Na trgu med Gorico in Novo Gorico »armada« mladih tekačev Naš intervju: gradbeni inženir Borut Plesničar o nespoštovanju protipotresnih norm /8 Pisatelj Boris Pahor kandidat Slovenske skupnosti za evropski parlament na listi Južnotirolske ljudske stranke /i2 PETEK, Klop se je tokrat sprehodil po spletu, razgledal seje po - slovenskih spletnih ^Vi^pjt straneh v Italiji, mfljifflSi povprašal mlade, koliko jih internet priteguje 17. APRILA 2009 Primorski Št. 91 (19.490) leto LXV. Tudi pri nas, ne le v Moliseju Igor Devetak Ko je pred nedavnim prefektu-ra v mestu Campobasso, v Moliseju, na svoji spletni strani - morda res prva v Italiji - objavila poročilo italijansko-slovenske zgodovinske komisije, za las nismo padli v skušnjavo, da bi se šli moralne zmagovalce, v kolikor je dokument le stopil iz predala, kamor ga je italijanska stran spravila, zato da bi ga zamolčala. Laže ga je bilo seveda objaviti v Moliseju kot pa na našem koncu, smo komentirali objavo. In vendar je to bil premik, udarec v dotlej neprebojni zid ignoriranja zgodovinske razlage tiste preteklosti, v kateri se še vedno - a vendar vedno manj - utapljajo vsi najboljši nameni, da bi ljudem ob slovensko-italijanski meji preusmerili pogled naprej. Podobnih udarcev je bila sposobna Gorica v času prefekta Roberta De Lorenza, ki mu je predsednik Danilo Türk včeraj podelil državno odlikovanje. Tako kot vse njegove predhodnike je tudi De Lorenza osrednja oblast pred prihodom na Goriško posvarila, naj ne preveč zaupa Slovencem in naj ne ruši obstoječega reda. Na podlagi tega, kar se je od njegovega nastopa na začetku leta 2006 dalje dogajalo, in na podlagi okoliščine, da ga je osrednja oblast na pritisk lokalnih rovarjev odstranila, lahko trdimo, da je v zgoraj omenjeni zid kar naprej udarjal, zato da bi Goriško osvobodil obsedenosti s preteklostjo in jo napotil na pot razvoja. To je počenjal z držo humanista in človeka z izjemnim posluhom za obmejni prostor, smo včeraj slišali v predsedniški palači v Ljubljani. Ni odveč zapisati, da naj bo De Lorenzova drža zgled za manjšino, kot nista odveč pričakovanje in želja, da bodo takšno držo znali izkazovati tisti, ki danes zasedajo prefektove pisarne. Tudi pri nas, ne le v Campobassu. ČRNA KRONIKA Rojansko črno jutro Eksplozija in tatvina TRST - V Rojanu, tržaškem predmestju, je črna kronika včeraj zabeležila dva neljuba dogodka. Okrog 8.30 je na Trsteniški ulici prišlo do eksplozije: najverjetneje je počila kuhinjska jeklenka, pri tem pa je bil huje ranjen prileten moški. Okrog 10. ure je zlatarno Livio Cepak v Ulici Udine okra-del mlajši moški in upravitelja prikrajšal za izbor ogrlic in verižic, ki naj bi bile vredne med 15.000 in 20.000 evrov. Na 9. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LIPICA - Forum županov tržaškega in goriškega Krasa Kraške občine razmišljajo o novih in boljših povezavah Potreba po celoviti turistični ponudbi celotnega območja LJUBLJANA - Včeraj v predsedniški palači Z odlikovanjem prefekta poziv k boljšemu sožitju Poglavar slovenske države Danilo Türk izroča odlikovanje Robertu De Lorenzu v predsedniški palači v Ljubljani bobo LJUBLJANA - »Roberto De Lorenzo je eden od prijateljev Republike Slovenije, ena od dragocenih osebnosti v zapletenem prostoru, ki ga obremenjuje težka zgodovina, ki pa je hkrati razvil zelo sub- tilne in dragocene oblike sožitja za prihodnost. Danes se moramo v naših odnosih med slovenskim in italijanskim narodom vprašati, kaj lahko storimo, da bodo ti odnosi čim boljši, da se bodo razvijali na načine, ki jih omogoča Evropa.« S temi besedami je predsednik države Danilo Türk pospremil včerajšnjo podelitev odlikovanja bivšemu goriškemu prefektu De Lorenzu. Na 3. strani OPČINE - V dvorani ZKB je potekal občni zbor Kmečke zveze Notranja preureditev in članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije OPČINE - V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je včeraj popoldne potekal občni zbor Kmečke zveze, na katerem so podali pregled opravljenega dela v zadnjem letu (tudi v luči gospodarske krize) in še enkrat poudarili potrebo po oblikovanju razvojnega načrta za tržaški teritorij ter pozitivno ocenili zadržanje deželne uprave. Napovedana je bila tudi notranja preureditev organizacije, ki bo glede stikov s Slovenijo s padcem meja postala vezni člen verige pri krojenju skupnih načrtov v korist skupnega prostora. KZ bo po novem tudi članica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na 7. strani LIPICA - Gospodarstvo, urejanje prostora, cestne povezave, turizem, kultura, sociala, storitve so le nekatera od področij, ki bi lahko kraške občine ob nekdanji slovensko-italijanski meji v prihodnje povezala še bolj. Zametke za sodelovanje so že vzpostavili v okviru projekta Kraški okraj, ki se je zaključil avgusta lani, nova finančna perspektiva Evropske unije 2007-2013 pa, kot smo slišali v Lipici, omogoča nadgradnjo. Včeraj so se namreč župani in predstavniki občin Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Miren-Kostanjevica, Sežana, Zgonik, De-vin-Nabrežina, Dolina, Repentabor in Trst zbrali v Lipici na prvem Forumu županov kraških občin. Temeljni cilj je bil preveriti voljo za skupno sodelovanje pri pripravi projektov za črpanje denarja iz evropskega teritorialnega programa Cilj 3 in po dogovoru bodo na naslednji razpis prijavili projekt vzpostavitve skupne informacijske baze turistične ponudbe celotnega Krasa. »Živimo v skupnem kraškem prostoru, ki se naslanja na veliko mesto Trst. Nekateri primerjajo Kras s Provanso, drugi s Toskano,« je uvodoma povedal župan Občine Sežana Davorin Terčon, ki je bil skupaj z zgoniškim kolegom Mirkom Sar-dočem uradni gostitelj srečanja v Lipici. Na 4. strani Fischer: Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov je treba rešiti Na 4. strani Tondov odbor sprejel protikrizni zakon Na 6. strani Srbski neonacist Davidovic v Trstu Na 7. strani Goriški upravitelji in sindikalisti proti ukinitvi sedežev INAIL Na 14. strani Pobegnil je iz goriškega zapora, prijeli so ga v Zagrebu Na 15. strani MIP: banke upnice niso podprle ustanovitve nove družbe Na 16. strani 2 Petek, 17. aprila 2009 ALPE-JADRAN / EVROPSKE VOLITVE - Nova volilna preizkušnja za 96-letnega pisatelja Boris Pahor kandidat SSk na listi Južnotirolske ljudske stranke Kandidatno listo SVP bo vodil Herbert Dorfmann, ki je bil izbran na primarnih volitvah TRST - Pisatelj Boris Pahor je kandidat stranke Slovenske skupnosti na samostojni listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki je že sklenila volilno povezavo z vsedržavnim vodstvom Demokratske stranke. Svojo kandidaturo je 96-letni Pahor formalno potrdil včeraj pred notarjem, tako kot predvideva volilna zakonodaja. »Profesor Pahor je s tem vnovič potrdil podporo načelu samostojnega nastopanja manjšinskih skupnosti in v prvi vrsti podporo stranki SSk, na listah katere je že večkrat kandidiral, nazadnje aprila lani za deželne volitve,« piše v izjavi vodstva SSk. Tržaški profesor velja za eno najvišjih kulturnih in moralnih avtoritet slovenskega naroda. Kot pisatelj je danes uveljavljen na mednarodnem nivoju in je večkratni kandidat za Nobelovo nagrado. S svojimi deli in pričevanji opozarja svet in zlasti mlade generacije na grozote, ki so zaznamovale minulo stoletje. V tem smislu so pomembna njegova prizadevanja, zato da se tudi italijanska družba sooči z zablodami fašizma in z zločini, ki jih je ta povzročil tudi slovenskemu narodu. Pahorjevo kandidaturo bo deželni tajnik SSk Damijan Terpin pred- Tržaški pisatelj Boris Pahor stavil na jutrišnjem kongresu SVP v Meranu. Nosilec liste SVP je Herbert Dorfmann, župan Feldthurnusa pri Brixnu. 40-letni Dorfmann, ki bo v Strasbourgu nadomestil dosedanjega poslanca Michla Ebnerja, je bil izbran Nosilec liste SVP Herbert Dorfmann na primarnih volitvah, na katerih je sodelovalo 26 tisoč članic in članov SVP, ki skupno šteje kar 55 tisoč članov. Dorfmanna, ki je dobil 42 odstotkov glasov, je predlagal vodja SVP Elmar Pichler Rolle. VOLITVE - Prva polemika Stojan Spetič (SIK): Kje je manjšinska volilna solidarnost? TRST - Deželni tajnik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Stojan Spetič je v svoji oceni kandidature prof. Borisa Pahorja na listi SVP v povezavi z Demokratsko stranko poudaril, da kandidatura sama ni nič novega, saj je ugledni pisatelj že lani kandidiral na deželni listi SSk. »Zaskrbljujoče je kvečjemu nekaj drugega, o čemer voditelji SSk ne govorijo, in sicer dejstvo, da se je tradicionalna naveza manjšinskih strank letos razbila, ker je Union Valdotaine, s katero je imela SSk tesne odnose, na svojem zadnjem kongresu sklenila, da se poveže z desnico. Niti ni izključeno, da bodo njeni kandidati nastopali na Berlusconijevih listah. Sklep kongresa UV je oši-bil doslej opevano manjšinsko solidarnost, ki se ji je izneverila tudi Sardinska akcijska stranka, saj je prav tako prestopila v desni tabor. Gre za premike, ki bi bili vredni javnega razmisleka,« piše v izjavi Spetič. LONDON - Možnost terorističnih groženj BBC: Hrvaška nevarna destinacija za turiste ZAGREB - BBC je včeraj na svoji spletni strani objavil prispevek, v katerem med drugim britansko zunanje ministrstvo opozarja državljane Velike Britanije na nevarnosti terorističnih groženj na Hrvaškem. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandro-kovič se je ostro odzval na trditve BBC, ki govori tudi o korupciji in organiziranem kriminalu na Hrvaškem. BBC je poročal, da so tudi turisti na Hrvaškem lahko tarča neselektivnih napadov, kar je podkrepil z lanskimi usmrtitvami sredi Zagreba, ko sta v bombnem napadu umrla solastnik in vodja prodaje Na-cionala, Ivo Pukanič in Niko Franjič, žrtev umora pa je bila tudi odvetniška pripravnica Ivana Hodak. Sicer pa novinar BBC v prispevku "Hrvaška prekleta zaradi kriminala in korupcije", poudarja, da je "stopnja kriminala na Hrvaškem nizka, nasilni zločini pa izjema". Ocenjujemo, da je del teksta zlonameren in netočen ter da ne temelji na resničnem stanju, kar najbolj potrjujejo turisti, ki so za velikonočne praznike obiskali Hrvaško v večjem številu kot lani v istem času, zgodil pa se niti en incident, je izjavil Jandrokovič. Medtem so s sedeža hrvaške diplomacije poslali sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da so glede priporočila britanskega zunanjega ministrstva zahtevali pojasnilo britanskega veleposlaništva v Zagrebu. Kot je še dejal Jandrokovič po včerajšnjem srečanju z avstrijskim kolegom Michaelom Spindeleggerjem, "je zanimivo", da je BBC objavil prispevek deset dni po vstopu Hrvaške v zvezo Nato, ki zahteva visoke varnostne standarde od svojih članic.Poudaril je, da je bil novinar BBC "obveščen s strani določenega števila ljudi, ki negativno gledajo na Hrvaško". Na vprašanje, na koga je mislil z "določenim številom ljudi", je Jandrokovič odgovoril, da gre za nekatere sogovornike BBC v omenjenem prispevku. O korupciji in kriminalu sta za BBC govorila hrvaška novinarja Goran Flauder in Gordan Malič. Sicer pa je edini hrvaški časopis v lasti države Vjesnik včeraj na naslovnici objavil, da bodo oglasne spote Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) prvič predvajali tudi na televiziji BBC. (STA) GLASBA - Jutri ob 20. uri radijski prenos iz Benečije Koncert iz naših krajev neposredno na 1. programu Radia Slovenije V radijski oddaji Koncert iz naših krajev se bodo predstavili tudi mali pevci in pevke otroškega zbora Mali lujerji nm LESA - Jutri bodo v telovadnici na Lesah ob 20. uri snemali radijsko oddajo Koncert iz naših krajev, ki jo bodo neposredno prenašali po 1. programu Radia Slovenije. Oddajo bo vodil urednik Janez Dolinar, nastopili pa bodo otroški pevski zbor Mali lu-jerji, MPZ Matajur, MePZ Rečan, Harmonikarski orkester Glas- bene matice iz Špetra in skupina BK evolution. V radijski oddaji bodo sodelovali še Aldo Clodig, Bruna Dorbolo, Giorgio Banc-hig, Jole Namor, Živa Gruden, Miha Obit, Renzo Rucli, Viljem Černo, Davide Clodig in Renzo Mattelig. Posebni gostje bodo člani ansambla narodno zabavne glasbe Vitezi Celjski. (NM) DEŽELA - Zakonski predlog levosredinske opozicije Deželni dan za mir, pravice in spravo Med vlagatelji zakona sta tudi slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec TRST - V svetu se trosi 1.200 milijard dolarjev za oboroževanje in komaj sto milijard dolarjev za pomoč nerazvitim državam. Trenutno divja 29 vojn, zaradi katerih je 28 milijonov ljudi moralo zapustiti svoje domove. Vsi naredimo premalo za mir. Med temi je tudi Furlanija-Julijska krajina, ki jo le-vosredinska opozicija spodbuja, naj se več potrudi za mir, ki v naših krajih pomeni tudi krepitev sožitja in prijateljstva med narodi. Svetniki Demokratske stranke, Mavrične levice in Italije vrednot-Občanske liste so vložili zakonski osnutek za novo vlogo FJK v prizadevanjih za mir, ki so ga včeraj predstavili v deželnem parlamentu. Med vlagatelji zakona sta tudi slovenske predstavnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Leva sredina predlaga, da bi deseti december (na ta dan so podpisali listino za človekove pravice OZN) proglasili za deželni dan miru, človekovih pravic in sprave med narodi. Franco Codega, Roberto Antonaz in Piero Colussi na včerajšnji tiskovni konferenci opozicije v deželnem svetu kroma VOLITVE Avtobus SKP za jutrišnji shod v Rimu TRST- Federacija SKP-EL obvešča, da je za vse, ki se želijo udeležiti vsedržavne manifestacije za odprtje volilne kampanje za evropske volitve, ki bo jutri v Rimu (Trgu Navona), na razpolago avtobus, ki bo jutri odpotoval z naslednjim urnikom: Milje (avtobusno postajališče) ob 4. zjutraj, iz Trsta (Oberdan-kov trg pred sedežem deželnega sveta) ob 4.15. Vrnitev iz Rima je predvidena v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah. Denarni prispevek znaša 20 evrov (10 evrov za študente, brezposelne in delav-ke/ce v dopolnilni blagajni). Za rezervacije, stike in informacije: Federacija SKP - EL v Trstu, tel. 040-639109, fax 040639103 in naslov elektronske pošte: federazione@prcts.191.it« federazione@prcts.191.it) ali tel. 040-3773139 še danes od 9. do 13. ure. / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. aprila 2009 3 LJUBLJANA - Predsednik države podelil slovensko odlikovanje bivšemu goriškemu prefektu Türk: »Goriška je razvila subtilne in dragocene oblike sožitja« Za De Lorenza Trgovski dom uteleša slovenski doprinos h Gorici, »v njem naj zato oživi goriški duh sožitja« LJUBLJANA - Roberto De Lorenzo je kot prefekt v Gorici »veliko prispeval k enakopravnemu obravnavanju in uveljavljanju slovenske manjšine na Goriškem... Ves čas delovanja si je zelo prizadeval za odpravljanje zgodovinskih razlogov za delitve in nesporazume. Manjšine je pojmoval kot dejavnik sodobnega evropskega časa. Vedno in povsod je prepričano zagovarjal prizadevanja organizacij Slovencev v Italiji... S svojim ravnanjem, držo, nastopi in avtoriteto se je izkazal kot izjemen humanist in človek z velikim posluhom za obmejni prostor.« Te besede so včeraj pospremile izročitev odlikovanja, ki ga je prefek-tu De Lorenzu v predsedniški palači v Ljubljani izročil poglavar države Danilo Türk. Uradno obrazložitev je predsednik podkrepil s svojimi besedami: »Roberto De Lorenzo je eden od prijateljev Republike Slovenije, ena od dragocenih osebnosti v zapletenem prostoru, ki ga obremenjuje težka zgodovina, ki pa je hkrati razvil zelo subtilne in dragocene oblike sožitja za prihodnost. Danes se moramo v naših odnosih med slovenskim in italijanskim narodom vprašati, kaj lahko storimo, da bodo ti odnosi čim boljši, da se bodo razvijali na načine, ki jih omogoča današnja Evropa. Ko si vprašanje tako postavljamo, bomo del odgovora našli v prispevku, ki ga je dal prefekt De Lorenzo s svojim delom. Ob njegovem delu bomo našli veliko inspiracije za iskanje novih poti in novih načinov razvijanja sodelovanja, prijateljstva in medsebojnega prežemanja kultur dveh sosednjih narodov.« Trije odlikovanci s predsednikom Danilom Turkom: z leve Roberto De Lorenzo, Jasna Vončina in Janez Hacin; druščina iz Goriške z državnim poglavarjem in bivšim goriškim prefektom v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani fotoj.p, bobo Predsednik je z državnim priznanjem - Redom za zasluge včeraj odlikoval še primarijko, specialistko anesteziologije Jasno Vončina in švicarskega Slovenca, mednarodno uveljavljenega arhitekta Janeza Hacina. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »V Sloveniji se dobro zavedamo, da smo povezani s svetom in želimo tudi na ta način, z odlikovanjem najodličnejših predstavnikov, ki to povezovanje izražajo, pokazati to našo zavest.« »Priznanje, ki sem ga danes deležen in sem zanj počaščen in ganjen, pripada prav vsem, ki so si z mano umno ter s pogumom in z inteligenco prizadevali vzpostaviti nove odnose med našima mestoma in državama, zato da bo naša družba zrela, omikana in evropska,« je predsednika nagovoril De Lorenzo in dodal: »Dovolite mi, da na tem mestu spomnim na vse tiste, ki so trpeli zaradi napak iz preteklosti, zaradi poniževanj in nasilja fašistične diktature, naj spomnim na smrt nedolžnih žrtev ob koncu vojne, na vse tiste, ki so trpeli zaradi sprtosti med narodoma. Oba naša naroda sta za vse to plačala. Brezpogojno verujem, da bomo znali premoščati zamere, da bomo zaživeli složno v prostoru, ki je v preteklih stoletjih že dokazal, da zna živeti v sožitju, v medsebojnem spoštovanju jezika, kot pravi sosedje na skupni zemlji. Ta brezpogojna vera me navdaja s prepričanjem, da to, kar smo naredili, predajamo zanamcem.« V veliki, kristalni dvorani predsedniške palače se je včeraj zbrala množica spremljevalcev treh odlikovancev. Največ jih je prišlo iz Goriške, ki so se ob koncu uradne svečanosti pomudili v pogovoru s predsednikom Turkom. Iz Gorice so prišli predstavniki slovenskih organizacij in sredin, ki so sodelovale z De Lorenzom in so podprle predlog novogoriške občine o podelitvi državnega odlikovanja. Med njimi sta bila tudi Vilma Braini, bivša deportiranka iz Štandreža, in župan Doberdoba Paolo Vizintin, ki sta bila na De Lorenzov predlog poleg še nekaterih Slovencev deležna italijanskega državnega odlikovanja. »Danes sem tu med čudovitimi ljudmi. Srečna sem, da sem lahko doživela, da je prefekt De Lorenzo prejel slovensko odlikovanje zaradi vsega tega, kar je naredil za goriške Slovence,« je ob robu slovesnosti povedala Brainijeva. Prefekt, ki bo s prvim junijem upokojen, je včeraj s sabo v predsedniško palačo pripeljal nekaj uglednih goriških sopotnikov, v krogu katerih je dozoreval svojo držo in izbire, ki so mu »navrgle« slovensko odlikovanje. V pogovoru s predsednikom Turkom je dejal, da obžaluje edino to, da mu ni uspelo izpeljati postopka za vrnitev Trgovskega doma, vendar ne le Slovencem, temveč vsem goriškim kulturam: »Ta stavba odlično uteleša slovenski doprinos k mestu. V njej naj zato oživi goriški duh sožitja, za kar bomo morali še veliko delati.« Pre-fektovi spremljevalci pa so se včeraj na glas spraševali, zakaj ni bilo na ljubljanskem sprejemu predstavnikov goriških institucij, predvsem seveda občine. Pojasnjeno nam je bilo, da je občina sicer vabilo prejela, a se nanj nihče ni odzval. Igor Devetak Ponudbe veljajo do 29. aprila 2009 POPUST Pršut Veneto Berico Euganeo DOP cena za 100 c Izstiskamo cene ^^roizvodOV Naravna mineralna voda NEREA Rezanci s* J Sfogliagrezza r RANA sveži, 250 g P (3,56/kg) P * POPUST-40% OD 1,49 HB RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata rfamila I Pri nas si v družinskem krogu. 4 Četrtek, 16. aprila 2009 ALPE-JADRAN / LIPICA - Forum predstavnikov občin Italije in Slovenije Župani kraških občin razmišljajo o Krasu kot evropski razvojni regiji Izstopala potreba po informacijski bazi celotne turistične ponudbe teh krajev LIPICA - Gospodarstvo, urejanje prostora, cestne povezave, turizem, kultura, sociala, storitve so le nekatera od področij, ki bi lahko kraške občine ob nekdanji slovensko-italijanski meji v prihodnje povezala še bolj. Zametke za sodelovanje so že vzpostavili v okviru projekta Kraški okraj, ki se je zaključil avgusta lani, nova finančna perspektiva Evropske unije 2007-2013 pa, kot smo slišali v Lipici, omogoča nadgradnjo. Včeraj so se namreč župani in predstavniki občin Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Miren-Kostanjevica, Sežana, Zgonik, Devin-Nabrežina, Dolina, Repentabor in Trst zbrali v Lipici na prvem Forumu županov kraških občin. Temeljni cilj je bil preveriti voljo za skupno sodelovanje pri pripravi projektov za črpanje denarja iz evropskega teritorialnega programa Cilj 3 in po dogovoru bodo na naslednji razpis prijavili projekt vzpostavitve skupne informacijske baze turistične ponudbe celotnega Krasa. »Živimo v skupnem kraškem prostoru, ki se naslanja na veliko mesto Trst. Nekateri primerjajo Kras s Pro-vanso, drugi s Toskano,« je uvodoma povedal župan Občine Sežana Davorin Ter-čon. »Župani smo bolj napredni kot politika in zaradi skupnih interesov, potreb in problemov želimo stalna skupna srečanja. Zato predlagam, da bi se enkrat srečali na slovenski, drugič pa na italijanski strani. Pred kratkim se je zaključil razpis programa Cilj 3, vendar nobeden od projektov ni zajel celotnega Krasa. V pripravi je nov razpis, ki terja večje projekte, in prvi bo vzpostavitev informacijske baze turistične ponudbe.« Že omenjeni projekt Kraški okraj je že sprožil institucionalne oblike usklajevanja posegov na Krasu, okrepil je sistem povezovanja javnih uprav ter ovrednotil naravno bogastvo in kulturno dediščino Krasa, je prepričan župan Občine Zgo-nik Mirko Sardoč. »V prepričanju, da je prepotrebno, da preidemo v fazo konkretizacije vsega, kar smo izdelali in izoblikovali, predlagam, da občine izmenjujejo tehnično omizje za izvedbo raznih projektov. To bi lahko lahko kot prvo skupno pobudo imelo prav pripravo predlaganega programa za sistemsko, skupno čezmejno turistično povezavo in potem usklajeno ponudbo.« Naslednji korak pa bi lahko bila tudi formalizacija tega partnerstva v evropsko razvojno regijo. »Že projekt Kraški okraj je v sklepih ugotovil, da je v okviru deklaracij in direktiv Evropske unije (EU), sprejetih lani, mogoče formalizirati V Lipici so se včeraj zbrali župani in predstavniki občin z obeh strani meje kroma območno partnerstvo v neke vrste evropsko razvojno regijo. Srečanje v Lipici pa je pokazalo, da je to nujno potrebno, saj bomo le tako prišli do učinkovitejšega ravnanja s prostorom, razvoja projektov in črpanja denarja,« je povedal župan Občine Komen Uroš Slamič. »V okviru pravnega reda EU imajo take regije možnost, da samostojno pravno nastopajo tudi pri črpanju denarja. V okvi- ru EU deluje tudi poseben sklad, ki je finančno kar zajeten. Vse to pa je pravzaprav priprava na novo finančno obdobje po letu 2013, ko bodo prednost pri financiranju imeli čeznacionalni projekti.« V razpravo so se vključili tudi ostali prisotni župani. »Če nas je usoda postavila enega zraven drugega, ne vidim razloga, da ne bi o prostoru tudi soodločali,« je poudarila županja Občine Dolina Fulvia Premolin. »Ko v dolinski občini pripravljamo prostorski načrt, ne moramo mimo tega, da ne bi vedeli, kaj dela sosed v Sloveniji. Tako se lahko eni in drugi načrti uskladijo in vse poteka bolj hitro in smotrno.