Wien V Gorici, 9. novembra 1877 „Soca" izhaja \sak petek in velja s poito prejemana ali v Gorici na doin po§iljana: Vse Ieto.....f. 4.30 Pol leta.....„ 8.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri .,po- slanicah" se plafiuje za navadno tristop- no rrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat -......7.....,,.....„"„......„"& "„......... » .. » „ n 3 „ Zavece drke po prostoru. Posameane fctevilke se dobivajo pe .10 soldov v Gorici v tobakarnici t go-sposki ulci blizo „treli kroii". -~ v Trstu v tobakarnici „Via delta ea-aerraa 60". " Dopisi naj se Wagovoljno poSiliajo urediiiltvii „Soce" v Gorici „Via Duo-mo" h. Uov. 367, II. nadstr. narotaina pa opravai&lvu „Socc" v Gorici „Via scuole" h. kt\. 420, II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno franknjejo. — Delalcem in drugiui nepremo2nim se narocnin* zutea, akose oglase pri urednistvu, (ilasilo slovenskega poHtieiiega draStva goriSkcga m biambo narodnih pravic. Nova davkovska postava. | (Koneo). I Pomanjkljiva je ta postava v pr\ i vrsti zato, ker pri dohodku Timhui gld. mini s prugrosijo in torej prewe varuje niiljonarje, kuterih je prav do>ti »ia Duuaji. v Trstu in drugod. Priueipu svnhode in ena-kopravncfoti ugaja na wak muiu neomejena progresi-ja, kajti pravleuo je na vsak narin, da po^tava varuje om-ga, ki ima kotnaj toliko dohodka. da s tezavo redi svojo dru/iino. nasproti oncum, ki ima toliko do-hodkov, da jili mkuli porahiti ne zamore in tako dohodke oil leta do bta mno/i do onih ogroiutnli stevilk, ki liiti dajajo uze tako vt-lik previlegij do h-likega in gotovega zasluzka. Tak t'lovek navadno gleda iz vi-suC'iuc mi vse dtuge, ki se bun- za vsakdauji knihter vlada demand tig in t njim kupeijo in piontet. In tak elovek naj id primerno itiaitj plaral, kakor ii'wz, ki mora tkibefi in debit i Inez odtnora. da si pribnii snj eastuo eksisteucijoV Vidi se toivj, da je na>e. po* stavodavee, ko .so sklepali novo duvkovsku jM^tavo oh-si'tu'il iu'Iv a;i-fokiatooa iu k**iisj»i-v.i!ivi»ii dub in nas slovenski dizavui poslaiuc 1'ftitVr j« v mo join proti vefiini obrnjuncm ^ovoru vst'iu pravico- in svobodolju-bom {lovoril iz srra. Mi nc lnou'mo v tern obziiu boljAega povedati. m^o, da citiramo en odlomck nju-govega ics dobro ni'cnifcljenti'ga govora. (Jovoril jeg. Pfeifer mej drugiui te pomcnljive, v narodnein go-spodarbtvu vesftega moza ovajajoLn stavkc: „Ako uzc kauital po svojrj velikosti sanii'j vpliva na vse gospodarstvriie stroke, mora so tudi z njoga velikostjo rafuniti pri davkarskej politikijali gospoda moja. morcmo si li nucloziti, zakaj bi po vladiuem predlogu pri i temu nasproti oporekalo, da na pri-poroceni nacinbi&e jtmati unel davek kar oadi, kjer je dovolj denarja. bi to ne biio resniCno. kajti naravski je, da se ima vec vzeti, kjer se vzeto niti ne pogre&a ali konci lehko nadomesti. V Avstriji doslej uij bib razdora in boja za interes, kateri loci po drugih dezelah bogataSe od siromaJuejiih. Tako dolze v Francoskej, Italiji in v Angliji uboznejSi stanovi premo2nej$e. da s svojim veCjim uplivom kolikor mogoce od sebe sku^ajo njiin na ramcna potbniti vse davke. Jaz bi moral le obzabvati, ako v torn pogledu zadobe veljavo sklepi odboia za davko\>ko reformo in se uboznejsim ljudeni jasno pokaze, dane plaCu-jejo samo skoro naj v ed, blizu dve tre-tjinitnajnepravi6nej§ili davkov vzitnin» skih, nego da dobodo geprekomeren in nerazmeren direkten davek na imo-"rino in dohodke. Kadar bi to izpoznati ubo2nej§i stanovi, udomaSil bi se tudi pri nas oni •ve6niboj, ki je bil v Francoskejizvor vse-mu socijalnemu gibanju ter Cegar odsev je nedavno vpari§kej komunijarko za-b I is n i 1. Jedina progresija v dobodninskem davku, ki bi bila brez pridrzka in vedno napredujofia, je in more biti mirilka v budem boji za razredne koristi," Kakor smo pa u2o. omcnili, jo princip in sistem nowga davka jako prakticcn in priporucljiv in srefina bi bila naia drzavn, ko bi se naseinu IinaiiLn<»iiiu mi-nistru posiofilo, izpodriniti s torn novim davkovskim sistomom vse druge davSfine. Naravno je, da drzav-ljan plarujo le od Cistega in istinitega dohodka dr*a-vi davek; nenaravno pa je, ca mora driSiivljan plafiati davek tudi od takega premo?.enja, ki inu niti toliko ne nosi, da bi sebe in svojft poSteno redil, akopram mora tezko delati. Iz taccga nenaravnega obdacanja uustajajo najslahJsi nasledki; najboljSe produktivne iniiei sh? unieujejo, pomnozuje tie proletarijat in na-Majnjo soeijalna vpraSiuija, ki preto pogrezniti red in ekhisteneijo dr/ave. V Avstriji so nam v,\\u>n mnogi slufaji, ko so davkarije eksekutivno prudale «:ela premo^enja in po-sestnike pognalc po ^irokem svetii, cob taki sluca-ji so nam znani, ko je posestnik popustil svojo po Keatvo, ker nij zadosti pi idelal samo za davek, in tain na Pivki so previsoke davfeine spravile vso polno kmetov na berasko palteo. Na drugi si rani pa je niiiogo drzavljanov, ki l"po v sobali kupoue, Mri^ejo in za svoje kapitale. visoke oliresti pote/.ajo, pa ne pl;u:ujejo nobenega davka, ali pa plaeujejo za doliodek od vee tisoe. forintov man.), nego posestnik, ki ima mor-iia Oistega dohodka par sto goldinarjcv. — Tako pride, da milijonarji slvoro ne vedo, kaj je davek, mcj tern ko bajtnrju davek po noci in po dnevn roji po glavi. Ker pa drzava z vso visoko davsciuo ne mare pokriti ogromnih stroskov, najcina tudi otuv denar po visokili obrcstih in odteza trgovini iu obrtniji potreb-ni zivelj, kajti vsak kapitalist rajSo posodi svoj denar drzavi, iu reze lepo kupoue, nego pa zasebniku, ki bi iz onega kapitalu zaplodil nov kapital. Od ene strain se torej pritiska na kmetijstvo, ter se mu slabi moC, na