Poštnina plačana v gotovini /-i 'At\ 1 • Abb. postale I gruppo ■ LiGD3 4U lir Leto XXI. St. 168 (6146) PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 17. julija 1965 «MflRINER 4» NADALJUJE Z ODDAJO FOTOGRAFIJ Fotografije ne bodo rešile spora o obstoju življenja na Marsu Važni podatki o atmosferi, magnetnem polju in radioaktivnosti OB PRISOTNOSTI ITALIJANSKEGA IN FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE^ Svečana otvoritev 11.600 m dolgega cestnega predora pod Mont Blancom Razgovor med Saragatom in De Gaullom o vprašanjih evropske skupno-sti ni ničesar rešil in bodo o sporu govorili šele po počitnicah COURMAYEUR, 16. — Otvoritev naj večjega cestnega predora pod Mont Blancom, ki povezuje Francijo in Italijo je privabila na obeh straneh predora veliko množico ljudi. Na francoski strani je deževalo, ko se je točno ob 10.30 pripeljal na trg v Chamonix predsednik italijanske republike Saragat. Pozdravil ga je predsednik de Gaulle. Na trgu je številno množico komaj zadrževala policija in oddeiek francoskih alpinskih divizij. Po pozdravu sta predsednika podpisala zlato knjigo mesta, nato pa sta se v odprtih av tomobilih odpeljala proti vhodu v predor na francoski strani. Na ploščadi je visoka gosta, ki so ju spremljali številni ministri in med njimi oba zunanja ministra, pozdravil predsednik francoske družbe, ki je gradila predor. Saragat, de Gaulle in drugi ministri so si ogledali centralo, ki u-reja promet v predoru in obsežne naprave za prezračevanje. Povorka avtomobilov je prvikrat prepeljala skozi predor in so goste na italijanski strani pozdravili v paradnih uniformah gojenci podoficirske in alpinske šole. Medtem ko je na francoski strani deževalo, je na italijanski sijalo sonce. Ob 11.25 sta predsednika pregledala častno četo, nakar se je pričela otvoritvena svečanost, ko so tudi na italijanski strani odkrili spominsko ploščo, na kateri je isto besedilo kot na francoski: »Giuseppe Saragat predsednik italijanske republike in Charles de Gaulle predsednik francoske republike sta 16. julija 1965 otvorila najdaljši cestni predor na svetu, ki pod najvišjo evropsko goro povezuje dva bratsko združena naro. da.» Predsednik Saragat je nato v svojem govoru orisal zgodovinski pomen predora, saj gre za veliko delo, s katerim sta tesneje združena dva naroda. Počastil je spomin delavcev, ki so pri gradnji predora izgubili življenje. Nato je govoril o širšem pomenu predora, kot simbolu kaj je človek sposoben narediti, če so njegovi napori usmerjeni v miren napredek. Saragat je orisal vedno tesnejše prijateljske vezi med Italijo in Francijo, omenil zavezništvo v prvi svetovni vojni in podoben pojav odporniškega gibanja v drugi. Dobršen del svojih izvajanj pa je Saragat posvetil evropski skupnosti, za kar je dejal, da sta Ita- ■mm iiiiiiiiiiii iiiii n n n m i im iii im iii n n n iiiii hi iiiMfiiiMiitum m mi n m miini iimuHi im mmiiimmnn ZAOSTRITEV KRIZE V GRČIJI Vedno ostrejše manifestacije v Atenah, Solunu in Patrasu Novas je sicer zbral novo vlado, ni pa ie dobil večine v parlamentu . Ranjenih 75 oseb ATENE, 16. — Novi ministrski predsednik Athanassiades-Novas je z veliko težavo zbral novo vlado, v kateri sodeluje samo pet ministrov prejšnje vlade, več resorov pa je brez ministra. Nova vlada je zvečer prisegla kralju, ko je bil položaj v Atenah ponovno napet. Zjutraj je namreč že kazalo, da se je položaj pomiril in je vlada že preklicala pripravljeno stanje vojaških enot. Zvečer pa je bila kraljeva palača močno zastražena, pred njo pa so demonstranti kričali, da hočejo povratek prejšnjega ministrskega predsednika Papandreusa, izvajanje ustave in povratek demokratičnih načel. Na stotine demonstrantov je krožilo po ulicah in je policija večkrat Intervenirala. Demonstranti so se zlasti zbirali pred poslopjem vladnega lista «Elefteria», ki je najraje podpiral Papandreuja, sedaj pa je pričel zagovarjati novega ministrskega predsednika. O demonstracijah poročajo tudi iz Soluna in Pa-trasa. Med današnjimi demonstracijami je bilo 75 oseb ranjenih, policija pa je 120 oseb zaprla. Politični opazovalci so mnenja, da je položaj izredno oster in da Predsednika de Gaulle in Saragat sta svečano otvorila cestni predor pod Mont Blancom, ki povezuje Francijo in Italijo in ki predstavlja pomembno tehnično delo. Politični razgovori med predsednikoma o sporu v evropski skupnosti pa niso bili uspešni in niso privedli do ničesar novega. Zato so se tudi samo nekako sporazumeli, da bo razprava po poletnih počitnicah. Poslanska zbornica in parlament sta pričela na skupni seji z razpravo o »primeru Trabucchi«, ki bo trajala v soboto in nedeljo ter se bo v ponedeljek verjetno zaključila z glasovanjem. Včeraj je bila v vsem svetu objavljena prva fotografija Marsa, ki jo je poslal «Mariner 4», ki nadaljuje z oddajo ostalih fotografij. Doslej niso znanstveniki na fotografiji ugotovili nič senzacionalnega. Pač pa so prejeli poleg fotografij druge važne podatke o Marsu: da je njegova atmosfera zelo redka, da magnetnega polja praktično ni ter da ni niti radioaktivnih pasov, ki bi bili podobni Alle-novim. Neki znanstvenik je izjavil, da verjetno fotografije in ostali podatki ne bodo rešili vprašanja ali obstaja na Marsu življenje. Ameriško vojaško poveljstvo v -lužnem Vietnamu je prvič sporočilo, da se nahajajo v Južnem Vietnamu trije polki sevemovietnam-ske vojske, kajti doslej so poročali vedno le o enem bataljonu. Medtem sta prišla v Sajgon Mc Namara in Cabot Lodge. Na sestan ku z njima so južnovietnamski generali zahtevali, naj ZDA povišajo število svojih vojakov. Seveda so ameriška letala tudi včeraj bombardirala Severni Vietnam. V Grčiji je A. Novas sestavil no-vo vlado, v kateri so tudi nekateri ministri iz bivše Papandreujeve vlada. bo novi ministrski predsednik le z veliko težavo zbral v parlamentu potrebno večino. V takem primeru pa sodijo, da bo prišlo do prevzema oblasti s strani kralja in do konca demokratičnega sistema v Grčiji Vlado podpirajo samo desničarski krogi in se je največja vladna stranka praktično razbila na dva dela, tako da prihaja do sodelovanja med levim krilom bivše vladne stranke in levičarsko stranko. Spor ima globlje ozadje in se kralj sklicuje na organizacijo ASPI-DA, ki naj bi v vojski zbirala mlajše napredneje razpoložene oficirje, ki jih je vodil Andrea Papandreu, minister brez listnice prejšnje vlade in sin ministrskega predsednika Papandreu pa očita kralju, da je podpiral bivšega ministra za obrambo, ki ni hotel odstraniti iz vojske fašistične oficirja in da se kralj ni ravna! po ustavi, saj spada v pristojnost ministrskega predsednika imenovanje ministrov. Stevensonova krsta v Illinoisu WASHINGTON, 16. — Danes popoldne so bile v katedrali v Wa-shingtonu ob Johnsonovi navzočnosti pogrebne svečanosti za umrlim Stevensonom. Vso noč pa je trajal mimohod tisočev ameriških državljanov mimo krste s Stevensonovim truplom. Nato so krsto z letalom prepeljali v Springfield v državi Illinois, kjer je Stevenson preživel skoro vse življenje in kjer je bil tudi guverner. Krsto so prepeljali na kaoitol in jo položili na isti oder, na katerem je ležala tudi krsta Abrahama Lincolna. Pogreb bo v ponedeljek. Aretacija «prevratnikov» v Peruju lija in Francija že prispevali k ustvaritvi širšega sodelovanja šestih evropskih držav, ki žive v istem ideološkem in človečanskem okolju. Saragat je ugotovil, da je to sodelovanje ne samo učinkovit instrument gospodarske integracije, temveč je tudi korak k širši enotnosti prizadetih narodov. Predsednik de Gaulle se v svojem govoru neposredno ni dotaknil evropskih vprašanj in se na ta način , izognil neposredni polemiki. Govoril pa je o velikem po- menu predora za Italijo in Francijo, kar je postalo ostvarljivo samo v sedanjem ozračju prijateljskih odnosov. Primerjal je pomen predora z načrtom predora med Francijo in Anglijo, načrtom plovnih kanaliv med Renom, Rodanom in Donavo, ki naj povežejo Severno morje s Sredozemskim morjem. Zato je ugotovil de Gaulle, da je ta predor politično pomemben za zbliževanje Francije in Italije je pa istočasno tudi primer solidarnosti. Svoj govor je de Gaulle za- ggg Puščica kaže vhod v predor pod Mont Blancom ključil z upanjem, da bo prišlo do sodelovanja an razumevanja ne samo v zahodni temveč v vsej Evropi in da bodo tehnične realizacije postale bistveni člen razvoja držav, mirnega ravnotežja na svetu in napredka vseh ljudi. Takoj po zaključku de Gaullo-vega govora je prišlo do nenad-nega_ incidenta: medtem ko je množica vzklikala italijansko-fran-coskemu prijateljstvu, je mladenič Sergio Pistone iz Turina prebil kordon policije in izročil francoskemu predsedniku kuverto s pozivom, da se «brez zastojev nadaljuje na poti evropskega združevanja)). Ob 12.15 sta se predsednika odpeljala v vilo «Bagnara», kjer sta se najprej razgovarjala sama, nato pa sta bila prisotna tudi oba zunanja ministra. Razgovor je trajal v celoti uro in 25 minut. O razgovoru se je le malo zvedelo. Oba predsednika sta uvodoma ugotovila, da otvoritev predora pomeni nadaljevanje odličnih odnosov med Italijo in Francijo in utrditev gospodarskega, kulturnega ter drugačnega sodelovanja. V ospredju pa so bila seveda vprašanja združevanja Evrope. V neuradnem sporočilu je rečeno, da razgovor ni imel za cilj rešitve kakršnega koli vprašanja, češ da je treba ponovno proučiti razne podatke. Zato ostanejo nespremenjena francoska in italijanska stališča ter čakajo na pojasnila evropske komisije, ki bo verjetno po ročala že na sestanku ministrov 26. julija. Daašnjd razgovori so torej lahko služili za boljše poznavanje stališč in za iskanje vprašanj, za katera je sporazum mogoč. Neuradno sporočilo nato govori o tradicionalnih počitnicah, ki dajejo možnost, da se razprava o celotnem vprašanju odloži. Predor pod Mont Blancom je dolg 11.600 metrov in so ga gradili šest let in pol. Na italijanski stranj so pričeli z delom 8. januarja 1959, na francoski pa 30. maja. Izkopali so 560 tisoč kubičnih metrov skale, uporabili 160 tisoč kubičnih metrov cementa. Med delom so naleteli na različne težave, zlasti ko je vdrla v predor voda, ki so jo morali izčrpati. Celotna gradnja je stala 40 milijard lir. fotografij Marsa, ki jih «Mariner 4» oddaja na žemljo «llllllllllllllllllllllllll|llll|!TIIII|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,IIIIIIIIHIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIl|lll||lllllllllllllllllllll|lIIIIIIIIIIIIIIIHIIllinillllllllllllllHlllllllllltlllllllin V NABITO POLNI PALAČI POSLANSKE ZBORNICE Včeraj pričetek skupne seje parlamenta o «primeru Trabucchi» Poročilo predsednika preiskovalne komisije in pričetek govorov parlamentarcev - Skupna seja-bo danes, v nedeljo