« Tržaški občinski odbornik (oddelek za gospodarstvo in turizem) Paolo Rovis je poudaril, da so tudi v Trstu pripravljeni sodelovati, ravno tako pripraviti eno od prihodnjih srečanj. Župan Občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret je omenil sodelovanje Komnom pri vzpostavitvi avtobusne povezave Štanjel-Devin in izpostavil izboljšave na področju prometnega omrežja. Včerajšnjega prvega Foruma županov kraških občin se je udeležil tudi miljski župan Nerio Nesladek, manjkala pa sta župana Doberdoba in Sovodenj ob Soči. Prihodnje srečanje bodo župani pripravili v Zgoniku. Irena Cunja Avstrijski predsednik Heinz Fischer (prvi z desne) je včeraj popoldne na Dunaju sprejel predstavnike koroških Slovencev (od leve): Rudija Vouka (NSKS), Bernarda Sadovnika (SKS) in Marjana Sturma (ZSO) SLOVENIJA - HRVAŠKA - Novo srečanje Pahor morda kmalu spet s Sanaderjem LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj na novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da je "prav mogoče", da se bo v kratkem znova srečal s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, tokrat na Hrvaškem. Kot je pojasnil, je usoda ponovnega srečanja odvisna od morebitnega Sanaderjevega povabila in pa od presoje obeh premierov, kaj lahko to srečanje prinese. Povabila premier sicer ne bi želel vnaprej zavračati in s tem dajati napačnega vtisa, da Slovenija ne želi skozi dialog iskati rešitve spora glede meje s Hrvaško, vendar pa spektakularnih dosežkov morebitnega srečanja glede na razvoj dogodkov v zadnjih 60 dneh ne pričakuje. Na novinarsko vprašanje, ali se Slovenija zavzema za vnovično preložitev za 24. april predvidene pristopne konference s Hrvaško, je Pahor poudaril, da je odločitev o datumu v rokah Evropske komisije, a obenem izrazil dvom, da bi lahko v tako kratkem času prišlo do spremembe okoliščin, ki so vodile v zadržke Slovenije in s tem zastoj v pogajanjih Hrvaške z EU. Vodja hrvaške diplomacije Gordan DUNAJ - Predstavniki manjšine Sturm, Vouk in Sadovnik pri avstrijskem predsedniku Fischer za 2009 napovedal nov poskus rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel DUNAJ/CELOVEC - Glede postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem bo očitno še letos prišlo do novega poskusa rešitve. To je napovedal avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je včeraj na Dunaju sprejel delegacijo predstavnikov koroških Slovencev, v kateri so bili predsednik ZSO Marjan Sturm, podpredsednik NSKS Rudi Vouk in predsednik SKS Bernard Sadovnik. Fischer je po razgovoru s predstavniki koroških Slovencev poudaril, da številne razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah še niso uveljavljene in jih je treba končno uresničiti. Zato se bo zavzel tudi osebno in napovedal, da bo govoril z vsemi prizadetimi. Prvi bo na vrsti kancler Werner Faymann. Glede termina ni najbolj važno, ali bo to še pred poletjem, poleti ali šele jeseni, temveč je važno, da se vprašanje enkrat reši, je dejal avstrijski predsednik. Pri tem je Fischer namignil, da bi na koncu lahko bil tudi kompromisni predlog, ki bi ga npr. izdelala neka skupina strokovnjakov. Ponovno uvedbo 25-odstotne klavzule, kot jo je predlagal koroški deželni glavar Gerhard Doerfler, pa ni pričakovati, saj so vsi trije predstavniki koroških Slovencev soglasno odklonili takšna razmišljanja. Podpredsednik NSKS Rudi Vouk je povedal, da je Fischer v pogovoru dal vedeti, da mu je rešitev tega problema pri srcu. Zato je tudi izrecno poudaril pripravljenost, da pomaga »kot posrednik«. »Če bi odločal predsednik, bi bila zadeva zagotovo že dolgo rešena,« je še dejal Vouk, ki pa obenem ni skrival, da osebno ni bolj optimističen kot pred razgovorom s predsednikom. Dokler bo namreč Dunaj iskal rešitev s pristankom uradne politike na Koroškem, ne kaže, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel tudi dejansko rešeno. Že pred sestankom s Fischerjem pa je predsednik ZSO Marjan Sturm o dvojezičnih krajevnih tablah dejal, da je treba nadaljevati politiko dialoga, mediacije in ustvarjanja dobrega vzdušja - in to kombinirati s pravno državo. Druge poti ne vidi. Sturm je nadalje ponovil svojo zamisel, da bi lahko Fischer prispeval k bolj sproščenemu ozračju tudi s simboličnim dejanjem skupaj s predsednikom Slovenije Danilom Turkom. Na srečanju 5. junija na Koroškem bi se lahko dogovorila za neko simbolno dejanje ob obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra 1920, ko se je večina prebivalstva južne Koroške izrekla za Avstrijo in proti priključitvi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ivan Lukan LJUBLJANA - Zvečer so ga ujeli Včeraj na Rožniku »strašil« medved Jandrokovič pa je v Zagrebu zatrdil, da bo Hrvaška v zvezi z reševanjem spora glede meje s Slovenijo vztrajala pri treh že znanih načelih. Kot je ponovil, Hrvaška zahteva ločitev pogajalskega procesa z Evropsko unijo od reševanja vprašanja meje s Slovenijo. Zagreb tudi ocenjuje, da ni razloga za slovensko blokado hrvaških pogajanj, in pričakuje, da bo Ljubljana hitro umaknila blokado, tako da bi Hrvaška uspela končati tehnični del pogajanj do konca letošnjega leta. In tretjič, vprašanje meje je treba urediti na podlagi mednarodnega prava pred mednarodnim sodiščem, je ponovno dejal vodja hrvaške diplomacije. Hrvaški minister je tudi okrcal Slovenijo, češ da tisto, kar je v zadnjih dneh slišal iz Slovenije, "žal ne gre v smeri z napovedmi" premiera Pahorja, da bo na delu tiha diplomacija. "Sporočila so glasna, upam si povedati, da tudi preglasna. Ne ustrezajo nikomur in ne ustvarjajo ozračja, ki bi bilo dobro za iskanje izhoda iz stanja, v katerem smo se znašli," je dejal in se zavzel za iskanje rešitev v duhu tihe diplomacije. (STA) LJUBLJANA - Na območju Rožnika pri Ljubljani se je od včeraj zjutraj zadrževal medved. Intervencijska skupina zavoda za gozdove je sicer medveda popoldne uspela pregnati proti Polhograjskim Dolomitom, toda kmalu se je medved spet vrnil na Rožnik, policija pa je takoj spet zavarovala celotno območje. Vodja oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo zavoda za gozdove Tone Lesnik je povedal, da so medveda še pred večerom ujeli v bližini vrha Rožnika in ga tudi že uspavali. Nato so ga popisali, opremili z ovratnico in nato odpeljali "nekam na gozdno območje". Kam natančno, ni želel razri-ti. Taka je namreč navada, da ne povzročajo nepotrebnega vznemirjanja v tamkajšnji javnosti, je dejal. Delavci ZOO Ljubljana so včeraj zjutraj pri zunanjem delu ograje živalskega vrta opazili medveda, ki ni bil last ljubljanskega živalskega vrta. Šlo je za divjega medveda, ki je nato odšel v smeri Rožnika. O tem so obvestili policiste, ki so takoj pozvali občane k previdnosti, predvsem pa so jim odsvetovali gibanje na tem območju, ker bi bilo medved lahko nevaren za ljudi. Ljubljanski policisti so obvestilo o medvedu prejeli že okoli 3. ure zjutraj. Preko sredstev javnega obveščanja, predvsem radia, so občane prosili, naj jih takoj obvestijo, če opazijo medveda. Policisti so se z nekaj patruljami, tudi na konjih takoj podali na Rožnik in v Tivoli, o medvedu pa so obvestili tudi pristojne službe. Tako je takoj odšla na teren posebna intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije. Kot so sporočili, je skupina zadolžena za ukrepanje v primeru, če se medved približa človeškim bivališčem. Policija je medtem dostop do območja Rožnika za nekaj časa tudi zaprla, intervencijska skupina pa se je podala na iskanje medveda. Gre za mlajšega medveda, ki je prišel iz smeri Dobrove pri Ljubljani. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 17. aprila 2009 5 ŽARIŠČE »Knjiga je orožje« Slavica Radinja Kje dobi človek odgovore na svoja vprašanja? V svoji domišljiji, v enciklopediji ali na internetu? Ljudje so bili od nekdaj radovedni. Radi so si izmišljevali, predstavljali in razlagali različne fenomene. Predsokratiki so si svet zamišljali na drugačen način, kot si ga zamišljamo mi. Tales si je predstavljal, da je ves svet narejen iz vode. Za Anaksimena pa je bilo počelo vsega zrak. Človek je na svoja vprašanja skušal odgovoriti z racionalnim umom, s filozofijo, z verovanjem in religijo ter s svojo domišljijo. Ljudje so skozi zgodovino iskali znanje v knjigah. Kar je bilo zapisano je veljalo za absolutno resnično. Znanje iz knjig je bilo cenjeno. Tiskana beseda je imela svojo veljavo. Brez radovednosti človek ne bi prišel daleč. Rad namreč poizveduje, raziskuje, išče, spoznava ... Radovednost ima tudi pozitivno konotacijo in ne le tiste, ki jo poznamo iz slovenskega pregovora: »Radovednost ni lepa čednost«. Majhen otrok kaže že zelo zgodaj znake radovednosti; zelo kmalu sprašuje, kaj je to in ono, zakaj je nekaj takšno, kakršno je itd. Človek je svoje znanje skušal strniti v eno knjigo. Tako je nastala enciklopedija. Dandanes poznamo najrazličnejše vrste enciklopedij: otroške, splo- šne, znanstvene itd. Včasih jih uporabljamo, da bi poiskali določeno informacijo, ki jo potrebujemo. Vendar se mi poraja vprašanje. Ali je enciklopedija res tako univerzalno delo? Ali je v našem življenju še vedno nepogrešljiva? Sama se namreč zavedam, da mogoče ni tako: ko ne poznam odgovora na neko vprašanje, prižgem računalnik, vtipkam niz besed v googlovo iskalno polje in pobrskam med rezultati. Enciklopedije ne odpiram ravno pogosto, saj je iskanje preko spleta veliko bolj priročno in praktično, čeprav sem sama velika ljubiteljica knjig in zelo rada zahajam v knjižnico. Celo slovar slovenskega knjižnega jezika je dosegljiv na internetu, kar je zelo priročno pri pisanju. V obdobju, ko uporablja malone vsakdo računalnik, je enciklopedija na CD-romu praktična zadeva. Vendar ne poznam veliko ljudi, ki bi takšno enciklopedijo dejansko uporabljali. Velika večina ljudi uporablja brezplačno enciklopedijo, Wikipedio, ki je osnovana na filozofiji open content (odprta vsebina). Vsak uporabnik interneta se lahko namreč registrira in sam dodaja slike, posnetke in besedila. Preverljivost in verodostojnost takšne enciklopedije je vprašljiva. Zelo pogosto se namreč zgodi, da so članki v njej nepopolni, včasih pa celo neresnični. Takšna enciklopedija namreč nima urednika, saj lahko kdorkoli spreminja njeno vsebino. Kljub negativnim obstajajo tudi pozitivne plati te enciklopedije. Dostopna je v velikem številu jezikov, med drugim tudi v slovenščini, furlanščini, sardinščini, neapeljščini in vrsti drugih manjših jezikov. Preko interneta lahko postanejo ti jeziki veliko bolj prepoznavni, pa čeprav ne bo vsebina v njihovem jeziku pod strogo kontrolo urednika in eksperta na določenem področju. Internet, računalnik, spletne enciklopedije in slovarji postajajo vedno bolj del našega vsakdanjika. Informacije, ki jih dobimo na internetu pa so včasih manj zanesljive od tistih, ki jih dobimo v strokovnih knjigah, saj lahko vsakdo na internetu objavlja svoja dognanja, izdela spletno stran in širi svoje misli, za to pa ne potrebuje poglobljenega znanja računalništva. Ko smo radovedni, je torej najbolje, da odgovore poiščemo v čim več virih in si sami ustvarimo svoje mnenje. Kljub temu, da imam zelo rada računalnik, upam, da bomo ljudje vseeno še veliko časa uporabljali knjige, saj imajo te svojevrsten čar. »Knjiga je orožje,« je nekoč zapisal Brecht. KULINARIČNI KOTIČEK Ajdove testenine iz Valtelline Valtellina je ena od najlepših italijanskih dolin, leži na meji med Lombardijo in Švico in je dobro znana severnoitalijanskim turistom. Slovi predvsem po svojih sirih (bitto, casera, scimudin), širši publiki pa je najbrž najbolj znana po bresaoli, ki je tako rekoč simbol Valtelline. O bre-saoli govorijo že zapiski iz 15. stoletja. Gre za sušeno goveje stegno, ki ga svetujejo bolnikom, ker skoraj ne vsebuje maščobe. Ko je govor o siru, pa seveda ni mogoče zamolčati vina. Najbolj znano je rdeče vino sforzato, gre pa vsekakor omeniti tudi grumello, sassella in inferno. Sicer pa je kuhinja v Val-tellini dokaj revna, kot je značilno za skoraj vsa gorska območja, kar pa ne pomeni, da ni okusna. Sloni na pridelkih teritorija, kot so polenta, bodisi koruzna kot ajdova, na sirih, na zelenjavi, meso pa ima tam manjšo vlogo. Specialiteta, po kateri Valtelli-na slovi daleč na okoli pa so tako imenovani »pizzoccheri«, testenine iz ajdove moke, podobne širokim rezancem, zabeljene z maslom, sirom in zelenjavo. Jed ni priporočljiva za tiste, ki imajo težave s prebavo, lahko pa vam zagotovim, da je zelo okusna, še zlasti, če zraven zvrnemo še kozarec tamkajšnjega vina, recimo sasselle. Sveže pizzocchere (testenine) v Val- tellini še danes delajo v vsaki hiši, dobimo pa jih tudi že pripravljene v vsakem večjem marketu. Za 4 osebe potrebujemo: 500 g pizzoccherov, 200 g masla, 250 g sira casere iz Valtelline (ponaša s z oznako DOP, se pravi da je z zaščitenim poreklom), 150 g nastrganega parmezana ali grane, 200 g ohrovta, 200 g krompirja, strok česna, sol in poper. Ohrovt narežemo na majhne kose, krompir pa na kockice: oboje kuhamo v slanem kropu. Po 5 minutah dodamo testenine in jih kuhamo toliko časa, kolikor je pač predvideno na konfekciji. Ko so testenine skuhane, jih jemljemo s penovko iz kropa in jih položimo v plasteh v ogreto posodo. Vsako plast potresemo z naribanim parmezanom in s koščki sira casera. Ob koncu prepražimo strt česen v maslu, ga odstranimo, ko se obarva, z vročim maslom pa prelijemo plasti testenin in sirov. Obilno po-popramo in to je to. Sir casera ne sme biti niti prestar niti preveč svež, raje izberite srednjo pot, ker bo jed okusnejša. Dober tek! Ivan Fischer KRAS - Ločeno zbiranje odpadkov Kraševci zberejo povprečno 60 kg embalaže na osebo SEŽANA - V občinah Divača, Hrpe-lje-Kozina, Komen in Sežana gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izvajajo v Komunalno stanovanjskem podjetju (KSP) Sežana. Lani so v predelavo oddali 2,4 tone odpadkov, ločeno zbrane embalaže je bilo za 1,3 tone, na odlagališče nenevarnih odpadkov pa so odložili 8,1 tone. Na območju živi v 9200 gospodinjstvih živi 22.252 ljudi, vsak pa na mesec proizvede 36 kilogramov odpadkov. V štirih obravnavanih občinah stoji 230 ekoloških otokov, eden na 98 prebivalcev, na vsakem pa Čistilno napravo prevzema Petrol V drugi polovici devetdesetih let so v Sežani zgradili novo čistilno napravo (ČN) in za koncesionarja izbrali družbo Adriaplin, ki je v Sloveniji največji distributer zemeljskega plina. Po desetletju pa v družbi, sicer v večinski lasti največje italijanske plinske družbe Eni, koncesijo za čiščenje odpadnih voda predajajo Petrolu. »Blato bomo vozili na sosežig v toplarno v bližini Gradca,« je povedala namestnica direktorja Anja Kocjančič, »kar pa zadeva monitoring vode, bomo spoštovali določila zakonodaje. Ker zaradi kraškega terena obstojijo pobude o pogostejšem vzorčenju, bomo ob spremembi zakonodaje to upoštevali.« V Sežani je na javno kanalizacijo priključenih 75% uporabnikov. (I.C.) se ločeno odlaga papir, kovine, steklo, plastenke in drugo plastiko. V primerjavi v letom 2007 je lani narasla količina odlaganja embalaže na otokih. »Zbrali smo 1,34 tone,« je povedala Vlasta Kukanja iz KSP, »in dosegli že 60 kilogramov zbrane embalaže na osebo, kar mislim, da je tudi v slovenskem merilu dobra količina na osebo.« Pred 5 leti so pričeli opremljati gospodinjstva s kantami za smeti in lani dosegli že več kot polovico prebivalstva. Zaradi tega se je izboljšalo ločeno zbiranje, saj s pomočjo kontrol ljudi sproti opozarjajo na nepravilnosti. »Tako smo na primer v Rodiku najprej izdali vrsto opozoril, potem pa po tretjem obisku vasi ugotovili, da so skoraj vsi sprejeli sistem ločenega zbiranja in se naučili tudi pravilnega načina.« Posledično bodo lahko povečali pogostost odvoza odpadkov z ekoloških otokov, individualne kante pa bodo praznili na dva tedna. Na KSP ugotavljajo, da se je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov od vasi do vasi dobro prijel. »Povečuje se količina nevarnih odpadkov. Lani jih je bilo 38 ton ali za 31 odstotkov več kot leto prej. Ljudje so se naučili, da nevarne odpadke za nekaj časa shranijo doma,« pravi Vla-sta Kukanja. »Nevarnih odpadkov pa se ne zbira samo v posebnih akcijah, ampak se jih lahko odloži v delujoče zbirne centre celo leto.« Spomladansko akcijo zbiranja so že opravili v občini Komen, v tekočem mesecu je na vrsti občina Divača. Kar zadeva zbirne centre, bodo letos svojega odprli v Komnu, medtem ko v občinah Divača in Hrpelje-Kozina zadeve še ne bodo uredili hitro in razmišljajo o ureditvi začasnega zbirnega centra za nevarne in kosovne odpadke. (I. C.) TRIGLAVSKI NARODNI PARK - Razdejanje odkrili turni smučarji Pršni plaz s Kanjavca na pol prelomil Tržaško kočo na Doliču Tržaška koča na Doliču (desno, kot je izgledala poleti) je praktično popolnoma uničena, saj je plaz kočo dobesedno prepolovil gore-uudje.net BOHINJ - Alpinisti in turni smučarji, sicer pa prostovoljni nadzorniki Triglavskega narodnega parka (Dušan Podlogar, Franc Ferjan, Boštjan Rus) so se v nedeljo po vzpo- nu na Triglav spustili z Zahodne triglavske planote (Morbegna) proti Doliču in tam odkrili razdejano - na pol prelomljeno Tržaško kočo na Do-liču. Kočo je verjetno porušil pršni plaz s Kanjavca - kdaj točno se še ne ve! Fantje so takoj obestili PD Gorje, ki je lastnik koče na Doliču, ki bodo ocenili dejansko škodo. 6 Petek, 17. aprila 2009 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po dokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Marca najnižja stopnja inflacije v zadnjih 40 letih Toda združenja potrošnikov opozarjajo, da cene hrane še naprej rastejo TRST - Državni statistični zavod Istat je včeraj potrdil inflacijske podatke za marec, ki jih je sicer kot nedo-končne objavil že prve dni aprila. Tako je potrdil, da je bila marčna inflacijska stopnja 1,2-odstotna, kar je najnižje od daljnega leta 1969. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali le za desetinko odstotka, medtem ko je bila letna inflacija v februarju 1,6-odstotna. Podatki za Trst so tokrat nekoliko manj ugodni kot v državnem povprečju, saj so se življenjski stroški v mesečni primerjavi zvišali za 0,2 odstotka, v letni, torej glede na lanski marec, pa za 1,5 odstotka, kolikor je torej znašala marčna inflacijska stopnja. Slabše kot Trst se je odrezal le Neapelj z 2,1-odstotno letno inflacijo, najnižjo stopnjo pa so izmerili v Milanu in Benetkah z 0,2-od-stotnim znižanjem življenjskih stroškov glede na februar in z 0,7- oziroma 0,6-odstotno letno inflacijsko rastjo. Marca so se glede na februar znižali stroški za prevoz (-0,4%) in za stanovanje, vodo, elektriko in kuriva (0,1%), medtem ko so cene živilskih proizvodov upočasnile rast in se dvignile le za desetinko odstotka. V letni primerjavi so se cene živil zvišale za tri odstotke, cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov pa so zrasle za 5,2 odstotka. Čeprav je Istat izmeril najnižjo inflacijo v zadnjih 40 letih, pa življenjski stroški še naprej rastejo, in to še posebno zaradi rasti cen živilskih proizvodov, komentirajo inflacijske podatke v združenju potrošnikov Codacons. V stanovskih organizacijah trgovcev pa so prepričani, da se inflacija ohlaja zaradi zniževanja cen in da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Po besedah predsednika združenja Conf-commercio Carla Sangallija pa inflacijski trend potrjuje tudi dejstvo, da je kriza zasebne porabe postala strukturna in zelo globoka, v tem trenutku pa ni videti znakov izboljšanja. Ob tem je predsednik Confcommercia dodal, da se bo inflacija ohlajala tudi zaradi znižanja energetskih tarif in cen, kar bodo družine začutile pri svojih financah v prihodnjem mesecu. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je inflacijske podatke za marec ocenil kot »opogumljajoče« in blagodejne za družinske proračune, medtem ko so pri Co-daconsu izračunali, da bodo podražitve, do katerih bo naizbežno prišlo v letošnjem letu, družine povprečno obremenile za 692 evrov. PODJETJA Skupščina Generali bo 24. aprila MILAN - Letna skupščina zavarovalne družbe Generali bo 24. aprila in šele takrat bo znano, kako je skupina krilatega leva poslovala v letošnjem prvem četrtletju. Kot je včeraj na Dnevu zavarovalništva 2009 v Milanu povedal pooblaščeni upravitelj družbe Giovanni Peris-sinotto, bodo morebitni prevzemi na zavarovalniškem področju zaradi krize bolj selektivni. »Zaradi krize smo pričakovali izobilje vabljive ponudbe, vendar se to ni zgodilo, ker so državne pomoči povzročile umik ponudb,« je povedal Perissinotto in tako utemeljil dejstvo, da Generali nima na dnevnem redu nobenega prevzema. Edino, kar bi lahko tržaško zavarovalnico zanimalo, bi bil lahko nakup kakšne nišne ameriške zavarovalne družbe, vendar pod pogojem, da bi bila cena zelo ugodna. O kakšnih večjih nakupih, kot se je dogajalo v preteklih letih na hitro rastočih trgih, pa ne razmišljajo. Marca je inflacija padla na najnižjo raven v zadnjih 40 letih arhiv KRIZA - Na včerajšnji seji v Vidmu Deželni odbor sprejel osnutek zakona proti krizi VIDEM - Za boj proti gospodarski krizi Furlanija-Julijska krajina pospešuje deželno porabo za javna dela, krepi instrumente podpiranja podjetij in sprejema ukrepe za pomoč delavcem, ki so izločeni s trga dela, in družinam. V to smer gre osnutek deželnega zakona, ki ga je včeraj v Vidmu sprejel deželni odbor in nosi naslov Nujni ukrepi na področju deželnega gospodarskega razvoja, podpore dohodkov delavcev in družin, pospeševanja javnih del. Kot je na seji odbora dejal njegov predsednik Renzo Tondo, »Dežela spričo gospodarske krize s koreninami in značilnostmi svetovnih razsežnosti, katere učinki se še niso v celoti pokazali in trajanje katere je še neznanka, mobilizira svoje interventne zmogljivosti tako za pomoč delavcem in družinam v težavah, kot za pomoč gospodarskemu sistemu FJK pri oživljanju, do katerega bo zagotovo prišlo in pri katerem bo nagrajena sposobnost tveganja na takih projektih in proizvodih, ki bodo jamči- li trajnostni in vzdržni razvoj.« Že v finančnem manevru za letošnje leto je Dežela predvidela znižanje stopnje davka Irap za srednjevelika in majhna podjetja (SMP), ustanovitev sklada za kreditno sojamčenje in sklada za kapitalsko utrjevanje teh podjetij. Včeraj sprejeti zakonski osnutek pa predvideva program javnih vlaganj v dela, ki jih je mogoče začeti takoj, in poenostavlja in pospešuje postopke za oddajo čim večjega števila javnih naročil pred koncem leta. Postopniki v pristojnosti Dežele in lokalnih uprav za dela, ki nosijo oznako »deželno strateška«, pa so s tem ukrepom znatno skrajšani. Na področju pomoči za odvisne delavce bo Dežela jamčila podporo tudi za projektne sodelavce, pri tretmanih, ki so jih zaposleni deležni ob koncu delovnega razmerja, pa bodo vključeni tudi delavci, ki so izenačeni s subordini-ranimi. Za tiste, ki bodo izgubili delo, pa zakon poskusno uvaja socialno koristna dela za dobo treh let. ZNANJE - Predstavitev projekta v prostorih GZS v Ljubljani Raziskovalna infrastruktura FAIR je priložnost za Slovenijo LJUBLJANA - Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so včeraj predstavili projekt izgradnje infrastrukture za anti-protonske in ionske raziskave (FAIR), ki je eden od največjih evropskih projektov velike raziskovalne infrastrukture, kot izredno priložnost za slovensko znanost in gospodarstvo. Pri tem so izpostavili potrebo po večji sinergiji med raziskovalno in gospodarsko sfero v Sloveniji. Kot je v uvodu predstavitve poudarila predstavnica direktorata za znanost na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jana Kolar, je ministrstvo začelo pripravljati strateški načrt za izgradnjo slovenske raziskovalne infrastrukture in vključevanje v evropske projekte izgradnje velike raziskovalne infrastrukture. Direktor in ustanovitelj visokotehnološkega podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič, ki je pobudnik vstopa Slovenije v projekt FAIR, je zatrdil, da je sodelovanje v takih zahtevnih projektih priložnost, ker v Sloveniji ne manjka raziskovalnega in industrijskega mojstrstva, ampak samozavesti in ambicij, ker finančna in gospodarska kriza pomeni premik od finančnih špekulacij k ustvarjanju dejanske vrednosti, in ker se v svetu že dogajajo tektonski geostrateški premiki, ki jih mora Slovenija izkoristiti. Uršič je pojasnil, da se trenutno izvaja 44 evropskih projektov velike raziskovalne infrastrukture v skupni vrednosti 20 milijard evrov, pri čemer naj bi bilo v naslednjih dveh do treh letih na voljo med osem in deset milijard evrov za proizvode in storitve malih in srednjih podjetij. Projekt FAIR, ki bo pomenil nadgradnjo obstoječih zmo- EVRO 1,3196 $ +0,17 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 16.4. 15.4. ameriški dolar 1,3196 1,3173 japonski jen 130,50 9 0163 130,70 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,0470 65,6600 9,0001 44,1005 65,4370 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int UJ/UUW 7,4488 0 88560 7,4498 0,88210 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 10,9340 88370 u,oo¿ 1 J 10,8650 8,8405 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,920 1 5127 26,883 15100 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi trtrint 15,6466 293,34 15,6466 290,79 1 1 la» Ujodnonl nf wrl|j [1F1*iz*ii I lu |Jl* 1*1 Ul I / TRST Petek, 17. aprila 2009 1 1 Društvo Finžgarjev dom vabi DANES, 17. aprila v Finžgarjev dom na Opčinah na premiero kriminalke Krvava uganka za osem žensk Izvaja Gledališka skupina NOSP Režija: Lučka Susič Začetek ob 20. uri Moški pevski zbor Tabor Opčine - Trst vas vabi na CELOVECERNI KONCERT OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine, DANES, 17. aprila, ob 20.30 PEVOVODJA: Mikela Šimac H3 Obvestila Društvo R0JANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik ob zaključku natečaja S F0T0KAMER0 V ŽIVALSKEM SVETU (Marijin dom v Rojanu -ul.Cordaroli, 29) JUTRI, od 15.00 do 17.30: likovni ex tempore nedelja, ob 17. uri: • nastop otroške folklorne skupine Studia''Alfa Dance" • nagrajevanje • čarodej Janez Prireditev je omogočila Slovenska Prosveta GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO- VEL sklicuje redni občni zbor danes, 17. aprila, ob 20.30 v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). BAR TPK SIRENA organizira danes, 17. aprila, ob 20. uri, »Plesni večer« s prigrizkom. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na tel. št.: 040-422731 ali 347-6902820. ODBOR MAJENCE obvešča vse vaščane, da bo letošnja vaška pokušnja vzorcev vin, ki bodo v prodaji za Majenco, danes, 17. aprila, od 20.30 dalje, v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. Večer bo s svojo harmoniko spremljal Marko Manin. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge danes, 17. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! CENTER YOGA SATYANANDA v Trstu (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 18. aprila, ob 16. uri, na srečanje na temo »Dobrobiti joge v vsakdanjem življenju«. Od 18. ure dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Vstop je prost. Toplo vabljeni. ITALIJANSKO-MADŽARSKO KULTURNO DRUŠTVO FJK »PIER PAOLO VER-GERIO«, Jadransko-Donavski »Sodali-tas«, Društvo zgodovine in geografije Piran, s pokroviteljstvom Občine De-vin-Nabrežina, vabijo na konferenco Kristjana Kneza »I dissidi austrovene-ziani in Dalmazia tra Sei e Settecento« v soboto, 18. aprila, ob 10. uri, v Bri-darjevi hiši v Devinu, št.62. Vabljeni. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 18. aprila, s pričetkom ob 16.30. Srečanje se bo odvilo v prostorih »Do-polavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral Duo Melody. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. NORDIJSKA HOJA - SKD IGO GRUDEN prireja tečaj osvajanja osnovne tehnike. Začetni srečanji bosta v soboto, 18. in v nedeljo, 19. aprila, ob 9. uri, pred društvom V Nabrežini. Možna izposoja pa- SL0VENSK0 STALNO GLEDALIŠČE - Miranda Caharija i/predstavi Maria Uršiča JAZ IN ONE, SKRATKfi ME: ŽENSKE V Mali dvorani Ssg V soboto, 18. aprila, ob 20.30 V nedeljo, 19. aprila, ob 16.00 ■ III III !!■■■ Info in predprodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure. Brezplačna telefonska številka:800214302 Ulica Pstronio 4 - Ttst klisče info@teaterssg.it - www.teaterssg.it lic. Ostala srečanja 9., 16. in 23. maja. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja »Praznik pokušnje kruha, vina in olja« v soboto, 18. aprila, ob 20. uri. Vsi prisotni na prazniku bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja. Vse informacije nudimo na tel. 040-411635 ter 040-415797. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. aprila, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »The Reef (v ital. jeziku, 77 min.). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 18. aprila, ob 15. uri nastop v Sa-jevčeh (Postojna); odhod avtobusa iz Pa-drič ob 13. uri. V torek, 21. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja, v petek, 24. aprila, ob 15.30 odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop v Zagorju ob Savi. ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSEKU vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 k sv. maši, pri kateri bo mešani pevski zbor Rdeča zvezda izvajal latinsko mašo Vinka Vodopivca, Oče naš Adija Daneva in po sveti maši venček narodnih. Orgelska spremljava Davorin Starc. Vabljeni! OPZ SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi na ponovitev muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v kinodvorani v Bazovici. OTROŠKI-MLADINSKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI CVET s pevovodkinjo Karmen Koren vljudno vabi na predstavitev zgoščenke »V naravi«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18.30, v Srenjski hiši v Mačkovljah. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BO-LJUNEC: urniki vadbe so spremenjeni in sicer, ob petkih od 19. do 20. ure telovadba za hrbtenico in razgibavanje, od 20. do 21. ure Pilates, ob torkih od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, ob sredah od 18. do 19. ure Pilates. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabita na XXII. Memorial »Miro Škabar«, pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 19. aprila. Vpisnina od 8.30 do 9.00 ure, nato skupni odhod iz Praprota. Za povratek v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije dobite na tel. št.: 0039-40-200782 za SK Devin ali 003865-7640346 za Razvojno društvo Pliska. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 17. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v telovadnici v Nabrežini. Prostovoljni prispevki bodo v podporo združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. SZSO-TRST vabi na tradicionalno Jurje-vanje v nedeljo, 19. aprila, v Bazovici. Zbiranje ob 8. uri na travniku v bližini ceste, ki od Bazovice pelje do Jezera. Sledi sv. maša in obred obljub. Ob 12. uri bo kosilo, ob 16. uri pa zaključni taborni ogenj. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na »Dan tabornikov«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, na Proseku na »Balan-cu«. Začetek akcije ob 9. konec ob 16. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI- NAH - Zadruga vabi člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila, ob 19. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 20. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKLAD MITJA ČUK organizira Festinva-lOp s prispevkom Tržaške pokrajine v sklopu »Vsi za vse« - trideset let Sklada. Prvo mednarodno gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 21. aprila in v sredo, 22. aprila, vsakič s pričetkom ob 10. uri. Čarobni zaključek s čarodejko Nado. Sodeluje pevka Martina Feri. Nagovor predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk. Častna gostja bo igralka Miranda Caharija. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor v četrtek, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SKD IGO GRUDEN vabi v okviru Filmskih četrtkov na ogled filma »Babice revolucije«, režija Petra Seliškar v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na občni zbor, ki bo v petek, 24. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Trstu, Ul. Mazzini 46 (prvo nadstropje). TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 0402916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovlje-mavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 3331314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Stru-njan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. 0 Prireditve AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na otvoritev likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja, danes, 17. aprila, ob 19. uri. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN MOSP vabita danes, 17. aprila, ob 20. uri v Finžgarjev dom na Opčine na premiero kriminalke Krvava uganka za 8 žensk v izvedbi Gledališke skupine MOSP. Prevod in odrska priredba Helena Pertot. Režija Lučka Susič. SKD TABOR - OPČINE V APRILU Danes, 17. aprila, ob 20.30, v dvorani Zadružne kraške banke, koncert ob 40-letnici Moškega pevskega zbora Tabor. Zbor vodi Mikela Šimac. V nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Op-činah, gledališka predstava F.G. Lorca »Dom Bernarde Albe«, v izvedbi srednješolske skupine SDD »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela. Režija Alida Bevk. V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Cam-piello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja dvodnevni otroški praznik. Sobota, 18. aprila, od 15. ure dalje: likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice) Nedelja, 19. aprila, ob 17. uri: Prireditev »S fotokamero v živalskem svetu« z nagrajevanjem najboljših prispevkov za fotografski natečaj in najlepših risb z »ex tempore«. Sodelujeta otroška folklorna skupina Studia Alfa Dance z ruskimi in ukrajinskimi plesi ter čarodej Janez. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Corda-roli, 29). KD FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, v sklopu »Primavera di voci« prireja 1. mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Poje vam mladost« v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu. Sodelujejo: OPZ Kraški Cvet - Trebče, OPZ Piccole Melodie - Trst, OPZ Višarji - Ajdovščina, OPZ Fran Venturini - Domjo, MlPZ Minicantanti - Labin, MlPZ Audite nova - Staranzano, OPZ Junior Carmina Slovenica - Maribor. KD IVAN GRBEC vabi na koncert MePZ in Tamburaškega orkestra Košana v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v društvenih prostorih, Škedenjska Ul. 124. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri v cerkvi sv. Florijana (Za-varh). Nastopajo MePZ Zavratec iz Idrije, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MePZ Rečan iz Grmeka, MePZ Mač-kolje iz Doline, KZ Musica Viva iz Tolmina, KZ Julius iz Trsta, MePZ Obala iz Kopra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na svečano podelitev nagrade Vstajenje slovenskemu javnemu in kulturnemu delavcu iz Argentine dr. Marku Kremžarju za memoarsko knjigo »Časi tesnobe in upanja«. Utemeljitev nagrade bo prebrala predsednica komisije prof. Lojzka Bratuž, pisatelja pa bo predstavil dr. Matija Ogrin z ZRC SAZU. Program bodo obogatili tenorist Marjan Štrajn, pianistka Mira Fabjan in igralec RO Tomaž Susič. Začetek ob 20.30. ZSKD v sodelovanju z SSG vabi na predstavitev notne zbirke Brstje in koncert nagrajenih skladb Natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota v ponedeljek, 20. aprila, ob 20. uri, Kulturni dom (mala dvorana), ul. Petronio 4. MPZ LIPA vabi na celovečerni koncert v okviru prireditev ob 110-letnici Skd Lipa. Koncert bo v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja. GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edija Zer-jala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamlj-ha. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261. Prispevki Namesto cvetja na grob Ljubice Guštin in Stanka Škabarja daruje Irma Purič (Repen 13) 50,00 evrov za cerkveni MePZ Repentabor. V spomin na Dorico Legiša vd. Škerlavaj darujejo Ema, Neda in Edi 50,00 evrov za cerkveni MePZ Repentabor. V spomin na Ljubico Guštin - Ravbar in Stanka Škabarja darujeta Božica in Milko 50,00 evrov za Združenje sorodnikov duševno prizadetih - Trst. Marija Marc - Lalkova daruje 50,00 evrov za Cerkev v Bazovici. V spomin na Edija Godnika daruje N.N. 50,00 evrov za SKD Barkovlje. 1 2 Petek, 17. aprila 2009 KULTURA / BENETKE - V muzeju Correr Na ogled Deperova dela iz zasebne zbirke Ferizzi V zbirki je zbranih kar 95 del, od katerih so nekatera že bila razstavljena - Razstava do 3. maja Razstava Depero - dela zbirke Fedrizzi se vključuje v praznovanje stoletnice futurizma. V naslednjem letu, in sicer v juniju, bo italijanskemu avantgardnemu gibanju prav muzej Correr posvetil velik razstavni dogodek. V zbirki Fedrizzi se nahaja petindevetdeset Deperovih del. Nekatera od teh so sicer že bila predstavljena v javnosti, vendar tovrstna pobuda nudi enkratno priložnost, da si lahko zbirko prvič ogledamo v njeni celovitosti. Ob tem se lahko obiskovalec sooči ne samo z mnogovrstno De-perovo osebnostjo, temveč tudi s kritičnim pristopom zbiratelja samega. Depera in Fedrizzija je vezalo posebno prijateljstvo, ki se je postopoma razvilo iz začetnih, zgolj poklicnih namer. Giuseppe Fedrizzi je bil po poklicu zdravnik-okulist. V petdesetih letih je spoznal Depera in njegovo ženo v okviru zdravstvene dejavnosti. V tistem času je umetnik doživljal nelagodno obdobje, saj se je znašel v ekonomski stiski. V novo nastalem kulturnem in političnem vzdušju povojnih let so Depera, zaradi njegove pripadnosti fašizmu, zametovali in celo izobčili iz kulturniške srenje. Ista usoda je doletela - tako v Italiji kot v tujini - tudi vse, kar je bilo povezano s futurističnim gibanjem. Družbeni in kulturni okvir sta umetniško gibanje povezovala z nesrečnim obdobjem fašistične diktature in zato pripomogla, da je šlo iz mode oz. iz splošnega upoštevanja, vsaj za vsa dela, ki so nastala po Boccionijevi smrti leta 1916. V protislovju s takratnim razmišljanjem se je Fedrizzi zavedal pomembnosti umetnikovega raziskovanja. Depero, zgledujoč se po futurističnih predpisih, je prenesel nove ideje iz razstavnih prostorov v vsakdanjost v okviru mode, arhitekture, založništva in drugih medijev. Razstava v beneškem muzeju zaobjema obdobje, ki gre od leta 1914 do leta 1956 in obsega olja, tempere, risbe s tušem in ogljem, lepljenke, osnutke reklam, intarzije iz lesa in barvanega blaga in projekte za opremo. Med eksponati zasledimo slavne umetnine, kot sta knjiga speta z vijaki, iz leta 1927, in platno Rezget hitrosti iz leta 1922. Izredno zanimivost predstavlja velika prisotnost še neobjavljenih primerkov, ki dokumentirajo Deperovo multimedialno nagnjenje k viziji umetniškega izražanja v vsej njegovi popolnosti. Umetnikov pristop treba torej dojeti v kontekstu globalne odprtosti katerikoli izkušnji v sklopu futurizma in preko njega. Uporaba različnih materialov in tehničnih pristopov nam priča o osebnosti, ki se je posvečala igrivi in zabavni plati ustvarjalnega raziskovanja. V okviru te dinamičnosti so nastale figure - avtomati geometrijskih in robatih potez, ki združujejo idejo metafizične lutke s sklicevanjem na uporabno umetnost. Na razstavi srečamo tudi veliko njegovih razvedrilnih stvaritev. Prisotne so tudi študije scenografij in kostumov za delo Slavčevo petje Stravinskega, ki mu jih je naročil producent ruskih baletov Djagilev. Igrivost označuje tudi rafinirane reklamne plakate, ki so nastali v okviru njegove Hiše umetnosti, ki jo je ustanovil v Roveretu leta 1920. Slednja je v svojem malem postala velika realnost tako v sklopu grafike kot tudi uporabne umetnosti, kjer se je proizvajalo gobeline, intarzije iz blaga, blazine, pohištvo, igrače in posodje. Kot je razvidno iz samih del, je vpliv kubizma in ruskih avantgard neizpodbiten. Naj omenimo še, da se je Depero srečal tako s predstavnikom kubizma Picassom, kot z ustanoviteljem luminizma moldavskim umetnikom Larionom. Razstavo v beneškem muzeju Correr si je mogoče ogledati do 3. maja, vsak dan od 9. do 17. ure. Štefan Turk SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V soboto in nedeljo v Trstu »Ženske« Mirande Caharija Avtor in režiser predstave Jaz in one, skratka me: ženske je Mario Uršič Miranda Caharija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem predstavlja svojo najnovejšo produkcijo. Avtor in režiser predstave je Mario Uršič. Mirando Caharijo in Maria Uršiča gotovo ni treba posebej pred-stavaljati: stara mačka gledaliških odrov že leta zvesto spremljamo v Slovenskem stalnem gledališču in zadnja poletja na Festivalu morja v Križu. Kaj nam pa bosta tokrat predstavila? Tokrat nas popeljeta v magični svet gledališča nekoliko drugače. Na odru gledališka garderoba, zrcalo, šminkerna mizica, obešalnik z gledališkimi kostumi in Miranda, ki pripoveduje, igra, originalne ženske figure ... »Pripovedovati in pripovedovati se, to je način, da si izmenjamo izkušnje ... « govori Mario Uršič. »Mi-randa pripoveduje like z različnimi ži- vljenskimi prigodami, štorije solz in smeha, štorije tragičnih in komedijskih zapletov, štorije, ki živijo med nami in nam pripovedujejo važen del našega skupnega spomina. Na dan pridejo zgodovinski dogodki, na dan pride spektakel, gledališče italijanske, tržaške, slovenske tradicije: avanspet-tacolo, kabaret, ljudski teater ... « »Zame je to zelo pomembna profesionalna izkušnja: predstava posvečena ženskam,« pravi Miranda. »Tu se srečujem z liki, ki sem jih igrala v preteklosti, pred mnogimi leti ali pred kratkim. Ti ženski liki, vsega skupaj jih je osem, so si med seboj zelo različni po karakterju in temperamentu in vsak pripoveduje svojo zgodbo, svojo življensko usodo. To so naši spomini in to so zgodbe našega časa ... Ta projekt je nastal v sodelovanju z Ma- Miranda Caharija je »svoje ženske« decembra lani že predstavila v Zgoniku kroma riom Uršičem, avtorjem in režiserjem mojih najpomembnejših vlog. Uresničitev te predstave je predvsem njegova zasluga. Jaz in one je bila odigrana ob sponzorstvu zgoniške občine in je na programu njihove poletne sezone, v veliko zadoščenje pa mi je, da me je teater povabil, da nastopam v našem gledališčiu, kjer sem odigrala velik del svojega ustavarjalnega dela.« Priznana tržaška umetnika bosta predstavila svojo gledališko igro v okviru izvenabonmajske ponudbe v soboto, 18. aprila ob 20.30 in nedeljo, 19. aprila ob 16. uri v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Pri predstavi sodelujejo še Oskar Volpi (video), Diego Sedmak (tonski mojster), Rafael Cavarra (lučni mojster), Jana Radovič (asistentka režije). MGLC se lahko pohvali s tremi novimi publikacijami Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center se v okviru svoje založniške dejavnosti lahko pohvali s tremi novimi publikacijami: istoimenskim katalogom razstave Razočarala me je Lara Croft, knjigo King Kong Milana Kleča, ki so jo izdali v sodelovanju s Študentsko založbo, in publikacijo FV, Alternativa osemdesetih. Umetnostni zgodovinar Lev Menaše je svoj prispevek v katalogu razstave Razočarala me je Lara Croft naslovil Od jedkanic do računalniških iger, Sergej Hvala piše o »večnitnosti« interaktivne podobe, prispevek Boštjana Boriča s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani pa ima naslov Triko-tniški potres. Uvodno besedo sta zapisali Barbara Novakovič in Helena Pivec, ki sta skupaj z Bredo Škrjanec iz MGLC tudi uredili katalog. Kot je na novinarski konferenci povedal Menaše, je v svojem besedilu vzpostavil povezavo, ki teče od 18. stoletja, od Piranesijevih jedkanic do računalniških iger. Pri tem se je ustavil ob vrsti vmesnih stopenj, od literature 19. stoletja do novih medijev 20. stoletja, kot sta film in televizija. Sergeja Hvalo je Novakovi-čeva označila kot pripovedovalca zgodb, ki je spretno sestavil praktična znanja igralca iger in različne literarne izpeljanke, Boštjan Borič pa se je posvetil bolj tehnični plati računalniških iger. Knjiga King Kong Milana Kleča dopolnjuje razstavni katalog Razočarala me je Lara Croft. »Če je katalog teorija, je moja knjiga praksa,« je o njej dejal avtor. Publikacijo FV, Alternativa osemdesetih, ki se navezuje na istoimensko razstavo, ki je bila v MGLC na ogled do 18. januarja, je Škrjan-čeva označila kot »več kot le katalog«. Tako poznemu izidu je botrovalo dejstvo, da so se odločili publikacijo dopolniti tudi s fotografijami z razstave. Publikacija prinaša besedila Nevena Korde, Nikolaia Jeffsa in Petje Grafenauer Krnc. Besedilo Korde je po besedah Škrjan-čeve urejeno arhivsko in se dotika začetkov alternativne scene v 80-ih letih. Jeffs v svojem prispevku poglablja vedenje o alternativi 80-ih let in skuša skozi analizo njenega delovanja vriniti skupino FV v zgodovinski spomin. Grafenauer-Krnčeva v svojem prispevku osvetljuje likovnost subkultur in alternativne scene v obravnavanem obdobju. Dodani sta kronologija in bibliografija, knjiga pa se lahko pohvali tudi z obsežnim vizualnim gradivom. (STA) Samuel Grajfoner • M V nagrajen na grafičnem bienalu v Seulu SEUL - Slovenski umetnik in profesor na oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru Samuel Grajfoner je na 15. mednarodnem grafičnem bienalu v Seulu prejel odkupno nagrado družbe Yoon Design Inc. Nagrajena so bila njegova dela iz serije Teme lukenj. Samuel Grajfoner pa je povabljen tudi k sodelovanju na 28. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (4. september - 25. oktober). Bienale v Seulu je bil ustanovljen leta 1980 z namenom odkrivanja in spodbujanja mednarodnih »svežih in sposobnih« grafičnih umetnikov in vključevanja tega segmenta umetnosti v vsakdanje življenje. Samuel Grajfoner se je rodil leta 1962 v Mariboru. Leta 1990 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani na oddelku za kiparstvo, leta 1994 pa je končal še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval v Groningenu na Nizozemskem, v Londonu, Parizu in Edinburgu. S svojim opusom se je zavezal predvsem klasičnemu globokemu tisku, suhi igli in gravuri ter akva-tinti in jedkanici, vztraja pa tudi pri izražanju v črno beli tehniki. (STA) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 19. aprila 2009 1 washington - Pred današnjim in jutrišnjim vrhom Amerik v Trinidad-Tobagu Obama poziva Kubo k otoplitvi odnosov z ZDA Ameriški predsednik želi znak dobre volje, da se preseže miselnost hladne vojne WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je Kubo včeraj pozval, naj pokaže znake sprememb in tako prispeva k otoplitvi odnosov z ZDA. »Ne pričakujem, da bo Kuba moledovala. Nikogar ne prosim, da moleduje. To, kar iščemo, je nek znak, da bo prišlo do sprememb v načinu, na katerega Kuba deluje,« je pred petim vrhunskim srečanjem Amerik dejal Obama. Obama je na ameriški televiziji CNN izrazil upanje, da bo Havana pokazala znake sprememb in tako prispevala k izboljšanju odnosov med državama, do katerega prihaja, odkar je v Beli hiši januarja nasledil Georgea Busha, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obama je Kubo pozval k izpustitvi političnih zapornikov in uveljavitvi svobode govora v interesu »nadaljnjega odtajanja odnosov« med državama. Kubanske oblasti sicer zatrjujejo, da na Kubi ni političnih zapornikov, a skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je za zapahi več kot 200 disiden-tov, piše AFP. Obama je sicer v ponedeljek svoji administraciji uradno naročil, naj ukine omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja v nekdanjo domovino za kubanske Američane, ki jih je uvedel njegov predhodnik. Ta ukrep je bil večkrat napovedan in pričakovan, potrdil pa ga je tudi kongres. Včeraj je predsednik ta ukrep označil kot »pomemben prvi korak« in »znak dobre volje, da si želimo preseči mentaliteto hladne vojne«. Obenem je izrazil upanje, da bo Kuba pokazala, da si tega želi in je tudi sama pripravljena narediti korake v tej smeri. Obama je včeraj uradno obiskal Mehiko, kar je bil njegov prvi obisk v Latinski Ameriki v funkciji predsednika ZDA. Danes in jutri se bo nato skupaj s 33 kolegi iz držav severne, južne in srednje Amerike udeležil petega vrha Amerik, ki bo potekal v Trinidadu in Tobagu. Kuba tudi tokrat ni povabljena na vrh, bodo pa o njej in morebitnem izboljšanju odnosov med ZDA in Kubo voditelji zanesljivo govorili. (STA) bagdad Samomorilec ubil 16 iraških vojakov BAGDAD - Med skupino iraških vojakov, ki so v oporišču zahodno od Bagdada čakali na kosilo, se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec. Pri tem je bilo ubitih najmanj 16 vojakov, kakih 50 je bilo ranjenih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Do napada je prišlo v oporišču v nekdanji utrdbi sunitskih upornikov Haba-niji, kakih 45 kilometrov zahodno od iraške prestolnice. Gre sicer za skupno oporišče, ki si ga delijo iraški in ameriški vojaki. Napadalec je okoli poldneva pristopil k skupini vojakov, ki je bila po vsakodnevnem urjenju na poti na kosilo, in se nedaleč od vhoda v kantino razstrelil. Ali so bili v bližini prizorišča napada tudi ameriški vojaki, zaenkrat ni znano, piše AP. Zaenkrat tudi ni jasno, kako je uspelo napadalcu priti v zastraženo oporišče. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, samomorilski napadi pa so sicer običajna taktika teroristične mreže Al Kaida v Iraku in drugih sunitskih upornikov, še dodaja AP. Barack Obama si pričakuje uspešen vrh Amerik, čeprav Kube tokrat še ne bo zraven ansa Obama in Medvedev se bosta srečala v Rimu MOSKVA - Rusija in ZDA bosta prihodnji teden v Rimu začele pogovore o nasledniku pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja (Start) iz obdobja hladne vojne, ki mu veljavnost poteče konec leta, so danes sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. O obnovitvi pogajanj o nasledniku pogodbe, ki določa zmanjševanje jedrskega arzenala v obeh državah, sta se v začetku meseca na srečanju v Londonu dogovorila ameriški in ruski predsednik Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Pogajanja o nasledniku Starta, ki velja za mejnik v nadzoru strateškega orožja, so pod bivšim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem dosegla le malo napredka. Namen srečanja 24. aprila je po navedbah tiskovnega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Andreja Neste-renka zagnati pogajalski proces v skladu z navodili ruskega in ameriškega predsednika. Po tem datumu naj bi se ameriški in ruski pogajalci sestajali redno, o Startu pa bosta maja na srečanju spregovorila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je še povedal Nesterenko. Leta 1991 podpisani Start je določil stroge omejitve glede števila raket in bojnih konic, ki jih lahko posedujejo ZDA ali Rusija, kar je na obeh straneh vodilo v pospešeno zmanjševanje jedrskega arzenala. Z leve: Gianni Letta, Carlo Malinconico in Paolo Bonaiuti založništvo - Skupščina združenja založnikov Fieg ob udeležbi Lette in Bonaiutija Predsednik Malinconico: Nujni socialni blažilci in davčne olajšave RIM - »Leto 2008 je bilo za založništvo zelo težko. Toda leto 2009 bo morda še hujše in so zato nujni prednostni ukrepi za ponovni zagon sektorja. Založniška podjetja v zdajšnjem stanju namreč ne morejo preživeti, kot tudi ne bodo zmogla delati s polno paro, ko se bo kriza končala.