drugi strani pa ee jemlje obrtniji in trgovini mnogo potrebnega ^ivlja iu se tako zavira vstvar-jenjc novih virov za dohodke. Gled6 na vse to vpeijati bi se morala edino e n a d a v s c i n a in. ta bi se morala naslanjati n a cist doliodek zracunjen po sis temu, na katerem sloni nova davkovska posta-v a; na ta naein bi se ubogemu kmetu odvalilo veli-ko breme iu zadol bi davek primerno tudi bogatina, ki zivi od dohodkov, lehko pri>bbljenili. Kar pa je tudi velike vaznosti, po tern siatemu poatala bi biJeja administracija in vcliko ceneja, jenjal bi oni neokor-ni aparat, ki je napravil v Avstriji take zmedene raz-mere, da denes skoro noben davkoplaiavec ne ve, ko-liko in zakaj placa, kajti Se mnogi uradniki ne po-znajo vseh razredov in podrazredov raznih davsCin. Kakor trgovec gleda na to, da vse svoje opravkezlaj-La in skrajsa, tako bi se morala diiati tudi drzava tega prakticuega uacela. Marsikedo bi vtegnil opaziti na ta na§ nasvet, kako bo po tern z dezelnimi in srenjskimi dokladami? A ta opazka pobije se s tear, da je niogoce tudi na davek izraCunjen po novem sistemu nabziti potrebne procente za de2elne in obemske potrebscine. Edino, kar bi bilo nekoliko te^avno, bi bila u-stanova dobrih oblastnij, ki bi morale presojevati 6i- I ste dohodke; a to se da tudi prav prakticno napra- ! viti po uradih, kder bi imeli svoj cdloCivea glas za-priseieni zaupni molje in pa uradniki strokovnjaki in Cisti gruntovni doliodek uze tako zdaj presojujejo ce-nilne komisije; znano pa je tudi, da tatu najmanj pri-krivajo drzavljani svoje dohodke, kder je davek pra-viCen in dobro razdeljen. Iz tega izvira torej tudi mo-ralna korist. Enakost vseh drzavljanov pred postavo in praviL-no razdeljenje davka tirja to od na§ih postavodajavcey in vsi avstrijski svobodoljubje potezati .bi se morali za zediujenje vseh davacin veno samo na podlagi no-vega sistema. €e pa pridemo do tega, po tern, in tudi ule 2 vpeljavo novega davka, postane stara vo-lilna postava nek absurdum. Ce se u2e hoCe drzava drSati eenza in noce Se vpeijati Bsoufrage universel-ie" ali ob5no volilno pravico, kakor je to v starih in dobro urejenih republikanskih in ustavnih drzavah, naj saj mUn to firayico na vse davkonlacevalc^. % vpeljavo glavnega davka pa bo alehern driavljan pla-ieval Radoloceno davSeino, vsled Cesar ge tudi ne more biti Jogicno, da m ustanovi nek natanjCeu cenzus, ampak dati bi se morala volilna pravica za vse za-stope vsakemu, kateri plafinje davek vsaj za 2 enoti. V tern zmislu oglasiti bi se merab tudi naSe politic-no druStvo „Slogaa in dati malo lekcijo tistim, ki pritiskajo v imenu svobode nekatere drzavljane, ozi-roma narode na zid v korifit previligiranih Btanov in narodov.— Co se u^e tirja, da mommo plafiati vai razmerno po Bvoji mofii drAavno stroSke, podelljo naj se nam tudi vse drzavljanske pravico in mid prvimi takimi pravicami y. volilna; naS kmot bi rekel: „AU vsi od Boga ali vbI, od h . . . .! Vojna za osvobojeaje Jugoslovanov. Vojna sveCft m je zadnje Case oclvldno obvnila na slovausko strati, kajti zanesljiva poroLila nam na-zumijajo zdaj vsak dan prav eijojne uspehe vtiBkega oro^ja. Na evropskem bojiSCi se posebno odlikuje hrobri general Gurko so svojo konjico. V bojih 24. in 28. p. m. pri Oornjcm Dubniku in Telifiu je bilo vsega skup 7000 moz turSke vojske ujetih, med temi 2 padi, okoli 200 oficirjev, 3 AnglezJ in en carigradaki Fian-coz. Od Anglesey je eden polkovnik v turSki vojski, dva Hta zdravuika, Francoz pa je prostovoljec. Due 2. novembra je nekaj tisoC Turkov crez Helena napab rusko pozicijo Marijan, a bili so z ve* likiini zgubami odbiti. Buska kavalerija je zasela Pe» gterno na levo od velike ceste v Sofijo in je siopila v zvezo z rusko infanterijo, ki je zasela TurSki Izvor. Kuske prve straze so pasirale, Turke pred seboj go-neCe, sotesko Jabbnico. Iz Peterburga se telegrafuje 4. novembra: Iz Bogota se poroca oftcijalno: General Kavzev poroca ,da so rusi zmalimi izgubami pribojevali mocno utrjeni Tetcven. Velike kupe zweLa in streliva so tarn priplenili. — NajvaJinejSa tofika, Dolnji Dubnjak, je brez boja padel nam v roke, ker so se Turkl 31. oktobra, videCi na§o vojsko bli^ati se, v Plevno nazaj pomaknUi. Tisti dan smo se za dve vrsti proti Plevnl pomaknili in utrdili tudi svoje nove pozicije proti Or-hanji. NaSa infanterija je utrdila Lukovico, a kavalerija je Se dalje sla. — 8efket-paSa se je brez boja V Orhanje pomaknil. T e t e v e n je mocna utrdba turska, ki left do sedem ur od Plevne na jugoznpadni strani; Turki so jo branili do skrajnega konca, dokler so jo morali na-posled vendar Busom prepustiti. Vse ka2e, da mora biti Osman-pa§a v najveii zadregi, ker je od vseh strani tesno obkoljen, ter si ne more od nikoder pomoci in 2iveza prifiakovati. Za to nam prinese telegraf menda u2e v najkrajSi dobi veselo poroLib, da je Plevna pftla. S to mislijo v najboljSem soglasji je nekovo po-ro5ib iz SviStovega, ki pravi, da general Gurko raz-poSilja na vse strani mo6na krdela, ogledavat okolicne kraje. Oddelek, ki je juz*no Sel po cesti proti Sofiji, prispel je v dolino malega Iskra, Stiri ure od Orha-nija. Na zapadno stran odpostana konjica preti Vrazi, kjer je Cerkes Hasan-paSa z dvema batalijonoma; Gurko je priSel pol drugo uro dale.6 od Plevne. Utrd-be, ki so napravljene na visocinah mej Mitropoljem in Dolnjim Dubnikom, stoje nasproti utrjenega mosta, ki drii preko reke Vida bizu Plevne. Buska razpolo-2enja okrog Plevne so vsa v telegrafiinej zvezi. Na azijatskem bojiSci rusko orozje tudi prav zmagovito napreduje. Velika tvrdnjava Kars, je tesno blokirana in se je morda, ko porotib piSemo, uze podala. Od 28. oktobra