in ponedeljek - Obisk japonskega zunanjega ministra RIM, 16. — Točno ob 16.30 se je pričela skupna seja parlamenta o «primeru Trabucchi», za katero je vladalo veliko za nimanje, tako da je bila dvorana polna že nekaj časa prej in je bil nabito poln prostor namenjen za občinstvo. Prisotni so bili številni ministri, podpredsednik Nenni, predsednik vlade Moro pa je prišel med sejo. Pr isoten je bil tudi Trabucchi, katerega so pozdravili nekateri demokristjanski poslanci in senatorji. Kljub veliken^u zani- LIMA, 16. — Številne osebe so aretirali v Peruju pod obtožbo «prevratniške dejavnosti)), njih i-men pa niso objavili. Aretirance obdolžujejo, da so pomagali partizanskemu gibanju, ki ga menda vodi Elio Arturo Portocarrero Ri-os. Oblasti trde, da je povezan s Kubo, od koder naj bi prejel orožje. ___________ Protifašistični zakon v Britaniji LONDON, 16. — Poslanska zbornica je odobrila zakon o prepovedi rasnih razlik v javnih lokalih. Zakon mora še odobriti lordska zbornica in prepoveduje rasne razlike v hotelih, kavarnah, restavracijah, kinih, gledališčih, bazenih in javnih prevoznih sredstvih. Zakon predvideva za kršilce globe do 100 funtov, tiste ki pa podpihujejo rasno mržnjo lahko kaznujejo z zaporom do dveh let. QUITO, 16. — številni predstavniki političnih strank so predložili vojaški vladi načrt za »obnovitev ustavne vlade«. Načrt predvideva amnistijo za vse politične zapornike, povratek političnih beguncev, obnovitev svobodnega tiskanja listov in predajo oblasti civilni vladi narodne enotnosti. V Guayaqui-lu je veljavna policijska ura in preki sod. Včeraj sta umrli dve osebi, ki sta bili pred dvema dnevoma ranjeni med demonstracijami. manju in pričakovanju pa je bila današnja seja razmeroma nezanimiva, saj je na njej predvsem dolgo poročal predsednik preiskovalne komisije demokristjan dell’Andro, ki je skušal bivšega ministra oprati vsake krivde, nato pa sta govorila liberalec Bozzi in komunist Ter-racini. Razprava se bo nadaljevala jutri in v nedeljo ter predvidevajo, da se bo z glasovanjem zaključilo v ponedeljek. Jutri bosta dve zasedanji, od 9.30 in popoldne od 16.30. Govorili bodo: Sponziello (MSI), Cacciatore (PSIUP), Bosco (KD), Zappa (PSI), Perna (KPI), Bettiol (KD), Pace (MSI), Milia (PDIUM) in Agrimi (KD). Uradni poročevalec preiskovalne komisije dellAndro je uvodoma dejal. da je bilo 1961. leta treba uvoziti tobak iz Mehike, ker je perono-spora uničila domač pridelek in bi drugače morali ustaviti delo v tobačnih tovarnah. Dovoljenje za u-voz so dali samo dvema podjetjema, ker ostala podjetja niso imela za to potrebnih pogojev. Komisija je ugotovila, da sta obe podjetji plačali carino, zaradi česar naj bi odpadla obtožba tihotapstva. Glede obdolžltve «okoriščanja» pa ni nihče nikoli ministra niti osumil, da bi se okoristil. Ob zaključku je poročevalec obširno govoril o zadnji ob-dolžitvi izkoriščanja službenega položaja in tudi to obdolžltev izključil. Liberalni poslanec Bozzi pa je dejal, da je naravno, da se o takih obdolžitvah razpravlja pred pristojnim sodiščem in v primeru bivšega ministra pred ustavnim sodiščem, ker »mora pravičnost napredovati v interesu demokracije v Italiji«. Bozzi se je sprl s predsednikom poslanske zbornice, ko je govoril o »Lapirianski« mentaliteti večinske stranke, te je KD obdolžil sistematičnega kršenja vseh zakonov in uredb. Zadnji je govoril komunistični senator Terraccini, ki je ugotovil, da ministrova predvidevanja o slabem tobačnem pridelku niso bila točna, kot so ga na to opozorili vsi tehnični organi državnega monopola. Zato tudi uvozna dovoljenja niso nič koristila državi, pač pa so se z njimi okoristile dve zasebni družbi. Terraccini je v tej zvezi podčrtal, da je kaj malo verjetna trditev, da Trabucchi ni poznal predsednika največje družbe De Martina, ki je bil prav tako parlamentarec in viden predstavnik KD, kot je to Trabucchi. Netočna je tudi trditev bivšega ministra, da družbi nista uživali posebnih ugodnosti v nasprotju z obstoječimi zakoni, katere je minister po lastnem priznanju kršil. Vse to pa je povzročilo, da je De Martino zaslužil milijardo 295 milijonov lir, kar je izgubila država in kar je ugotovila finančna straža. Takrat je De Martino prijavil dohodek 38, odnosno leto kasneje, 05 milijonov lir. Te številke potrjujejo resno kazensko odgovornost, saj gre očitno za izkoriščanje oblasti v korist zasebnika, zaradi česar bodo tudi komunistični poslanci in senatorji glasovali za predloženo resolucijo. Danes so zasedale nekatere parlamentarne komisije. Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice je dokončno odobrila zakon, ki predvideva, da prejme CONI polovico izkupička od «Totocalcia» s čimer se bo finančni položaj te športne ustanove znatno izboljšal. Generalno ravnateljstvo poslanske zbornice pa je objavilo podatke o obsežnem delu, kii ga je opravila zbornica od 19. januarja do 14. julija letošnjega leta. Zbornica je zasedala 108-krat, 489-krat pa so zasedale razne komisije. Razpravljali so o stotih zakonskih osnutkih,. ki jih je predložila vlada in 418 osnutkih, ki so jih predložili poslanci in senatorji. Danes se je sestala vlada, ki je pričela razpravo o izvajanju zakonskega pooblastila za izvajanje norm statuta dežele Sicilije o financah. Razpravo bodo zaključili na jutrišnjem zasedanju vlade. V Rimu se je pričelo vsedržavno zasedanje leve struje PSI. na katerem so bili prisotni člani vsedržavnega vodstva, množičnih organizacij, pokrajinskih federacij in mladinskih federacij. Poročal je Veronesi. Zasedanje se bo zaključilo v nedeljo popoldne. Včeraj je prispel v Italijo japonski minister za zunanje zade- ve Etsaburu Shira, ki bo jutri pričel z uradnim obiskom Italije. Razgovarjal se bo z zunanjim ministrom Fanfanijem in nato obiskal ministrskega predsednika Mora, Uradni del obiska se bo zaključil jutri zvečer in se bo minister s soprogo zasebno zadržal v Italiji še dva dni. Sporazum SFRJ-ZDA o dobavi bombaža BEOGRAD, 16. — Na podlagi sporazuma, ki je bil danes podpi- san med jugoslovansko in ameriško vlado bodo ZDA dobavile Jugoslaviji okrog 20.000 ton bombaža in 25.000 ton jedilnega olja v skupni vrednosti z delnimi transportnimi stroški v znesku 20.569.000 dolarjev, ki jih bo Jugoslavija plačala v dvanajstletnih obrokih začenši s plačilom dve leti po preje-mu”blaga. V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bil danes podpisan sporazum med Jugoslavijo in Tunizijo o ukinitvi vseh vrst vizumov med obema državama. PASADENA, 16. — Bb objavi prve slike Marsa, ki jo je poslal na Zemljo »Mariner 4», so učenjaki iz vesoljskega centra v Pasadeni povedali novinarjem, da je «Mariner 4» letel nad Marsom nekoliko bolj proti vzhodu kot je bilo predvideno. Zaradi tega je fotografski aparat vesoljske sonde posnel najprej cono, ki se imenuje «Phlegra». Ta cona je na zemljevidih Marsa narisana kot del velike puščave, ki se imenuje »Amazonis« in ki leži vzhodno od področja «Elizej», katero bi moral «Mariner 4» najprej slikati. Dr. Leigton, funkcionar vesoljskega centra v Pasadeni, je o prvi fotografiji Marsa izjavil: »Mislim, da niti ta niti ostale fotografije ne bodo rešile spora glede obstoja živih bitij na Marsu. Prva fotografija kaže rob Marsa v obliki jasne krivulje. Iz tega se da sklepati, da vsaj na tem odseku površina Marsa ni zelo hribovita. Na fotografiji se vidijo pege na področju puščave. Ena izmed teh peg je dolga 40 do 80 kilometrov. Te pege bi bile lahko hribi ali pa doline. Vsekakor pa mislim, da vidimo. na sliki take podrobnosti Marsove površine, katerih ni verjetno doslej še' nihče nikoli videl.« Znanstveniki bodo verjetno poskrbeli, da bo «Mariner 4» še enkrat oddajal registrirane fotografije na magnetnem traku, ko bo vesoljska sonda, ki bo postala sedaj umetni satelit Sonca, preletela 48 milijonov kilometrov v septembru 1967. Oddajnik sonde je namreč tako izdelan, da lahko deluje iimmimiiiiiiimmimiiimiiiimiiiiiiimmiiiiiiminiiimiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiimmimiimiiiiMimmiiiiimiimiiimiimiimiimnimiiimiiiiimmiiiiiiiimiiiii V SPREMSTVU C. LODGEA IN 60 VIŠJIH OFICIRJEV McNamara v Sajgonu Davies o obisku v Hanoju Harrimanove izjave o nujnosti razgovorov med ZDA in SZ SAJGON, 16. — Ameriški državni tajnik za obrambo je prispel sinoči v Sajgon v spremstvu novega poslanika C abot a Lodge a in 60 višjih ameriških oficirjev in funkcionarjev. Ob prihodu je izjavil, da bo ostal v Južnem Vietnamu pet do šest dni. Hkrati je zanikal napovedi, da bodo ZDA zvišale število svojih vojakov v Južnem Vietnamu na 179.000 mož. McNamara se je najprej sestal s poveljniki ameriške vojske in se udeležil sestanka na ameriškem veleposlaništvu. Popoldne pa se je sestal s predsednikom «vojaškega direktorija«, generalom Ngujenom Van Thieujem ter drugimi generali Južnega Vietnama, ki so zahtevali, naj ZDA zvišajo število svojih vojakov v Južnem Vietnamu. S svoje strani pa so se obvezali, da bodo v bližnji prihodnosti povečali število južnovietnamskih vojakov za 100.000 mož. To je bila hkrati glavna južnovietnamska zahteva na današnjem sestanku. Prejšnjo noč so vojaki osvobodilne vojske s topovi obstreljevali dve vasi, ki ležita 25 in 30 km zahodno od Sajgona. Južnovietnamska vlada pa je sporočila, d* je njena policija aretirala v nekem katoliškem samostanu blizu Sajgona tistega južnovietnamskega polkovnika, ki je organiziral v februarju neuspeli državni udar in bil nato v odsotnosti obsojen na smrt. Baje je pripravljal nov državni udar s pomočjo nekaterih častnikov in pripadnikov verskih skupin. Ameriška letala so sinoči bombardirala južni del Severnega Vietnama. En0 letalo je strmoglavilo. Ameriško poveljstvo v Sajgonu pa je objavilo — prvič odkar traja vojna v Vietnamu — da so na ozemlju Južn. Vietnama 3 polki sevemovietnamske vojske, ki sestavljajo 325. divizijo severnoviet-n:\mske vojske. Doslej je namreč ameriško poveljstvo uradno trdilo, da je v Južnem Vietnamu samo en bataljon sevemovietnamske vojske. Iz Londona poročajo, da je Wil-sonov odposlanec v Sajgonu dal šele danes svojo prvo izjavo o razgovorih, ki jih je vodil. Dejal je, da je se je zgodilo prvič, da je »glas Velike Britanije prispel v Severnem Vietnamu tako visoko« ter da so bili zaradi tega razgovori nujni in koristni. Poudaril je, da voditelji osvobodilne vojske ne bodo govorili o miru, ker »v vojni zmagujejo in držijo pod svojim nadzorstvom skoraj ves Južni Vietnam«. Davies je rekel, da po njegovem mnenju nameravajo začeti s pogajanji na taki podlagi, na katero Američani ne bodo pristali. V Moskvi pa je ameriški potujoči veleposlanik Harriman izjavil novinarjem, da morajo biti ZDA pripravljene na razgovore s Sovjetsko zvezo glede nesoglasij med o-bema državama, vendar pa ne morejo rešiti vietnamskega vprašanja, ki da ga mora rešiti ljudstvo Južnega in Severnega Vietnama, ker je «vojna v Vietnamu podobna vojni na Koreji le drugi napad je zakrinkan z gverilo«. ZDA in SZ sta rešili že mnogo vprašanj, med katerimi je tudi avstrijsko, m lahko rešita tudi vprašanje Nemčije in druga vprašanja. Končno je izjavil, da ničesar ne ve o svojem ponovnem sestanku s Kosiginom v ponedeljek. Iz Londona so sporočili, da namerava tudi zunanji minister Ste-v/art obiskati Moskvo. štiri leta. «Mariner« ima dovolj goriva za tri leta. Opremljen je s sončnimi lopaticami, ki so pokrite s fotocelicami, ki dobavljajo električno energijo, potrebno za delovanje instrumentov na sondi. Te lopatice so vedno obrnjene proti Soncu. Medtem pa je «Mariner 4» oddal do 18. ure danes 200 črt tretje fotografije Marsa. Črte so dobre in vse funkcionira normalno. Celotno fotografijo bi morala sonda oddati do 21. ure danes. Po enournem odmoru bo «Mariner» začel oddajati druge znanstvene podatke. Glede podatkov, ki jih je doslej poslal na Zemljo »Mariner 4» —■ poleg fotografij — je bilo v vesoljskem centru v Pasadeni sporočeno sledeče: v 1. Atmosfera. — Atmosfera Marsa je zelo redka in vsebuje zelo malo kisikovih atomov, ki so potrebni za človeški organizem. Kljub temu pa znanstveniki ne izključujejo možnost življenja, ker so lahko na Marsu organizmi, ki ne rc»-trebujejo toliko kisika, kot človek na Zemlji. 