« To je poudaril predsednik italijanske federacije založnikov časopisov Fieg Carlo Malinconico na letni skupščini zveze, ki je bila včeraj v Rimu ob udeležbi med drugim podtajnikov predsedstva vlade Gian-nija Lette in Paola Bonaiutija ter nove vodje oddelka za založništvo Elise Grande. Malinconico je v bistvu pozval vlado in parlament, da posežeta v prid razvoju panoge in da se še zlasti zavzameta za nove davčne olajšave in za jasen okvir socialnih blažilcev. Za vlado je nujna obramba delovnih mest, je povedal Bonaiuti in v tem smislu napovedal skorajšnjo ustanovitev pristojnega omizja v sodelovanju z ministrom za socialo Mauriziom Sacconijem. Namen tega omizja bo prvenstveno dodeliti finančna sredstva za predčasne upokojitve, toda financiranje ne bo prekoračilo meje 20 milijonov evrov, je poudaril Bonaiuti in dodal, da bo prišlo v perspektivi do izdelave specifičnega zakona. Malinconico je na-glasil, da so nujni ukrepi, ki bodo točno določali možnost uporabe socialnih blažilcev, tudi v kriznem obdobju. Prav tako so nujni izredni konjunkturni ukrepi, ki bodo morali za prebroditev težke krize veljati najmanj dve leti. Med zahtevami Fiega so mnogi ukrepi davčne narave, kot so na primer zmanjšanje davka na dodano vrednost za založniški sektor, neobdavčitev dobička, ki ga založnik vloži v reklamne kampanje oz. v akcije za promocijo branja, ali pogoj, da ne bo novinarsko delo več pogojevalo osnove za izračun davka Irap. Malinconico je poleg tega predlagal tudi vrsto ukrepov za pomoč založniškim podjetjem. Med temi so ustanovitev sklada za zaposlovanje in poklicno izobraževanje, obnova mreže kioskov in distribucije, financiranje državne kampanje za promocijo branja in ustanovitev tedna branja. Vlada je v zvezi z zadnjim predlogom že na delu, je povedal Bonaiuti. Založništvu je treba pomagati, je še poudaril Malinconico, in to tudi s pomočjo morebiti strogih izbir. Prvič, ker je založništvo temeljnega pomena za vso verigo, od proizvodnje papirja do reklame in distribucije, je naglasil. In drugič, ker je sestavni del italijanske kulture in italijanske identitete ter je nenazadnje nenadomestljivo sredstvo za zagotavljanje ustavne pravice do svobode izražanja. potres - Pomoč pri ocenjevanju objektov v Abrucih V ekipi evropskih strokovnjakov tudi Slovenka LJUBLJANA - Pri ocenjevanju uporabnosti objektov, ki so bili poškodovani v nedavnem potresu v Italiji, bo sodelovala tudi slovenska strokovnjakinja iz zavoda za gradbeništvo. Na misijo bo napotena kot pripadnica civilne zaščite v veččlanski skupini strokovnjakov iz evropskih držav, ki bo na prizadetem območju predvidoma od sobote do 24. aprila. Delo strokovnjakov bo vključevalo pomoč italijanski civilni zaščiti pri ocenjevanju uporabnosti po potresu poškodovanih objektov, pripravo predlogov rešitev ter tesno sodelovanje z evropskim centrom za spremljanje in obveščanje, so včeraj še sporočili z obrambnega ministrstva. Ekipa se bo v petek zbrala v Bruslju, kjer bo Evropska komisija pripravila kratek sestanek glede misije, nalog in delovanja v okviru mehanizma civilne zaščite EU.Poleg Slovenke so v skupini tudi strokovnjaki iz Francije, Grčije, Nemčije, Portu- galske in Španije ter dva strokovnjaka iz skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije; ekipo bo spremljal tudi predstavnik centra za spremljanje in obveščanje EU. Kot je za STA pojasnila vodja službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve pri upravi za zaščito in reševanje Milena Dobnik Jeraj, lahko države pomoč ponudijo samo na podlagi zaprosila prizadete države. Italija je za pomoč zaprosila prek mehanizma civilne zaščite Evropske unije, prek tega pa je prošnjo za pomoč prejela tudi Slovenija. Tokratna zahteva Italije je bila zelo specifična, saj gre za pomoč pri oceni po-škodovanosti objektov. Strokovnjaki so tako bili izbrani ad hoc. V tem primeru je bilo prijavljenih več kot 30 strokovnjakov, na podlagi ustnih intervjujev pa so izbrali devet strokovnjakov, med njimi Slovenko, je še povedala Dobnik Jerajeva. (STA) 1 4 Sobota, 18. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pakt za razvoj složno proti ukinitvi uradov zavoda INAIL Goriška pokrajina tvega dodatno izgubo moči Gherghetta: Obolenj zaradi azbesta niso upoštevali - Sindikati bodo 1. maja srečali Franca Lotita palkišče - Tatvina pri belem dnevu Vdrli skozi okno in odnesli vso zlatnino Goriško območje tvega, da še dodatno izgubi na pomenu. Temu se bodo uprli predstavniki pokrajinskega pakta za razvoj, ki ostro nasprotujejo ukinitvi dveh sedežev zavoda INAIL v Gorici in v Tržiču. Zavod INAIL je leta 2008 sprejel sklep, na podlagi katerega naj bi reorganiziral svoje periferne izpostave. Krčil naj bi urade, v katerih na leto sprejmejo manj kot 26.000 prijav delovnih nesreč in obolenj. Ker sedeža iz goriške pokrajine na leto sprejemata 13.500 prijav, jima grozi ukinitev, podobno usodo pa naj bi doživeli še uradi zavoda INAIL iz Bat-tipaglie, Ivree, Imperie, Sondria in Bene-venta. »Oba urada v goriški pokrajini, ki spadata v kategorijo A, nameravajo uvrstiti v kategorijo B. Ta racionalizacija ni odvisna od finančnih težav državnega zavoda za zavarovanje proti nesrečam pri delu, ki je lani imel kar 13 milijard evrov presežka. Krčenje pa je še posebej neupravičeno na Goriškem, saj v podatkih, ki jih navajajo, niso všteta obolenja, ki jih je povzročilo vdihovanje azbesta,« je povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki se je zavzel za odobritev resolucije proti racionalizaciji goriških uradov, ki jo bo v torek preučila pristojna komisija pokrajinskega sveta. Pokrajinski tajniki sindikatov CGIL Paolo Liva, CISL Umberto Brusciano in UIL Giacinto Menis so včeraj pojasnili, zakaj je ukinitev sedežev zavoda v naši pokrajini nesprejemljiva. »Ne smemo se sprijazniti z ukinitvijo urada, ki naj bi skrbel tudi za preventivne kampanje, ki so vezane na zagotavljanje večje varnosti na delovnem mestu,« pravijo sindikalni predstavniki. Goriška je namreč med pokrajinami z najvišjim številom nesreč in smrti pri delu, ob tem pa jo tare tudi problem obolenj zaradi vdihavanja azbesta. »Pozabiti ne gre niti na sektor kmetijstva, ki je pri nas zelo razvit. V njem prihaja do izredno visokega števila delovnih nesreč,« je povedal Liva. Po njegovem mnenju bo ukinitvi izpostave ustanove Banca d'Italia in deklasiranju sedeža zavoda INA-IL kmalu sledilo tudi zaprtje goriškega sedeža zavoda INPS. »Goriški urad pokojninskega zavoda je namreč že dalj časa brez bumbaca direktorja. Njegovo vlogo opravlja vikar, ki pa ima le šestmesečno pogodbo,« je povedal Liva, Brusciano pa je spomnil, da bi v Gorici v prihodnjih letih lahko prišlo tudi do zaprtja zapora in s tem do dodatnega padca politične moči glavnega mesta pokrajine. »Ko pride do racionalizacije, mora vedno nastradati Gorica. Zgodilo se je, da so pri nas zaprli urad, nato pa so odprli dva v Trstu in Vidmu. Temu se je treba upreti,« je podčrtal goriški župan Ettore Romoli, istega mnenja pa je bila tudi podžupanja občine Tržič Silvia Altran. »Najbolj sem razočaran nad spoznanjem, da so racionalizacijo planirali zgolj na podlagi števila prijav delovnih nesreč in obolenj, ne pa na podlagi njihovega učinka na teritorij. 13.500 nesreč letno pomeni, da se na Goriškem poškoduje na delu ena desetina celotnega prebivalstva,« je opozoril pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin. Sindikalni predstavniki so napovedali, da bodo 7. maja povabili na Goriško Franca Lotita, predsednika odbora za nadzor zavoda INAIL, ki mu bodo predstavili vzroke, zaradi katerih nasprotujejo ukinitvi uradov javne ustanove. (Ale) V hišo so vdrli skozi pritlično okno in odnesli vse, kar so dragocenega našli med svojim tatinskim pohodom. Grenko presenečenje je pričakalo družino Gorkič, ki se je včeraj okrog 15.30 vrnila na svoj dom na Palkišču 38, na ovinku ob glavni cesti. Okno je bilo poškodovano, po hiši vse razmetano, dragocenosti, vrednih nekaj tisoč evrov, nikjer več. Prvi občutek je bila groza, strah, da so tatovi morda še vedno v hiši. Sledil je obup, ko so ugotovili, kaj vse jim je bilo odvzeto. Pri Gorkičevih so povedali, da so bili tudi včeraj od doma med 8. in 15. uro, starša v službi, otrok v doberdobskem vrtcu. V tem času je tat - ali tatovi - vdrl skozi okno na sprednji strani hiše, s strani, ki gleda na cesto; dobro je vedel, kdaj ni gospodarjev. Razmetaval je po pritličju in prvem nadstropju, po spalnih sobah, dokler ni staknil kraja, kjer hranijo družinsko zlatnino in ostale dragocenosti. Zagrabil je plen in odšel skozi isto okno. Za sabo ni pustil sledi, so ugotavljali karabinjerji, ki so zaman iskali prstne odtise; na sebi je očitno imel rokavice. Ker se je tatvina zgodila pri belem dnevu in ob glavni cesti, domači upajo, da je morda kdo od krajanov ali mimoidočih opazil kaj nenavadnega. Zato pozivajo vse, ki so morda opazili sumljive ljudi ali avtomobile ali kar koli drugega, koristnega za preiskavo, da pokličejo na tel. 338-3176605. gabrje - Kmetovalec vložil prijavo Kamenje naplavljeno po vsem zemljišču Kmečka zveza je bila v sredo na sovodenjskem županstvu na razpolago lastnikom kmetijskih površin iz sovodenjske občine, ki jih je 30. marca poplavila Vipava. Potem ko so prejšnji teden štirje domačini iz Rupe in Gabrij prijavili škodo na svojih hišah in zemljiščih, se je v sredo za podoben korak odločil še en gabrski kmetovalec. Na županstvu se je srečal z odgovornim za goriški urad Kmečke zveze Walterjem Mikluzom in s kmetijskim izvedencem Stefanom Rosatijem. Ob zemljišču gabrskega kmetovalca so pred časom utrdili rečni breg s kamnitimi bloki, zato pa so ob njem uresničili prehod za tovorna vozila iz gramoza. Ko je Vipava 30. marca narasla, je popolnoma poplavila prehod za tovornjake in kamenje naplavila po vseh okoliških njivah. Lastnik kmečkih površin bo zdaj moral vse kamenje odpeljati, ponekod pa bo moral nasuti nove zemlje, saj je reka odnesla s sabo več rodovitne prsti. Mi-kluz je pojasnil, da bodo vložili prijavo na pristojni deželni inšpektorat, o škodi na omenjenih kmečkih površinah pa je že bila obveščena tudi sovodenjska občina. Walter Devetak kandidat Danes bosta sovodenjska sekcija stranke Slovenske skupnosti in občanska lista Skupaj za Sovodnje v dvorani tamkajšnjega občinskega sveta predstavila županskega kandidata, ki ga bosta skupaj podpirali na junijskih upravnih volitvah. To bo Walter Devetak, podjetnik z Vrha. Lovske trofeje v Jamljah V večnamenskem središču v Jamljah bodo jutri in pojutrišnjem postavili na ogled trofeje divjadi, ki je bila uplenjena v lovskem okraju št. 13 Kras. Po besedah Renza Am-brosija, predsednika kraškega lovskega okraja, so trije meseci po zaključku lovske sezone zelo pomembni, saj v tem času lovci popisujejo divjad in pripravljajo nove načrte za odstrel. Razstavo bodo odprli jutri ob 16. uri, medtem ko si jo bo v nedeljo mogoče ogledati med 10. in 17. uro. Komelovci v Coneglianu Trije pianisti iz razreda prof. Sijavuša Gad-žijeva pri centru Emil Komel iz Gorice bodo danes gostje gledališča Accademia v Coneglianu. V klavirskem recitalu z naslovom »Note di primavera« bodo igrali 10-letni Alessandro Villalva, 14-letni Alexander Gadžijev in 17-letni Giuseppe Guarrera. Obsežen in zahteven program, ki vsebuje Haydnovo Sonato v e-molu, Beethovnovo Waldstein-sonato in Skrjabinovo Sonato-Fantazija št. 2 ter skladbe Haendla, Liszta in Chopina, priča o visokem nivoju goriške klavirske šole in njeni povsem zasluženi odmevnosti izven ožjega kulturnega prostora. Koncert s prostim vstopom bo ob 20.30. f% v» f i 1/ v« v Borne in Kavčičeva V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Vrata z objekti in slikami Bogdana Borčica in Metke Kavčič. Razstavo, ki bo odprta do 8. maja, so postavili v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Travaglio v avditoriju V deželnem avditoriju v Gorici bo danes ob 18. uri javno srečanje z italijanskim novinarjem Marcom Travagliom, ki je bil v minulih dneh tarča napadov zaradi sodelovanja v oddaji Annozero. Govoril bo o italijanski politiki, družbi in dogodkih iz dnevne kronike. Srečanje s prostim vstopom prireja Meetup_Aimci di Beppe Grillo iz Gorice in Tržiča v sodelovanju s knjigarno Ubik iz Gorice. gorica - Predstavili združenje Za levico gorica - Srečanje Demokratske stranke »Potrebujemo levico« Besedo mladim Pozivi k združitvi levičarskih sil in k premoščanju starih nesoglasij Z leve Loredana Panariti, Ennio Pironi in Claudio Fava »Potrebujemo levico, saj enostavno ne smemo prepustiti države v rokah desnice, s katero je demokracija dan za dnem pod udarom.« Tako je poudaril Giovanni Soldati, bivši tajnik tržiške sekcije Stranke italijanskih komunistov, sicer eden izmed ustanoviteljev novega združenja Za levico (»Per la sinistra«), ki so ga včeraj predstavili javnosti v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Srečanje je uvedel pokrajinski svetnik Demokratične levice Ennio Pironi, za njim pa so pred približno tridesetimi poslušalci spregovorili Loredana Panariti, Livio Bianchini in Giancarlo Maraz. Posegom govornikom je bilo skup- bumbaca no prepričanje, da je levica razcefrana, zato pa je treba strniti vrste, pozabiti na stara nesoglasja in se skupaj predstaviti ljudem. Med ustanovitelji novega združenja je tudi bivši član Komunistične prenove Marjan Sosol, ki je na zadnjem strankinem kongresu podpiral Nickija Vendolo. Tudi po besedah Sosola je treba poenotiti levico in jo posodobiti, saj bo le-tako spet pridobila zaupanje volivcev. Srečanje je sklenil evropski poslanec in državni koordinator Demokratične levice Claudio Fava, ki je spregovoril o listi »Sinistra e liberta«, s katero se bodo italijanske levičarske sile predstavile na evropskih volitvah. Debora Serracchiani: »Investirati moramo v izobraževanje novega vodilnega kadra« »Vlagati je treba v izobraževanje novega vodilnega kadra. Mladi bodo morali v prihodnjih letih reševati težka vprašanja, kot so posledice globalizacije, gospodarske krize in onesnaževanja okolja.« V potrebo po vlaganju v nove generacije je prepričana Debora Serracchiani, »vzhajajoča zvezda« Demokratske stranke (DS), ki je včeraj nagovorila množično občinstvo v Kulturnem domu. Ob 39-letni kandidatki za evropske volitve, ki je tudi v Gorici posredovala svežino in bojevitost, po zaslugi katerih se je po državni skupščini stranke znašla pod žarometi, so na včerajšnjem večeru sodelovali poslanec Ales-sandro Maran, občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani in goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch; med večerom sta posegla tudi Alenka Florenin in David Peterin. Cingolani je poudaril potrebo po konkretnih predlogih, ki jih DS v Gorici že snuje na zdravstvenem, kulturnem in izobraževalnem področju. Waltritsch je v slovenščini spomnil, da je DS politična sila, v kateri se najbolje spajajo različni pogledi in narodnosti. »DS ni še uspelo dovolj učinkovito predstavljati družbe enostavno zato, ker je enaka družbi. Veliko smo razpravljali, ob koncu pa nismo našli skupnega in jasnega sporočila. Napočil je čas, da si damo enotno politično linijo in začnemo govoriti o vsebinah,« je povedala Serracchianijeva, ki je prepričana, da se bo DS zares »rodila« po junijskih volitvah. Alessandro Maran in Debora Serracchiani bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. aprila 2009 15 kronika - Hrvaški policisti na ulici prepoznali 33-letnega Matjaža Trampuža V Zagrebu prijeli dvakrat pobeglega Slovenca Leta 2005je zbežal iz goriškega zapora, leta 2008 pa iz novogoriškega Hrvaška policija bo slovenskim kolegom izročila slovenskega državljana Matjaža Trampuža iz Kostanjevice na Krasu, ki ga je prijela v torek v Zagrebu, potem ko je konec aprila lani pobegnil iz solkanskega zapora, kjer je bil zaprt zaradi suma tatvine. 33-letni Trampuž je stari znanec goriške policije, saj mu je leta 2005 uspelo pobegniti tudi iz zapora v ulici Barzellini. Ubežnika sta na ulici prepoznala zagrebška policista, ki sta zahtevala, naj jima pokaže osebne dokumente. Ko je pokazal potni list, sta ugotovila, da gre za pobeglega zapornika, ki ga iščejo tudi v Sloveniji, so povedali na zagrebški policiji. Kot so dodali, je slovenski državljan poskušal pobegniti, ko so ga policisti nameravali vkleniti. V prerivanju s policisti je udaril z glavo v vzvratno ogledalo policijskega vozila, potem pa ga je policistom uspelo vkle-niti. Zaradi poškodb so ga odpeljali v zagrebški klinični center, kjer so ugotovili, da ima zlomljen nos, je še sporočila policija. Dodali so, da ga Slovenija išče zaradi suma velike tatvine. Matjaž Trampuž je lani pobegnil iz solkanskega zapora skupaj s Pavlom Nininom iz Rožne Doline , ki so ga ujeli lani v Franciji. Pred štirimi leti je bil Trampuž zaprt v goriškem zaporu zaradi tihotapljenja ljudi čez državno mejo. 19. septembra 2005 je pomagal prekoračiti mejo dvema bosanskima državljanoma, ki sta ga plačala s 1.600 evri. Mejo so prečkali po stezi v bližini mi-renskega prehoda. Zalotila jih je goriška obmejna policija, medtem ko je Trampuž s pajdašem v avtu znamke fiat uno prevažal v Italiji nezaželena prišleka. Trampuža so aretirali, Bosanca pa izgnali iz države. Za pomoč pri nezakonitem prečkanju meje je Slovenca goriško sodišče maja lani obsodilo na dve leti in osem mesecev zapora ter na denarno kazen 20 tisoč evrov. Trampuž kazni ni prestal, saj je oktobra 2005 pobegnil iz goriške kaznilnice. Takrat si je z žlico in s pomočjo še dveh so-obsojencev izdolbel rov za omaro v celici, ki jih je popeljal na svobodo. Trampuža so januarja 2006 na enem izmed parkirišč sredi Nove Gorice prijeli novogoriški kriminalisti, dva meseca kasneje pa so dobili še enega od dveh pobeglih sojetnikov. Takrat so italijanski sodni organi okrožnemu sodišču v Novi Gorici poslali dokumentacijo za izročitev slovenskega mladeniča, izven-razpravni senat novogoriškega sodišča pa je zahtevo zavrnil. Presodil je namreč, da bi bila izročitev v nasprotju z določilom 47. člena ustave, ki določa, da državljana republike Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi, razen če taka obveznost ne izhaja iz mednarodne pogodbe. Novogoriška sodnica je Trampužu odredila le obvezno javljanje zaradi suma, da je storil več kaznivih dejanj. Tri mesece kasneje je bil Trampuž že ponovno za rešetkami. Konec leta so ga izpustili, 12. aprila 2008 pa so ga izsledili na šempetrski obvoznici. Iskali so ga zaradi suma vpletenosti v vlom v poslovni objekt v središču Šempetra. Tedaj so neznanci ponoči vlomili v pisarne treh podjetij ter odnesli enajst računalniških ekranov, tri pre- nosne računalnike, mobilni telefon, dve radijski postaji in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti deset tisoč evrov. Policisti so ugotovili, da so bili v vlome vpleteni štirje moški, stari od 19 do 24 let, kasneje pa so zbrali še dokaze, da je bil na delu tudi Trampuž. Sodnica je zanj odredila pripor, iz zapora pa je pobegnil na svoj 32. rojstni dan ob koncu aprila. S 36-letnim Pavlom Nininom, ki je že bil obsojen na dve leti in dva meseca zapora zaradi prodaje mamil, sta pobegnila skozi okno solkanske kaznilnice tako, da sta najprej odstranila del opečnatega zidu, izpulila prvo okensko rešetko in ukrivila še palici druge rešetke. Pri-pornika sta iz novogoriškega zapora ušla ob pol drugi uri ponoči, šele ob 6. uri pa je njun pobeg opazil paznik. Preiskava je pokazala, da so nadzorne kamere dogodek zaznale, ker pa niso omogočale zvočnega opozorila, niso bile učinkovite. Oba naj bi se nekaj časa skrivala v Franciji, kjer so Ninina nato ujeli, pred nekaj dnevi pa je v Zagrebu ista usoda doletela tudi Trampuža. Namestnik predstavnika za stike z javnostjo na novogoriški policijski upravi Simon Justin je včeraj povedal, da Trampu-ža Hrvaška Sloveniji ta teden predvidoma še ne bo predala. štandrež Proti dvema novima antenama Po rajonskem svetu za Pevmo, Štmaver in Oslavje je v sredo odobrila varianto občinskemu načrtu za mobilno telefonijo tudi štandre-ška konzulta. Predsednik Marjan Brescia je vendar podčrtal, da rajonski svet odločno nasprotuje delu dokumenta, ki predvideva namestitev dveh novih anten v bližini osnovne šole in vrtca ter med ulico San Michele in ulico Pola. »Družbe mobilne telefonije imajo na našem območju že tri antene, katerim gre prišteti še dve, ki mejita na Štandrež. Nov občinski načrt bi omogočal namestitev dodatnih štirih anten. Prva sicer že stoji med ulicama sv. Mihaela in ulico Gregorčič, drugo pa bi postavili na območje tovornega postajališča. Tema ne nasprotujemo, ne bomo pa dovolili, da postavijo anteno v samo središče vasi, kjer sta šola in vrtec, ter na območje med ulico San Michele in ulico Pola. Namesto slednje smo predlagali, naj namestijo oddajnik na drogove za razsvetljavo nogometnega igrišča v Štan-drežu,« je zaključil Brescia. gorica-nova gorica - Poulični tek 140 šolarjev z obeh strani meje Na trgu »armada« mladih tekačev Nastopili so tudi učenci slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol iz Gorice, Doberdoba in Štandreža - Martin Novak iz šole Trinko dosegel najboljši čas Na skupnem trgu Gorice in Nove Gorice se je včeraj zbralo 140 učencev osnovnih in nižjih srednjih šol z obeh strani meje. Udeležili so se osme izvedbe pouličnega teka »Mala Vivi-citta«, ki ga že tradicionalno prireja zveza UISP v sodelovanju z ZSŠDI-jem in z Javnim zavodom za šport iz Nove Gorice. Goriško so predstavljale nižja srednja šola Ivan Trinko, nižja srednja šola Doberdob, nižja srednja šola Gra-ziadio Isaia Ascoli in osnovna šola Fran Erjavec iz Štandreža. Skupno je slovenske šole v Italiji predstavljalo 53 otrok. Z novogoriške strani so prišli učenci osnovnih šol Solkan, Šempeter, Kanal in Deskle. Tekmovanje je predvidevalo tek na razdalji 1.000 metrov. Vsi udeleženci so že pred tekmovanjem prejeli spominsko majico in malico. Tekmovalce so nato organizatorji razdelili na pet starostnih skupin: 1999 in 1998, 1997, 1996, 1995, 1994. V vseh petih kategorijah so tekmovala dekleta in fantje, ob koncu pa je bilo kar deset zmagovalcev. V kategoriji 1999-1998 je pri fantih zmagal Martin Fajdiga iz Doberdoba (čas 4.06.87), pri dekletih pa Giu-lia Marassi iz Štandreža ( 4.25.12); v kategoriji 1997 sta se uveljavila Blaž Mrak iz Kanala (3.35.79) in Tadeja Jug iz Kanala (4.07.92), v kategoriji 1996 pa Klemen Ci-jan iz Šempetra (3.36.29) in Kim Bratkič iz Solkana (4.06.69); v kategoriji 1995 sta bila najboljša Martin Novak iz šole Trin-ko (3.13.04), ki je dosegel tudi najboljši absolutni čas, in Diana Junčaj iz Šempetra (3.57.81); v kategoriji 1994 sta zmagala Žiga Jarc iz Šempetra (3.17.47) in Ana Rejc iz Šempetra (4.03.87). Za goriške slovenske šole so se odlično uvrstili tudi Gregor Braini (Štandrež - 2. v kat. 1998/99), Marko Donda (Štandrež - 3. v kat. 1998/99), Majkol Tomasini (Doberdob - 2. v kat. 1998/99), Alessia Zavadlav (Štandrež - 3. v kat. 1998/99), Ilaria Bresciani (Doberdob - 2. v kat. 1997), Eva Battistel (Doberdob - 2. v kat. 1996) in Alice Pecorari (Trinko - 4. v kat. 1995). Med šolami je prvo mesto z najvišjo udeležbo kar 43 učencev zasedla šola iz Šempetra pri Gorici. Pred startom (levo); med tekom (desno) bumbaca Teku je sledilo nagrajevanje; najboljši so prejeli pokale in razne priložnostne nagrade, kot so kape, kemični svinčniki in majice. Ob zaključku športnega do- godka sta se prisotnim na prizorišču prireditve pridružila goriški občinski odbornik Stefano Ceretta in pokrajinska od-bornica za šport Sara Vito. (it) Sonnenvverk solarne tehnologije obnovitve enei^g:|e Ob dnevu odprtih vrat ISES Italija vabimo na ogled delujoče solarne naprave v Zavodu Svete družine v Gorici, Sobota* 18. aprila* od 10.00 do 17*00, v Ulici don Bosco 66. Ulic« Marin 23. 34070 Koprivno (GORICA) fcd,OOJ9O40l 881045 ■ ■^wwr»nrH:nwflrit,h 16 Nedelja, 19. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Reševanje zdravih delov Mipa vse bolj težavno Banke upnice niso podprle ustanovitve nove družbe Po začetku stečajnih postopkov znotraj Mipa so ocenile, da bi bila tveganja za zagon podjetja previsoka Banke upnice so, kot poudarjajo v včerajšnjem sporočilu za javnost, ves čas svojega delovanja aktivno iskale rešitev za nadaljevanje proizvodnje uveljavljenih Mipovih blagovnih znamk, da bi tako lahko ohranili delovna mesta. V zadnjih letih so od vodstva in lastnikov Mipa med drugim zahtevale dokapitalizacijo, intenzivno iskanje strateškega partnerja, predvsem pa konsolidacijo organizacije skupine Mip. Kljub temu so se lastniki in vodstvo po navedbah bank namesto zahtevane dokapitalizacije in konsolidacije skupine raje zatekali k dodatnemu zadolževanju. Banke upnice ob tem poudarjajo, da so si kljub vsemu prizadevale omogočiti nadaljevanje proizvodnje v okviru skupine Mip, vendar to zaradi nepreglednosti poslovanja, navzkrižnih lastništev in interesov, navzkrižnih potencialnih obveznosti ter neobičajnih nabavnih in prodajnih poti ni bilo mogoče, po navedbah bank pa so se pojavljale tudi dileme glede njihovih obveznosti na osnovi prevzemne zakonodaje. Prav zaradi tega nekatere izmed sodelujočih bank razmišljajo celo o sprožitvi ustreznih pravnih postopkov. Konzorcij bank je v nadaljevanju iskal tudi možnosti v smeri ustanovitve novega podjetja, ki bi prevzelo zdrava jedra programov znotraj Mipa, vključno z delovnimi mesti, poleg tega pa bi najelo tudi potrebne nepremičnine, opremo in blagovne znamke. Kot navajajo banke, so v sodelovanju z neodvisnimi zunanjimi strokovnjaki iz mesno predelovalne industrije celo pripravili poslovni načrt. A stečajni postopki, ki so bili uvedeni v skupini Mip, so pomembno povečali tveganje pri ustanovitvi nove družbe, menijo banke. Ocena ekonomske upravičeno- Mipova mesnica foto t.b. sti po spremenjenih okoliščinah je pokazala, da bi bila tveganja za zagon podjetja zelo visoka in ne bi opravičevala zagotovitve visokih finančnih sredstev, ki bi jih novo podjetje potrebovalo. Neformalni konzorcij bank se je tako odločil, da projekta ustanovitve nove družbe ne more podpreti. Do obnašanja bank v zadevi Mip je še posebej kritičen predstavnik delavcev v nekdanjem nadzornem svetu Mipa in predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Srečko Čater, ki meni, da je »končni razplet nepotreben, zlasti zato, ker je država že izrazila pripravljenost, da z 12 milijoni evrov podpre nadaljevanje proizvodnje v Mipu, a le v primeru, če bi kon- zorcij bank naredil to, kar je napovedoval, tj. spremenil svoje terjatve v lastniške deleže. A temu ni bilo tako in interesi bančnega konzorcija so nas pripeljali do dogodkov, ki smo jim danes priča.« Čater zgodbo ponazori zelo slikovito: »Ko so Vol-ki pobrali vse, kar so lahko od bank pobrali, so te iskale drugega, ki bi bil pripravljen z njihovo pomočjo nadaljevati to aktivnost. Prepričan sem, da banke namerno povzročajo težave pri poslovanju Mipa, tako preko Elektra kot drugih poslovnih partnerjev - in na ta način znižujejo vrednost Mipa ter neposredno omogočajo, da nekdo za zelo majhne denarje to družbo tudi kupi. Upam, da bo vlada, ki je delavcem Mipa obljubila pomoč, dovolj močna, da bo prekinila to umazano igro, ki jo danes banke v slovenskem prostoru vodijo.« Kaj bo torej z Mipom, kdo bi ga lahko kupil? »Zagotovo ne bo prišlo do odkupa s strani enega človeka ali skupine, gre enostavno za razbitje premoženja in odprodajo po delih,« je mnenja Čater, ki pravi tudi, da ne bi bilo nič nenavadnega in čudnega, če bi Mip prišel v tuje roke: »Banke nimajo srca, nimajo duše, bankirji so brez morale, zato je kakršnokoli pričakovanje o ohranitvi nacionalnega interesa s strani bank, ki so pod upravo države, iluzija in prepričan sem, da bodo banke Mip prodale tistemu, ki jim bo pokazal večjo količino denarja,« s hudimi na račun slovenskih bank ne skopari Čater. (tb) nova gorica Peli bodo še naprej V delniški družbi Salonit Anhovo so se tudi letos, že peto leto zapored, odločili, da finančno podprejo revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Gre za pokritje stroškovno in organizacijsko zahtevnih tekmovanj in revij, ki so se začele 24. marca, potekale pa bodo do 24. aprila. »Za nas je to majhen zalogaj, za pevce pa verjetno dovolj velik. Če se ne bi našli podporniki, kot smo mi, potem je v nevarnosti tudi revija odraslih pevskih zborov Primorska poje,« pravi Jože Funda, predsednik uprave Salonita iz Anhovega, ki je včeraj sodelovanje in pomoč s podpisom pogodbe obljubil Rudiju Šimacu, predsedniku Zveze pevskih zborov Primorske, ki ob tem ni mogel skrivati zadovoljstva, da se v teh kriznih časih še najdejo pokrovitelji za dejavnost, ki je za ohranitev slovenskega naroda izredno pomembna: »Mi tega narodno pomembnega vprašanja ne moremo prepustiti usodi in tržnim zakonitostim. Tu ne gre le za razumsko vprašanje, gre za srce; kajti namesto nas tega ne bo počel nihče; nihče ne bo v Evropi pel slovenskih pesmi, če jih ne bomo mi.« Na petnajstih območnih revijah nastopajo otroški zbori vrtcev in osnovnih šol ter mladinski zbori osnovnih in srednjih šol iz celotne Primorske, kot gosti pa nastopajo tudi zbori iz zamejstva. V 112-ih pevskih sestavih se na odrih od Posočja do Obale v mesecu dni predstavi 3.600 mladih pevcev. 800 se jih v dveh večerih, včeraj in danes ob 18. uri, predstavlja v Kulturnem domu v Novi Gorici. gorica - Profesor Bojan Pavletič predstavil svojo zadnjo knjigo Vrhovi in kleni Primorci Med večerom spregovorili o osebnostih, ki odhajajo iz skupinske zavesti, a so pustile za sabo pomemben pečat gorica Prispevki za žrtve potresa Koordinacija je nujno potrebna pri nudenju učinkovite pomoči žrtvam potresa v Abrucih. Zato je Furlanija-Julijska krajina v prejšnjih dneh zaprosila vse predsednike pokrajin in župane, naj skupaj z deželo sodelujejo pri organizaciji solidarnostnih akcij. Tudi goriški občini in pokrajini je dežela posredovala naslov tekočega računa, ki ga lahko občani in ustanove uporabijo za namenjanje prostovoljnih prispevkov potresencem. Na voljo je račun na banki Unicredit v ulici Silvio Pellico v Trstu. Naslov nakazila naj bo »Tesoreria del Fondo regionale per la Protezione civile - PRO SISMA ABRUZZO«. Koda IBAN je IT/50/Z/02008/02241/000003120964. V Tumovi sobi goriškega KB Centra je v sredo prof. Bojan Pavletič iz Trsta poldrugo uro zadržal v zanimivem pogovoru udeležence in udeleženke, ki so iz žive besede želeli zvedeti za vsebino njegove zadnje knjige Vrhovi v megli. Po predstavitvi v imenu SPDG in Knjižnice Damir Feigel, ki jo je oblikoval prof. Aldo Rupel, ker mu je avtor bil v dijaških letih in tudi kasneje za mentorja na področju gibalne vzgoje, športa in organiziranja velikih športnih prireditev, je sledilo prikazovanje likov nekaterih najbolj klenih osebnosti naše Del udeležencev srečanja (desno); prof. Bojan Pavletič (spodaj) bumbaca skupnosti v prejšnjem stoletju. Gre za osebe, ki so že odšle ali pravkar odhajajo iz skupinske zavesti, a so med obema vojnama, med drugo svetovno vojno in tudi po njej dajale povsem določen pečat Slovencem, ki so po rapalskem dogovoru prišli pod - formalno vzeto -Kraljevino Italijo, dejansko pa pod fašizem in po osvoboditvi pod Zavezniško vojaško upravo in Republiko Italijo. Poleg izostritve Jelinčičevega, Sar-dočevega, Kavsovega, Rudolfovega, Dol-harjevega in Mašerovega lika je pisec posredoval zgodovinsko manj vpeto gledanje na vzroke in posledice, na silnice in opravljene izbire ter izluščil kar nekaj osebno značajskih potez naštetih osebnosti. Ne dogaja se pogosto, a tokrat je odziv prisotnih bil živahen in spontan v obliki vprašanj dopolnil in tudi osebnih spominov. Uvodničar je prisotne še opozoril na zadnji zapis v knjigi in sicer na ključ, ki ga pisec ponuja Primorcem za doživljanje in upoštevanje Nanosa kot simbolne gore. Srečanje se je zaključilo z gorniško zgodovinsko Tigrovsko zasnovano pobudo, ki naj bi se uresničila jeseni ob začetku šolskega pouka. (a.r.) števerjan - Slovo od domačina Zadnji pozdrav Ferdinandu Komjancu Velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev se je v sredo poslovila od Ferdinanda Komjanca, ki je pred dnevi umrl na svojen domu v Števerjanu. Tistemu predelu Števerjana, kjer je živel prej z družino, po smrti žene pred letom dni pa sam, domačini pravijo Gabrski konec. Iz hiše Kom-jančevih se razprostira eden najlepših pogledov na celotno goriško kotlino. Ker je Ferdinand Komjanc umrl doma, je pogreb krenil v števerjansko cerkev iz pokojnikove hiše, kjer je domači župnik Anton Lazar daroval pogrebni obred. Na domačem dvorišču so se od pokojnika s priložnostno pesmijo poslovili bivši pevci moškega pevskega zbora Oton Župančič iz Štandreža. Štan-drežki zbor je Ferdinandu v slovo zapel tudi pred cerkvijo v Števerjanu, medtem ko mu je pri verskem obredu izkazal spoštovanje števerjanski cerkveni zbor. Med obredom je župnik orisal življenjsko pot priljubljenega Ferdinanda oz. prijatelja Nandeta, kot so ga imenovali Števerjanci. Pokojnik je bil rojen 10. aprila 1930 očetu Francu in mami Emiliji v revni družini v Števerjanu. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi in že kot otrok okusil po-tujčevalno politiko fašističnega režima in njegovih nasilnih metod. Ker je bil še premlad, ni bil v partizanih, kot zaveden fant pa je gibanju pomagal s terenskim in obveščevalnim delovanjem. Duh odporništva in vrednote narodnoosvobodilnega boja pa so se trdno ukoreninile v Nandedotovo podzavest in jih je ohranil tudi po vojni ter jih prenesel na svoje otroke in vnuke. Mlad, še ne dvajsetletni mladenič, je stopil v zakon z domačinko Almo - Danico Terpin. Takoj po poroki je bil odpoklican na služenje vojaškega roka v italijansko vojsko. V tem času se je zakoncema rodila hčerka Cvetana. Devet let kasneje se jima je rodila še dru-gorojenka Lučka. Ob povratku iz vojske je Ferdinand z veliko težavo preživljal družino, saj ni takoj dobil stalne zaposlitve. V šestdesetih letih se je najprej zaposlil v opekarni v Ločniku, Ferdinand Komjanc kasneje pa je do upokojitve delal v podgorski tekstilni tovarni. Ferdinand je imel rad družbo. Že kot mlad se je aktivno vključil v vaško dogajanje. V mladih letih je bil pri-trkovalec. To veselje, ki velja za posebnost slovenskega naroda, je podedoval po očetu Francu. Od ustanovitve dalje je bil aktiven član kulturnega društva Briški grič. Pel je v moškem pevskem zboru, veliko let je bil tudi član društvenega odbora. Nekaj let je bil tudi predsednik tega števerjanskega društva. Vseskozi se je zanimal za upravno in družbeno-politično dogajanje v vasi, tako da je večkrat kandidiral na listah Občinske enotnosti. Politika in pravice delavcev so bili argumenti, ki so mu bili vedno pri srcu in za katere se je močno zavzemal. Iz aktivnega vaškega dogajanja se je umaknil potem, ko se mu je zdravstveno stanje pričelo pešati. V glavnem se je posvetil negi bolne žene Danice, ki je umrla pred letom dni. Z zadovoljstvom in ponosom pa je ves čas spremljal odraščanje širše družine, še posebej, ko je pred šestimi leti postal pra-ded. Hčerki, pa tudi vnukinji in pravnuki-nje so bile zelo navezane na nonota Nan-deta in ga bodo bržčas zelo pogrešale. Pogrešali ga bodo tudi vaščani in vsi tisti, ki so ga poznali, saj je pokojni Ferdinand veljal za poštenega in razgledanega vaščana, ki je bil vedno pripravljen z vsakomer izmenjati prijazno besedo. Sožaljem družini se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika, saj je bil Primorski dnevnik vedno prisoten v družini Ferdinanda Komjanca. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. aprila 2009 17 nova gorica - V centru Mostovna Ker ni dovoljenja, kar na dvorišču Drevi koncert skupine Elvis Jackson Vršilec dolžnosti načelnika oddelka za družbene dejavnosti na mestni občini Nova Gorica Vladimir Peruničič je ponovno zatrdil, da se na mestni občini na vso moč trudijo, da bi uporabno dovoljenje za Mostovno dobili čim prej. »40 tisoč evrov za potrebno dokumentacijo imamo zagotovljenih, če to ne bo dovolj, bomo zagotovili dodatna sredstva,« je povedal Peruničič in strasti skušal pomiriti z besedami: »Ne držimo fige v žepu, življenje in avtonomija Mostovne sta nam pomembna.« Da so Mostovno že obiskali geodeti, je potrdil direktor Zavoda Masovna Edvin Poz-derovič: »Zadeva se je premaknila, sicer pa z mestne občine še nisem dobil nobene informacije.« Uporabno dovoljenje je potrebno za stavbo Mostovne, zunanje površine pa lahko v tem novogoriškem kulturnem centru nemoteno uporabljajo za izvedbo prireditev na prostem. Za organizacijo teh Mostovni občina izda le začasna dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na prostem. Pozderovič dodaja, da so se zdaj, ko glavni objekt miruje, posvetili urejanju zunanjih površin, t.i. Letnega vrta. Na njem se bo namreč veliko dogajalo v prihajajočih dneh, saj se konec meseca obeta že tradicionalna prireditev Kluba goriških študentov in dijakov Mesto mladih. Kot uvod v pestro pomladno in poletno dogajanje pa se bo že drevi ob 20. uri na Mostovni zgodil težko pričakovani nastop primorske skupine Elvis Jackson, ki se vrača z uspešne koncertne turneje po Hrvaški, Madžarski, Srbiji, Romuniji, Bolgariji, Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Leta 1997 ustanovljen bend je v zadnjih letih postal uveljavljena blagovna znamka, ne le doma, temveč tudi v Evropi, saj osvaja s svojevrstno glasbo, ki jo zaznamujejo ska, punk, rock, metal, hard core in reggae vplivi. Na Mostovni bo ta primorska štiričlanska zasedba predstavila svoj nov projekt, album Against the gravity. Kot predskupina bodo nastopili punkrockovci Multiball. (tb) nova gorica Poklon nekdanjemu profesorju Nekdanji in zdajšnji dijaki novogoriške gimnazije so se v torek poklonili nekdanjemu profesorju umetnostne zgodovine in velikemu organistu Hubertu Bergantu ob deseti obletnici njegove smrti. Vodilnega slovenskega pedagoga in virtuoza na orglah, ki je doma in v tujini sam in v različnih komornih zasedbah nastopil na več kot 100 koncertih, je ravnatelj Gimnazije Nova Gorica Bojan Bratina v uvodnih besedah označil kot mojstra, iz katerega orgelske šole so izšli mnogi priznani slovenski organisti, kot profesorja, ki je svoje učence naučil aktivnega in ustvarjalnega odnosa do umetnosti in življenja, in kot vzornika številnim generacijam. V Kamniku leta 1934 rojeni Ber-gant se je na novogoriški gimnaziji zaposlil kot profesor umetnosti leta 1964, vodil je šolski pevski zbor in bil tudi ravnatelj glasbene šole. Na gimnazijo se je kot profesor umetnosti vrnil še enkrat v osemdesetih letih. Izvedel je vsa Bachova orgelska dela in leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada. Umrl je 19. januarja 1999 v Šempetru pri Gorici. (tb) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di- sastro a Hollywood«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Du- plicity«. Razstave ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 »Ona+On - Recepti za dober zakon?«. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da za odpadlo predstavo »The Sister« bodo tisti, ki so predčasno kupili vstopnice, prejeli povračilo do 18. aprila pri blagajni gledališča od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 0481-33090). Predstavo bo nadomestil jazz in gospel koncert vokalne skupine Take 6, ki bo v torek, 12. maja, ob 20.45. U Kino FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphi-ti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih in eksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine 75 Mitja Juren, Silvan Pit-toli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Odprtje razstave bo v torek, 21. aprila, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju 6 v Števerjanu; na ogled bo do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.sku-pina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi - prostor in čas; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Che - LArgentino«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Ko je zastalo moje srce« (mesec francoskega filma). ~M Koncerti ČETRTI NATEČAJ CERKVENEGA ZBOROVSKEGA PETJA BOGOMIR ŠPACAPAN bo v organizaciji prosvetnega društva Podgora in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica potekal v nedeljo, 19. aprila, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Podgori. Nastopili bodo cerkveni mešani mladinski pev- ski zbor Stanko Premrl (Podnanos), mešani mladinski pevski zbor Ignis (Postojna), mešani pevski zbori Sv. Jernej (Opčine), župnijski mešani pevski zbor Šempeter pri Novi Gorici, mešani pevski zbor Jazbine- Pleši-vo in mešani pevski zbor župnije Cerknica. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja, v sodelovanju z ZSKP in s prispevkom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v štmavrski cerkvi slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štma-ver z naslovom S pesmijo skozi cerkveno leto. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 21. aprila ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Faganel. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko po poteh Ivana Cankarja (z vodenim ogledom spominske hiše in lahkim pohodom po pisateljevi poti). Po kosilu bo sledil obisk Predjamskega gradu. Obvezne prijave do zasedbe samo enega avtobusa sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Saverij R. (0481390688), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij in Turistično društvo Cerje-Opa-tje Selo prirejata nočni pohod Gabr-je-Cerje-Gabrje v soboto, 18. aprila, s startom ob 20. uri. Zbirališče bo ob 19.30 pred društvenim sedežem v Ga-brjah, start bo z gabrskega trga, na Cerju bo postanek z okrepčilom; triurni pohod se bo zaključil na društvenem sedežu v Gabrjah. Udeleženci morajo biti opremljeni z žepno svetilko in pohodniško obutvijo; prireditelji odklanjajo odgovornost za katero koli nezgodo ali škodo. Pohod bo potekal pod pokroviteljstvom občin Sovodnje ob Soči in Miren-Kostanje-vica. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v nedeljo, 19. aprila, v okviru Kekčeve poti kolesarjenje po gradeški laguni. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču sejmišča v ulici della Barca; informacije na tel. 328-8292397 (Robert Tabaj) in tel. 333-1581015 (Dino Paulin) v večernih urah. STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 18. junija. Cena znaša 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje (po možnosti do 30. aprila) na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfo-lja). □ Obvestila OBČINA DOBERDOB prireja 25. aprila ob 10. uri mašo za padle NOB v cerkvi v Doberdobu, polaganje vencev na spomenike padlim ob 11.15 v Jamljah, ob 11.30 na Palkišču in ob 11.45 na Poljanah, ob 12. uri osrednjo slovesnost ob spomeniku padlim v Doberdobu; govornik bo podpredsednik Zveze borcev goriškega območja Štefan Cigoj, sodelovali bodo godba na pihala Kras, ženska vokalna skupina Jezero, kulturno društvo Kremenjak in kulturno društvo Kras Dol-Poljane. OBČINA SOVODNJE IN SOVODENJ-SKA SEKCIJA CIVILNE ZAŠČITE vabita v soboto, 18. aprila, ob 10.30 na slovesno odprtje sedeža civilne zaščite na Vrhu (Brežiči 32) in predajo namenu novega vozila. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ulica danes, 17. aprila, med 16. in 17. uro. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu ustvarjalno delavnico z naslovom Čarobna knjiga v soboto, 18. aprila. Dejavnost je namenjena otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekala od 9.30 do 12. ure. Nujen je predhoden vpis; informacije na tel. 333-4056800 ali in-forogos@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKO- JENCEV za Goriško prireja degusta-cijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481882024) in Saverij R. (tel. 0481390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Pod-gori. IRISACQUA obvešča, da je v teku nameščanje novih števcev za vodo. Uporabniki bodo obveščeni 48 ur pred zamenjavo, ki je brezplačna. Med zamenjavo števca bo za nekaj časa zmanjkala voda; informacije na tel. 800993131. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 3397484533) in Demitriju (tel. 3398667252). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABI02008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINSKA ENOTNOST iz občine So-vodnje ob Soči vabi člane in prijatelje na plenarno sejo, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu društva Vipava na Peči. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. POHOD »POŽIVIMO MESTI - VIVI-CITTA' 2009« bo sočasno potekal v 60 evropskih in svetovnih mestih v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 s startom in ciljem na trgu pred železniško postajo v Novi Gorici. Tekmovalna proga skozi obe mesti bo dolga 12 km, ne-tekmovalna proga (6 ali 12 km) bo potekala od Nove Gorice skozi Panovec do Gorice in spet v Novo Gorico; informacije pri ZSŠDI (tel. 0481-33029). RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v nedeljo, 19. aprila, ob 8. uri v jezeru Fipsas v Romansu drugo društveno tekmo v lovu na postrv; prijave in informacije na tel. 0481-882038 (Fran-cet) in 0481-882134 (Rubijski grad). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. KK ŠILEC IN ŠD PARTIZAN prirejata 14. prijateljski spust po Vipavi v nedeljo, 19. aprila. Start bo ob 11. uri v Renčah, vpisovanje bo potekalo med 9.30 in 10.30. Za večje skupine je za-željeno predhodno vpisovanje na naslov elektronske pošte gorica@zssdi.it. Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE bo v Rupi 25. in 26. aprila ter 1. maja. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). MODRA'S GALERIJA KD JEZERO iz Doberdoba in krajevna sekcija VZPI-ANPI prirejata v sredo, 22. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige »Foibe - Revisionismo di Stato e amnesia della re-pubblica«. Prisotna bosta zgodovinar Sandi Volk in raziskovalka Alessandra Kersevan. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 17.30 predstavitev publikacije o re-mizi goriškega tramvaja, ki sta jo uredili Liubina Debeni in Maddalena Malni Pascoletti. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI v Rupi bo obeležilo 20-letnico odkritja spomenika padlim za svobodo. Nastopili bodo otroški pevski zbor Ru-pa-Peč, mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Spominska slovesnost bo 24. aprila ob 20.30 pred spomenikom, slavnostni govornik bo Aldo Rupel. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič bo letos potekal ob sedežu domačega kulturnega društva na prireditvenem prostoru na Bukovju. V soboto, 2. maja, ob 21. uri bo nastopila balkanska skupina Ko-čani orkestar iz Makedonije. Kulturni program bo dopolnilo tradicionalno prvomajsko slavje ter športno-re-kreakcijsko obarvana pobuda Spoznavajmo Brda v nedeljo, 3. maja, in po lanskem uspehu še rally z avtomobili po Brdih. SKRD JEZERO IZ DOBERDOBA prireja v soboto, 18. aprila, kulturni večer z naslovom Popotnik in pisatelj Dušan Jelinčič. Srečanje s pisateljem, ki poteka ob madnarodnem dnevu knjige, bodo obogatele diapozitive Južne Amerike in Karakoruma. Poleg tega bo na ogled razstava fotografij na temo Potovanja mlade goriške umetnice Erike Buzin. Večer bo v Modra's dvorani z začetkom ob 20.30 in povezovala ga bo Luisa Gergolet. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri Giovanna Simo-netti predstavila svojo knjigo »La prima notte di nozze«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je v teku do 18. aprila 26. natečaj Alfredo in Vanda Marco-sig za mlade violiniste in violončeli-ste. V soboto, 18. aprila, ob 18.30, bo koncert nagrajenih glasbenikov. VZPI-ANPI VRH in KD Danica vabita na proslavo ob 35-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Vrhu v soboto, 25. aprila, ob 11.15. Nastopajo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela. Slavnostna govornika bosta Ivan Ci-bic in Stojan Spetič. ZSKD vabi na prireditev Naj otroci... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo! v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbor KD Sovodnje, mladinska plesna skupina KD Kre-menjak iz Jamelj, otroška gledališka skupina KD Paglavec iz Podgore, otroška gledališka skupina KD Skala iz Gabrij, mladinska dramska skupina KD Sovodnje, otroška gledališka skupina KD Danica z Vrha; gostje prireditve, ki bo trajala eno uro in petnajst minut, bodo gojenci plesnega centra Terpsihora iz Šempetra. 