naprej preganja ruska vojska pod ge.u?ralom Heimanom neprestano Muktarjeve in Ismiailove srojne iete. Vzela je raeato KOprikioi in po budem boji tudi Hassankale. Tu so Busi ujeli 1 pagft, H2Q Turkov, 500 so jih' na mvtYib aRko^ali, Buska .?. \- ¦¦¦:%¦*'*¦. vojska je marsirala 55 vrst brez odmora, konjica je bila pa 30. oktobra doSIa qze do Kurodjuka 18 vrst od Erzeruiaa. Tam blizo so se zdruzila Heimanova krdela z vojsko generala Tergukasova. Doe 2/novembra je bila velika bltva pri Erze-romu. Telegram pravi o njej:PolOurtrajajocemboji je bil centrum turSke vojske prebit, Turki so bili prisiljeni nazaj umaknitise. M u k t a r je lahko ranjen. Drag telegram pa poroca, da se je Muktar-paSa umakuil z Deviboyuna na Erzioyhan po poti proti Trapezuntu, kjer je tec iiveza skupaj in on go-tovo velikih pomoci pricakuje. Oba telegrama sta iz anglezkih, Turkom prijaznih virov posneta, kar jasno dokazuje, da mora biti uspeh niskega orozja jako pomenljiv. ^ , Bog daj i dalje junaskim boriteljem za svobodo jngoslovanskih bratov sreco in sijajne uspebel Dopisi. V GoHCJ 8- novembra. (Postava zoper pijan-faranje s posebnim ozirom na lepo Gorico). Ko je dr« zavni zbor zacetkom 1. 1876 potrdil postavo zoper pijancevanje, veljavno za Galicijo in Bukoviuo, je ob enem izrekel zeljo, naj bi se poprasali tudi vsi drugi dezelni zastopi, ali ne bi taka postava tudi drugod ugajala. GoriSki dezelni odbor je na dotieno vprasa-nje odgovoril, da v nasi dezeli sicer ne nudvladuje pijanost, da je pa zalibog vendar znanieuito Stevilo vinu in zganim pijacara vdanih oseb in da se je bati, da ne bi se to zelo sirila—Cesar bi ne mogle lahko vbraniti samo admiuistrativne naredbe, kakor ostro nadzoiovanje nialih kicem ali tavern, paznja na poli-cijsko uro i.t.d. Ce tedaj ni prav ueobhodno potreb-no, da se tudi pri i;as taka postava v\edc, da je pa vendar zeleti, da se vpejje, ker bi se z nje pomocjo Jazej v okom prislo razSirjajocemu se pijanCevanju. Zato da bi se tak nacrt postave v na&em dezelnem zboru radovoljno sprejei. Ta resitev sicer ne daja nasi dezeli odlicnega spricevala, a ker ji ne moremo odrekati dobrega na-mena. niti zanikavati, da bi se ne vjemala tu pa tam z dejansko potrebo, jeinljeino jo na znanje, kakorsna je. — Istiua je pa, da se pijanost na Goriskem ni-kjer v tako velikih proporcijah ne prikazuje in tudi ne nikjer tako ne siri, nego v Goiici, v obinestji in v najblizji mestni okolici, da tudi skoro nikjer po dezeli ne nahajamo primer no toliko zganjarij in vinskih b e r 1 o g o v, kakor v Gorki, kakor se tudi gotovo nikjer policijska ura tako stanovitno in brez&krbno ne prezira, kakor ravno v lakih berlogih goriskih, po-sebuo v nekaterih goriskih predmesrjih. — Ni nasa naloga ovajati posauieznih lukinj, a pozivljamo vendar slavno policijo, naj se ob nedeljah in pondeijkah po no& nekoliko potrudi v bolj razupita predmestja, ka-tera so prav zarad tega, ker so tako slabo nadzoro-vana in saraa sebi pripuscana, uze povsod po mestu in fevunaj mesta pozuana pod imenom nrepublika.u Koliko upitja, rogovilenja, bogokletja v kremah in po ulicah od mraka do zore, koliko nadlezaih pijancev, koliko ostudnih vlacug in drugih enakih prikazni, ka-tere so, Bog me! najsijajnejsi dokaz, da ce utegne biti postava zoper pijanost za dezelo basljiva,—je za lepo Gorico prepotrebua, samo da jo bodo tisti stro-go izvrsevali, kateri se zdaj tako inlacno posluzujejo uze veljavuih policijskih naredb. Celo na vseh svetih in na vernih du§ vecer in V noci ni bilo miru; marivec smo videli v nekein predniestji uze koj po 7 zvecer tak raves in kaves in sicer med samiuii zenskiini furjaini. da bi nas bil za di»ji prizor, kateri se je debelo uro razvijal pred na-Simi ocmi, zavidai kateri koli francoski romanopisec. Kasneje so pa pijane druhaii razsajale, kakor se nikjer ne med najsurovejsim vaskim prebivalstvcm. Sinoii ob 7l/2 uri vrnivsi se od mosta, sli§ali amo n2e pri vojaski boIniSn*«:i silen romovz, prihaja-joc od za Bazonarjev. PriSedsi biizo kaj zagledamo? Ogromno rauozico pobalinov vsake starosti in zeuskih tudi ni inaujkalo vniez; ysak je imel svoj §kaf, ali drugo posodo, ali pokroraice in razuo tako s'aro, s ka-tero so razbij^li, vmez divje 2vizgaii, lajali, mijavka-li, tulili, daje bilo groza. Na vpraSanje, kaj to po-menja, dobimo lakonicen odgovor: BVdovec se je o-ienilp pa si ni najel godbe." To je toliko hvalisana civilizatija. s katero se ponasajo nasi mesljaaje ~ ocitaje mirnini Slovencem '—surovost, — smo si mislili. in se dalec na solkan-ski cesti smo slisali odmev divjega ropotanja; poli-caji so pa najbr^e na mestnih vodnjakih dekle nad-zorovah. IZ Mayhinja 19- okt. (Izv. dop.). Ker sem bil v zadnjem dopisu obljubil sporoCit o tukajsnih volit-vah, naj slavno urednistvo uijudno sprejme sledece vrstice. Enoglasno je bil izvoijen za zupana g. j0-zef Legiga iz Mavhinj, posestnik in kupec, marljiv Citateij slov. casopisov in prav zaveden Slovenec. Ker jeze enkrat lupacil; ker je njegov vrii oCe veliko let pel sluowske vajeti y rokah; ker «t» postave m \ je spreten in energicen mcz brez strasti, pa ker pri-haja kot kupec v veckratno dotiko z Ijndmi vi§e ve-Ijave in pomena, vsled vsega tega pricakuje vsaki po vsej praviei od njega, da bode novo svojo nalogo cast-no resii, in se zaupanja, v njega stavljenega, vredne-ga skazal. Tudi sicer je imel in ima velik upljiv v obcini. Da je bil ravno on izvoijen, je vsem obcinar-jem brez i2jemka zelo po vsefii. Dobro sreCo! — Kot svetovalci so ma pridjani: gg. J. Klarie, J. Ga-brovec in A. Metlikavec, kateri mn bo tudi namest-nik, skusen in zaveden moz, ki je ze enkrat zupanil. Tu ni mesta, da bi vse imenoval. Le