2. Ultraviolični žarki. — Tako redka atmosfera okrog Marsa, kaze, da so okrog planeta prisotni smrtnonosni ultraviolični žarki. Ti žarki prihajajo • s sonca na Zemljo zelo oslabljeni in povzročajo lahko samo rjavo kožo. Slabi jih namreč ščit hlapov in raznih plinov v naši bogati in strnjeni atmosferi. Mars pa je mnogo manj zaščiten pred sončnimi žarki. Toda v Pasadeni poudarjajo, da niti ti žarki niso ovira za življenje na planetu. 2jvi organizmi na Marsu imajo namreč lahko v sebi take pigmente, ki absorbirajo in nevtralizirajo te nevarne žarke. 3. Radioaktivni pas. — Radioaktivnost je na Marsu razdeljena po površini in ni kondenzirana v meglah ' kot pri radioaktivnih Van Al-lenovih pasovih nad Zemljo. 4. Magnetno polje. — Magnetno polje na Marsu ima tisočkrat manjšo moč kot magnetno polje na Zemlji. Zaradi tega Marsovci, če bi obstajali, ne bi vedeli, kaj početi s kompasom z magnetno iglo. To šibko magnetno polje vpliva tudi na gravitacijo, tako da bi vesoljske sonde lahko letele nad Marsom zelo nizko in ne bi bile v nevarnosti zaradi Marsove gravitacije, kar bi se lahko zgodilo kaki sondi z drugega planeta, če bi prišla na Zemljo. Znanstveniki so tudi sporočili, da je »Mariner 4» letel mimo Marsa v noči med sredo in četrtkom in da je bila tedaj temperatura na površini planeta 30 stopinj pod ničlo. Atmosfera je bila sestavljena iz 72 odst. dušika, 16 odst. natrijevega karbonata ter 8. odst. argona. Dr. Pickering pa Je izjavil, da bi bilo pristajanje vesoljske ladje na Marsovi površini precej težavno zaradi zelo šibkega pritiska Marsove atmosfere. Ta pritisk znaša na podlagi podatkov, ki jih je dal »Mariner », od 10 do 20 mili-barov, kar odgovarja pritisku zemeljske atmosfere v višini med 27.200 in 30.600 metri. Zato se postavlja vprašanje, ali je gravitacija, ki je na Marsu manjša kakor na Zemlji, kljub temu zadostna, da bi predstavljala za padalo tak odpor, ki bi zmanjšal brzino padanja vesoljske ladje. Pickering je mnenja, da bodo ZDA poskušale spustiti na Mars leta 1969 ali pozneje prvi znanstveni laboratorij vrste «Voyager». Vesoglasja med Francijo in drugimi članicami SET Francija je, kot je de Gaullovo misel izrazil informacijski minister Alain Peyrefitte, ((potegnila iz bruseljskega razdora vse politične in pravne zaključke«. Njeni predstavniki so se umaknili iz vseh organov Evropske gospodarske skupnosti, njen zastopnik se ni udeležil niti sestanka v okviru «Kenne-djjeve rundo« pogajanj o znižanju carin med EGS in ZDA, ki potekajo pod okriljem GATT v Ženevi. Nekateri komentatorji se še zdaj, ko je od zadnje konfrontacije v Bruslju preteklo pol meseca, sprašujejo, ali se ni EGS morda znašla na pragu poloma. Na zasedanju zunanjih ministrov NATO v Parizu se mudita tudi nizozemski in belgijski zunanji minister Luns in Spaak, a pravi namen njunega potovanja v bistvu ni atlantski marveč evropski. Francoski zunanji minister Couve de Murville Ju sprejema vsakega zase kot posrednika, ki skušata premostiti zelo resno vrzel v ekspan-zivni zgradbi EGS. Toda vsaj doslej nobenega resnejšega premika ni bilo. Konec lanskega leta je Svet ministrov EGS po mučnih dveletnih razpravah skoval «zeleno Evropo«, sporazum o skupni kmetijski politiki, ob katerem se je zdelo, da je padla zadnja resnejša ovira na poti k dokončni integraciji šestih zahodnoevropskih držav v enoten gospodarski blok. Pariz Je žel zmagoslavje. Od kod torej «na vsem lepem« konfrontacija, ki je 30 Junija ob dveh zjutraj zagrozila razklati podobo sodelovanja, zgrajenega na ujemajočih se ali vsaj kompromisno obrušenih gospodarskih interesih? Kriza ima, kot Je to v EGS že običajno, zunanji videz in stvarno jedro. Stališča so se (za sedaj) nepopravljivo zaostrila ob razpravi o financiranju skupne kmetijsko politike, kakor si ga Je zamislila Hallsteinova Komisija EGS. Idejni načrt za skupno kmetijsko politiko se je izoblikoval v januarju 1962, 30. Junija letos pa bi moral biti sprejet, tako da bi EGS s 1 Januarjem prihodnjega leta lahko prešla v «tretje in zaključno* obdobje integracije. „„ S tem tretjim in zaključnim obdobjem integracije in orisom vprašanj, ki so z njim povezana, prehajamo do jedra sedanje krize. Orišimo ga s citatom iz predloga komisije EGS Svetu ministrov in vladam članic, ld ga je Hallstel-nov bruseljski organ ali «Evrokra-ti», kakor jih imenujejo, podal 30. septembra lani. Ta dokument, ki mu pravijo «Pobuda 1964», vsebuje tudi naslednje stavke: «Glavno vprašanje Je tu krepitev vloge Evropskega parlamenta. 2e Rimski sporazumi (ustanovni dokument FGS iz leta 1957) predvidevajo, naj bi Evropski parlament Izdelal predloge za splošne in neposredne volitve po enotnem postopku v vseh članicah EGS. Ta predlog leži že leta in leta pred Svetom ministrov, pa o njem ni bilo sklenjeno še nič otipljivega.« Omenimo še naslednje. Tretje in zaključno obdobje integracije, ki naj bi se začelo s 1. januarjem 1966, bi pomenilo konec nacionalne neodvisnosti v organih EGS. D-> tega datuma namreč velja, da lahko sleherna članica EGS z vetom prepreči sprejem sklepa, ki ji ne ustreza. Po tem dnevu pa bi bilo posamezno članico mogoče tudi preglasovati. Sklepe bi namreč sprejemala dvotretjinska večina. In prav v tem tiči Jedro problema. Pri uresničevanju skupne kmetijske politike v EGS naj bi odigral bistveno vlogo tako imenovani Evropski sklad za kmetijsko usmerjanje in garancije. Ko so se ministri konec lanskega leta sporazumeli o skupnih cenah za žito, s čimer se je Francija zaradi naj-nižjih kmetijskih stroškov in cen spremenila v glavnega kmetijskega preskrbovalca EGS, so s tem turti sklenili, da se bodo v omejenem skladu zbirala in prelivale ogromna sredstva. Konec Junija so torej razpravljali o tem, kdo naj bi ta sklad upravljal in kako Hallsteinovi «Evrokrati» so predlagali, naj bi to funkcijo zaupali Evropskemu parlamentu. Tega sedaj sestavljajo delegacije strankarskih parlamentarnih skupin iz vseh šestih parlamentov članic Doslej je bil ta organ pretežno reprezentativen. Takoj ko bi pričel nadzorovati sredstva iz skupnega kmetijskega sklada, pa b se kajpak spremenil v precej mogočno supernacionalno silo. Razen tega so pred kratkim sklenili, da bodo združili EGS, Evropsko skupnost za premog in Jeklo ter Evropsko organizacijo za atomsko erergijo (Evroatom) v eno samo organizacijo. Vse tri združbe pa so bile doslej organizirane tako, da je imela ZR Nemčija kot vo-d>lna industrijska sila v njih odločilno vlogo. S predlogom Hallstei- nove komisije za to, da bi skupni kmetijski sklad nadzoroval Evropski parlament; z združitvijo EGS, Skupnosti za premog in jeklo ter Evroatoma v eno telo; in naposled s prehodom EGS z veta na večinsko glasovanje nastajajo obrisi mogočne gospodarske in politične unije, ki ustrezajo interesom ZR Nemčije, nikakor pa ne interesom Francije. In v tem Je, kot kaže, najgloblji vzrok nepopustljivega francoskega odpora. Znano je, da si Charles de Gaul-le združeno Evropo že dolgo zamišlja kot «Europe des patries« ali «Evropo domovin«. Ta projekt bistveno nasprotuje supemacional-nlm težnjam ostalih članic EGS, med njimi pa zlasti ZR Nemčije, ki si je doslej že zagotovila dominantno vlogo v evropskih organih. Zato je Francija zdaj sklenila iti na vse ali nič: kaže, da je pripravljena vreči čez krov tudi ves evropeizem, če se razmerje sil znotraj evropskih organov bistveno ne spremeni v njeno korist. Jasno Je, da pri tem veliko tvega. Samo z uresničenjem sporazuma o skupni kmetijski politiki bi Francija do leta 1970 predvidoma pridobila eno milijardo dolarjev. Zato želi po vsem videzu doseči naslednje. Dokler razpolaga v evropskih organih s pravico veta, želi zgraditi skupno kmetijsko tržišče. Kaže, da ta želja niti ni tako neuresničljiva. Belgijski zunanji minister Spaak je na primer že izjavil, da Evropski parlament ne more prevzeti nadzorstva nad skupnim kmetijskim skladom. Vprašanje je seveda, kako se bo proces razvijal v drugi polovici letošnjega leta. Trenutno je vse zamrznjeno. Francija verjetno ne bo razbijala tistega, kar je EGS že dosegla. Ce bi namreč na lastno pest uveljavila gospodarske represalije, bi ustrezni odgovori drugih članic EGS preveč prizadeli njeno gospodarstvo. Bolj verjetno je, da bo skušala zgladiti nesoglasja v dvostranskih stikih z vladami držav iz EGS. Zdi se, da bi bilo pretirano ugibati o tem, dfr fiŽ"boi EGS 'sploh le razvijala dalje ali ne, kar že počno nekateri komentatorji. Evropska gospodarska skupnost navsezadnje le v veliki meri Izraža objektivne ekonomske interese članic — in če hočemo, objektivne interese zahodnoevropskega kapitala. Notranje carinske ovire so od ustanovitve EGS do danes padle za 70 odstotkov niže, tempo upa-denja pa je za dve leti in pol prehitel predvidene datume. Hkrati je notranja trgovinska izmenjava v EGS od leta 1958 do 1963 zrasla za 192 odstotkov, medtem ko ima EGS v svetovnem merilu najhitreje naraščajočo zunanjo trgovino. 