0 Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V FARI: 14.15, Luigia Villotta vd. Furlan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 14.00, Mirko Sobani (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Rina Orzan vd. Visintin (iz Trsta) v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Aldo Sgubin (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališču. Petek, 17. aprila 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Amleto« / Nastopata Stalni gledališči iz Palerma in Catanie. Igrajo: Luca Lazzareschi, Nel-lo Mascia, Galatea Ranzi, Luciano Roman, Franco Barbero, Sergio Basile, Giancarlo Condè, Eva Drammis, Paolo Musio in Simone Toni. Režija: Pietro Carriglio; Urnik: še jutri, 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 16.00. La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: danes, 17. in jutri, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. ob 16.30, od srede, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Marco Travaglio:»Promemoria« / Nastopa Marco Travaglio; režija Ruggero Cara. Urnik: jutri, 18. aprila ob 20.45. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila ob 20.30 / »Ona + On Recepti za dober zakon?«, komedija. _SLOVENIJA_ VRTOJBA Kulturni dom Jutri, 18. aprila ob 20.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovi-ce pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 22., v četrtek, 23. in v petek, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simo-vic: »Čudež v Šarganu«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. in jutri, 18. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 20. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 21. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 17. aprila, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih ple-bejcev po drugi svetovni vojni«. Jutri, 18. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 17. in jutri, 18. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 21., v sredo, 22. ob 19.30, v četrtek, 23. ob 20.00 in v petek, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 17. aprila ob 19.00 in ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Jutri, 18. aprila ob 20.00 / Miha Maz-zini: »Let v Rim«. V ponedeljek, 20. aprila ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 21. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V sredo, 22. aprila ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. V četrtek, 23. aprila ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Cankarjev dom Danes, 17. aprila ob 18.00 Kosovelova dvorana / Kristo Šagor: »Prepovedano za mlajše od 16«, režiser Klemen Mar-kovčič. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Štihova dvorana / Heiner Müller »Machbeth«, režiser Ivica Buljan. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.00 Klub CD / Juan Rulfo: »Talpa«. Priredba, prevod in interpretacija: Alenka Bole Vrabec. V četrtek, 23. in v soboto, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. Šentjakobsko gledališče Danes, 17. aprila ob 19. 30 / A. Nico-laj: » Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 20. aprila ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V sredo, 22. aprila ob 19.00 / »Guerra - Propad Evrope« (plesno - gledališka predstava). V četrtek, 23. aprila ob 19.30 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V petek, 24. aprila ob 17.00 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 17. aprila ob 20.30 / A. Solbia-ti: »Il carro e i canti« / Opera, prvi del. Režija Ignazio Garcia. Drugi del balet - BB & BB. Maggiodanza del Maggio Musicale Fiorentino. Dirigent: Vladimir Derevianko. Urnik: jutri, 18. ob 17.00, v nedeljo, 19. ob 16.00, v torek, 21. ob 20.30, v sredo, 22. in v četrtek, 23. ob 20.30 in v petek, 24. aprila ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Še danes, 17. aprila: Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente. PRIREDITVE Jutri, 18. aprila ob 18.30: Podelitev nagrad in koncert nagrajencev. V torek, 21. aprila, ob 20.30 / V okviru festivala "Snovanja" bo nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Faganel. V sredo, 22. aprila ob 20.30 / »Občni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG)«. Terzo teatro Jutri, 18. aprila ob 20.30 / »L'anatra all'arancia«. Nastopa gledališka skupina Teatro la Bugia Fano iz Apulije. ŠTMAVER V cerkvi Jutri, 18. aprila, ob 20.30 / KD Sabo-tin prireja slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. aprila, ob 20.45 / Nastopata: Nicola Benedetti - violina in Vladimir Gladkov - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 18. aprila ob 19.30 / »Pomladni koncert:«. Nastopata: Kraška pihalna godba Sežana in Orkester Logatec. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 17. ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Andrés Cárdenes, solist: Janez Podlešek - violina. Do nedelje, 19. aprila ob 16.00 Velika sprejemna dvorana, Drugo preddverje, Tango kavarna / »Ljubljana Tango festival«. Jutri, 18. aprila ob 20.30 Gallusova dvorana / »Volkswagner» v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in skupine Laibach. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / Gal Gjurin: »Koncert za srce in orkester«. Glasbeni gostje: Vlado Kreslin, Jan Plestenjak, Severa Gju-rin, Elda Viler, Tokac (Dan D), Anžej Dežan, Anika Horvat, Jadranka Juras, Ana Dežman, Jose, harmonikarski tandem Tomaž Rožanec in Miha Debevec, godalni orkester Spontanika ter sprem-jevalna skupina Galeristi. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.30 / »Slovenska filharmonija«, nastopata Mirjam Kalin - Mezzosopran in Gottlieb Wallisch - klavir. V torek, 21. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester akademije za glasbo v Ljubljani«, dirigent Anton Nanut. V torek, 21. aprila ob 20.00 Kosovelova dvorana / »Ljubezenske pesmi (Love songs)«, nastopa Ana Sokolovic. V torek, 21. aprila ob 20.30 / »Volkov trio feat. Starostin (Rusija)«. Nastopajo: Vladimir Volkov - bas, Slava Kura-šov - kitara, Denis Sladkevič - bobni, Sergej Starostin - klarinet, glas. V sredo, 22. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfomični orkester iz Pekinga«. Dirigent: Tan Lihua, solist: Li Biao - tolkala. V četrtek, 23. aprila ob 19.30 Linhartova dvorana / »Baletni večer s podelitvijo strokovnih nagrad DBUS 2009«. V četrtek, 23. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Impresija«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castririota Skanderberg. Solist: Zoran Markovic - kontrabas. V petek, 24. aprila ob 20.30 Linhartova dvorana / »Firm Sundation, Rok Golob, Big Band RTV Slovenija«. Gosta: Murat & Jose. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 19. aprila ob 17.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). V torek, 21. in v sredo, 22. aprila, ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Židovski muzej Carlo in Vera Wagner: do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik:odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: od danes, 17. aprila (otvoritev ob 19.00), bo na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Odprto vsak dan do 17. maja od 9.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Kulturni dom:od četrtka, 23. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. ŠTEVERJAN Galeriji 75 (na Bukovju 6): Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih inek-sperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giu-seppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Odprtje razstave bo v torek, 21. aprila, ob 20.30, na ogled bo do 3. maja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@sku-pina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. -/ _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: od danes, 17. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava del slikarja Marka Krvine in kiparja Sti-peta Milčiča. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih list avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. SNG: do sobote, 18. aprila bodo na ogled slikarsko risarski izdelki Matjaža Stražarja, Pšene Kovačič in Irene Kazazic. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Mestno gledališče Ljubljana: do 23. aprila bo na ogled razstava »Žarko Petan ob 80-letnici«. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): od torka, 21. aprila (otvoritev ob 17.30), bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stri-povskega romana "La Ghiacciaia". conegliano - ljubljana - Koncerta Dvakrat Simply Red V torek, 19. maja bo skupina nastopila v Areni Zoppas, 24. junija pa v ljubljanski Hali Tivoli Med raznimi vrhunskimi koncerti, ki se bodo kot na tekočem traku vrstili v prihodnjih mesecih, bo v naši bližini dvakrat nastopila tudi skupina Simply Red. Enkrat v Cone-glianu pri Trevisu, drugič pa v Ljubljani. Koncert v Coneglianu, v tamkajšnji Zoppas Areni, bo v torek, 19. maja. V predprodaji so na razpolago vstopnice tako za parter (57,50 €) kot za tribuni in stojišča (po 43,50 €). Več kot mesec dni kasneje pa bo popularna skupina nastopila še v slovenski prestolnici, in sicer 24. junija v Hali Tivoli; seveda tudi v tem primeru sodi koncert v okvir velike svetovne turneje s katero promovirajo svoj zadnji album Greatest Hits. V albumu gre predvsem za predstavitev njihove 25 letne kariere. Za ljubljanski koncert so vstopnice v prodaji po nekoliko bolj ugodni ceni 39 €. Simply Red je angleška glasbena skupina, ki je na glasbeni sceni prisotna že četrt stoletja. V tem obdobju je izšlo kar 10 albumov v skupni nakladi preko 50 milijonov plošč, osvojili so številne glasbene nagrade, zasedli prva mesta glasebenih lestvic in v živo nastopili pred približno 10 milijoni ljudi. Ob 25. obletnici nastanka skupine in ob izidu albuma Greatest Hits so se člani vrhunske zasedbe odločili, da obletnico proslavijo s svetovno turnejo, ki se je začela že meseca februarja z nastopom v živo na oddaljenem Tajskem. Da gre za pravi krog okoli sveta v stilu Verne-jevega romana, pa pričajo ostali koncerti, saj so oziroma bodo sledili nastopi v živo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Mehiki, Braziliji, zahodni in vzhodni Evropi. In junija se bodo angleški glasbeni veljaki ustavili tudi v slovenski prestolnici. Pevec in ustanovitelj skupine je Mick Huchnall, ki se je za ta korak odločil po razpadu svoje prejšnje skupine Fanatic Elevators. Ime skupine ima tudi nogometno ozadje, saj ime izhaja iz Mickove ljubezni do kluba Manchester United, a tudi po njgo-vem levičarskem prepričanju in barvi las. Simply Red so prvi singel Mo-neys's Too Tight izdali leta 1985. Istega leta je izšel prvi album Picture Bo- ok. S skladbo Holding back the years so Simply Red prodrli v sam vrh svetovne glasbene scene. Dve leti kasneje je bil na vrsti album Men and Women, temu je sledil album A new flame. V letu 1991 pa je zaslovel album Stars, ki je veljal za najbolj prodani album leta v Veliki Britaniji. Skupina si je po zadnjem uspešnem izidu vzela štiri leta premora, da se je lahko osredotočila na pripravljanje novih glasbenih podvigov. Tako so v letu 1995 izdali svoj peti izdelek Life. Temu je sledilo nizanje uspešnih, dobro izdelanih in izvršenih albumov, kot so Simply Red Greates Hits, Blue, Love and the Russian Winter, It is only love, Home, Simplifield in Stay. Simply Red niso znani le po svoji kvalitetni soul-pop glasbi, vendar tudi po izvrstnih nastopih. Nadstandardno izpeljani koncerti ne pustijo ravnodušnosti in razočaranja med gledalci. Skpina je tudi v Italiji zelo dobro znana in večkrat je nastopila tudi na številnih festivalih okoli po apeninskem polot-ku. (I.F.) GLEDALIŠČE w Petek, 17. aprila 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Povratna četrtfinalna tekma pokala UEFA proti Werderju Udinese izločen po razburljivi tekmi Po 38 minutah nadoknadili zaostanek s prve tekme, na koncu pa so gostje izenačili Udinese - Werder Bremen 3:3 (3:1) STRELCI: Inler v 15., Diego v 28., Quagliarella v 30. in 38., Diego, v 60. in Pizarro v 73. min. UDINESE (4-3-3): Handanovič 6, Zapata 6 (od 83. Isla), Felipe 7, Domiz-zi 5, Pasquale 6, Inler 7, DAgostino 7 (od 83. Obodo), Asamoah 8, Sanchez 6 (od 33. Pepe 6), Quagliarella 7, Floro Flores 5. TRENER: Marino WERDER BREMEN (4-3-1-2): Wiese 6, Fritz 6, Mertesacker 6, Naldo 6, Pasanen 6 (od 66. Boenisch), Tziolis 6.5, Frings 7, Ozil 7, Diego 8 (od 83. Niemeyer), Almeida 7 (od 86. Rosenberg), Pizarro 7. TRENER: Schaaf, 7. SODNIK: Martin Hansson (Šve). KOTI: 8:5 za Udinese. GLEDALCEV: 25.000 VIDEM - Morda najbolj razburljiva tekma, kar so jih kdaj koli odigrali na videmskem stadionu Friuli, se je končala z izločitvijo Udineseja iz pokala UEFA. Ni pa manjkalo dosti, da bi Videm-čani, po porazu z 1:3 v Nemčiji, poskrbeli za fenomenalen preobrat. Marino-vi igralci si kar zadeva borbenosti in faze napadanja nimajo kaj očitati, igrišče so zapustili med dolgim aplavzom navijačev na tribuni. Kot da bi šlo za tekmo v Angliji. V bistvu so si uvrstitev v polfinale zapravili na prvi tekmi, tudi sinoči pa je bilo preveč napak v obrambi. Prvi polčas je bil pravi vrtiljak. Obe moštvi sta si priigrali veliko priložnosti, hkrati pa zanemarjali fazo branjenja. Udinese je začel izjemno borbeno in odločno, drugega mu po izidu v Brem- Gokhan Inler je z zadetkom v 15. minuti dal krila Udineseju, razburljiva tekma v Vidmu pa se kljub temu ni končala po želji gostiteljev in furlanskih navijačev ansa nu tudi ni preostalo. Gol Inlerja v 15. min. s strelom od daleč je še okrepil upanja gostiteljev, ki pa so po 13. minutah, po napaki Zapate v obrambi, doživeli hladno prho in izenačenje Wer-derja z golom najboljšega igralca nemškega moštva Diega. Toda želja igralcev videmskega moštva je bila prevelika, da bi jih to potrlo, čeprav je bil njihov položaj tedaj še težji kot na začetku tekme. Ze po dveh minutah je za Udinese zadel Quagliarella. To, da je gol dosegel v protinapadu, pove marsikaj o miselnosti, a tudi taktični postavitvi gostov. Zadetek je vnovič polno motiviral domače moštvo, ki se je vrglo v napad z vso vnemo. Gledalci so tekmo spremljali z mešanimi občutki. Pot jih je oblil, ko je Almedia sam pred vrati streljal mimo Handanoviča v out, takoj zatem pa jih je noge spet spravil Quagliarella, ki je na 3:1 povišal z natančnim strelom, ki ga je mojstrsko sprožil potem, ko si je žogo po podaji Inlerja »popravil« s prsi. Po 38 minutah je bil izid med moštvoma povsem poravnan. »Podivjani« Udine-sejevi igralci se tudi po tem zadetku niso pomirili in še naprej napadali, pri čemer pa so se izpostavljali protinapadom gostov. V enem izmed teh je po močnem strelu Pizarra odločilno posegel tudi Handanovič. Drugi polčas je bil na začetku enak prvemu. »Smrtnonosni« zadetek Diega, ki je v mrežo usmeril žogo, ki se je po strelu Almeide odbila od vratnice, Han-danovič pa je usnje v polje odbil, ko je že prešlo golovo črto, bi ubil konja, ne pa Videmčanov. Med 17. in 24. minuto so se zvrstili oster strel Pepeja mimo vrat, vratnica Asamoaha in poseg nemškega vratarja Wieseja po strelu Inlerja. V 26. minuti je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Werderja po naivnem prekršku Zapate nad Diegom, visoki, a hkrati eksplozivni Handanovič pa je, tako kot preteklo soboto v Reggio Calabrii, strel z bele točke lepo odbil. Upanja Udineseja je slovenski vratar, žal, podaljšal le za nekaj sekund. Po kotu je namreč Pizarro iz neposredne bližine izenačil, to pa je pomenilo konec tekme, za Udinese pa konec sanj in tudi konec sezone. Ostali izidi: Manchester City (Ang) - Hamburger (Nem) 2:1, izid prve tekme 1:3, Dinamo Kijev (Ukr) - Paris St.Germain (Fra) 3:0 (0:0), Marseille (Fra) - Šahtar (Ukr) 1:2 (0:2). Polfinalna para: Werder Bremen - Hamburger; Dinamo Kijev - Šahtar. Angleška premoč Kaj delamo skupaj v isti združbi? Dimitirj KriZman Na prvi pogled gledamo letos Ligo prvakov, kije lanski podobna kot jajce jajcu, vpolfinalu imamo namreč tri angleške klube in Barcelono. Ne samo, kljub nogometni poeziji, ki jo teden za tednom uprizarjajo Katalonci, je najbolj navdušujoči dvoboj četrtfinala bil ravno tisti med dvema angleškima kluboma, Liverpoolom in Chelseo, namreč. Kar nekako še dodatno potrjuje trenutno premoč angleškega nogometa nad ostalim celinskim žogobrcem, ki s svojimi raznimi velikani (Real Madrid, Bayern, Milan, Juve, Inter - praktično vsi po vrsti) deluje povsem nebogljeno. Ker mi ne toliko angleški nogomet, pač pa predvsem Angleži niso všeč, sem med tistimi, ki jih trenutno razmerje moči ne navdušuje. No, če bo Barcelona uveljavila zastrašujočo moč svojega napadalnega trojčka, ki je drugi najboljši v zgodovini nogometa po tistem Fogginem Signori-Baiano-Rambaudi, Angležem, tako verjamem in še bolj upam, vseeno ni pomoči! Seveda gre tu malo pogledati nekatere vidike razcveta angleškega nogometa, ki niso tako očitni in znani. Z lahkoto lahko trdim, da je edina ekipa, ki sejo bomo spomnili čez30-40 let, Manchester United, ki je v teku dolgih let vladavine Alexa Fergusona zgradil res težko ponovljiv model delovanja. Spomnili se bomo tudi Stevena Ger-rarda, za katerega bomo dejali, da je bil v svojem obdobju najboljši vezni igralec daleč naokrog. Na srečo se tu tiste najsvetlejše plati počasi končajo. Poglejmo recimo tolikokrat prehvaljeni Arsenal: finančni budget je že dolgo na nivoju Interja, Milana ali Juventusa, je pa njegova uspešnost veliko manjša. Še celo Inter je zmagoval v pokalu UEFA, Arsenal pa je uspel isti pokal zgubiti proti nekemu Galatasarayu. Ali pa poglejmo še Liverpool, ki pluje na robu brodoloma v morju stotin milijonov dolgov; ali pa neznanske vložke Abra-moviča, ki so obrodili le par domačih lovorik; ali pa skorajšnji potop West Hama, ki je bil platforma Islandcev, preden so tile s svojo državo skoraj bankrotirali; ali pa Manchester City, ki je s svojimi Arabci pripravljen plačevati dvakrat-trikrat več, kolikor znašajo »normalne« tržne cene. Skupni imenovalec vseh teh zgodb, razen Manc-hestrove in delno Arsenalove, pa so finančne operacije, ki se dogajajo v za-kulisju. Gredo Arabci, Američani, Islandci in še kdo v Anglijo res zato, ker jih zanima nogomet?Ne, tja gredo, ker je davčni režim njim bolj ugoden. Tako kot je Federico Macheda odšel k Man Unitedu zato, ker mu je ta lahko ponudil nekaj, kar mu Lazio zakonsko ni smel! Tu se mi pa samodejno postavlja vprašanje: ali ne živimo vsi v tistem, kar nekateri opisujejo kot neverjetno lepo pravljico, ki se ji reče Evropska Unija? Žal pa je to neka »unija«, v kateri imajo eni škarje in platno, drugi pa se morajo zadovoljiti z drobtinicami. Čudi me, da ne pride do ljudske vstaje na Bavarskem: finansirajo Vzhodno Nemčijo, finansirajo EU, plačujejo visoke davke... zakaj? Zato, da njihov Bayern nima nikakršnih možnosti biti evropski prvak! (dimkrizman@gmail.com) nogomet - B-liga Odločilnih osem dni za igralce Triestine Danes doma proti Grossetu, nato v Vicenzo in Treviso Za Triestino se danes na Roc-cu ob 19. uri! začenja morda odločilnih osem dni, saj bodo v tem kratkem časovnem presledku Trža-čani odigrali tri tekme. Po današnjem domačem dvoboju proti Grossetu se bodo podali na dve zaporedni kratki gostovanji. Najprej v torek v Vicenzo (v sredo so pri zvezi nogometnih klubov odločili, da bo tudi ta tekma na sporedu že ob 19. uri, ne pa ob predvideni 20.45), kjer bodo nadoknadili preloženi 35.krog, nato še v soboto, 25. aprila v Treviso. Ko bi Maranovim varovancem uspelo iztržiti 6-7 točk bi bila pot do končnice veliko bolj položna. Današnji nasprotnik je na papirju najbolj kakovosten od treh, saj ima Grosseto na lestvici le pet točk manj od Triestine. To se pravi, da je za Gustinettijeve varovance gostovanje v Trstu zadnja možnost, da se ponovno vključijo v boj za končnico. Za goste pride torej v poštev le zmaga, kar pomeni, da naj bi prišlo danes do zelo zanimive in odprte tekme. Triestina pa se bo morala paziti pred nasprotnikom, saj je Grosseto ekipa z najboljšim napadom v ligi. Doslej so Toskanci zadeli že 50-krat; po drugi strani imajo tudi najslabšo obrambo v ligi, saj so nasprotniki njihova vrata prereše-tali že 56-krat. Za Triestino je bila po eni strani prekinitev negativna, saj bi se po zmagi s 4:0 nad Riminijem Prin-civalli in soigralci podali v Vicenzo psihološko neobremenjeni, po drugi pa so v tem obdobju nekateri igralci lahko sanirali poškodbe, med temi tudi vezist Pani. Trener Maran ima torej na voljo več rešitev, a najbrž se ne bo odločil za številne sprememebe v primerjavi z zadnjim zmagovitim srečanjem. V obrambi bo znova igrala žilava in uigrana dvojica Mi-nelli - Cottafava, na sredini Prin-civalli in Gorgone zagotavljata odlično kritje obrambe (Allegretti pa bo moral - proti volji - znova sesti na klop za rezerve). Zunanja vezna igralca Antonelli in Testini sta vselej učinkovita - po vsej verjetnosti bo za zmago odločilna ravno igra po pasovih - Granoche in Della Rocca postajata iz dneva v dan bolj homogen par. Ni slučaj, da število golov, ki so sad kombinacij med tema dvema igralcema, stalno narašča. V DOBRODELNE NAMENE - Razlog več za ogled današnje tekme med Triestino in Grossetom pa je, da bodo namenili celoten zaslužek večera v dobrodelne namene, točneje žrtvam strahovitega potresa v Abrucih. Vsi so torej vabljeni na ogled tekme, ki tokrat ne bo le športnega značaja. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Minelli, Cotta-fava, Rullo, Antonelli, Gorgone, Princivalli, Testini, Granoche, Del-la Rocca. Prva tekma se je zaključila z zmago Grosseta z 1:0, tekmo bo sodil Ayroldi iz Molfette. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik košarka - NBA V končnici le še Saša mm • v« v Vujačič NEW YORK - V ligi NBA se je končal redni del, košarkarji bodo imeli danes dan počitka, že jutri pa so na sporedu prve tekme končnice. Pari prvega kroga so: Los Angeles Lakers - Utah, Cleveland - Detroit, Denver - New Orleans, Boston - Chicago, San Antonio - Dallas, Orlando - Philadelphia, Portland -Houston in Atlanta - Miami. Od četverice slovenskih igralcev se je v zaključne boje uvrstil le Saša Vuja-čič, košarkar Los Angeles Lakersov. A1-LIGA: Sinočnji izid Virtus Bologna - Montepaschi Siena 86:89 po podaljšku. POZZECCO - Nekdanji re-prezentant in prvoligaš Gianmarco Pozzecco, poklicno kariero je končal lani, bo jutri debitiral v dresu tržaške Servolane na tekmi deželne C-lige proti videmskemu CUS v telovadnici Don Milani, s pričetkom ob 20.30. Spet bo igral skupaj z bratom Gianluco. ŽALJGIRIS, DA ALI NE? -Znameniti litovski košarkarski klub Zalgiris je zašel v tako hude finančne težave, zaradi katerih bi lahko v prihodnji sezoni izpadel iz košarkarske evrolige, je javnost seznanil generalni direktor kluba Paulius Motiejunas s poraznim položajem svojega moštva. Po njegovih podatkih je Zalgiris nabral za 5,8 milijona evrov dolgov, vodstvo kluba pa celo razmišlja o uvedbi stečaja. HOKEJ NA LEDU - Izid skupine B na SP 1. divizije: Poljska - Italija 2:4 (1:0, 0:2, 1:2). Skupina B: danes ob 16.30 Slovenija - Kazahstan. JEZNI BRIATORE - »Mislili smo, da mednarodna avtomobili-stična zveza nasprotuje usmerjanju zraka daleč od sašije, odločitev v prid Browna pa je to postavila na glavo,« je jezen šef Renaulta Flavio Briatore. Moštva, ki se bodo hotela prilagoditi novosti, bodo morala potrositi do 10 milijonov evrov. Zaradi te odločitve je zdaj tako kot, da bi v nogometni A-ligi vodila Reggi-na, Inter pa bi bil zadnji,« je slikovito ponazoril položaj v formuli ena Briatore. ČERNIC ZA ABRUCE - Gabr-sko odbojkar Matej Černic je v sredo nastopil z italijansko izbrano vrsto na dobrodelni tekmi v Vero-ni »Volley 4 Abruzzo«, kjer se je Team Azzurri pod taktirko selektorja Anastasija pomeril z ekipo Marmi Lanza Verona. Na nabiralni akciji so zbrali 40.000 evrov, ki jih bodo dodelili vasi Pagnaca, ki je med potresom utrpela največ škode. Černic je na tekmi zbral 3 točke. BLEJCI BOLJŠI - Odbojkarji Salonita Anhovega so v prvi tekmi finala slovenske državne odbojkarske lige v Kanalu izgubili z 0:3 (-22, -23, -20) proti prvaku ACH Volley. Naslednji dve tekmi, prva bo na sporedu že jutri, bodo imeli prednost domačega parketa Blejci, ki bi si z obema zmagama tudi zagotovili ubranitev naslova najboljšega v domačem prvenstvu. Blejci nastopajo v finalu s precej slabšim moštvom kot v Ligi prvakov. BOKS - Videmska dvorana »Carnera« bo danes od 20. ure dalje prizorišče boksarskega mitinga. V osrednjem dvoboju bo kubanski Italijan Bruno Zamoro skušal ubraniti medcelinski naslov WBA proti tekmecu ugandskega porekla Petru Semu. Zvali Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje 38. redni občni zbor DANES, v petek, 17. aprila 2009 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. 