piistav-ljeno bodi, da sedi med drngimi v staresinstvu tudi na§ krajni Solski nadad ali predsednik Lr. J. Pi pan, iz na Krasu dobro zuane druzine, iz koje je priSIo vec dubovnikov. Dobro doLel! Izmed novib starasin so tudi Ferdo Tcrnarai^ Joxe Pcrnarcic in J. Tercon, vsi zaupanje ulivajodi mozje. Da je novo zupanstvo in stareSinbtvo sestavljeno v bolj Slovau^tvu ugodntm duhut to je ravno zdaj kaj dobro, odkar se neke bkrajue kra&e oMine ponujajo pod trziski okraj (Monfalcone), kakor znano. Toda ni dvomW, da bo novi g. zupan clival skrupulozno nad svethni iuteresi slovenskih re^i. Tukaj se odpre §ola 5. t. m. se sveto maso in s primerno slovestnostjo. Iz Vipave se nam V&& 2- «ovemb. — Te dni je bil na Nanos-u v revirjth gosp. grofa Lanthie-ri-ja velik lov, katerega je napravil bedanji najemnifc, gosp. Uhih Plonker iz Trsta. Akopram so imeli lov-ci samo 4 pse, so vendar i njinii in s pomocjo go-njaCev prav mnogo divjacine na noge spravili. Ubili so v treh dneh 21 sem, 2 katorui. 2 jerebici in 1 divjega kozla, a zadnjega, kateri je na Nanosu velika rariteta, na prav cuden na6ii>. Kozel skoCi kviiku prav blizo euega gonjaca in se postavi na zadnji nogi prav tako, kakor bi hotel moza napasti. Mislec, da je medved, (t V) se ta v prvem trenutku ustrasi, a kmalo se zave, zagrabi za palico in ubijez njo pogumnega kozia. Ne nnslite morda, da je to lovska, izmi^ljena basen, s kakor&nin:i si uavadno lovci med sebf^j pri iskreni vinski kapljici drug dru-zemu zabavljajo. Nikakor ne! Ta iovski dogodek, kolikor cuden, je vendar popolncm resnicen. Ta kozel se je uze od pomladi kiatil po Nanos-u. Lovski tu-vaj ga je uze veckrat sli.^al zvizgati. V Lanthierijevih revirjib na Nanosu je lov zares izvrsten in posebno sern je tu prav mnogo, cemur se ni cuditi, i& se pomisli, da je povsod, koder so gozd posekali, gosto mladicje pognalo, katero dj'ja tej div-jacini najboljso paso. A serne bi se se veliko bolj xuuuiilt;, ako bi prizanaSali samicam, kar se pa nc godi. Obzalovati moramo namre^ da so n. p. na zadnjem lovu vec samic postreljali nego samcev. Tako ravnanje je zoper lovska praviia. Tudi jerebicje pleme je na Nanosu obilo zasto-pano. Planker-jev lovec, Tirolec, je nedavno v treh j dueii postreljal 38 katornov. Iz Trsta, 5. novb. (Izv. dop.) Vernihdus dan.— Pol. druStvo „Edinost*. — tfarodui dom. — Zedinjena Slovenija-trdnjava proti La§ki. — Rojanska in trzaSka citalnica. — Kasaniiski zidje in trzaSki Tuikofili. — Zootilno druStvo. — Anatomieui muzej.) Na praznik vseh svetnikov in drugi dan bilo je vTr&tupravo 10-manje k sv. Ani, to je na dvor miru in sprave. Oba dneva je bilo gotovo vec nego 30 tisoc obiskovalcev na pokopalisci, vencev po gomilah na tisoC-e; a zvecer ponudila se je opazevalcu grda prikazeu» premuogi zalujofii prihajali so v Trst vinjeui, utopili so po potu domov svojo zalost in skrbvvinu ter se obnasali vse drugafie, nego je spodobno ljudein, ki so malo poprej na gomile pokiadali znamenja pietete. 0 kako vae lepSe je na dezeli! Zanimala sta me na pokopalisci, akopram je tam mnogo mojsterskih in dragih monu-mentov, najbolj spominka skola Ravnikarja in sloven-skega miljonarja Kalistra; prvi je priprosta kamenita plosa vzidana v zid kapelice v sredi pokopalisca, na-pis je priprost, toliko da cloveku pove, da tam po-civa blagi §kof Ravnikar; Kalistrov spominek pa je krasno delo, bizantinska kapelica in v njej doprsna podoba ranjeega iz belega marmorja; ta kip je moj-stersko delo; jaz sem Kalistra poznal in reci moram, da se mi je zdelo, kakor, da bi imel zivega Kalistra pred seboj. Napis je tadi priprost, a slovenski, kar me je toliko bolj veselilo, ker sem nasel sicer prav malo slovenskih napisov na trzaskem grobji, in §e tiste po skriiih kotih; a v tisti vrsti, kder leze ranjki mi-ljonarji — samo tega. Politicno drustvo nEdinost" imelo je v nedeijo ob6ni zbor v trzaSki citalnici. Sprejei je zbor predlog, da se sestavi deputacija iz odlicuih moz vse okolice] kateri pojasnijo mestni komisiji razmere okolicr- ter zahtevajo namesto novih „capi distrettuali* zopet stare okoliske zupane ali delegate ia izvolila se je deputacija 3eh veljavnih. moz na§e okolice. Obcni zbor je potem tudi sklenil, da se imajo delati priprave za zidanje narodnega doma na delnice v Trstu, V ta namen vo^jenje bil poseben odsek, kiinm nalogo pri-piaviti vse y ta namea potrebap. Zagotovljeaih je za I zdaj gl. 5000 v gotovini in mnogi okolicaai so se za-I vezali, da bodo vozili kamenje, drugi da dajo potreben I les in tretji, da bodo tudi delali kot zidarji proti te-I inu, da se jim placa omenjeno blago. oziroma delo v I akcijah narodnega doma. Na ta nacm bi se morda I vendar znalo posreCiti, da dobimo v Trstu, Se ne velik, I saj mal narodni dom, kder bi imela prostor vsa tuk. I narodna drustva in tudi novo slovansko delalsko dru-| Stvo, ki se prav zdaj snuje. PreLital in odobril se je I konecno tudi protest proti delovanju magistrata, ker I ne spolnuje ukaza c. kr. namestniStva, s katerim je I bilo zaukazano, da morajo biti oklici in naznanila po I okolici slovenski. Ko je prisla vrsra na posamezne | predloge, ustane podpredsednik Nadli^ek ter jame go-I voriti blizo tako-ie: Pred tedni je nek Trzacan pri _ I veliki narodni slavnosti v Ptimu nosil krasno zastavo I s trzaskim grbom v znamenje, da je Trst del Itali-I janske in v znamenje zalosti, da ta del Italije §e ni I spojen z materno zemljo. Proti temu ravnanju ene I stranke, ki je sestavijena ve^inoma iz l.juiii, ki so se I sem priklatili, protestujemo vsi Slovenci in protestuju | Se posebno drustvo nEdinost1*, kajti Trst z okolico I vred nij na italijanski, ampak ua avstrijski in slo-I