2e ti podatki pričajo, da sloni zamisel o zahodnoevropski integraciji na trdnih temeljih. Kriza, ki jo EGS preživlja zdaj, je izrazito strukturne narave. Težko je napovedati, kako se bo razvijala dalje, kdaj se bo razrešila in kako. Res pa Je, da v sedanjih okoliščinah negativno vpliva na drugo dogajanje v svetovnem gospodarstvu. Ta kriza utegne ogroziti Kennedyjevo rundo v GATT. EGS se zaradi nje ne bo mogla pogajati o znižanju omejitev v izmenjavi kmetijskih pridelkov, za kar je bistveno zainteresiranih nič koliko razvijajočih se držav. Tako je, gledano s stališča svetovnega gospodarstva kot celote, ustvarila paradoksen položaj. Kriza v Evropski gospodarski skupnosti, ki Je v bistvu gospodarski blok, usmerjen k zagotavljanju posebnih zahodnoevropskih interesov in v marsičem škodljiv urnejšemu razvoju svetovnega gospodarstva kot celote — ta kriza ovira tudi procese, za katere je zainteresirano celotno svetovno gospodarstvu. In zakaj ne včasih v Škofjo Loko? Škofja Loka je nekoliko ob strani, ko izletniki z avtomobili hite iz Ljubljane proti Gorenjski. Cilj Je skoraj vedno Bled in okolica, Bohinj ali gornja Savska dolina, včasih še Tržič ali Jezersko. In vendar Škofja Loka zasluži obisk tako sama kot obe dolini, ki se prav tam stekata: Poljanska in Selška iiiiiiitiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiitiniiiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiililKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiii VČASIH TUM PREVIDNOST^ NE ZALEŽE Pet mrtvih včeraj ponoči na avtocesti pri Modeni V avto, ki je stal na stranskem prostoru, se je zaletel tovornjak - Ubilo je mater s tremi hčerkami in nečakinjo, očeta pa je vrglo iz avtomobila in ostal je živ MODENA, 16. — Preteklo noč ob dveh je prišlo nedaleč od Modene na avtocesti do strašne nesreče. Tovornjak, ki ga je vozil 30-letni Giannino Monti, se je z nezmanjšano hitrostjo zaletel v «1100», ki je bil ustavljen na stranskem prostoru. Sunek Je pognal avto čez jarek ob cesti, obenem pa se je s tovornjaka vsul tovor aluminijastih cevi. Vozača avtomobila Giuseppa Penettierija, starega 42 let, Je vrglo iz avtomobila in Je pri tem ostal živ. Vsi ostali — 35-letna žena ter tri hčerke, stare 17 in 13 let ter 18 mesecev in še 12-letna nečakinja — so bili takoj mrtvi. Panettieri, ki je v Milanu zaposlen v neki trgovini z avtomobili in velja za resnega delavca, se je z družino in nečakinjo odpravil v Altamuro pri Bariju, odkoder Je pravzaprav doma. Pred kratkim je bil pri njem v Milanu njegov brat s hčerko. Preden je odšel, so se domenili, naj njegova hčerka ostane še v Milanu, češ vrnila se bo, ko bo Panettieri peljal svojo družino v Altamuro na počitnice. Ni prav znano, zakaj se je Panettieri ustavil sredi noči in v gostem dežju. Vsekakor je zavozil na stranski prostor ter se tako umaknil s cestišča. Teoretično je torej bil na varnem. Zakaj je Monti s svojim kamionom zavozil na stranski prostor, si ni mogoče razlagati drugače, kakor z domnevo, da je za kako sekundo zaspal ter tako zavozil v desno. Pred trčenjem v «1100» sploh ni zavrl, kar priča, da avtomobila sploh ni videl in tudi ne že prej opozorilnega trikotnika. Panettierlja so prepeljali v bolnišnico. Njegove poškodbe niso hu- de, vendar je živčno zlomljen. Zjutraj je bil v hudi krizi. Bolničarje in zdravnike je ves čas spraševal, naj mu povedo, kdo se je rešil, češ vsi vendar ne morejo biti mrtvi. «Vsaj Angela (najmlajša) se je morala rešiti. Bila je premajhna, da bi že umrla. Bila je v naročju matere.« Smrt je nastopila v trenutku: prišla je, ko so vse spale. Šoferja kamiona Montija so aretirali. Hude poplave v Južni Koreji SEUL, 16. — Silni' nhlitff,' ki so v zadnjih urah divjali po Južni Ko- reji in zlasti v Seulu, so povzročili hude poplave in mnogo žrtev. Po prvem obračunu Je kakih 30 mrtvih, brez strehe pa okrog 40.000 oseb. V Seulu, kjer je neka reka podrla nasipe, so bili 3 mrtvi in 10 ranjenih. V sami prestolnici je poplavljenih okrog 3000 hiš in 20.000 oseb Je brez strehe. Zopet žrtve letalske nesreče ST. THOMAS (Deviški otoki), 16. — Letalo, na katerem Je bilo 13 oseb, je padlo v morje takoj, ko je odletelo z letališča St. Thomas. Obrežna varnostna služba je iz morja rešila šest oseb, od katerih pa so tri v bolnišnici umrle. Sedem oseb je izgubljenih. Na Matterhornu slabo vreme ZERMATT, 16. — Zaradi slabega vremena je bil odpovedan množični vzpon na Matterhom in tudi trije vodniki iz Breuila, ki so že predvčerajšnjim odšli, da bi v prvenstvenem direktnem vzponu prišli na vrh po Južni steni, so mo-ruti svojo namero opustiti. Včeraj zvečer so že imeli za seboj najtežji del, toda potem jih je zalotil snežni metež in bilo Je nemogoče nadaljevati. hnjirje vv tjlorlaU&ev iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Pet satelitov z eno raketo nato pa doslej najtežji satelit MOSKVA, 16. — V SZ so danes poslali v orbito pet satelitov brez posadke, In sicer s pomočjo ene same nosilne rakete. Sateliti pripadajo vrsti Kozmos in imajo številke od 71. do 75. Program Kozmos, ki se je pričel marca 1962, ima za nalogo ugotavljati stanje okrog Zemlje, kolikor se to nanašajo na polete vesoljskih ladij s posadkami. Aparati na satelitih delujejo normalno. Danes so nadalje v SZ izstrelili Okrog 64 tisoč berlinskih otrok zapušča letos svoje mesto, da bi drugod preživeli počitnice. Od teh jih bo 5700 odšlo v inozemstvo. Nekaj teh otrok, in sicer 50, bo prišlo na Tridentinsko. Po dolinah Fiemme, Fassa, Primiero se bodo nastanili v gorskih središčih Cavallese, Predazzo, Bellamonte, Moena, Vigo di Fassa, Canazei, San Martino di Castrozza in Primiero. Gre za otroke med 10 in 14 leti, večinoma skromnega ekonomskega položaja, ki hodijo v šolo Arno-Fuchs v Chsrlottenburgu. Da ne bi trpel začetek šolskega let i in obenem zato, da bi mladi gostje nekoliko dlje ostali na Tridentinskem, se zdi prav posrečena zamisel, da se na Tridentinsko pro-| selita kar dva cela razreda po 25 otrok z obema učiteljema vred in z nekaterimi spremljevalci. Tako bedo ti otroci lahko na Tridentinskem pričeli svoje redno šolsko leto Ravnatelj šole Uda bo prišel tudi sam na Tridentinsko, da bo nekako nadziral svoje učence med njihovim bivanjem v Dolomitih. Zamisel za to pobudo je prišla od Pokrajinske ustanove za turizem v Trentu, ki je v sodelovanju z delegacijo ENIT v Dtlsseldorfu ter z berlinskim senatorjem za mladim. in šport, kakor tudi z vsemi avtonomnimi letoviščarskimi podjetji v krajih, ki bodo otroke sprejeli, že začela pripravljati vse potrebno za sprejem mladih gostov. Ti se bodo ustavili na omenjenem področju od 20.8. do 10.9. Ves čas, ko bodo otroci na Tri- dentinskem, bodo razne prireditve, Poskrbeli bodo tudi za srečanja in slike z nekaterimi domačimi družinami, ki imajo otroke istih let kot otroci iz Berlina, kakor tudi z domačimi šolarji. In končno je Pokrajinska ustanova za turizem v Trentu povabila 7 tridentinskih otrok — po enega iz vsakega gostujočega kraja — ki bodo odšli v Berlin ter berlinske otroke po njihovem povratku pričakali in pozdravili v njihovem domačem kraju. S to pobudo hoče Pokrajinska ustanova za turizem v Trentu poleg tega, da nudi svojim mladim prijateljem vedre počitnice, dati priložnost, da spoznajo tradicionalni čut prisrčnega gostoljublja tridentinskega ljudstva« vesoljsko ladjo, težko 12,2 t. Uporabili so za to «novo mogočno nosilno raketo«. Vesoljska ladja se imenuje «Proton I« in je opremljena z inštrumenti za študij »kozmičnih delcev visoke energije«. S svojimi 12,2 t Je «Proton I« doslej najtežji satelit. Američani so sicer spravili v orbito 17 t, toda v tej teži je bil tudi zadnji stadij nosilne rakete .Saturnus«. Sateliti «Vostok» so tehtali 4,8 t, «Voshod» s tremi kozmonavti pa Je tehtal 5.320 kg. V medsebojnem sporu britanski zdravniki LONDON, 16. — Britanski družinski zdravniki, ki se z vlado pogajajo za boljše plače in boljše delovne pogoje, so sedaj v zadregi zaradi nekega strokovnega poročila, v katerem se trdi, da nimajo kakega čezmernega dela, pač pa, nasprotno, opravljajo svojo dejavnost na nezadovoljiv način. Poročilo je objavilo 7000 britanskih splošnih zdravnikov, ki trdijo, da družinskih zdravnikov nikakor ne mučijo zahteve za obiske na domu in da več kot polovica primerov, s katerimi se ukvarjajo, ni nič pomembna. Sicer pa delajo povprečno 39 ur na teden. Prof. Pilz na Koroškem DUNAJ, 16. — Dunajski listi poročajo, da je nemški strokovnjak za rakete prof. Wolfgang Pilz žo več tednov na Koroškem. Izginil je nenadoma že pred časom iz Kaira, kjer je njegova tajnica Han-nelore Wende izgubila življenje pri nekem atentatu. Leta 1963 novem bra meseca je namreč odprla neki poštni paket namenjem profesorju Pilzu in pri tem je nastala močna eksplozija, ki Ji je povzročila hude rane. Sedaj, ko se je ugotovilo, kje se nahaja, se bo prof. Pilz verjetno preselil kam drugam, ker se boji nove «ofenzive» izraelske tajne službe; bilo je namreč že precej atentatov proti njemu. mil. Zakon bo stopil v veljavo 1. septembra ter določa kazen 5 dni zapora in 50 dolarjev globe. Isti zakon prepoveduje tudi prodajo tega kleja, če se ve, da se namerava ta klej uporabiti protizakonito. V tem primeru je najvišja kazen leto dni zapora in 500 dolarjev globe. «RaffaelIo» NEAPELJ, 16. — Iz Pireja je v Neapelj priplul transatlantik ((Raffaello«, ki je potem že zvečer nadaljeval plovbo v Genovo, kamor bo prispel jutri pozno dopoldne. NAGRADA VIAREGGIO blikubbtvo * ir / k Parise in Ripellino letošnja nagrajenca VIAREGGIO, 16. — Člani razsodila «nagrade Viareggiou bodo jutri dopoldne na tiskovni konferenci obrazložili, zakaj so se odločili, naj nagrado za pripovedništvo prejme Goffredo Parise, avtor romana «Padrone», nagrado za esej pa Angelo Maria Ripelli-no, avto dela sTrucco e l’anima». V tem spisu je Ripellino obdelal zgodovino ruske gledališče režije v zadnjih tridesetih letih. Jutri zvečer bo slovesna podelitev nagrad. Slovesnost bo prenašala tudi televizija. Celotna nagrada «Viareggio» znaša 10 milijonov lir V knjigarnah v Viareggiu danes ni bilo več nobene knjige Pa-risa in Ripellina. Stanovnik, Skreb In Mancini govorniki na prvi dan seminarja «Univerza danes« v Dubrovniku DUBROVNIK, 16. — S poročilom profesorja ljubljanske univerze Janeza Stanonika se je na mednarodnem seminarju ((Univerza danes» v Dubrovniku pričela razprava o prvi temi «Univerza in znanstvena revolucija.» Zatem sta na današnji prvi seji o vlogi univerze v razvoju znanstvenega raziskovanja in o potrebi reforme visoke šole govorila profesor zagrebške univerze Nikola Skreb in profesor univerze v Bologni prof. Giuseppe Federico Mancini. Udeleženci seminarja so zelo pozorno spremljali poročilo profesorja Mancinija, ki je govoril o reformi visokošolskega pouka, ki se pripravlja v Italiji kakor tudi o odporih proti tej reformi, ki se javljajo v političnih in znanstvenih krogih. RTV, knjige in filmski obiskovalci v Sloveniji Po dokončnih statističnih podat-kih za lansko leto je bilo v Sloveniji 402.575 radijskih sprejem-nrkov (leta 1963 jih je bilo 372.213). Število televizijskih