20 Petek, 17. aprila 2009 ŠPORT / zsšdi - Danes v Nabrežini BS. redni občni zbor Jure Kufersin bo sedmič izvoljen za predsednika »Vztrajam, ker mislim, da delam nekaj koristnega« - Predstavitev raziskave Osemintrideseti redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo danes, s pričetkom ob 20.30, v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini, bo volilnega značaja, na njem pa bo za predsednika ponovno, že sedmič zapored, izvoljen Jure Kufersin, ki je na čelu naše krovne športne organizacije že vse od leta 1991 in je tudi tokrat edini kandidat za predsedniško mesto. Do leta 1997 je bil izvoljen vsako drugo leto, od leta 1997 pa je predsedniški mandat štiriletni. »To je dolgo, morda res predolgo obdobje, zanesljivo pa je to moja zadnja kandidatura, saj bom ob koncu prihodnjega mandata imel 69 let. Preživljamo težke čase in tudi perspektive niso najbolj rožnate. Lahko bi se kandidaturi odpovedal zdaj, ko zaključujemo kolikor toliko pozitivno obdobje, vendar je v meni prevladal čut odgovornosti in tudi zavest, da delam nekaj koristnega. Poleg tega je svojo pripravljenost na delo v odboru potrdila tudi glavnina dosedanjih odbornikov, s katerimi dobro sodelujem. To je bil razlog več za vztrajanje,« je povedal Kufersin, k temu pa dodal tudi, da še vedno rad dela v koristih mladih in da mu je dala predsedniška vloga tudi veliko osebnih zadoščenj. »V tem dolgem obdobju se je ZSŠDI utrdilo kot stvarna komponenta naše skupnosti in je znotraj nje dosti bolj upoštevano kot v preteklosti. Strokovna pripravljenost naših uradov se Jure Kufersin kroma je zelo povečala, imamo izdelan natančen in jasen pravilnik za delitev sredstev, vse morebitne težave sproti rešujemo v dialogu s predstavniki društev. Tudi raven našega športa je v vseh teh letih ostala zelo visoka bodisi kar zadeva številčnost bodisi kar zadeva kakovost, pri tem pa imajo največ zaslug odborniki društev, če vemo, da je potrebno delati danes dosti bolj profesionalno in strokovno kot včasih, odgovornost, tudi sodna, pa je velika. Zato zaslužijo vsi vso pohvalo in podporo. Današnja skupščina ZSŠDI bo zanimiva tudi zato, ker bo prof. Ivan Peterlin na njej predstavil najnovejšo razsikavo združenja o našem športu. Podelili bodo tudi dve priznanji za življenjsko delo v športu. pet promilov Tremonti si je premislil, stavke nogometašev ne bo RIM - Minister za ekonomijo Giu-lio Tremonti si je premislil. Pri izpolnjevanju letošnje davčne prijave bo še naprej mogoče nameniti pet promilov davka IR-PEF v korist amaterskih športnih društev, ki so včlanjena v CONI ali v drugih priznanih krovnih organizacijah in imajo mladinsko dejavnost. Sprva je bila namreč ta možnost črtana, kar je povzročilo val negativnih reakcij v športnem svetu. Še posebno ostro je bilo Združenje amaterskih nogometnih društev, ki je celo napovedalo možnost stavke, po včerajšnji Tremontijevi odločitvi pa je sklenilo, da bodo moštva konec tedna redno nastopila v amaterskih prvenstvih, kar velja seveda tudi za ekipe naših društev. Tre-montijevo odločitev je pozdravil tudi italijanski olimpijski odbor CONI. jadranje - Razred 470 Jaš in Simon od nedelje na predolimpijski regati v Hyeresu Naša najboljša jadralca, Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, bosta od nedelje, 19. do petka 24. aprila nastopila na najprestižnejši predolimpijski regati v francoskem središču Hyeres. Šlo bo za pravi olimpijski krst, saj bodo na večdnevni regati nastopili vsi najboljši jadralci. Regata sodi med najpomembnejše regate v letu; s svetovnim prvenstvom je vključena med tekmovanja najvišjega ranga. V Hyeresu se bo zbrala vsa jadralna smetana: ob razredu 470 bodo priredili regate v vseh olimpijskih razredih. Čupina jadralca pod taktirko trenerja Matjaža An-tonaza, v Francijo sta odpotovala danes, bosta zastopala italijansko reprezentanco, ki jo ob naši posadki zastopajo še Zeni/Pitanti, Zandona/Mancinelli in brata Dubbini. Barve državne izbrane vrste v ženski konkurenci pa bosta zastopali Francesca Komotar in Sveva Carraro, ki jih trenira Matjaž Antonaz. Regatno polje je eno najzahtevnejših z visokim valom in močnim vetrom mistralom. Za Simona in Jaša bo to prva letošnja regata med svetovno jadralno smetano, torej bo nastop predvsem priprava za nadaljnje nastope. Cilj letošnje sezone so predvsem dobri nastopi na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu. Od nedelje do torka bodo stekle kvalifikacije, nato pa bodo tekmovalci porazdeljeni v jakostne skupine. V petek 24. aprila se bo deset najboljših uvrstilo v zaključno regato za kolajne »Medal Race«. gorica - Prihodnji torek ob 18. uri Srečanje z Rejo v Kulturnem domu Goričan je vodil 18 poklicnih italijanskih nogometnih moštev V torek, 21. aprila ob 18. uri, bo gost v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija) priznani italijanski nogometni trener Edy Reja, do-nedavni trener prvoligaša Napolija. Reja, sin slovenskih staršev, se je rodil v Ločniku pri Gorici leta 1945. Pri šestnajstih letih je odšel, skupno s Fabiom Capellom, v Ferraro k Spa-lu, s katerim je prvič nastopil v italijanski A ligi. Nato je v prvi italijanski ligi nastopil še pet sezon s Paler-mom. Igralsko kariero je zaključil leta 1975 pri Beneventu. Kot trener pa je vodil 18 različnih poklicnih moštev, v A-ligi poleg Napolija, kjer je na najboljši možen način kronal svojo kariero, še Torino, in Vicenzo, v B-ligi pa Pescaro, Bre-scio, Cosenzo in Cagliari. Bil je tudi trener deželnih klubov Pordenona in Pro Gorizie. Torkovo javno tribuno s slovenskim nogometnim strokovnjakom iz Ločnika prirejata Kulturni dom Gorica in Športno združenje DOM, v so- delovanju z kulturno zadrugo Maja in pod pokroviteljstvom goriške športne zveze CONI in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vstop bo prost. odbojka - Deželna prvenstva Olympia-Val že drevi Jutri težki tekmi za Slogo Tabor in Sočo - Priložnost za Slogo List - Četrtoligaša za končnico Po velikonočnem premoru se na igrišče vračajo vsi naši deželni odbojkarski ligaši. Ta teden bo v ospredju predvsem goriški derbi med že izpadlima Olympio Tmedia in Valom Imsa, ki se bosta v Športnem centru »Mirko Špacapan« pomerila že danes, s pričetkom ob 20.30. V prvem delu so mogoče nekoliko nepričakovano slavili mlajši odbojkarji Olympie, v nadaljevanju pa so igrali valovci veliko bolj prepričljivo. Igralci obeh moštev bodo derbi gotovo močno občutili in si srčno želeli zmage, tako da se obeta zelo napeta tekma. Tekma bo imela verjetno še dodaten pomen za Aljošo Devetaka, ki je še lani igral pri Olympii, ter za Zorana Jerončiča, ki je v lanski sezoni vodil prav valovce (sicer v precej drugačnem sestavu). Ostale ekipe pa bodo igrale jutri. V moški C ligi čaka zelo pomembno srečanje v boju za play-off Slogo Tabor Te-levita, ki se bo v gosteh pomerila z nevarnim Cusom. Tržačani so že v prvem delu Riolinu in soigralcem odščipnili točko, po zadnjih uspešnih nastopih pa SK Devin: velika noč snegu Ker je bila letošnja zima izjemna, so se pri SK Devinu odločili, da priredijo krajše štiridnevno bivanje na snegu za veliko noč in v istem kraju, kjer so decembra uspešno izpeljali Openday. Tako se je skupina 40 Devinovcev na velikonočni petek odpeljala v Hochpustertal, kjer so bile snežne razmere izredno ugodne kljub pomladanskemu toplemu in sončnemu vremenu. Prvi dan so prosto smučali na Helmu, ostale tri dneve pa so izkoristili za trening na progah Cro-de Rosse, kjer so imeli na razpolago veleslalomsko in slalomsko postavljeno progo med količki. Vadili sta dve skupini, tekmovalna skupina, ki jo je vodil Matej Štolfa in nova skupina najmlajših, ki so se še posebno izkazali pri tečajih smučarske šole in vzljubili to športno disciplino in jo vodi Lino Culot. SK Devin bo sklenil letošnjo uspešno sezono v nedeljo, 26.aprila z društvenim praznikom, kjer bodo nagradili vseh 120 tečajnikov smučarske šole in vse člane, ki so se udeležili društvene tekme. Praznovanje bo v Agriturizmu Pri Kovaču v Doberdobu od 16.ure dalje. lahko mogoče celo še upajo na uvrstitev v končnico (možnosti so sicer minimalne, saj za četrtim mestom zaostajajo šest točk, pred njimi pa sta še Ba-siliano in Il Pozzo). Naloga naše ekipe bo torej kar zahtevna, saj bodo nasprotniki zelo motivirani, tri točke pa so gotovo v njenem dometu. V isti ligi bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje skušala pred svojim občinstvom premagati Buio. Furlani v bistvu v letošnjem prvenstvu nimajo več pravih motivacij. Za play-off se ne morejo več potegovati, zasedajo pa povsem varno mesto na sredini lestvice. Varovanci trenerja Battistija bi lahko to izkoristili. V primeru zmage pa bi si verjetno že matematično zagotovili obstanek v najvišji deželni ligi, saj njihov edini konkurent, tržaški Rigutti, proti Prati verjetno ne bo dosegel novih točk. V ženski C ligi bo Sloga List gostila petouvrščeni Cormons, za katerega igra tudi bivša odbojkarica Kontove-la in Sloge Chiara Fazarinc. Nasprotnice so na papirju precej boljše od naše ekipe, v zadnjem obdobju pa so očitno zašle v krizo, saj so izgubile štiri tekme zapored in zdaj celo tvegajo, da se jim uvrstitev v play-off izmuzne. Zato jih morajo Drasičeve varovanke poskusiti presenetiti. Sicer pa čakajo tudi njihove konkurente v boju za obstanek v glavnem zahtevne tekme, tako da se položaj naše ekipe tudi v primeru poraza verjetno ne bo poslabšal. V moški D ligi se po daljši pavzi na igrišče vračajo mladi igralci Sloge, ki si bodo v zadnjih krogih skušali zagotoviti mesto v končnici. Peterlinovi varovanci so trenutno peti, v dometu pa je še tudi drugo mesto. Njihov današnji nasprotnik bo San Quirino, ki ima deset točk manj, a ga Slogini odbojkarji vsekakor ne smejo podcenjevati. V boju za play-off pa so tri točke danes imperativ. Na papirju najlažjo nalogo bi moral imeti med našimi ekipami ta teden Bor/Breg Kmečka banka. Plave, pri katerih sta Della Mea in Zeriulova spet začeli redno trenirati, bodo namreč gostile predzadnjeuvrščeni Ronchi, ki ga v glavnem sestavljajo še zelo mlade in neizkušene odbojkarice. Smotlakove varovanke morajo zato danes nujno ciljati na gladko zmago, ki bi pomenila nov korak na poti do uvrstitve v končnico. (T.G.) 1. divizija Poraz Soče, finale Mariano - Naš prapor V finalu 1. moške divizije na Goriškem se bosta pomerila Mariano, ki je tudi v drugi polfinal-ni tekmi premagal Sočo Lokando Devetak, in Naš Prapor, ki je bil boljši od Olympie. Mariano in Naš prapor sta nenazadnje tudi edina polfinalista, ki imata pravico do napredovanje v deželno D-ligo. Soča Lokanda Devetak in Olympia imata namreč že ekipo v deželni ligi, zato bi v vsakem primeru ne mogla napredovati. Datum finalnih tekem še ni določen, prva bo najbrž na sporedu že prihodnji teden. V rednem delu sta se Naš prapor in Mariano pomerila trikrat, Brici pa so dosegli eno zmago (s 3:0). Prva tekma bo v Marianu, druga v telovadnici goriškega Kulturnega doma, morebitna tretja pa spet v Marianu. Intrepida je moda bolj kompletna ekipa od nas, mi pa smo boljši na položaju podajalca in kril, zato nismo brez možnosti, da jih presenetimo,« je ocenil vodja Našega praporja Walter Mikluz. Intrepida Mariano - Soča Lo-kanda Devetak 3:1 (25:21, 25:19, 21:25, 25:21) SOČA: Butkovič, A. Černic, Čevdek, I. Devetak, R. Devetak, T. Devetak (L), Fiorelli, E. Juren, M. Juren. TRENER: Jelavič. Favorizirana Intrepida je bila boljša od Soče tudi na povratni polfinalni tekmi. Odpor so-čanov ni bil slab, prej nasprotno, žal pa so imeli precej težav s sprejemom servisa, sicer bi lahko gostiteljem nudili močnejši odpor. Kljub izločitvi iz finala je obračun Soče vsekakor pozitiven. Z uvrstitvijo v play-off je dosegla svoj cilj, pretežno mladi igralci pa so v ligi nabirali dragocene izkušnje. Navijaška skupina Sprites, ki jo sestavljajo članice društva Cheerdance Millenium, se mrzlično pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu v Orlan-du (Florida), ki bo v četrtek 23. aprila. Nastja Milič, Nikol Krizmancic, Kristina Žerjal, Tina Križmančič in Jasna Kniepp se na najpomembnejši letošnji nastop pripravljajo že nekaj mesecev, od januarja dalje pa so ritem treningov še povečale. Povprečno so od januarja trenirale petkrat tedensko, včasih tudi vsak dan. Odločitev o nastopu na svetovnem prvenstvu v Orlandu za reprezetnance, ki ga letos prvič prirejajo, je padla decembra. »Trenerka Anja Žonta je menila, da smo dovolj konkurenčne. Med evropskimi skupinami smo med najboljšimi, zato je podprla idejo, da se pomerimo tudi s svetovno konkurenco. Zato smo sprejele povabilo, ki smo ga prejele že septembra,« je pojasnila Nastja Milič, najstarejša članica skupine. »Izkušnja je edinstvena in je najbrž dolgo nihče ne bo ponovil. Med nami in ostalimi člani društva je manjša generacijska luknja. Nenazadnje pa je tudi to nekakšen cilj naše kariere, saj še ne vemo, ali bomo naslednje leto še nastopale v takem sestavu,« je še dodala Nastja. Med pripravami skupina Sprites ni imela sre- če z vadbenimi prostori. Ker so telovadnico pri Banih popravljali, so morali iskati nove prostore. Zaradi pomanjkanja vadbenih prostorov so trenirale celo na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah. Na svetovnem prvenstvu reprezentanc (vsaka država lahko prijavi le dve ekipi za vsako disciplino; na klubskem svetovnem prvenstvu pa lahko nastopa več ekip iz vsake države) bodo slovenske navijačice predstavile novo točko, ki vključuje težje elemente. Koreografija traja minuto, sestavljajo pa jo predvsem dvigi in meti. Navijaške elemente so osvojile s pomočjo nove trenerke Anje Žonta, gimnastično plat pa so izpopolnjevale s pomočjo tržaškega trenerja Fa-brizia Mezzettija. Glasbo je pripravil zvesti tonski mojster iz Bazovice, v kateri je podlago poskrbel Iztok Cergol. Remix je sestavljen iz treh znanih pesmi in izvirne glasbe DJ-ja Francesca Contadinija. Cilj navijačic je predvsem dober nastop in uvrstitev med najboljše evropske ekipe. Na januarski tekmi v Berlinu je petčlanska skupina osvojila zelo dobro drugo mesto, boljše so bile le Nor-vežanke. »Evropske ekipe večinoma poznamo, ostalih pa ne. Edinole Američank najbrž nimajo konkurence, saj one trenirajo cheerleading že od otroštva. Nastja Milič, Nikol Krizmancic, Kristina Žerjal, Tina Križmančič in Jasna Kniepp bodo v Floridi nastopile v četrtek, 23. aprila v kategoriji ženskih skupinskih dvigov Želimo torej uvrstitve med boljše ekipe v evropskem merilu,« je napovedala Nastja. V kategoriji ženskih skupinskih dvigov bodo ob naši peterki še ekipe iz 13 držav. Daljše potovanje čez lužo so članicam društva Cheerdance Millenium omogočile Občina Trst, Pokrajina, Dežela, društvo Cheerdance Millenium, nekatere trgovine in podjetja ter Združenje slovenskih športnih društev, ki jim je pomagalo pri nakupu nove opreme. V Orlando bodo navijačice odpotovale v torek, 21. aprila. Italijansko re- D-LIGA Najbolj pomembno za Sokol Sokol bo v drugem krogu dodatne skupine za napredovanje v D-li-go moral na gostovanje v Gradež. Pal-lacanestro Grado trenutno zaseda prvo mesto med najboljšimi ekipami tržaške in goriške skupine. Edini poraz proti neposrednim nasprotnikom je doživela proti Athletismu, s katerim pa ima pozitivno koš razliko. Poleg tega je ekipa iz Gradeža izgubila tudi zadnjo tekmo rednega dela proti Tržiču. Ta poraz pa je bil zanje povsem nepomemben, saj so že vedeli, da ga v drugem delu ne bodo upoštevali. Glede na izid prvega kroga je za Hmelja-ka in soigralce ta tekma izjemno pomembna, saj bi z zmago dohiteli oz. kar prehiteli nasprotnike. Glede na zelo visoko zmago Grudnovih varovancev proti Mossi, bi morala biti tekma v Gradežu izenačena, glede na igralski kader pa so sokolovci vsekakor favoriti. V D ligi je v soboto na sporedu še zadnji krog. Slovenske ekipe svoje uvrstitve ne morejo bistveno spremeniti. Brežani so že več kot mesec dni matematično prvi, zadnji nasprotnik na poti do okroglih 50 točk je tržiški Nab No Stop Viaggi. V Dolini se bosta ekipi pomerili kot običajno ob 20.30. Krašovčevi varovanci so nesporni favoriti in se bodo od svojih navijačev gotovo skušali posloviti z zmago. Tudi Kontovel bo poslednjo tekmo odigral doma: v center Ervatti bo ob 20.00 prišel dokončno drugouvrščeni San Vito. Nasprotniki se bodo pred play-offom gotovo skušali izogniti morebitnim poškodbam, tako da jih lahko Šušteršič in soigralci z dobro igro presenetijo. Dom bo prav tako igral jutri, a ob 18.00 v Vilešu. Na papirju sta si ekipi precej enakovredni, kljub napovedani odsotnosti kapetana Ceja na eni in trenerja na drugi strani. (M.O.) ■ Ar k* - j prezentanco bodo dopolnjevale tudi plesalke iz Parme, ki bodo nastopile v konkurenci pom-pom plesa. Tekmovanje bo steklo v zabavišču WaltDisney-WorldResort. Po svetovnem prvenstvu se bodo 27. in 28. aprila udeležile še svetovne konference trenerjev. Do odhoda bo skupina Sprites trenirala vsak dan. Treningi so usmerjeni v kondicijsko vadbo ter ponavljanje koreografije in posamičnih elementov. Zadnja generalka pred publiko bo jutri na Stadionu 1. maja med košarkarskim derbijem Bor - Jadran. (V.S.) Petek, 17. aprila 2009 tenis - Turnir ITF Paola Cigui izgubila, zdaj v Bologni z Gajo Gajevka Paola Cigui je v drugem krogu glavnega mednarodnega turnirja na Hvaru zaključila nastope. Francoska igralka Florence Haring, prva nosilka turnirja (št. 265 WTA), je bila boljša in ga-jevko premagala s 6:3 in 6:3: »Kljub porazu sem zadovoljna s svojim nastopom, saj opažam, da končno prihajam v dobro formo. Škoda, ker sem v prvem nizu imela kar nekaj zaključnih žog, ampak tega nisem izkoristila,« je po tekmi povedala Paola. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno: »Igra Francozinje mi je ustrezala, tako da sem kljub porazu prikazala do-padljivo igro,« je še dodala 19-letna Pao-la, ki bo v ponedeljek spet nastopila na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev na Bolu. Pred nastopom na turnirju ITF pa bo v nedeljo nastopila z ekipo v prvenstvu B-lige. V četrtem krogu čaka Gajo Bologna, ki je trenutno na tretjem mestu s 4 točkami. Tokrat se bo Gaja (4. mesto, 3 točke) na gostovanje odpravila s spremenjeno postavo: prisotni bosta Paola Ci-gui in Carlotta Orlando, ne bo pa Tine Obrez, ki bo jutri nastopila na kvalifikacijah turnirja na Bolu. Namesto nje bo nastopila Manca Križman iz Nove Gorice (kat. 3.1, letnik 1990). Zaradi odsotnosti Obrezove bo Gaja nastopila s spremenjeno postavitvijo: Carlotta Orlando bo igrala na 2. deski, Manca Križman pa na tretji. Kljub spremenjeni postavi želi Gaja na gostovanju iztržiti čim več. Bologna je igrala doslej dve tekmi (enkrat je bila prosta): proti Brescii je zmagala, izenačila pa je proti Vittori. Nikoli pa še ni nastopila z najmočnejšo postavo: Zanetti-jeva (kat. 2.2) in Bonaccorsijeva (kat. 2.5) namreč še nista igrali. Če bo tudi tokrat Bologna igrala z Savorettijevo (2.6), Fur-lanettijevo (2.6) in Pasinijevo (2.7), bo srečanje izenačeno in torej bo Gaja lahko vknjižila nove točke. V moški konkurenci bo Gaja v prvenstvu C-lige igrala v Gorici. Ekipa Zaccarelli je nekoliko boljša od ostalih tekmecev v ligi, zato bo srečanje bržkone izenačeno. Ekipo sestavljajo Alia (2.8) in ostali tretjekategorniki. KOŠARKA Sokolovec na Trofeji pokrajin pri Briščikih Od danes do nedelje bo v športnem centru Ervatti pri Briščikih košarkarski turnir med reprezentancami letnika 1996 štirih pokrajin iz naše dežele, V izbrani tržaški vrsti je tudi sokolovec Martin Ri-dolfi, v goriški pa domovec Luca Anto-nello. Spored, danes ob 18.00 Trst - Gorica; 20.00 Videm - Pordenone; jutri tekmi od 16.ure dalje, v nedeljo pa od 9.30. □ Obvestila SK DEVIN vabi vse člane in udeležence smučarskih tečajev na sklepni praznik, ki bo v nedeljo 26.aprila v Agriturizmu Pri Kovaču v Doberdobu od 16.ure dalje. Potrebno je potrditi prisotnost na: info@skdevin.it ali na 340 2232538, 348 1334086 ali 335 8180449. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 19. aprila izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glin-ščice. Zbirališče ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu, prihod predviden za 14. uro na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 20. aprila, 47. občni zbor, ki se bo vršil v športno-kulturnem centru v Zgoni-ku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN prireja jutri, 18.aprila gimkano v Sesljanskem zalivu od 16.ure dalje in v sodelovanju s TD Brest čezmejno kolesarjenje po Krasu v nedeljo 19.aprila. Zbirališče pred vaško šolo v Brestovici ob 10. uri. ŠPORT / košarka - Walter Vatovec pred jutrišnjim derbijem med Borom in Jadranom »Sodelovanje je možno, saj so pri obojih pametni ljudje« Dobrih igralcev za eno ekipo v C-ligi - Čemu mladi grejejo klop v višjih ligah? Walter Vatovec že tretje leto zapored trenira ekipo iz Veneta v državni C ligi. Minuli dve sezoni so to bile Caorle, letos pa štirikrat tedensko trenira v Oderzu. Lani je imel po tri treninge in tekmo: »Tri treningi so standard za C-ligo. Stari igralci se treningov otepajo, tako da štirikrat trenirajo samo mlajše ekipe: mi, Vicenza, ki sicer tvega izpad iz lige, in Jadran, ki je po dolgih letih dodal še kondicijski trening. V Porde-nonu po štiri treninge opravljajo le nekateri mlajši igralci, ostali pa imajo po enega manj.« Na tristo kilometrov vožnje se je zamejski strateg iz Kopra že navadil: »Je pač moje delo. Drugo sicer, saj je prvo učenje telovadbe na šoli.« Vatovec bo v soboto igral prav proti svoji bivši ekipi, ki jo je na prvi tekmi tudi presenetil. »V Caorlah sem se dobil lepo, tekma pa tokrat obema ne pomeni veliko. Oni so že matematično drugi, mi pa bomo itak prvo tekmo play-outa igrali v gosteh. Igrali pa bomo korektno in skušali pustiti dober vtis.« Se Vatovec v playoutu koga boji? »Bojimo se ne, spoštujemo pa vse nasprotnike. Ne pa preveč, ker bi se jih sicer že bali.« Nasprotnik v prvem krogu pa bo najbrž Jadran, poraženec prvega spopada pa bi nato lahko igral proti Boru. Uvrstitev svetoivanskega moštva je sicer precej odvisna od izida zadnje tekme - povratnega slovenskega derbija. Ob porazu bi ob zmagi obeh neposrednih nasprotnikov Bor celo neposredno izpadel, tako da bodo Što-kelj in soigralci gotovo bolj motivirani. Trener Mura ima na razpolago zelo kvalitetno ekipo, ki bi v popolni postavi spadala med prvih osem tega prvenstva. Poleg tega imajo izjemno dobre strelce. Razlog za porazen povratni krog so seveda poškodbe in odsotnosti, poleg tega pa se je »z glavo nekaj zataknilo po porazu na tekmi z Jadranom. Združena ekipa ima zelo dobre zunanje igralce, pod košem pa so bolj tanki. Vsekakor pa so se enakovredno borili tudi z višje uvrščenimi. Franco je izkušen stari maček, Marušič pa v obrambi in na skoku drži proti vsem nasprotnikom.« Pod košem pa lahko Popovič računa tudi na Madonio: »ko se mu da, odigra tudi kakšno dobro tekmo. Je zelo nadarjen, če bi bil bolj zanesljiv bi lahko igral tudi v B2 ligi, za višja prvenstva pa bi potreboval več tehnike.« Madonia je bil pred nekaj leti steber Brega, ki je letos pod taktirko Toma Kra-šovca dosegel napredovanje v C2 ligo. »V Dolini so uresničili svoje želje in se lahko na- Walter Vatovec (zgoraj) za nas ocenil naše košarkarje, med njimi tudi jadranovca Madonio (desno) kroma slednje leto s slovenskimi igralci dobro odre-žejo. Dolgoročne perspektive pa v tem prvenstvu ni, ker bodo morali kupovati igralce. Ti bodo sicer radi prišli, ker je društvo resno in izpolni to, kar obljubi.« Tudi v italijanski sredini slovenska društva namreč slavijo po dobri organizaciji. Katera pa je prihodnost slovenskih članskih vrst? »Igralcev imamo le za eno ekipo v C-ligi. Bor nima visokih slovenskih igralcev, tako da tu ostajajo le Jadranovi. Če je treba bi tem dodali še enega dobrega italijanskega in bi že imeli solidno postavo. V zamejstvu so se ekipe po navadi združevale samo, ko niso imele več dovolj igralcev. Tokrat je na obeh straneh veliko pametnih ljudi, tako da bi se dalo doseči dogovor o združitvi. Če ne takoj pa čez leto ali dve.« Kaj pa mladi? »Daniel Batich mi je že pred leti, ko smo skoraj napredovali v C1 ligo, pustil odličen vtis. Nima smisla, da v Tržiču igra po 8-10 minut kot drugi play-maker. Podobno velja tudi za Sosiča, ki je tako pri Trstu kot Tržiču bolj malo igral. Pri Jadranu pa ima zdaj precej več prostora.« Za igralce, ki zapuščajo naša društva in se preizkušajo v višjih prvenstvih je velika škoda, ker tako izgubljajo leto ali dve igranja. »Saša Ferfoglia bi moral v višjih ligah igra- ti playmakerja. Za to prvenstvo je izredno hiter in ima močen prodor. Igra pa bolj zase kot za ekipo. Če spremeni pristop lahko uspešno nastopa v B2 ali B1 ligi. Saša Malalan mora igrati na zunanjih pozicijah, za to pa nima dovolj dobrega meta. Ima pa željo in vztrajnost, da z dobrim treningom to nadoknadi. Borut Ban in Ivan Bernetič pa se lahko kmalu uveljavita. Dean Oberdan je pri sedemnajstih letih (1989-90) že igral v Jadranovi prvi peterki, ko smo izpadli iz B2 lige.