venski zemlji. Slovenci so vedno bili in ostanejo I zvcati sinovi Awstrije in vdani presv. uinastiji HabS' I burzanov, za Avstrijo in dinastijo so bili vedno in bodo I tudi v bodoce pripravljeni zrtovati svojo kri in svoje I imetje; zatorej povabljam obcni zbor, da zakiice ce-I sarju trikratni „Zivio". Odmevali so se po dvorani I krepki in navduseni ziviokiici in kakor iz enega grla I sliSalc so he besede: Protestujemo! Trst je slova.mki, I niti pedi te zemljo no sine izgnbiti Avstrija! Jtyjse I smrt, nego Italijo itd. S tern je bil zakljucen pomen-I Ijiv obcni zbor. Dokazoval sum uze veckrat v SoC'i, I da Italijani zastouj rogoviiijo tukaj na obalih Avstrije; [ nofiem torej komeutirati Nadlisekovih besed. A izreti I hocem nekaj, kar mi je na stcu. I Obzalujem namrec, da na^a vlada §e zmerom ne I sptevidi, k:*ko naravno trdnjavo ima proti Italiji in da I to najboljito trdujavo se zmerom tako zaneuiarja. Ze-I diujeiia Sloveuija nij prazna sanjarija; okrepLa!ije ju-I go^lovanskega zivlja nij prazna rec, ampak vitaluaza-I deva za naso drzavo. Kaj je treba boljsih trdnjav, | nego bi bili Slovenci sweni in zadovoljni, v2ivajoLi I svoje uarodne pravice! Zatorej pa, bratje! zopet po-I stavimo na dnevui red zedinjeno Sloveuijo. j Rojanska Litalnica je imela v It dneh dve prav I lepo obiskovani besedi, pri zadnjej 1. novembra igrala I se je izvr»tuo igra: „Mlinar in njegova hciu. Pri-hodnjo nedeijo bo v tej citalnici zopet beseda in vse kaze, da bo ta vedno cvrsta citalnica tez zitno prire-dila mnogo krasnih zabav trzaskim Slovencem. I Tudi v nasi trzaski citalnici bila je predzadnjo I saboto beseda in uze je uaznanjena druga beseda za to saboto. Nasi Turkofili so pred 14 dnevi ae noreli se zidi iz Kasanlika; prislo je skoz Trst 350 zidov iz Ka» saniika, ki so bezali pred Bulgari, kateri so najbrze imeli z njimi se stare racune; (saj je znano, kaj je zid na Poljskem in v podonavskih deielah) tukaj so se vkrcali ti zidje in odsli v Carigrad. Nasi Turkofili so jih slovesno sprejeli na kolodvoru, po tern jih go-stili par dni v Trstu in jim zastonj preskrbeli tudi parnik ter jim dali se celo denara za potovanje, ako-I pram nij bilo brati na obrazih tern Jjudem, da so lacni in revni. Lepa je ljubezen do bliamjega, a raz* tezati se mora na vse ljudi brez razlocka. NaSi Tur-kotili nemajo usmiljenja za one, katere so Turki vec sto let trpindli kot ziviuo in natikali na kolce, 5e se pa kakemu oderuskemu judu le las zakrivi, hajdi i zacne lajanje po casopisih in zanifevanje ftsurovih Slovanov". No. jenjal je judovdki ^dirndaj4 in kakor mrzla kopelj upiivali so na nase Turkofile telegrami o ruskih zinagah v Aziji in Evropi, Postali so nekam bolj krotki in ker se ne moiejo drugace tolaziti, znasli so na borsi s pomocjo Auglezev bCso ve3t, da bodo zdaj vse velesile pritiskale na Rusijo, da sklene mir, I Ruzbrzdani otroci se tudi samo toliko casa igrajo, do* kler gre vse po njih menenji, te ne, pa se potegnejo v kot mrmraje t -Ne bom vec." Tudi Turki in Tur-kotiii bi zdaj radi jenjali; a vse zastonj, ruski medved jih ne pusti ve6 iz pod krempljev, dokler ne posta-I nejo popoluoma pokorni, kakor ovcice. Na§i borsijaaci I pa §e vendar verujejo na mir in pameten fclovek jim I rad pusti to zadnje veselje, pomilovaje jih, I PreSIo saboto je imelo tu:;ajSnje dru§tvo za va- I rovanje zivali pred trpincenjem slovesen zbor, pri I katerem so se delili darovi tistim, ki so izgledno rav-nali s konji in drugimi zivalmi. V ta blagi namen I razdelilo je druStvo kakih 2000 gold., h kateri svoti j je najvec pripomoglo zoofilno drustvo v Londonu, po j priporocbi gospe tuk. angleskega konzula. Zares lep I in blag je namen tega drustva, posebno to v Trstu, I kder se vidi vsak dan najgrse ravnanje z ubogimi konji. V Gorici je bilo nekdaj tudi tako drustvo, katerega dusa je bil nas blagi Stauifi; a ko je on umerl, je menda tudi drustvo zaspalo. Caffe chantant, o katerem sem vam uze pisal, dela boljse. kakor vsako drugo gledisce. Saj sem vam rekei, da bo tako; nasim iidkom to dopada in cvenka imajo oui najvec. Zraven barake, kder je ta „caffe chantant", je 1 pa nastala se druga vefia baraka; tam pa so kaie Clovek v svoji nagosti, tarn se nahajajo vsi deli dlo-veskega trupla mnogo povecani, tako da vsakteri lahko razvidi, kako deluje cloveski mehanizem. Posebno priporofom mladencera, da si ogledajo oddelek bolozni, kder se jim o pfcdoclli nasledki nemarnega zivenja. Pae* dobro svarilo! Iz TrSta, '1- novemb. (Izv. dop.). PMekli te-den vrsilo se je iuienovanje u&teljev in u&iteljic za trz\ okolico. Prosiicev je bilo troje, 1 niozki i dve zenski, sluzeb pa 5 praznih, in ker so se he 2 ufii-teljici sluzbi odpovedale, praznih je 7 sluzeb. Tu uij nas naraen raztagati, zakaj se za okolico, ceravno so tu u^itelji v primeri se sosednjimi dezelami prav dobro placani, tako malo osehja za okolifanske solo o-glasa; o tem se je v raznih casnikih ze dovolj raz-pravljalo. Le to bodi omenjeno. da, kar se novozvo-Ijenpga uCitelja zadene, se Se ne ve, kako je pri njem 86 slovenSCino, a v kratkem bomo zvedeli. Pri imeno-vanji uciteljic se je pa spolnilo, zarad Cesar se je ze poaiednja „Edinost" pritozevala. kajti za deklisko Solo na Proseku je bila imcnovana taka, ktera le za silo slovenSfino lomi, in ravno taka, ako ne Se slabeja, je pa ze od lanskcga leta v Krizu; in proti vsemu temu vlada moRi, c«»s. nadzorniki se ne ganejo? Kaj bi bilo, ako bi se Talijaiioin ;ali Ni»nicem postavljali ufiitilji nezmazni njihovega jezika V le Slovcnec mora vse potrpeti, le Slovuuce mora z vscm zadovoljen biti. Za prvi red fanticev v Rojani pa je bila imenovana okoli&wsK.