sprejemnikov se je lani podvojilo: 73.486 TV naročnikov. Tako odpade ria vsake štiri občane v Sloveniji en radijski sprejemnik, en televizijski sprejemnik pa na 22 občanov. Dviga se tudi naklada dnevnega tiska. Zanimivo je, da jv lani število ljudskih knjižnic sicer upadlo, knjižni fond v preostalih knjižnicah pa se je znatno povečal. Tudi število obiskovalcev filmskih predstav je lani zraslo za približno 123.000 gledalcev, čeprav se je skujmo število filmskih jrredstav zaradi znižanja števila kinematografov zmanjšalo. Število delavskih in ljudskih univerz je v zadnjih dveh letih nespremenjeno, nanje pa se je vpisalo lani 9000 ljudi več kot poprej. Umrl je Pavle Beljanskl velik ljubitelj umetnosti V Beogradu je umrl Pavle Be-Ijonski nekdanji pooblaščeni minister — šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve. Rojen je bil v Velikem Gradišču leta 1892. Gimnazijo je končal v Beogradu, pravo pa v Parizu. Pred vojno je bil v diplomatski službi v Berlinu, Varšavi, Duna ju, Parizu in Rimu. Za časa voj ne je bil upokojen, po osvobodit v pa je bil znova v diplomatski iMiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiinMiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiitiniiiimiiMiii Po Donavi zopet rečni promet v Se mnogo dela, preden se bodo mogli evakuiranci vrniti v svoje domove BEOGRAD, 16. — Včeraj je bil po 40 dnevih ponovno vzpostavljen rečni promet na Donavi, ki je bil zaradi visoke gladine reke prekinjen od 6. Junija. Na dan, ko je bil dan ukrep o prekinitvi plovbe, se je v Beogradu zateklo 300 domačih in 120 tujih plovnih objektov. Včeraj Je del teh objektov že zapustil beograjsko pristanišče, medtem ko bodo ostali odpluli verjetno Jutri. Tudi v Novem Sadu, kjer Je bilo usidrano 140 plovnih objektov, je večina teh včeraj ir danes odplula. Pi- najnovejših poročilih se reke v Vojvodini hitro umikajo v svoja korita. V zadnjih 24 urah je Donava pri Bezdanu upadla za 19 cm, pri Novem Sadu za 11 cm. Zaradi zmanjšane nevarnosti se je število ljudi, ki dežurajo na nasipih, zmanjšalo za okrog 10.000. Pri tem pa zdravstvene skupine nadaljujejo s cepljenjem prebivalstva proti tifusu in paratifusu. Po poročilu pokrajinskega štaba za civilno zaščito v Novem Sadu se bo prebivalstvo ogroženih krajev lahko vrnilo v svoja mesta in vasi, ko bodo zdravstvene skupine ustvarile pogoje za zdravstveno zaščito prebivalstva. Po umiku vode bo potrebno najprej očistiti blato, oziroma naplavine in dobro razku-etrupene hlape. Očitno se to dela! žiti stavbe, dvorišča, vodnjake in nalašč, da se doseže stanje, ki je I druge objekte. Ko bo to končano, podobno stanju po uživanju ma- [ se bodo na ogrožena področja lah- Klej kot mamilo ALBANY (New York), 16. - Guverner države New York Nelson Rockefeller Je včeraj podpisal zakon, ki prepoveduje uporabo določenih tipov kleja, ki proizvajajo ko vrnili prebivalci, ki so bili cepljeni proti tifusu in paratifusu. V Lignanu močan dotok turistov LIGNANO SABBIADORO, 16. Turistično gibanje v kopališkem centru Lignano Sabbiadoro stalno napreduje Junija so zabeležili 32 tisoč 255 prihodov s 393.048 nočitvami, to je 5.388 prihodov in 85.885 nočitev več kot lani v istem mesecu. Tujcev Je bilo 22.209 in Italijanov 10.046. Nočitve domačih turistov so se dvignile za 16,71 odst., Avstrijcev 34,78 odst, Nemcev 41,51 odst. in Angležev 43 odstotkov. U-padle pa so nočitve Nizozemcev. Povprečno so se junija Italijani ustavili 7,35 dneva v hotelih in 18,18 dneva izven hotelov. Leta 1964 so bila zadevna števila 7,53 in 13,50. Za tujce Je bil povprečen postanek 8,87 v hotelih in 13,33 izven hotelov (lani 9,57 in 12,45). V prvih šestih mesecih letos so v Llgnanu zabeležili 42.162 prihodov in 516.805 nočitev s poviškom 5.840 (15,12 odst.) in 105.884 (25,76 odst ) v primerjavi z lanskim letom. Z nočitvami so na prvem mestu Avstrijci (135.901), nato Nemci (129 tisoč 119), Angleži (8522) službi do leta 1956. Pavle Beljanskl je bil tudi velik ljubitelj u-metnosti. Zapustil je veliko zbirko umetniških del srbskih slikarjev med obema vojnama, ki je razstavljena v galeriji «Spominsko zbirka Pavla Beljanskegas v Novem Sadu. Slovenske popevke za «Opatijo 65« Na festivalu zabavnih melodij «Opatija 65», ki bo od 7. do 9. oktobra, bodo izvajali 22 pesmi 17 jugoslovanskih skladateljev. Žirija Jugoslovanske radiotelevizije jih je izbrala med 64 prijavljenimi pesmimi. Med njimi so tudi naslednje skladbe slovenskih avtorjev: «Drevesa» Mojmira Sepeta s tekstom Gregorja Strniše, «Tja ni poti» Svetlane Makarovič s tekstom Gregorja Strniše, ((Zgodba ljubezni» Aleša Kersnika s tekstom Elze Budau, sPesem zapoj vil nocoj« Borisa Kovačiča s tekstom Gregorja Strniše in «Stolpne ure» Jureta Robežnika s tekstom istega avtorja. Kancler Erhard silovito napada književnike Kancler Erhard je neposredno napadel zahodnonemške književnike, ki so mu odgovorili z nasprotnim napadom. Zahodnonemškim pisateljem je Erhard povedal tisto, kar se doslej vladajoča krščansko-demo-kratska stranka ni drznila reči. Povrhu jim je vse to povedal na nedvoumen, podcenjevalen in žaljiv način. Ko je Erhard govoril na krtčan-skodemokratskem zborovanju v Dtlsseldorfu, je javno napadel književnika Rolfa Hochutha, avtorja znane drame «Namestnik». Dramatik je v delu obtožil Vatikan in papeža Pija XII. sokrivde pri množičnih iztrebljanjih Zidov v drugi svetovni vojni. Neposredni povod za Erhardov «an-tiknjiževniškb) napad je bil nedavni Hochuthov članek, priobčen v tedniku «Der Spiegel)). V članku je ta znani književnik navedel vrsto dokumentiranih podatkov o revščini enega dela zahod-nonemškega prebivalstva, hkrati Pl je kritiziral družbeno podobo bonskega gospodarskega čudeža. časopis ((General Anzeiger» je citiral kanclerjeve besede: ((Postala je nova moda, da nastopajo pisatelji kot socialni kritiki. Ce je tako, -potem morajo dovoliti, da jih imenujemo nevedneže, ki sodijo o stvareh, o katerih preprosto prav nič ne razumejo.» Časopis je povzel tudi Erhardo-vo izjavo, da tudi on ne daje lekcij iz atomske fizike profesorjema Hahnu in Heisenbergu in da se prav zategadelj ne bo pogovarjal s književnikom Hochuthom o socialni politiki, saj ta o tem sploh nima pojma. Na drugem krščanskodemokrat-shem zborovanju v Ktilnu je kancler spet napadel: «Krščanskode-mokratska unija ne bo dopustila, da bi intelektualni snobi smešili materialno blaginjo, ki jo je CDU ustvarjala šestnajst let.» Ob tej priložnosti je Erhard osebno napadel književnika Gilntherja Grassa in mu očital, da vnovič «pogreva razredni bo).» Kanclerjev napad na literarne kroge je povzročil vihar protestov. Hochuth in Grass za zdaj še molčita, spregovorili pa so drugi ugledni književniki, izmed katerih nekateri celo niso somišljeniki prizadetih pisateljev. Književnika Martin Walser in Uwe Johnson sta na primer zapisala: ((Takšnemu načinu ni mogoče več odgovoriti s človeškim, civiliziranim govorom, kajti Erhardove besede niso več govor, temveč psovke.» Miinchenskl pisatelj in voditelj književniikega kroga ((Skupine 47» Hans Werner Richter je pripisal nekatere Erhardove besede nacistični terminoliglji in jih imenoval «nekvaliflclrane». Nekdanji generalni sekretar za-hednonemškega PEN kluba dr. Rudolf Kremer-Badoni je izjavil: ((Erhard bi moral biti previden in nz bi smel razkriti takšne praznine. kot jo je.» Toda ni vse ostalo le pri reakciji književnikov. V spor se je vmešala tudi socialdemokratska stranka. Njen predsednik Brandt le očital Erhardu. da bi rad osmešil intelektualce in da neodgovorno heretizira inteligenco in mladino ZR Nemčije Brandtu je bh povod za to obsodbo zlasti Erhardov stavek: s Je določen in-telektualizem, ki se spreminja t) idiotizem...» Zategadelj se je šef socialdemokratov obregnil ob Erhardov profesorski naslov in izjavil «Komur je do tega, da ima profesorski naziv, ta se ne bi sme. vesti kot razgrajač na letnem semnju». 7 oda Brandt je šel še dalje in je pozval kanclerja na polemiko po televiziji. Spomnil ga je da je televizija že enkrat popre) dala na voljo oddajo, v kateri bi on in kancler javno nastopila pred volivci. Erhard je nekoč menda najprej privolil, potem pa je zadevo opustil. Zdaj je Brandt ponovil svoj izziv z besedami: «Dragi profesor Erhard. zmerom znova izjavljate, da se ne bojite debate. Ce je tako, te-dai vas prosim, sporočite nemški televiziji, da ste pripravljeni sprejeti njeno pobudo...» Zdaj je torej treba počakati na kanclerjev odgovor. Morebitna televizijska debata Erhard-Brandt bi za zahodnonemške volivce bila zelo zanimiva. Ne le zaradi ostrih medsebojnih napadov med vlado in opozicijo v sedanji predvolilni kampanji, temveč tudi kot ne-kakšna osvežitev anemičnega televizijskega programa v času letnih dopustov. ZNANSTVENIKI V STRAHU PRED NEUSPEHOM Zamotane naloge Marinerja na dolgi poti proti Marsu Bodo s slikami ugotovili obstoj življenjskih pogojev? «če bi imel sto rok, bi se z vsemi dotaknil železa.« S temi besedami previdnosti se je direktor načrta «Mariner-4» Dan Scheiderman spravil na delo. To je bilo zelo tvegano, ker je bilo treba spraviti v vsemir-je sondo, ki naj bi po 520 milijonov km prišla v neposredno bližino Marsa in poslala nazaj na zemljo nekaj slik. Nalogo so tehniki in znanstveniki izvedli novembra lani in včeraj so jo tudi zaključili. V vseh teh mesecih je «Mariner-4» brezhibno izvedel nalogo in v notranjosti je televizijska kamera v redu delovala. Znanstveniki so se tako oddahnili, ker so se bali neuspeha. Imeli so namreč vedno pred seboj šesto raketo vrste «Ranger», ki kljub brezhibni izstrelitvi in tudi brezhibnem letu, ni mogla slikati lune, ki je V BODOČE AVTOMOBILI BREZ VOLANA? Po statistikah je volan največkrat kriv hudih poškodb šoferja. Da bi se izognili njegovi nevarnosti že dolgo premišljujejo, da bi ga odpravili. Newyorški tehnik Matthews Vacante si je omislil rešitev, ki jo vidimo na sliki: volan ob vsaki strani sedeža. In učinek? Kot vidimo no. sliki, posneta med nenadnim silovitim zaviranjem, se šofer ne znajde pred nevarnim volanom in tudi z glavo ne doseže prednje šipe 5Q milijonov km bližja zemlji kot je Mars, Znanstveniki in tehniki, so hoteli s tem poizkusom dobiti na slikah predmete s premerom 3 km, k,i naj bi bili 100 ali celo 200-krat bolj čisto nakazani na fotografijah, kot bi se dalo to videti z ogromnimi teleskopi z zemlje. Četudi bodo te slike zelo jasne menijo, da vseeno ne bo mogoče rešiti vprašanja, ki tako zanima ves svet, o obstoju živih bitji na Marsu. «Mariner-4» je letel nad Trivium Charontis, to je nad cono, ki je zelo dvignjena. Po mnenju nekaterih gre celo za visoko goro. Tedaj je oddajal podatke, ki naj bi odgovorili na vprašanje, če je na Marsu voda in če so tudi driige prvine življenjske važnosti. Ti podatki naj bi bili indirekten dokaz o možnosti življenjskih pogojev. Vrhu tega bi morali drugi aparati ugotoviti, če ima Mars magnetno polje in če so okoli planeta radiacije kot Van Allenove, ki obkrožajo zemljo. 