
Sosedje (Čehov).
Vseh 5	knjig '	le	Din	50.—	mesto
Din 113.—, vezava Din 30.—.
IX. zbirka:
Tolovaj Mataj (Milčinski).
Kako so se vragi ženili (Filip).
Zgodbe o kraljeviču Marku (Milčinski). Bob in Tedi (Šorli).
Čirimurci (Šorli).
Pravljice (Vaštetova).
Kalamandarija (Cika Jova).
Vseh 7	knjig	le	Din	50—	mesto
Din 113.—, vezava Din 30.—.
X. zbirka:
Gusarji (Farrere).
Lucifer (Hire).
Tigrove zobje (Leblanc).
Lov na ženo (Curvvood).
Vse 4	knjige	le	Din	50.—	mesto
Din 125.—, vezava Din 30.—.
XI. zbirka:
Roman zadnjega cesarja Habsburžana (Hubicki).
Papežinja Favsta (Zevacco).
Blagajna velikega vojvode (Heller). Do Bitolja in Ohrida (Melik).
Vse 4	knjige	le	Din	50—	mesto
Din 121.—, vezava Din 30.—.
XII. zbirka:
Zvestoba do groba (Dumas).
Pater Kajetan (Veridicus). ,
Onkraj pragozda (Curwood).
Misterija (Rouge).
Vse 4	knjige	le	Din	50.—	mesto
Din	125.—,	vezava	Din 30.—.
Xni. zbirka:
Roman treh src (Jack London).
Rdeča megla (Frich).
Hektorjev meč (Bruyere).
Veliki inkvizitor (Fareal).
Gostilne v stari Ljubljani.
Vseh 5 knjig	le	Din	50.—	mesto
Din 114.—, vezava Din 30.—.
»Ml M * M**-rfoMtiM ki MOijafcM MOHM •bflbuhi« t «Miu	30 p,
Mjmanjti weee* Din fr—
Mali oglasi
2—(top	la	•flfau.
•i tofMakega ai roManmaga inaiat*: vMka	50	p;
MjfMAjtl saMak Din tO’—
Najlepše Božično darilo
je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor. Glavni trg 17.	XX
Bučno olje, sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7.	2365
Planino
dobro ohranjen kupim. Naslov v upravi lista.	2375
Avtomehanik obrtnik
gre na dom (tudi na deželo) popravljat avtomobile, motocikle in stabil-mo-torje. Delo izvršuje po :ako uizki ceni. Pismene ponudbe pod »Avtomehanik« na upravo lista.	2373
Snežene čevlje,
Galoše, Avto-pneumatiko itd. vulka-nizira po najnovejšem načinu gumi delavnica, Aleksandrova 3o v dvorišču. Franc Dolenc.	2376
Kolesarji pozor!
Sedaj prihaja čas ko pustite lahko za mali denar vaše kolo temeljito popraviti. Generalna reparalura, emajliranje, poniklanje, vse to se izvrši po ugodni ceni. Shramba koles in motorjev črez zimo za malenkosten denar. — Priznano najboljša in najcenejša mehanična delavnica je vedno le Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba-chova ulica 14, nasproti Narodnega doma. Zadostuje dopisnica in po Vaše kolo se bo takoj poslalo.	2370
Ključavničarskega vajenca sprejme Pollak, Hoče 46.
2372
Mehanična delavnica
za popravila gramofonov, Šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov in koles. Lastni oddelek za emajliranje, poniklovanje. Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14, nasproti Narodnega doma. 2371
Popravilo snežnih čevljev In galoš
z najnovejžimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Moniac, Jurčičeva 9.	2367
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din '2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje spreiema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	2232
Kupi se
kompletna pisarniška oprema in en dober pisalni stroj. Ponudbe pod »Maribor 29« na upravo.	2355
Opremljeno sobo
čisto, suho. solnčna stran oddam dvem osebam. Vprašati v Gozdni ulici 7, Magdalensko predmestje. —	2351
Sobo- in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po nai-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Orehe
proda J. Hochmtiller, tovarna bučne*-ga olja, Maribor, Pod mostom št. 7. (Južna stran Drave).	2366
Kramo licUrian«
TRENCHCOATE
Iz {Uto ve/tnenega, najfinejšega blaga, opremljen« ■ ptvovtstno podlogo iz velblodove diske, ki s« dl tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pl na Dunaju in v Gradcu pri tvrdki
I, ORNIK, Koroika cesta 9.
Ne rabit« ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča.
TMNCHCOAT NADOMEŠČA VSE!
: pomnite se CMO!
Zastopniki s« ISčejol
Grajski kino ISte Grajski kino Ište
za pospravljanje kina. Na stop takoj. Prijave v Maj-strovi 19, predpoldne od 8. do 12. ure. 2361
k aparatu. Prijave v Maj-strovi 19, predpoldne od 8. do 12, ure. 2362
Najprimernejša
BOŽIČNA DARILA
Izvanredna prilika se Vam nudi, da kupite kot darilo garantirano
14. karatno zlato nalivno pero,
izvrstne kakovosti, katero Vam poiljem franko, ako pošljete Din 50*— naprej. Navesti jetieba le ako želite pero z ostio, manj ostro, malo topo ali močno topo končnico, izrabite to izvanredno ugodno priliko, ker vem, da bosle Isto vsakomur priporočali, Heto ie v ceni brez konkurence In imsm edini samopiodajo ze celo Slovenijo. Zahtevajte Isto tudi v domačih trgovinah.
EKSPORT IN VELETRGOVINA 2318
VILKO WEIXL, MARIBOR
Zahtevaite povsod „Večernik“!
l*daia,. Ko UJiircij »Jutra« .v Ljubljani; KM&stavjiik lzdaJateh;i in urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e i a v Mariboru.