*'., slovenhcine popolnoma zmozna — ali tudi pri tern mienovanji se nam vsiluje vprafianje, ali ne bi bilo bolje in bolj pravicno in pametno storjeno, Ce ze nij bilo druzih mocij na razpolaganje, da bi se bila itnenovala za deklisko solo na Proseku, kjer ufii-teljica mora poducevati v I. in II. redu, in kjer je fitevilo otrok veiiko. ona, ktera je slov. jezika popolnoma zmozna, in za dezki prvi red v Rojanu pa raje taka, ktera slov. jezika ui prav tako zwiozna? Naj presodi vsak, alt ne bi bilo to veiiko bolj panietuo Btorjeno, Jadranski strazar. Iz Dlinaja -• novembra. (Izv. dop.). (Stara gospa pa Kopiurjcv komers. Drustva Slovcnije odbor). Van .stati doptanik se mora po dolgcm casu zo-pet oglasiti. Povod k temu mu daja nenavarina slo-vesnoht, katero so praznovali 31. okt. nasi akademi-ki. Znano je. da leie" zemeljski ostanki naSega slo-vefega rojaka, Jarneja Kopitarja, v dunajski prsti. Do letos se je spominjala nasa slovenska mladina svojega ugenega moza s teni, da mu je vseh svetnikov dan poloiila na gomilo venec. Zapela so mu tudi pred avema letoma krepka slovenska grla dve nagrobniel ob onej ptilikt, kar pa menda nij bilo ljubo nekej preci'Stitej gospej. Malo cudna je sicer ta gospa; ali starika^ta je uze in starikast elovek je zmirom malo cmeren in nezadovoljen in ne ljubi prevei po-svetnega brupa in Suma. Zategadelj ji pa iz area ra-di odpuficamo ono staio pregreho. Letos pa uij bote-lo naSe druStvo nSlovenija* motiti due miru in spra-ve cestitljive starke, ki iina prav dobro oko, a se boljSa usesa. In prav ima Slovenija! Da bi jo po-znali, gospod urednik, gotovo bi imeli i Vi i njo po-terpljenje. Na berglje se naslauja, kedar hodi, sapa se ji ustavlja in hudo pokaJljuje: le malo ur ji vec prisojujem. Pa lepa je bila nekdaj in polnega lica in je hodila pogostuma Jm ljubljanske promenade; in Oficirji so jo obtetavali tcr ponosnn rozljali se svitli-mi sabljami okolo nje. Doma je pa iz Kranjskega nekje, ne vera ali iz Ribnice. ali iz Koievja ali iz Mime peci; samo to vetnt da je uze mnogo, mnogo bozjih let na Dunaji in da je postala buda — rene-gatinja. Vseh svetnikov dan pa hodi plakf:t na grob izgubljene lepote. Ta gospa se je pred dvema leto-ma pritozila. ko so sloven ski studentje slovensko na-grobnico peli, in od tistega casa se na pokopaiistt samo zaradi nje ne ljubi petja. Da bi ne bila tako stara, bi hotel javno imenovati njeuo ime; ah zdaj nam i tako ne more veft skodovati. Zato jo pa pri miru pustim ; naj ima tudi ona svoje veselje! Srefna je bila tedaj misel g. ^tajerja, oziraje se na obfutljivo sree stare gospe (kajti policija dunaj-ska nema niL zoper javno petje), opustiti letos lepo staro navado ter napraviti sloveiemu jezikoslovcu v spomin komers; zato pa mislim jaz, da mora imeti g. Stajer prav dobro sree in se bolj§i okus. Kaj nam je Kopitar, ae le Slovencem, temvec vsem Slovanom, bode gotovo znano vsakemu izobrazenemu Cloveku. Kjogova zasluga je, da je na§ jezik na sedanji stopi-nji omike; brez njega bi ne imeli Se tako dovrsene-ga jezika "m brez jezika bi nam ne bili vzrastli nasi dusevni junaki, Presiren, Jenko, Sfcritar, Levstik in drugi, ki so razorali ledino naiega slovstva. Njego-va zasluga je, da nam je vednost ro^ila slavnega Mi-klosica; i kaj bi bila slovacska filologija brez Kopitarja in Miklosieu? Kopitarjeva zasluga je dalje, da imamo na Dunaji, v Gradcu, v Pragi in po drugih vseuCiliieih stolice za slovansko filologijo, da se vPa-rizu, v BeroIiLU, v LipuKem in po drugih nemSkih u&;verzah predava slovansko jezikoslovstvo. Zato pa moza Sesti ne le Blovaoski svet, Cest^ ga tudi uCenja- ki vseh narodov. Kaj cudo tedaj, ce se je k njegove-mu komersu se§el vefii del dunajskih Slovanov, mej katerimi smo videli prav odlifine goste, gg. Stritarja, VoSnjaka, Nabergoja in druge. Obili telcgrami, naj-vefi iz bele Ljubljane, so povelieali slavnost; iz Gori-ce pa nijsem sliSal nobenega. Kako je to ? Slavnost se je prav dobro obnesla; vredna je bila Kopitarjevega imena. Vso cast dela novemu od-boru. Izneuadil nas je g. Kraschewitz, lipski operni pevee, z mogoenim in Cistim basom. Tudi citramsta gospoda zuala izvabiti prav mehke glasove. Okarine bi pa radi ne sliSali v drugo; tudi trobke nam nijso prijetno donele. Trobentic nijsem u2e dolgo sliSal; prav ljub mi je bil uekdaj njih glas, tedaj ko smo se ob domafiem potaku zbirali vaSki paglavci ter iz bec-ja si majili pigfialke. To je bil pisk in krikin smeh! AH zdaj mi otrocje igrafie ne dopadajo veC. Z g. Ko-sovelom, Gorieanom, je „ Slovenija" vdobila izvrstnega pevoy^djo. Sesta to2ka programa je pa moiala odpasti; gospod vladni komisar je vlo^il zoper njo svoj mogofini —veto. Jaz ne najdem v pesni „Rajatt: „Na mejia mt takega, Lesar bi se ne smelo govoriti. ObLe-'CJove§ke raisli so v tej pesni, ki ne mo-rejo zaliti izobr&zenega cloveka nobene narodnosti. In kar se je smelo pisati v bolj burnem casu v lepoznan-skem listu, ki je priiel v najmauj 20.000 rok, tega se zdaj, ko so dunovi uze bolj pomirjeni, ne sine de-klamovatil Toda dovelj o tern, da ne padem v ne-milost pri vaiem rude^ein svinLniku. Nov odbor imamo zdaj v „SlovenijiM; zahvaliti se mu moramo za Kopitarjcv komers. Krepek in k\\ bode ta odbor; celo leto je pofiival in hranil svoje liste glasove za boljie case, katcri so tandem aliquan-do zasijali Inter parentbesin naj omenim, da obstoji letosnji odbor po veftini iz udov lanskcga kluba, kl je zivel v konfliktu se „81ovenijea odborom. No, zdnj pa bode vendar enkrat mir I DruStvu na ielu stoji energies predsednik, tajnik mu je najbolj delavna moil, in kot tretji v zvezi je fidus Abates, ki bo poSiljal dopise v 6asnike in v nebo koval predsednikove za-sluge. BEna se tebi je zelja spolnila", France t — Poniznost je lepa Cednost, katero tern bolj cislamo, fiim rcdkej§e jo nabajamo.