2e leta smatrajo astronomi in biologi Mars, kot tudi Venero, eno od dveh planetov sončnega sistema, na katerih bi lahko z večjo gotovostjo odkrili oblike življenja podobnm zemeljskemu. O Veneri so ugotovili že 1962 leta z vsemirsko raketo «Mari-ner-2», da dosega vročina temperatura na površju 420 stopinj, kar je brez dvoma previsoka, da bi se v njej razvile forme življenja kot na zemlji. Človek že zdavnaj opazuje Mars, ker je, po Luni in Veneri, ta planet večkrat najbolj svetlo telo na nebu. V preteklosti so menili, da so temne cone na Marsu bleščeče zelene barve, zaradi česar so mislili, da obstaja neke vrste vegetacija. Danes pa to barvo pripisujejo uporabi teleskopov in človeškemu očesu, ki s težavo razlikuje zelene predele in puščave svetlorjave barve. Po najnovejših ugotovitvah s pomočjo optičnih teleskopov in radia, naj bi bila razdalja med Zemljo in Marsom v trenutku, ko sta si najbližja, 55 milijonov km. Ko pa sta ta dva planeta na nasprotni strani sonca je razdalja 547 milijonov km. Premer Marsa naj bi bil 6720 km, to je nekaj več kot polovico zemeljskega. Dan na Marsu je dolg 24 ur in 37 minut, leto pa 687 zemeljskih dni. Medtem ko je zemlja oddaljena v povprečju od sonca 148.800.000 km je ta razdalja za Mars 226.600.000 km. vZaradi tega je temperatura na tem., planetu gotovo drugačna od zemeljske. Kljub temu menijo, da je temperatura na Marsu višja kot bi bilo pričakovati. In to iz dveh razlogov: atmosfera je bolj redka in tudi odboj sončne luči na njegovo površino je manjši. Planet vsrka toploto do temperature, ki je na površju višja od točke zmrznjenosti. Severni in južni pol Marsa, vsaj tako kaže, sta prekrita z ledom, ki se širi in ožji po letnih časih, približno ta- PREJELI SMO ko kot se dogaja na zemlji. Kljub temu je na površini Marsa zelo malo vode. Do sedaj zbrani podatki prikazujejo, da je površina Marsa več ali manj podobna zemeljski in lunini. To so ugotovili z znaki, ki so jih pošiljali proti Marsu. Odboji so presenetili vse, ker so bili v teku 12 ur in od dneva do dneva popolnoma različni. Eden od znanstvenikov, Walt'er K. Victor, je rekel, da si tega ne zna razložiti. Zelo verjetno bo to posledica kakega pojava na Marsu, za katerega nihče ne ve vzroka. Kakšne možnosti so torej, da bi našli na Marsu znake življenja? Mogoče je na to vsaj delno odgovoril, kar je bila njegova glavna naloga, «Mariner-4». k •cm n cn> od 9 do 10 od 5 do 8 JA Razvojna pot poleta »Mariner - 4». 1. Izstrelitev; 2. Ustavitev motorjev prvega stadia z izločitvijo; 3. U-stavitev podpornega motorja z odklopom kapice; 4. Ločitev Atlas Agena; 5. Prvi prižig Agene; 6. Naklon Agene; 7. Prvi zastoj Agene in let po Inerciji; 8. Drugi prižig Agcnc; 9. Drugi zastoj Agene; 10. Ločitev sonde Agene; 11. Ritenski manever Agene; 12. Sonda se obme proti soncu; 13. Sonda se obme proti zvezdi «Alpha Carinae* immmmmmmmmmmmmmmmmmmmiimimmiiliitimiiiiilimMlumiiiilimiilluiiiiiiiiiiiilmtmMiiiiiiiilifiilliiiiitimimmmiimiiiiiuiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiimiMiiimimiiiimmiiiiMiminliiMiiltllimil ERWIN ROMMEL ob oktobrskem prodoru 1917. leta na Tolminskem in v Beneški Sloveniji Na fronti dvakrat vet Jugoslovanov kot pripadnikov avstrijskih narodov Prodor Rommela na vrh Hlevnika, kjer se je 27 let kasneje bojevala Gregorčičeva brigada Rezervnih Čet, ki so bile na področju Cedada-Palmanova preveč blizu fronte, ni umaknil. Se mdnj skladišč. Do 19. oktobra je pustil Capellu, da je še šaril z načrti ofenzive z Banjške planote v zaledje Tolmina, kar naj bi preprečilo sovražni vdor. In v zaključku Pieri podkrepi z izrekom Krafta von Dellmensin-gena, načelnika štaba 14. nemško-avstrijske ofenzivne armade, ki je že med dvema vojnama pisal o Italijanih: «Ne zgoraj ne snodaj niso imeli ideje kako se vodi defenziva. Doživeli so presenečenje glede smeri, taktike in strategije sovražnega napada«, o čemer smo že zgoraj omenili sodbo generala Zelenike. Ne moremo v podrobnosti o-pisov, glavne podatke pa le moramo dati. Sklop 14. armade Je obsegal štiri korpusne grupe (grupa avstrijskega gen. Kraussa v odseku Bovca, nemkega gen. Steina na odseku 'Krn . Tolmin, nemškega -gen. Berrerja na odseku Tolmin-Most (Sc. Lucija) in južno še avstrijska grupa Scot tija). V grupi Steina je bil nem- ški alpski korpus, kateremu je bil dodeljen wiirtemberški gorski bataljon majorja Sprosserja; njegova desna roka pa je bil 26-letni nadporočnik Erwin Rommel, maršal II. svetovne vojne, znan iz Afrike. Zapad je temu maršalu po vojni pokazal izredne simpatije ne samo zaradi vojaških zmožnosti, pač pa tudi zaradi tragične smrti (14. oktobra 1944) s samomorom na ukaz Hitlerja, ker so odkrili da je bil soudeležen pri julijski zaroti proti firerju. Nas zanimajo podvigi mladega oficirja Rommela, ker so se odigrali na naši zemlji, ob avstrijsko • nemški ofenzivi, pri kateri je po sodbi gen. Zelenike (1. c. str. 35) sodelovalo »dvakrat več Jugoslovanov kakor pripadnikov ostalih avstrijskih narodov, če se upošteva številčni odnos prebivalstva«. Zlasti je visok odstotek bosensko - hercegovskih bataljonov, ki je bil petkrat višji v odnosu na prebivalstvo. Dodajmo, da je bilo tudi število Libri e rlviste dltalla. Rasse-gna bibliografica mensile. N. 183. Anno XVII. Maggio 1965. Preši- J denza del Consiglio dei Ministri. Servizi informazioni e proprieta letteraria. Roma. Slovencev precejšnje (zlasti v 7. koroškem regimentu, v Štajerskih regimentih pri Bovcu). Avstrija je pač znala ... Rommel nam je svoje boje iz I. svetovne vojne opisal sam («In-fanterie greift an», Potsdam 1937) v knjigi, ki je do leta 1941 doživela devet izdaj. Znani pa so nam tudi iz opisov njegovih sobojevnikov, ki mladega Rommela, tipičnega predstavnika švabske-ga plemena zelo simpatično prikazujejo (Schittenleben, Wir zo-gen nnch Friaul). Za oficirja pruske, VViljemove šole, je mladi mož le imel neki čut tudi za malega človeka, za navadnega «sovdata», imel je neko demokratično potezo. Wiirtembreški gorski bataljon je štel kar 11 čet. V noči od 22. na 23. oktobra je prišel na strma pobočja severne Bučenice, tik nad Sočo južno od Tolmina. Rommel zelo podrobno opiše po- ložaj fronte na tem odseku (str. 265) in je kar precej zaskrbljen na strminah Bučenice, saj je i-melo italijansko topništvo z Mrzlega vrha dober pogled na te položaje. No, stvar se je kar dobro iztekla, saj so tam prebili le en dan in eno noč. Dne 24. oktobra se je odprl pekel; ob dveh ponoči je začela avstrijsko-nemška artilerija z bobnečim ognjem vseh topov, Italijani so le v začetku odgovorili. i()00 topov je na tolminskem odseku bruhalo ogenj na obojestranske položaje. V zgodnjih jutranjih urah se je Rommelov bataljon že pomaknil v dolino. Ob osmi uri je sledil bavarskemu polku ob napadu na prve italijanske postojanke pri cerkvi sv. Danijela na vol-čanskem polju. Italijanski vojaki so lezli iz razbitin svojih položajev in se predajali (str. 272). Nemški alpski korpus je po iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiuiitinliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii RESNICA Ali prividi Leteči krožniki zopet nad nami? % >37 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Pihalne godbe; 12.15 Največ, najviše, najdlje; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje po Evropi; 14.45 Glasba za klavir; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 Bodoči solisti; 15.45 Jimmy McPartland in njegovi «Dixielanders»; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbori Fur-lanije-Julilske krajine; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Jugoslovanski avtorji v izvedbi italijanskih orkestrov; 18.50 Velik: skladatelji 19. stoletja; 19.00 Saksofonist Toots Mondello; 19.15 Poletna srečanja: 19.30 Igrata ansambla Franco Russo in Franco ValJisneri; 20.00 športna tribuna; 20 45 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane: 21.00 Alessandro Man-zoni: Zaročenca «Renza aretirajo«; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Luna Park, izbor motivov. 12.05 Popoldanski spored — Gi-radisco; 12.00 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetna glasba; 15.10 Glasba po željah. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba in obvestila; 7.45 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi, pesmi; 8.30 Jugoslovanski ljudski plesi; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Operne u-verture in baletna glasba; 10.40 Glasbeni intermezzo; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.30 Glasba, slad-k' glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke v soboto ob dveh; 15.00 Mali koncert zabavne glasbe; 15.40 Dvajset minut z jug. prvci; 16.00 Orkestri na odru; 16.30 Izbrali ste; 17.00 Glasbena SOBOTA, 17. JULIJA 1965 panorama; 17.40 Vabilo na jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Glas Shir-leya Basseya; 22.15 in 22.40 Plesni glasba za vse. Nacionalni program 8.30 Jutranja glasba; 9.05 Vrtovi in terase; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. in tuji orkestri; 11.30 Simf. glasba; 15.15 Nepozabne popevke; 17.25 Loterija; 17.30 Komorna glasba; 19.001 Plesna glasba; 20.25 Alberinga (dvodejanka); 22.00 Glasbena fantazija; 22.30 New York 65 (ameriške popevke). II. program 8.00 Jutranja glasba; 10.35 Nove ital. popevke; 11.00 Njen svet; 11.05 Poletna plošča v izložbi: 11.35 Zapiski s potovanja; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 13.00 Sestanek ob trinajstih; 15.35 Miniaturni koncert; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Loterija, 17.40 Plesna glasba; 18.25 San-remo: Plavalni troboj Italija-Fran-cija-Svedska; 20.00 Metuljček z naočniki; 21.00 Popevke na zatožni klopi; 21.40 Plesna glasba. III. program 10.30 Antologija pevcev; 12.55 Eno uro z Antonom Dvorakom; 13.55 Recital; 14.45 Grand Frix du Disque; 17.10 Johannes Brahms. Slovenija Okvare na televizorju? ftudio TREVISAN UL. S. NICOLO 2) vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo I' E L K E O N št. 726-276 8.05 Domače pesmi in napevi; 8.25 Trije solisti s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.30 Igrajo tuje pihalne godbe; 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Trije dueti iz francoskih oner; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav (spored narodno zabavne glasbe:: 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz romantičnih časov (Lahka koncertna glasba); 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 20.00 Pesmi za lahko nor otrokom; 20.15 Glasba iz dobrih starih časov; 21.00 Klavirske miniature Edwarda Griega; 21.15-22.45 S hamburških koncertnih o-drov; 22.45 Josef Suk: Pomlad-pel skladb za klavir: 23.05 Panorama sodobne poezije; 23.20 Arije starih italijanskih in francoskih mojstrov. Ital. televizija 17.00 Evrovizija iz Sanrema: plavalni troboj Italija - Francija -švedska; 18.30 Otroška oddaja; 19.15 Loterija; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Johnny 7; 22.15 Kronika 20. stoletja. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital tenorista Gina Sinimberghija; 21.55 Dela in dnevi Michelangela; 22.25 Dodelitev literarne nagrade Via-reggio. Jug. televizijo 18.40 Poročila; 18.45 Zgode in nezgode - za otroke; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Ansambel Indeksi — studio Sarajevo; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Obzornik; 22.15 Zgodbe za vas — serijski film. Obstojajo ali ne leteči krožniki, o katerih se že več let govori in jih ni mogoče identificirati? Večina ljudi vesti o pojavih bliskovitih vsemirskih vozil ni vzela resno. V začetku tega meseca pa je tajništvo argentinske vojne mornarice izdalo nič manj kot uradno poročilo o pojavu nad pomorsko bazo Deception čudnega letečega predmeta. To zračno vozilo je po izjavah nekaterih opazilo nič manj kot 17 oseb, med katerimi so bili trije častniki čilske armade. -Kasneje so se ti pojavili tudi nad Azorskimi otoki. Čudno vozilo se je dolgo zadrževalo nad letališčem in prav tedaj so se nepričakovano iz nerazumljivih razlogov ustavile elektromagnetne ure aerodroma, medtem ko so začeli kazalci na raznih urah letala, ki se je pribil- imiiiiiiiimmiiiimiiiiiitmimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ker imate dobre možnosti uspeha, ne premišljujte predolgo. Zaradi družinskega miru ne predajte se nejevolji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite potrpežljivi tudi če boste morali dolgo čakati na rešitev obljube. DVOJČKA (od 21.5, do 22.6.) Pozor na napake, ki bodo posledica prenagljenosti. Ne predajte se pesimizmu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne prenaglite se; zadeva se bo uredila sama od sebe. Predali se boste zanimivemu čitanju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Današnji uspeh vas ne sme premamiti. Imeli boste priložnost, da izkažete svojo resnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Boljši položaj v stikih z važnimi ose-bemi, majhna nesoglasja med preveč vznemirljivimi prijatelji. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč truda, da bi skupaj dokončali neko zadevo. Prisiljeni boste, dv si jo sami uredite. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.\ Izogibajte se velikim izdatkom. Ne smete s preveliko lahkoto prevzeti nase nove naloge. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nečrtno pripravite podlago, ki vam bo pripomogla k boljšemu položaju. V družini in izven nje popolno soglasje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nepredviden položaj ho treba rešiti s trdno roko. Kolegi vas bodo vzeli za vzgled. Družihsko nebo bo precej oblačno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lahko z zaupanjem iščete sodelovanje med poštenimi kolegi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Proučite predloge s podatki, ki ste si jih že poprej nabrali. Zadoščenja za tistega, ki se bavi s hobbyjem. ževalo vzletišču, premikati naprej in nazaj. V ameriških krogih so celo zahtevali, da bi v zvezi s temi pojavi uvedli uradno preiskavo in dali kolikor toliko jasen odgovor na vprašanje, če obstaja možnost, da nas nekdo iz vsemirja stalno nadzoruje. Nekateri izvedenci menijo, da so leteči krožniki nič drugega kot sonde za proučevanje našega planeta podobno kot to delajo sovjetski in ameriški znanstveniki za Luno in Mars. Sedaj pa je prišla nova vest o pojavu letečega krožnika, ki so ga številne osebe videle nad Limo. Tamkajšnji dnevnik «Expreso» celo javlja, da je leteči krožnik pristal nedaleč od 43 km kilometra «Carretere centrah. To naj bi dokazovalo dejstvo, da so nedaleč od glavne ceste opazili ožgane rastline, razmetano kamenje in velik krog črne barve na tleh. Jasno je, da je ta pojav razburil ljudi, ki so si bili precej enotni v obrazložitvi oblike in tudi v trditvi, da je bilo to vsemirsko vozilo dolgo časa ustavljeno na nebu. časopis «Clarin» iz Buenos Airesa je celo objavil fotografijo svetlega predmeta na nebu s pripombo, da je bila posneta ponoči. Predmet je okrogle in stisnjene oblike. Kdor ga je videl trdi, da je oddajal zelo močno rumeno barvo, za seboj pa je puščal zelekanste sledi. predoru prve italijanske črte v dolini Soče, pri Volčah, imel nalogo, da prodira preko Kolovrata proti Matajurju, katerega zavzetje je oh bovškem Stolu pomenilo ključ za dosego furlanske nižine. Po dolini Soče proti Kobaridu je šla 12. nemška divizija. Tri velike enote alpskega korpusa so sl nalogo delile tako, da je nemški lovski polk prodiral proti koti 732 v špiku, bavarski pblk in wiirtemberški bataljon sta pa v začetni fazi imela skupen cilj zavzetje Hlevnika nad Foni in sicer tako, da so Bavarci šli po pobočjih nad Kamenco, Wiirtemberžani pa severno po gozdnatem pobočju nad Sočo, po poti, ki pelje k naselju Foni iz Volč. Tu je Rommel vodil poseben napadalen oddelek dveh čet, 1. in 2. in še čete lahkih strojnic. Izvidnica tega oddelka je kmalu še pred Foni naletela na drugo italijansko utrjeno črto, ki se je vlekla od naselja Selišče v dolini Soče preko vzhodnega grebena Kolovrata v južni smeri; izvidnica je imela kar pet- ranjenih. Rommel ni dolgo premišljal, pred Italijansko črto se je s svojim oddelkom povzpel na vrh proti koti 824, kjer je v dežju brez strela presenetil italijansko posadko 17 mož s strojnico, ki so jo zajeli. Skozi to luknjo, ki so jo razširili 50 metrov navzgor in navzdol, je šel skozi drugo italijansko obrambno črto ves Rommelov oddelek; pridružil se mu je še en napadalen oddelek njegovega bataljona, ki je štel tudi tri čete: 3„ 6. in 2. strojnično četo. Ob 11. url se Je teh šest wiir-temberških čet srečalo na grebenu Hlevnika s 3. bataljonom bavarskega polka, ki je že prišel po pobočju nad Kamenco. Vrh Hlevnika je še obdelovala nemška artilerija, šele opoldne ga je Rommel zasedel, ko je čakal uro na severnem pobočju. Italijani Hlevnika sploh niso zasedli, čeprav so tu še danes dobro ohranjene utrbe. Na vsem tem odseku so imeli dele brigad «Taro» in «Napoli», ki so prišli šele zadnje ure v te utrdbe in jih še poznali niso (Del Bianco, La guerra e il Friuli vol. III. str. 85 in drugod). Kmalu je vrh Hlevnika začela obdelovati italijanska artilerija. 27 let pozneje, maja 1943, se je v italijanskih utrdbah Hlevnika ves dan bojevala z italijanskimi enotami Gregorčičeva brigada; padla je v veliko italijansko hajko, ki je pričakovala neki pohod v Benečijo. Zdi se, da je ta italijanska hajka hotela pokazati, kako bi Italijani morali 1917 vreči Nemce nazaj čez Sočo. No, tudi Gregorčičeve se jim ni posrečilo zavrniti; s partizansko taktiko je preko brežin obšla italijanske enote in se povzpela na Matajur, ne da bi Italijani to slutili. (Nadaljevanje sledi) IVO JUVANČIČ NAJBOLJ TEMPERAMENTNA SLOVENSKA PEVKA Poznate Katjo Levstik? (Odgovori za bralce našega dnevnika) V vročih poletnih dneh postanemo ljudje apatični za vse, kar je strogo »intelektualnega« in (iracionalnega«. To j« po svoje razumljivo, saj je ambienf, kamor se zatečemo pred pripeko (morje, gore) kaj malo primeren za »resnost« in »odraslost«. Neločljiv spremljevalec našega poletnega potepanja je glasba, posebno tista zvrst glasbe, ki je v zadnjih letih dosegla tako velik vzpon — zabavna glasba. Popevke poslušamo doma na gramofonskih ploščah, v avtomobilu, na plaži, v lokalih, na vsakem koraku in priznati moramo, dolgčas bj nam bilo brez njih. Tudi izvajalci popevk, tipični ansambli in pevci, se nam zelo prikupijo. Posebno pa postanejo popularni tisti «kričači», ki nas preko poletja, ko smo vsi nenavadno razpoloženi, razvedrijo s svojim nastopom. Taka pevka je tudi mlada KATJA LEVSTIK, ki je letošnje poletje gost hotela «Tri.glav» v Kopru. ŠTUDENTKA EKONOMIJE Ko sem jo prvič slišal na vrtu najbolj obiskanega koprskega «dancinga», je pela popevko «Da-temi un martello«, s katero je navdušila številne poslušalce. Zares se nisem mogel odreči želji, da ne bi pokramljal s simpatično Katjo in jo predstavil našim bralcem. Razgovor, ki sva ga imela naslednji dan, ni bil uradni intervju, kakršnih smo navajeni, ampak prisrčni pomenek z dekletom moje starosti, ki živi in doživlja, kar doživljajo dvajsetletniki vsega sveta. * * * Katja je Ljubljančanka. V njeni družini imajo vsi ((interesant- Se nič ne kopaš? Prve dni sem s kopanjem pretiravala, zdaj ne prenesem več sonca. Pravzaprav mi morska klima niti ne prija. Odkar sem v Kopru, imam občutek, da se v meni nekaj «kuha» in bilo bi strašno, če bi se v resnici kaj askuhalon! S sTriglavomv sem namreč vezana do 15. avgusta. Neke vrste sezonski delavec, torej? Kaj te najbolj privlači pri tvojem delu? Občutek, da me mnogi poslušajo, da lahko koga s svojim petjem tudi osrečim. Med občinstvom so najrazličnejši ljudje, vseh narodnosti in ras. Pridejo, sedejo, zaplešejo, zaploskajo, odidejo. Kdo ve, kdaj me bodo spet slišali... Moral sem ji pritrditi. Zadnje dni se v »Triglavu« mudi mnogo turistov iz Škotske, ki jih je Katja, s svojo živahnostjo in ne. posrednostjo osvojila. Se posebno pa je navdušila nekega gospoda Sandyja, novinarja, ki jo je od samega zadovoljstva učil piti — škotski whisky. KADITI JE PREPOVEDANO! In jaz sem mislil, da si abstinent za alkohol! Kadiš? Zelo rada, pa so mi tisi prepovedali, zdravnik, oče, mama, pri-jatelji in... Fant?... Imaš fanta? Imam ga, imam. «On» je * Ljubljani. Katera je, po tvojem mnenju najmočnejša vez, ki veže dva mlada človeka? Medsebojno zaupanje, zaupanji in znova zaupanje. Kadar Katja spregovori o svoji ljubezni, ji obraz zasije in oči, velike temnozelene, zažare. To Pozdrav Katje bralcem našega dnevnika ne službe«, oče je na primer profesor, mama pa znana gledališka igralka. Tudi Katja je dolgo hrepenela po tem, da bi postala junakinja odrskih desk, a se je premislila, ko je uvidela, da ima v sebi preveč vznemirjenosti in nepotrpljenja. Mnogo ljubše ji je petje. Najraje poje ((naravnost za ljudi«, brez plošč, radia ali televizijskega ekrana vmes. S petjem se ukvarja že tretje leto, čeprav ni to njen življenjski poklic Študentka? Razumljivo; ekonomija, še pet izpitov in prvi letnik bo za menoj. Kako uspeš uskladiti glasbo s študijem? Saj si slišal, čez poletje se moram pripraviti za pet izpitov, ampak ni tako tragično, brez skrbi. V Koper sem privlekla poln kovček knjig in vsak