« Kaj pa bi Vatovec svetoval mladim igralcem? »Da ostanejo z nogami čim bolj na tleh in ne prehitevajo časa. Zavedati se morajo svojih napak, delati na tem, da jih popravijo. Tako pri Boru kot pri Jadranu imajo mladi možnost, da igrajo, tako da nima smisla, da grejejo klop v višjih ligah.« (Mitja Oblak) VATOVČEVE NAPOVEDI Bor Radenska (18) - Jadran Mark (24) zmaga Bora +2 (-) Breg (48) - No Stop Viaggi (22) zmaga Breg +20 (+27) Villesse (22) - Dom (8) zmaga Villesse +10 (-6) Kontovel (24) - San Vito (38) zmaga San Vito +5 (+18) navijaštvo - Članice kluba Cheerdance Millenium gredo na Florido na svetovno prvenstvo Sprites med svetovno elito V ZDA prvič prirerajo prvenstvo reprezentanc - Želijo si uvrstitve med najboljše evropske ekipe - Koreografijo pripravila trenerka Anja Žonta Petek, 17. aprila 2009 Št. 51 (104) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Ujeti v splet Odkar je tudi Klop dobil svoj kotiček na spletnem portalu www.pri-morski.it, se je odločil, da bo malo pokukal po spletu. Presenečeno je ugotovil, da je v svetovno spletno mrežo ujetih tudi veliko »ta naših«-zamejcev (saj je navsezadnje zamejstvo le velika družina ali ne?). Da ne bi nikomur naredil krivice, ne bo imensko omenjal številnih zamejskih spletnih mest, ki so vpletene v morje podatkov, ki tvorijo internet. Ko pa je vneto »surfal« po le-tem, se je spraševal, zakaj ne bi vseh teh strani združili v eno samo. Kdo pa bi mu lahko bolje odgovoril na to in še marsikatero vprašanje, ki se mu je porodilo, kot sami upravitelji teh spletnih portalov? Klopovo pozornost sta pritegnili dve spletni mesti, ki uporabljata izključno ali pretežno vizualne metode, še posebej videoposnet-ke. Porodila so se mu vprašanja in se je tako odločil, da se bo nekoliko bolj informiral o portalu www.slomedia.it in o portalu www.zame.tv. Pogovor je stekel s Petrom Gergoletom, glavnim upravnikom portala www.za-me.tv in Darkom Bradassijem, glavnim upraviteljem portala www.slo-media.it . Klop jima je postavil vprašanja o njunem delu v sklopu vir-tualnega sveta, ki je postal dandanes del naše vsakdanje rutine in ki lahko predstavlja za nekatere celo vsakdanji kruh ali po zgolj konjiček. Kaj pa mladi in splet? Mladim velja kritika, da preživijo preveč časa pred ekranom. Ampak ali je ta trditev resnična? Kod pravzaprav stikajo po spletu? Radovednost je Klopa popeljala med vrstnike in postavil jim je sledeča vprašanja. Kaj pa je razvidno iz odgovorov lahko sami presodite... Matija, 16 let 1. Ko sem bil star približno devet let. 2. Računalnik imam prižgan kar cel dan. 3. Veliko, a uporabljam tudi samo računalnik. 4. Msn. 5. Obtinate-guitar, youtube, google, e-bay... 6. Google in e-bay. 7. Bolj malo, v časih na slosport ali pa če po- let Naslov: www.zame.tv Aktivna: približno eno leto Odgovorni urednik: Peter Gergo- Št. sodelavcev: Edvin Brajnik, skrbi za programiranje spletnega portala, ob tem pa je še nekaj sodelavcev, ki občasno objavljajo video prispevke. Kako se je rodila zamisel, da bi ustvarili spletno mesto? V glavnem, ker smo se zavedali, da nam to v zamejstvu primanjkuje. Odločili smo se za spletni portal, ki bo objavljal samo video posnetke, ki lahko obiskovalcu služijo kot dopolnilo informacijam. Kaj pa ime? Ime ima dvojni pomen. Prvič smo to ime izbrali, ker smo »zamet« interpretirali kot portal zamejskega prostora. Drugi pomen pa je ta, da je to portal za vsakogar in kogarkoli. Zakaj ne bi združili vseh zamejskih spletnih mest? Lahko bi, a bilo bi zelo težko. Problem bi nastal pri vzdrževanju, saj bi se morala združiti večja skupina ljudi in to bi postalo bi zahtevno. Problem pa bi nastal tudi s finančnega vidika, saj ne bi bilo lahko vzdrževati tak portal. Ko smo že pri tem, kdo finansira spletni portal? Imamo sponzorje, ki imajo na našem portalu oglase. Vzdrževanje gre v glavnem preko reklame. K temu pa prispevamo tudi sami. Ni nikakršne organizacije ali drugega supporterja, ki bi pri tem pomagal. Kdo pa vam nudi informacije o raznih dogodkih? Informacije si sami poiščemo preko Primorskega dnevnika in društev. Poleg tega prejemamo tudi elektronsko pošto z informacijami. Imate torej v teku tudi razna sodelovanja? Da, v teku imamo sodelovanje s slovenskim programom televizije Koper-Capodistria in z urednico slovenskega programa Natašo Segulin ter še posebno z urednikom oddaje Športel Igorjem Mala-lanom. Vsak teden namreč na naši spletni strani objavljamo oddajo Športel in tako si jo lahko ogledajo tudi tisti, ki ne sprejemajo signala TV Koper-Capodistria. Pomembno je tudi sodelovanje z goriško televizijo Vitel: objavljamo prispevke njihove informativne oddaje, ki govorijo o Slovencih v Italiji, in tiste novice, ki so za Slovence v Italiji zanimive. Sodelujemo tudi s spletnim portalom slosport. Imate v programu kake novosti za spletni portal? Da, kot sem prej povedal, bi radi ustvarili tudi italijansko verzijo portala. Načrtujemo pa urediti tudi nekaj tehničnih zadev, kot na primer, da bo lahko obiskovalci posnetke »linkirali« na Facebook. V programmi pa je tudi iskalnik, ki bi obiskovalcem omogočil natančnejše iskanje informacij po portalu.Poleg tega bi radi pripravili še feedback za obiskovalce. Naslov: www.slomedia.it Aktivno od: oktobra 2008 Odgovorni urednik: Darko Bra- dassi Št. sodelavcev: približno 10 Kako se je sploh rodila zamisel, da bi ustvarili spletno mesto? Ker je v našem prostoru manjkal tak spletni portal, ki bi bil moderen in bi vseboval vse mogoče sodobne tehnike informacije. Tak spletni portal, kot je slomedia pripomore k združevanju zamejcev iz vseh krajev: veliko fotografij in vsebin je tudi iz Kanalske doline, Benečije... Torej ne samo iz običajne tržaške in goriške pokrajine, te novice bi drugače verjetno ne mogle priti na dan. Kaj pa izbira imena oziroma njegov pomen? Iskali smo nekaj mednarodnega in lahko razumljivega. Treba je bilo poudariti slovenskost spletnega mesta, zato je torej »slo«, pa tudi multimedialnost-»me-dia«. Nalašč smo se odločili, da bo naslov spletnega portala ».it«, saj smo s tem za- znamovali, da se gre za spletno mesto Slovencev, ki živimo v Italiji. Nekateri so predlagali, da bi se združilo vsa zamejska spletna mesta, kaj menite vi o tem? Kot zamisel je zelo lepa, a trenutno, ne gre se za kampanilizem, ampak zaradi gospodarskega faktorja, se ne da. Koliko obiskov imate dnevno, mesečno in letno? Povprečno imamo dnevno 1850 obiskov, v marcu 2009 smo imeli 37.000 obiskov in 3.015.000 zadetkov, doslej smo v letu 2009 imeli 103.783 obiskov. Ko smo že pri tem, kdo finansira spletni portal www.slomedia.it? Portal je nastal z zasebnimi sredstvi in še sedaj ga pravzaprav vzdržujemo sami. Želimo ustvariti nekaj, kar bi lahko samostojno obstajalo. Kdo pa vam nudi informacije o raznoraznih dogodkih? V moje veliko veselje imam zaradi moje prejšnje dejavnosti veliko prijateljev, ki me osveščajo z dogajanjem v raznih krajih. Zadnje čase smo vzpostavili plodno sodelovanje tudi z nekaterimi mladimi. Drugače pa speljemo reportaže sami na terenu, včasih je treba res garati od jutra do večera. Ko že govorimo o vašem prejšnjem poklicu, kako to, da se bivši vre-menoslovec ukvarja z urejanjem spletnega portala? Moja pot se je v bistvu začela s so-delovanjemm od Primorskega dnevnika do Radia Trst A. Meteorologija, ki me zanima, je drugačna od gole vremenske napovedi, ta me ni nikoli navduševala, saj je malo »preozka«, bolj mi je všeč razlaga vremena z nekim bolj novinarskim pristopom. Imate v prihodnosti v programu še kake novosti za spletni portal? Da, namen imamo zamenjati del video materiala z glasbenim, ob tem pa bodo obiskovalci med branjem naših strani lahko poslušali avtorsko glasbo. trebujem kaj za šolo. 8. Da, zelo. 9. Komuniciranje na dolge razdalje se je izboljšalo, za vsakodnevno komuniciranje pa nebi vedel. Alenka, 17 let_ 1. Prvič sem na spletu zasurfala pri šestih letih. 2. Približno eno uro dnevno. 3. 99%. Računalnik večinoma uporabljam prav za dostop na splet. 4. Msn, skype. 5. Facebook, giornale online 6. Facebook. 7. Da, misli.com. 8. Mislim, da bi utegnila preživeti tudi brez interneta 9. Odvisi od osebe do osebe. Niko, 17 let_ 1. Ko sem bil v prvi višji. 2. Dnevno približno dve uri. 3. Prav tako dve uri. 4. Msn in microsoftword. 5. Youtube in face book. 6. Facebook. 7. Da, netlog, wikipedia.si, dijaski.net. 8. Da, nekoliko. 9. Mislim, da se je danes komuniciranje poslabšalo. Luka, 18 let_ 1. Ko sem bil v prvi ali drugi višji. 2. Približno dve uri. 3. Tudi toliko. 4. Msn, microsoftoffice ... 5. Youtube in Facebook. 6. Youtube. 7. Da, dijaski.net. 8. Sploh ne. 9. Po mojem mnenju se je izboljšalo. Mia, 18 let_ 1. Pri enajstem ali dvanajstem letu starosti. 2. Eno uro na dan. 3. Na spletu sem 24 ur na 24. 4. Microsoftword, powerpoint, msn, second-life. 5. Facebook, second life, google ... 6. Facebook. 7. Redkokdaj. 8. Da. 9. Da, of course se je komuniciranje poslabšalo. Valentina, 19 let_ 1.Doma imam internet le nekaj mesecev. Sicer pa ne bi vedela točno povedati, kdaj sem začela surfati po spletu. Mislim, da je to bilo zelo verjetno v nižji srednji šoli ali pa v prvem razredu višje šole. 2. Ehm...Od kadar imam doma internet presedim pred računalnikom še precej časa. Veliko se poslužujem elektronske pošte. Moram pa povedati, da računalnik veliko uporabljam predvsem zaradi univerze. 3. Na internetu preživim večino časa. Recimo približno tri ure zjutraj, tri ure popoldne. 4. V glavnem uporabljam Msn in Outlook express (elektronsko pošto). 5.Spletno stran univerze, Youtube, razne brskalnike kot so Google, najdi.si, matkurja. 6.Spletno stran moje univerze. Večkrat pa iščem raznorazne informacije po spletu in zato redno zahajam na Google. 7. Da, slovenskih spletnih strani se pogosto poslužujem. 8. Da, žal moram reči, da sem popolnoma odvisna od spleta. Sama sebe opravičujem oz. se tolažim z dejstvom, da se je ta moja »odvisnost« pravzaprav začela zaradi univerze. I 9. Komuniciranje se je po eni strani izboljšalo. Na spletu namreč lahko zveš veliko o vsem in vseh. Na drugi strani pa vse to sodobno komuniciranje poteka preko neke »škatle«, ni direktno, ni osebnega stika. Roberta, 19 let_ 1. Ko sem bila stara 14 let. 2. Ponavadi eno uro, včasih pa kar tri ure. 3. Ko sem na računalniku sem vedno tudi na spletu. 4. Microsoft word, Photoshop, e-mule, i-tunes,.. 1. Pri kolikih letih si začela surfati po spletu? 2. Koliko časa preživiš dnevno pred računalnikom? 3. Od tega pa preživiš na internetu? 4. Katere programe uporabljaš na računalniku? 5. Katere spletne strani obiskuješ? 6. Katero spletno mesto najbolj obiskuješ? 7. Ali zahajaš na slovenska spletna mesta? 8. Meniš, da si odvisna od spleta? 9. Se je po tvojem mnenju komuniciranje med mladimi izboljšalo ali poslabšalo odkar obstaja splet? 5. Vse mogoče, od youtube do facebooka in msn-ja. Pa tudi BBC, google, Wikipedia, de-viantart ... 6. Google in face book. 7. Bolj malo, včasih na google.si ali na wikipe-dia.si 8. Niti ne. 9. Izboljšala se je komunikacija a poslabšali so se medsebojni odnosi. Tjaša, 19 let_ 1. Ne bi vedela točno povedati. Mislim okoli trinajstega leta starosti. 2. Računalnika ne uporabljam vsak dan. Recimo, da se ga poslužujem dvakrat ali trikrat tedensko. 3. Žal doma nimam interneta, tako da lahko bolj malo surfam po njem. Kadar pa se na univerzi poslužujem računalnika sem 95% časa na njem. 4. Msn, Office, Outlook express, Photoshop. 5. Facebook, spletni portal univerze in yahoo.it 6. O tem ni dvoma. Gotovo Facebook. 7.Bolj malo. Obiskovala sem jih, ko sem še hodila na višjo šolo. Iskreno povedano pa nisem bila zadovoljna. V večini primerov, ko sem šla na slovenski brskalnik, nisem nikoli našla tistega, kar sem iskala. 8. Odvisna od spleta? Ne, ne bi rekla. Recimo rajši, da rada zahajam na splet. Internet se lahko pa pogosto spremeni v neke vrste „past". Namesto, da bi se učil namreč sediš pred računalnikom. 9. Odkar obstaja splet, je veliko lažje priti v kontakt z drugimi. Vzemimo za primer Face-book: omogoča ti stik s celo vrsto ljudi s celega sveta. Pomanjkljivost pa je v dejstvu, da pri tem zmanjka avtentičen, oseben stik. Martin, 19 let_ 1. Približno, ko sem bil star 14-15 let. 2. Od dveh do pet ur. 3. Prav tako od dveh do pet ur. 4. Office, microsoftword, powerpoint, photoshop 5. Športne, google, face book, msn, yahoo, sportmediaset ... 6. Facebook, yahoo in sportmediaset. 7. Da, na slosport.org, dijaski.net, poptv.si, naj-di.si, zametv.si 8. Da, zelo. 9. Mislim, da se je komuniciranje poslabšalo. No torej, splet je mlade res ujel v svojo mrežo, med najbolj priljubljenimi spletnimi mestipa kraljuje facebook in za univerzitetne študente tudi spletni portal univerze. Splet pa ni še pri vseh povzročil odvisnosti. Mogoče bodo v prihodnosti smatrali odvisnost od spleta kot pravo bolezen. Kako pa naj ukrepamo proti tej posebni odvisnosti? Klop ima zato proti-strup; pustite počivati računalnik in splet, obujte si športne čevlje in odidite na svež zrak pod sijočim sončkom in kod ve, morda boste srečali zanimivo osebo, s katero kramljati neposredno in ne le preko ekrana; zavedali se boste, da je pogovor z neko osebo veliko lepši, če jo pri tem gledaš v oči. / RADIO IN TV SPORED Petek, 17. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 -OPZ Frančišek Borgija Sedej 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: A sua immagine (praznovanje Velikega petka) 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 22.35 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I raccomandati (v. Pupo) 22.40 Aktualno: Tv7 23.20 Aktualno: L'Appuntamento V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. Medici in prima linea 22.40 Nan.: The Dead Zone 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: L'era glaciale 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.10 Dnevnik, kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok.: Promesse 17.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 11.00 Nad.: My Life 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.30 Film: Intrigo a Stoccolma (voh., ZDA, '62, r. M. Robson, i. P. Newman) 16.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Entrapment (triler, ZDA, '99, r. J. Amiel, i. Catherine Zeta Jones) O Italia 1 ^ Tele 4 15.55 Aktualno: La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.20 Aktualno: Sul Carso, nella natura e in fattoria 22.50 Aktualno: Itinerari nascosti 23.30 Qui Cortina 23.55 Nan.: Errol Flynn: Una leggenda La 7 LA ^ 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 23.20 Film: Suspect Zero (triler, i. A. Eckhart) 1.25 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La Fattoria 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) 23.30 Aktualno: Matrix 6.05 Nan.: Still Standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 8.30 Film: La rivincita (kom., ZDA, '87, i. R. Carradine) 10.20 Film: La mia flotta privata (kom., ZDA, '97, r. B. Spencer, i. T. Arnold) 11.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Film: Scooby-Doo e il fantasma del- la strega (anim., r. J. Stenstrum) 18.30 Dnevnik, sledi Studio sport 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene show 23.00 Variete: Le Iene.it 23.15 Film: Alien vs. Predator (fant., ZDA '04, i. S. Lathan) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.04 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 12.50 Il direttore incontra 13.00 22.35 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.05 1.30 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il magnifico avventuriero (vojna, It., '63, r. R. Freda, i. B. Ashley) Nan.: Relig Hunter Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) Šport: V-ictory Nočni dnevnik Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Film: Lahko noč, Frank (pon.) 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.25 Dolgcajt (pon.) 11.50 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. oddaja: Bilo je nekoč v Iranu (pon.) 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Sedma moč osamosvojitve, Tv dnevnik 17.04.1991 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 9.00, 1.25 Zabavni infokanal Otroški infokanal Otroška serija: Mulčki Mozaik Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 17.04.1991 Primorski mozaik Študentska Vilna: SP v hokeju na ledu, Kazah-stan - Slovenija (prenos) Študentska V dobri družbi z Blažem Zlata šestdeseta Dok. oddaja: Mehanska ljubezen Film: Na robu obupa Film: Trk Nad.: Svitanje 6.30 8.00 10.45 11.40 12.45 13.15 13.35 14.30 15.00 15.25 16.30 17.50 18.50 20.00 21.45 23.10 0.40 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 17.00 Dok. oddaja: »La via fracigena« 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Biblija med zgodovino in mitom 22.00 00.35 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Športna oddaja 0.50 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 15.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Pod drobnogledom (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val, 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D - vabilo v kino; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.15 Utrinek z revije Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 9.45 Napoved rokometnega pokala in nagradno vprašanje; 10.00 O tradicionalnem pohodu ob ponoru reke Reke; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 17. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 C / DUBLIN o' "--^S^ 8/10 , 1010 STOCKHOLM 2/11 Oí \ V K0BENHAVN ■5/1ÍS " - LONDON O *MSTERo 9/23 12/21 OBRUSELJ PARIZ 10/22 C VARŠAVA O 3/15 MOSKVA O KIJEV 6/9 LIZBONA O 8/14 MADRID O 6/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 10/19 O SOFIJA SKOPJE O 6/20 „„ATENE " v , J3/19 O^.. .. r Višinski greben visokega zračnega pritiska zagotavlja lepo vreme nad Italijo, z izjemo hribovitih predelov, kjer se lahko popoldne nestabilnost poveča. Danes bo našo deželo prešla „ vremenska fronta. Nad severnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi nad naše kraje v višinah priteka bolj vlažen in hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.54 Dolžina dneva 13.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.40 in zatone ob 11.36 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, le popoldne bo obremenitev prehodno nekoliko popustila. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 12.00 najnižje -25 cm, ob 19.51 najvišje 24 cm. Jutri: ob 2.46 najnižje -5 cm, ob 6.48 najvišje 6 cm, ob 13.02 najnižje -30 cm, ob 19.59 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............12 2000 m ...........-1 1000 m............7 2500 m ...........-4 1500 m............2 2864 m ...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 12/20 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Podnevi se bo oblačnost povečala, v Predalpah in na zahodu bo že možen rahel dež. Proti večeru se bo od območja Pordenona vreme še poslabšalo, pojavljale se bodo močne padavine tudi z nevihtami, ki se bodo tekom noči razširile po vsej deželi. Deloma bo v severovzhodni Sloveniji zmerno oblačno in povečini suho, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Drugod bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Vmes bodo tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. O GRADEC 10/18 4/15 izJemen JubileJ - Sto let Nobelove nagrajenke Rite Levi Montalcini »Nikakršnih zaslug nimam, v življenju sem imela le veliko srečo« RIM - Čila in zdrava, z bistrim razumom, ki je nikoli ne zapusti. Takšna je dosmrtna senatorka in slovita znanstvenica, Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini na pragu svojih stotih let. Formalno jih bo sicer dočakala v prihodnjih dneh, a praznovanja so se že začela. Montalcinijeva je v vsakem pogledu človeški fenomen, kakršnih je na svetu zelo malo. V vlogi dosmrtne senatorke je dosledno podpirala nekdanjo Prodijevo levosre-dinsko vlado in mnogi se danes spominjajo trenutkov, ko je bil njen glas, poleg Campijevega, Scalfarove-ga in Andreottijevega, nemalokrat odločilen, da je vlada s svojo pičlo večino lahko preživela. Ob neki priložnosti se je v Dubaiu, kjer je bila gostja neke znanstvene ustanove, celo predčasno vkrcala na letalo, da je lahko prišla pravočasno v parlament na glasovanje. To je bilo malo več kot pred letom dni, ko je bila dama že blizu stoletju. Zgled kremenite doslednosti in državljanske odgovornosti, od katerega bi se moral učiti prene-kateri njen kolega v parlamentu. Praznovanje stoletnice Rite Levi Montalcini se je začelo včeraj na višjem državnem inštitutu za zdravstvo, kjer je bila zaposlena leta 1963 po vrnitvi iz Združenih držav Amerike. Inštitut je eno od svojih dvoran poimenoval po slavljenki. Praznovanja bodo na različnih ravneh trajala teden dni, Montalcinijeva pa je duhovito napovedala, da se bo »branila kot bo pač mogla«. Včeraj je znanstvenica povedala, da je globoko ganjena, ker je dočakala stoletje življenja, potem ko je vse življenje preživela z občutki sreče in navdušenja, tako kot jih je bil po njeni oceni deležen le malokdo. Mon-talcinijeva je dalj časa govorila mladim študentom, pa tudi starejšim nekdanjim kolegom, ki so se zbrali za to priložnost. Oblečena je bila v lila obleko in je imela kot običajno brezhibno urejene lase. »Nisem si predstavljala, da bom dosegla tolikšno starost«, je povedala in dodala, da je skrivnost njenega dolgega življenja morda v tem, da se za lastno osebo ni nikoli niti najmanj zanimala. Smrt je ne plaši, je dejala, enkrat bo pač prišla, morda jutri. Zanjo, ki je v mladosti sanjala, da bo delala v Afriki, tako kot Albert Schweitzer, je bilo vedno pomembno pomagati drugim. »Nisem bila rojena zato, da bom znanstvenica, temveč zato, da grem v Afriko pomagat tistim, ki so potrebni pomoči. Sedaj, med zadnjo etapo svojega življenja, uresničujem svojo željo, da pomagam izkoriščanim ljudem«. Montalcinijeva, ki je za svoje raziskave o rasti živčnih celic leta 1986 skupaj s kolegom Stanleyem Cohenom prejela Nobelovo nagrado, je ob tem povedala, da ji je znanost dala veliko več od tega, kar je mogla upati. Še danes je njeno odkritje pravi rudnik vedno novih informacij pri raziskavah o boleznih možganov, kot je Alzhai-merjeva, ali boleznih imunskega sistema, kot je Aids. Njen protein z imenom Ngf ji je omogočil vrnitev v Italijo, kot je povedala, in tako je lahko ugotovila, kolikšen znanstveni in človeški potencial ima njena rodna država. Montalcinijeva je ocenila, da v ži- vljenju ni imela nobenih zaslug, temveč samo srečo. Znanstvenki vsega sveta so si edini v ocenah, da je odkritje Montalci-nijeve bistveno pospešilo mehanizme spoznavanja mnogih bolezni, vzporedno pa se je okrepila možnost boja proti njim. Protein Ngf je bil še zlasti v zadnjih letih v ospredju številnih aplikativnih raziskav, ki zadevajo bolezni kot so multipla skleroza, luskavica, rev-matoidni artritis in številne druge. Delo Rite Levi Montalcini je bistveno pripomoglo k temu, da je upanje v možnost učinkovitega zdravljenja bistveno večje,kot je bilo še do pred kratkim. youtube Pojoča škotska stara devica prava senzacija LONDON - Staromodna 47-letna Škotinja, ki ni nikoli imela fanta, je postala senzacija na spletnem portalu YouTube. Dobrodelna delavka je konec tedna nastopila v šo-vu talentov na britanski televiziji in s svojim glasom popolnoma osupnila žirijo in občinstvo, nato pa navdušila še obiskovalce svetovnega spleta.Brezposelna Škotinja Susan Boyle je ob prihodu na oder šova britanske televizije ITV »Britain's Got Talent« (Britanija ima talent) s svojim staromodnim izgledom povzročila hihitanje, ko pa je začela peti pesem z naslovom »I Dreamed A Dream« iz muzikala »Les Miserables«, je tričlanska žirija skupaj z občinstvom od presenečenja ostala odprtih ust. Očitno pa je navdušila tudi obiskovalce svetovnega spleta, saj je posnetek njenega nastopa na YouTube doslej zabeležil že več kot 11 milijonov klikov. Ob 100-letnici tragedije Titanika bo križarjenje LONDON - Ob 100. obletnici tragedije Titanika se bo mogoče podati na luksuzno križarjenje. Na pomorsko pot, na kateri je potonil Titanik, se bo aprila 2012 podala luksuzna ladja Balmoral, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili organizatorji plovbe.Tita-nik, na krovu katerega je bilo 1500 ljudi, je leta 1912 med svojo prvo plovbo iz Southamptona proti New Yorku potonil po trčenju z ledeno goro. V ledeno goro je trčil 14. aprila nekaj pred polnočjo, tri ure kasneje pa je potonil. Ob obletnici katastrofe se bo po njegovi poti podala ladja Balmoral, na kraju tragedije pa bodo ob tem pripravili spominsko slovesnost. Spominska plovba z Balmoralom bo trajala 12 dni. Na žrtve tragedije se bodo s polaganjem vencev in minuto molka spomnili tudi v Belfastu.