-- Pri vojakih so uze zdav-naj odpraviii „Korporalsstabtt; kaj hoCom s tern reel? — Le tako naprej! Zacntck je dober. Napravite nam kmalu zopet tako zabaven vetar. Zdravi I PolitiCni piegled. Cesaijevie' Rudolf je v preteklem tedim potoval po Sleziji in ker je bil povsod prav sijajno sprejet, se je cesar v pismu do ministra Lasserja Slezjancem za ta dokaz vdanosti lepo zahvalil. Na6rfc o bankini postavi se razpravlja zdaj v ogerskem zboru in se precej napreduje; v kratkem ga bo spremljalo Giskrovo porofiilo, ka* tero^je odsek nekoliko spreraenjeno odobril, tudi v avstrijsko zbornico. Minister Chlumecki je v odboru za na-godbo preteklo saboto izrckel vazne besede. Ka-kor znano, je nasa vlada o d b i 1 a ponudbo nemske vlade, podaljsati trgovinsko pogodbo. Dalje zvemo, da so nemski poslaniki od§li, predno so povedali svoje tirjatve. Minister pravi, daje sporazumljenje z Ogri v vseh todkah doseieno. »Ostena pa pri vsem tem dvomi, da bi se do* gnala nagodba, ker se mu nemogcta zdi, da bi se v bistveuo premenjenih razmerah leta 1877 Madjarom zopet za 10 let odkazalo ono privi-legirano stanje, katero so si znali 1. 1876 pri vse drugaSnih evropskih namerah prisvojiti, in katero so v pretekiih 10. letih tako slabo ra-bili, da so zelo Ikodovali ne samo interesom svojega ljudstva, ampak tudi onim vseh drugih avstrijskih narodov. Hrvatski poslanci v PeSti so izvolili odsek, ki bode formuliral terjatve hrvatske na-rodne stranke gled6 vojne krajine. Sram bode te terjatve v zboru zastopal Ce se hrvatske terjatve ne izpolnejo, polozijo hrvatski zastop-niki svoje mandate. Bana Mazuranifia so u2e 3 krat klicali v Pesto na dogovor, pa ni se §el. Se zmiraj se slisijo glasovi o posredovanji nekaterih velevlasti v doscgo miru. Pa je vse le prazno ugibanje. Dokler Rusija ne dose2e svojega namena, ne odlozi zmagovalnega oro^ja. Gotovo je, da je vse pripravljeno za zimsko vojno. V L o n d o n u se je ustanovil odbor za svobodno pomorsko obCevanje v Bosporu in akozi Dardanele. Razglasil je u2e oklic in kakor se pozdeva, jih mnogo pristopi. 4. nov. je bilo v Carigradu mnogo odlifoah dostojanstvenikov prijetih in v zapor vrienih; govori se, da so na§li zaroto stranke odstavjje-nega sultana Murada. „Standards se telegrafuje iz Carigra-da, da se utegne v kabinetu kaj spremeniti: S a d i k postane najbrze veliki vizir. Iz do zdaj znanih 1359 volitev na Franco sk e m za generalne svetovalce, je 764 re-publikanskih, 511 konservativnih in 84 je po-volitev. Republikanci so na dobi6ku za 107 gla-sov. — Sedanje ministerstvo ostane in l?o prifd zbornico svojo politiko ^agovarjalo. Mladi kralj Span ski se ozeni s§ svojo sestrifino, Marijo Mercedes, tretjo hcerjo vojvode Montpensier-skega. Poroka bode nekda 23. ja-nuarija prih. leta. Iz I n d i j e sc porofia, da so dozdanje raz« mere v severozapadnej strani silno napete in da se mora nekaj zgoditi, da se vzdrii in za-gotovi varnost. Anglezi so pomnozili svoje fiete na meji, vojna je ,prav verje^na. Razne vesti, Srefckanje. — Pri sreftkanji obligacij odvezne-ga zaloga goriskega bo bile izzrobane sledefte: Z odrezki (kuponi) po 60 gl, st. velj, Stev. IBS, 194, 198; — po 100 gl. fitev. 270, 688, 648, 742, 774, 841, 880, 901 ;-po BOO gl. fitev. 188 : — po 1000 gl. fitev. 114, 132, 144, 164, 807, 321, 828, 344, 348, 417, 496, 510, 626, 529 ill 509; zatjnja samo za zneHi'k 950 gl.; — crka A sa 2600 gl. it. velj. fitev. 445. Te obbgacije bode izplafovala dezelna denarnlca v doticnih zneskih od dne 80, aprila 1878 naprej. 0. k. svilorejsko poskulevaliifia v Gorici se je dne I. novembra t. 1. preselilo na Studensc (nVia Alvarez") hifi. fitev. 11. Imenovanja. — Major Oton vitez Pit ton I, komandant tukajsnjega brambovskega polka fitev. 74 je postal Oberstlieutenant in ostane na sedanjem mestu. Poiar. — V saboto 3. t. m. okoli 10 ure zve« Cer je nestal po2ar v mlinu Lenassi-jevih dediCcv na SoCi pod Solkanom, in se je tako naglo raztegnil po obfiiruem poslopji, da ni ostajalo Goriskim gasilcem, ko so prifili na raesto, nego braniti, da se ni lotil po-2refini element fie drugih loCepihposlopij Mlin in magacin za les ata do tal pogorela; v zadnjem je bilo nekda za 4000 gld. lesu. Skupna Skoda se ceni na 20.000 gld. •- Poslopje je bilo zavarovano pri zanesljivl tr« zafiki zavarovalnici: nAssicurazibni generali." Originalen sanxomoreo. — V vasi M Bo-netih" na Krasu si napravi 30. t. m. pp noCi nek blazen mozz imenomBonetavsedez vrh stelje, ki je bila pred hifio v kopo spravljena; po tern zapali od spodej ko-po, spleza se na njo in se vsede na ^ripravljen se-del Stelja zagori naglo, zareC in visoko prqti nebu fivigajofi plamen razsvetli nod ter preplafii is spanja sosede; a ko pridejo na mesto, bil je nesrefinei uze v oglje spremenjen. BrestoviSka obfiina hofie po vsej sili priti pod trzifiki okraj. Starefiinstvo je z 10 podkri-2animi glasovi in enim podpisanim soglasnt? skleni- _ lo, da se ima zupanstvo v dosego te zveze potezati kolikor more in kakor slifiimo, je zupanstvo tudi u2e v resnici vloftlo dotifiuo prosnjo pristojni obiastniji. Tedaj ob^ina, katera se je do zdaj ponafiala z nm* madezevanim slovenskira imenom, hoCe se lofeiti od starega pofitenega Krasa, ter pridruziti italijan-ski ravnini,in zakaj to? Xer je TrziC nekoliko bli-ze od Komna, ker se v Trzici lahko kako bremcedr-vi proda in potem sol kupi in ker se tarn tudi iaifi koprivce za bi5e specajo. — To so oni tehtni razlogi, na katere se naslanja-jo podkrizuni Brestovifiki velemoii. Da bi prifiH Bre-stovicaoje vsled te razdruibe tudi pod politifiki okraj Gradifiki, in da bi trebalo zupanu in obcinskim mo-zem pogostoma v GradifiSe zabajati, da se v vseh u-radih, politifikih, sodnijskih in davkarskih v Gradificl in v TrziCi samo italijansko posluje, da bi . vsled tega Brestovicanom posebno v njih opraviljth, pred soduijo nastale labko velike zadrege, <5e ne tudi skode, da bi bila taka zveza obclni v narodnem Oid-ru jako Skodljiva ter bi vtegnila s6asoma tudi pogub-na postati, vse&a tega menda n^so preudarili, ali se pa za to clsto niC ne brigajo premodre glaviee zgorej omenjenih podkri^anih mo2. Zalcstno, pre2alostno je, v dobi, ko smo zauei-Jiiyp raCunaU, 4a je najodna uvest HI %^8»»i P°* sebno pa na sivem slcvenskem Krasu, uze vse ljudst-vene vrste pre§inila, — da se nahaja §e en eel ob-finski zastop, kateri je za majhen navidezen dobiLek pripravljen zrtovati narodni znafiaj svoje ob-fine, naj dragocenejso zapugcino svojih otetov. Mari ne ravna tako, kakor nekdaj Jakob, ko je prodal EsaY-u ocetovo dedino—za skledo lece? Da, da! zdaj vemo, kdo v prvi vrsti zasluii oni iastni naslov, kateri se po krivici prideva po§tenim Grgarcem. — Izpred sodnije. — Izid kazenskih obravnav dne 5. t. m. pri c. k. okrozni sodniji v Gorici fikot sodnemu dvoru I. stopnje: L Bondi Tivoli r, Abraharaa Jozefa rojen v Tr-stn, pa ital. drzavljan, 35 leten, zid, neozenjen, fa-kin, ubog, je bil nekrivega spoznan zlocma nezvesto-be, in obsojen le zarad prestopka nezvestobe na tri tednc zapora. II. a. Ivan Oblokar od fctefana, 20 letea, kato-liCan, neozenjen, nrizar, ubog, nekaznovan, b. Anton SrebernW od Gregorja, katoliean, 20 leten, neozenjen, cevljar, ubog, ne!;aznovan, c. Jozef Sbnelc r, Blaza, 21 leten, katoltfan, neozenjen, mesar, ubog, uze kaznovan zarad tezkegara-nenja, vsi trije iz Solkann, so bili nekrivi spoznani zlocina tezke telesne poskodbe, zarad katerega so bili tozeni; prva dva pa sta bila kriva spoznana prestopka zoper telesno varnost ter obsojena: Ivan Oblokar na 2 tedna in Anton Sreberaifi na 3 tedne zapora; slednjic* *aj gospodje dopisniki blagovoljno potrpe. ^'as pa vsakakor veseh, da smo bili tako Iiitro uslisani. Najnovejse vesti. PETERBURG 8. nov. Oficijalno se iz Kuriikdare 6. nov. poroca: Zjedinjene kolone Heimana in Tergu-kasova so preteple 4. t. m. po devet ur trajajocem boji tursko zjeilinjeno vojsko Muktarjevo in Ismail-pa§evo, ki je bila v utrjenih pozicijah pri Deve-Bojunu. Turki so bezali v najpopolnejsem neredu. Izguba neznana. . PETER BURO 7. novembra. Iz Bogota s« ohci-jalno poroca ft. t. nr: Ciom-ral Skobelev je \w noi-i od 4. na 5. novembra tur>ka polofrnja na b-voj od Brestovice v z o 1, p o s e k a v S i tur>k«k branitflje. -Dne 2. nown b a h> Rusi t-rez Komarevo do Bznib-lovega prodiii, prctepli eno odfhdjcnje Ceikesov in priplenili loo voz, :?T0 volov in 4oo o\ac. — riani so zasi'H cesti* oil Rahow v Vidin. En del (!arniz»nu v Bahovi se je proti Lorn Palanki nazaj potcgnil. General Cerehin je zasel Petreven in Jablauico. Nar. Oznanilo. Eavnatoljstvo zastavljavnice (Monte di pic-ta) vstanovljfne po grofu Thiirnu v (rorici naziianja, da bode dne 10. deceinbra 1H77 zafela javna drazba (kant) neresenih zastav HI. cetrt leta 1870 t. j. tisto ki so bile zastavljenc mesuca julija, avgusta in septembra lb7«. V Gorici dne il, noremhra 1S77. Uavnatclj : Jjovisoni. lezefia na veliki ccsti, obstojoca iz prostornc so-bane, 8 sob, velike stale, kleti in drugih pro-storov; velikega dvoriSca in verta, poselmo pripravna za gostilnieo. Natancnejsa pojasnila v tej zadtiiri pod«ja lastnica Katarina BatistiC-Verdikon v Solkanu. Hiizoliis. Baje se v najem, do sedaj dobro obi-skovana stacuna kolonijalnega blaga s to-bakarnico (tratiko). Oni, kizeli, otemtanje poizvedeti, oglasi naj se pri podplsanem lastnikii St?. Kris jpri AjdovBini 8. nor, 1877. ___________Leopold Komar. Xamanilo. Podpisani kupujcjo sinak ali roj (zmljet v prah) po prav dobri ceni in placujejo tocno. Kedor ima kaj tega blaga na prodaj, naj pismeno naznani ceno in mnozino Jos. Pipan & Comp. v Trstu. Zve/iki za pisne vaje v ljiuhkili solah. rA ozirom na to, da so sev prctcklcm solhkem letu zaros z izvr^tnim uspehom rabili novi z\ozki za vaje v pisanji, ka-ten; ji v jedilnicah kakor v spalnih so-bah in da bode tudi za voznike prav dobro preskrbljcno. Za to se uadejam, da me bodo p. n. gosti s pogostim o-biskovanjem blagohotno podpirali. K. A. ^El^.f^gg$gig^i^J Pri Duunjski razstavi 1. 1873 2 medaiyi za napredek za 8 zvonov ae skupno tezo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji in razscavljenih. Ces. kralj. dvorna Mvarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Govern mestu (Ignaz Hilxer» «& Solux iix XViexxer-IV^iistaat). se prlporoda za narofcevanje zvo ter tudi za rsiiku Za pr«j odloceni gtas ali eUto harmonicni akord narocimoga zvonovja (veJ aronoy) ie daye poroitro. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga o-prara, jarrai iz lesa at! gelezja po nnjboljsi in n«|-BOTejii Segl narejeni, tako da se veliki in teiki «vo-novi prav Iahko gonijo, ker teko po zobcih na aoro iznajden uaSin; tudi se lahko presuSejo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zToaoTi dalje trpe in mnogo leple pojo. Jfarocila se izgotovljajo notanSno in po cent. Zarad place go ugodni pogoji. nov vsake tele in vsakega glasa jzdc'.k<> u vliicja isetala. Tudi t» zrouovi tako vrcdijo, da »e pri zrosenji v LKZA SKUVANIH. ki teko na okroglih zobeh po lastnl c. k. IZKLJCCLJIVO PRIV. iznajdbi. Kar ta livarna obstoji, 331, je vlila 2930 vecih zvonov, ki so tehtali 12800 cent. MarateJJ in odgovoroi uredwl?; AHTON FABIJAHI, — Tiskar: l|AIUNO v Croriei.