popoldan, ko so ostali na kopališču, jih prežvekujem. ŠE SPOMIN Z IZLETA V PRAGO JP Vsi izletniki, ki so bili s Primorskim dnevnikom v Pragi, še vedno razpravljajo o prijetnem potovanju. Na sliki udeleženci Izleta z avtobusom št 1 mi je najbolj všeč pri Katji Levstik; odkritost, vitalnost, nezadr-žane emocije. Rekel bi, da se zelo približuje definiciji sodobnega de-kleta: je samosvoja, optimistična in tudi nekoliko romantična. Tvoj prvi posnetek »Kako naj ti povem«, je še vedno najbolj iskana gramofonska plošča pri nas. Zanima me, če nam pripravljaš novo presenečenje. Ce bi bilo od moje dobre volje odvisno, bi že kdaj posnela nekaj pesmi, ki jih v originalu pojejo Sergio Endrigo, Charles Aznavour in Gilbert Becaud. Te tri pevce najbolj cenim, ker so izredni interpreti zabavne glasbe. Za RTV sem že posnela Endrigov popularni motiv, Aznavourjevo «La mam«ia» pa si bom upala zapeti šele Čez pet let. Tvoja samokritičnost Katja, bo našim bralcem zelo všeč. Bi jim rada nekaj zaželela? Da, zelo rada. Želim jim mnogo sonca, mnogo morja in mnogo smeha v teh poletnih dneh! V jeseni pa pridi po nove, za zimo pripravljene želje... Tako sva se s Katjo poslovila. Popravila si je lase, ki so ji silili na oči, vzela pleteno košarico in se napotila k svojim knjigam. Prisrčna punčka, tale Katja, sem pomislil. Ce bi bila moje dekle, bj jo nazival »deklica iz živega srebra«. Toliko življenja veje iz njenih besed, sije iz njenih oči, diha iz njenih pesmi, BRANKO VATOVEC ......................mm,mm,!, ZA DVA MALOPRIDNEŽA Mesec prisilnega dela s košnjo in vrtnarjenjem Sodnik Marin J. Cole je r Hackensacku (N. Jersey) kaznoval dva poredneža 13. in 14. let na en mesec prisilnega dela. Fanta sta namreč izstirila miniaturni vlak, ki je peljal 25 majhnih potnikov, «Mlada atentatorja« bosta cel mesec na razpolago osebjem parka, po katerem teče vlak, za košnjo trave in druga vrtnarska dela. Vreme včeraj: naj višja temperatura 29.5. najnižja 21.8. ob 19. uri 27, vlaga 52 odst., zračni tlak 1011.9, pada, veter 4 km severozahodnik, nebo 2 desetini pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 25.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 17. julija Aleš Sonce vzide ob 4.31 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 22.12 in zatone ob 7.50 Jutri, NEDELJA, 1*. Julija Miroslav S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z večino glasov sprejeta proračuna podjetja Acegat za leti 1964 in 1965 Kritike liberaltev in komunistov na račun obeh proračunov ■ Zupanova zahvala ministru Spagnolliju - Krmežljav poskus demonstracije dveh ducatov fašističnih pobalinov Sinoči je bila običajna občinska seja, na kateri je župan Franzil najprej prebral krajše poročilo o poteku razgovorov tržaškega odposlanstva z ministrom za državne udeležbe v Rimu Bojem glede vprašanja nameravane preusmeritve proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka. Glede na to, da je župan imel pred tem tiskovno konferenco o isti temi. poročamo o rimskih razgovorih tržaškega odposlanstva na drugem mestu. Nato je dr. Franzil prebral besedilo brzojavke, ki jo je poslal ministru za trgovinsko mornarico Spagnolliju v zvezi s povratkom motornih ladij «Asie» in «Victorle» na Jadransko morje. V brzojavki se župan v Imenu tržaškega prebivalstva zahvaljuje za ugodno rešitev tega vprašanja, za katero se je tržaška občina zavzemala dolgo vrsto let. Obenem izraža zadovoljstvo tržaškega občinstva, da je bil s to odločitvijo ponovno poudarjen em-porijski pomen tržaškega pristanišča. Nato je župan odprl diskusijo o proračunih mestnega podjetja ACE GAT za poslovni leti 1964 in 1965. Kakor znano, sta bila proračuna predložena občinskemu svetu na seji 9. julija letos, sinoči pa se je po daljši diskusiji o njuni vsebini in poslovnih smernicah, ki se jih ACE GAT drži pri svojem vsakdanjem poslovanju, zaključila z glasovanjem. ki Je dalo pozitiven rezultat. V diskusiji se je prvi oglasil k besedi predstavnik krščansko-demo-kratske stranke Vascotto, ki je napovedal, da bo njegova skupina glasovala za oba proračuna, vendar je poudaril, da bi morale ACEGAT v tem kočljivem trenutku priskočiti na pomoč poleg same tržaške občine tudi druge krajevne in osrednje vsedržavne ustanove. Liberalec Trauner je navedel, da se med stranmi predloženih proračunov skrivajo številne neznanke. Tako ni mogoče predvidevati, kako visoka bo koncesijska kvota, ki jo bo od ACEGAT zahtevalo državno podjetje za električno energijo ENEL, kateremu bi moralo tržaško podjetje po novem prepustiti skrb za proizvodnjo in distribucijo električne energije na našem področju. Prav tako ni iz obeh proračunov razvidno, je nadaljeval liberalec, koliko bodo do konca letošnjega leta narastli razni stroški v podjetju. Tako obstaja nevarnost, da se bo skupen primanjkljaj podjetja (obenem s postavkami iz prejšnjih poslovnih let), dvignil kar na 6 milijard lir. Trauner je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti sprejetju proračunov. Socialist Mocchi je nasprotno izjavil, da bodo njegovi somišljeniki glasovali za proračuna, vendar je izrazil mišljenje, da bi moralo vodstvo podjetja in občinska komisija, ki je sodelovala pri sestavljanju pro- računov, bolj podrobno poročati o razvoju podjetja širokemu občinstvu. Svetnik Muslin (•» rru*hi\r Za njim so govorili še De Dot-tori, Costantini, Ballaben Toso in drugi. Ob zaključku debate so se sporazumeli, da bodo predložili pristojnim organom naslednje predloge za pomoč: a) prizadeta kmetijska posestva naj se v čim večji možni meri o-prosti davkov in drugih podobnih dajatev; b) deželna uprava in država naj nakažejo primerno finančno pomoč, ter naj omogočijo kreditnim zavodom, da stavijo kmetovalcem na razpolago dovolj kredita po znižanih obrestih in za daljšo dobo, ki naj ne bo krajša od petih let. Predlagali so obrestno mero po en odstotek, in prispevek za odplačevanje kapitala: c) z nabranim denarjem naj se poskrbi za čim prejšnjo pomoč v tehničnih pripomočkih za proizvodnjo; d) podjetjem na Goriškem naj agrarni konzorcij iz Vidma dovoli odlog pri plačevanju dolgov, ki zapadejo ob žetvi ter naj Jim dovoli tudi brezobrestne kredite za potrebščine njihovih posestev kar se tiče popravila škode. Poleg teh ukrepov, ki jih je treba izvesti čimprej, je odbor predlagal, naj bi izdali poseben zakon za Gorico, ki naj bi omogočil podelitev posojil z 1 odstotnimi o-brestmi za dobo najmanj petih let in poseben prispevek za odplačevanje kapitala S takim zakonom bi edino lahko učinkovito pomagali pri reševanju goriških kmetijskih problemov. Odbor je ob za- ključku še poudaril, da Je na razpolago pristojnim oblastem pri izvajanju akcije za pomoč prizadete, mu kmetijstvu. Omenimo naj še ocenitev škode po posameznih občinah po podatkih, ki jih je zbralo pokrajinsko nadzomištvo: Največja škoda je bila v občini Škocjan, kjer so jo ocenili na 473 milijonov, Gradež 430, Staranean 205, Krmin 120, Gorica 80, Turjak 78, Roman* 70, Ronke 64, Dolenje 49, Mariano 47, Medea 46, Farra 45 milijonov; razne druge občine, med katerimi so tudi Steverjan, Sovodnje in Doberdob, so utrpele manjšo škodo, ki so jo skupno ocenili na 271 milijonov. Razdeljeno po kulturah je znašala škoda: na trtah 656 milijonov, na sadju 186, koruza 222, žito 438, krmne rastline 135 milijonov, razne druge kulture 200 milijonov ter škoda na strukturah 142 milijonov. ško civilno bolnišnico 78-letnega Giovannija Novonija iz Gorice, U-lica Diaz 14. Starčku so ugotovili udarec na levi nogi in poškodbo kolena ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v štirih dneh. Novonija je malo prej podrl neki avtomobilist na križišču ulic Criapi in Morelli. Novoni se je peljal s kolesom po Ut. Crispi, ko je privozil za njim avto fiat 600, ga zadel od zadaj in podrl. Zapisnik o nezgodi so napravili mestni stražniki. čitiska uprava zavrača vse trditve diskriminacijskega ravnanja do Slovencev ter pripominja, da imajo prizadeti možnost obrniti se s tem v Zvezi tudi na sodno oblast Stališče našega časopisa odnosno Slovenske kulturno gospodarske zveze je vsej slovenski javnosti dobro znano. Ko smo v naših člankih kritizirali in tudi napadali go-riško občinsko upravo, smo se dobro zavedali obstoja zgoraj omenjenega zakona. Naš očitek je temeljil predvsem na tem, da občinska uprava ne kaže zadostnega razumevanja do tega problema. Kajti ni mogoče zanikati, da je v interpretaciji obstoječega zakona možna večja uvidevnost in razumevante do slovenskih staršev. Ko bi se na primer slovenska imena, ki so že dolga stoletja v rabi med našim ljudstvom ne smatrala za tuja — ker Slovenci v Italiji vsaj do sedaj niso nikjer smatrani uradno za tujce — bi v tem slučaju lahko bila sprejemljiva cela vrsta slovenskih imen. Ali pa. ko bi domača slovenska imena smatrali za imena. ki so pri nas prišla v splošno uporabo, bi ravno tako dosegli isti namen. Zaradt tega zopet poudarjamo, rta bi se morala goriška občinska u-prava — v pričakovanju novega zakona — postaviti na stališče, ga so pristno domača imena, kot so na primer Vojko, Ivan, Rado, Peter, Zora, Bojan, Vlasta itd. ravno tako sprejemljiva kot Boris. I-gor, Milena. Nadja, Neva, Samo in Ivo, za katera vemo, da jih go-riški matični urad že sprejema. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 18. t.m. bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLAENDER, Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najviš-jo temperaturo 30,9 stopinje ob 15. uri, najnižjo 17,8 stopinje ob 4. zjutraj; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. Pojasnilo INAM o lekarnah V zvezi s člankom pokrajinskega zdravnika dr. Montagne o lekarnah in lekarniški službi v Gorici, Je vodstvo bolniške blagajne INAM poslalo naslednje pojasnilo: število 16.500 zavarovancev, ki se na osnovi obstoječih predpisov poslužujejo notranje lekarne INAM je izračunano po podatkih od 31.5. t.l. Prebivalstvo Gorice je štelo takrat 43.627 oseb. Javnih lekarn Je bilo osem, kar pomeni, da pride po ena lekarna na 3.391 ljudi. Navidezno nasprotje v podatkih Izhaja iz tega, da je všteta v omenjeno poročilo tudi lekarna v Lečniku, ki je še niso odprli ln so za število prebivalstva vzeli osnovo iz leta 1961. Sindikati proti zapori mesnic ob nedeljah V zvezi s sklepom kategorije, da bodo v poletnem času mesnice ob nedeljah ves dan zaprte, je sindikat CGIL sporočil, da se ne strinja s tako odločbo ter med drugim navaja, da imajo mesarji že itak pet prostih dopoldnevov na teden. Zato vabijo prefekturo, naj bi spremenila zadevni odlok in naj bi bile mesnice odprte tudi ob nedeljah. Avtomobilist podrl kolesarja Včeraj okrog 10.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v gori- P.D. «KRAS» DOL-POLJANE PRIREDI DANES 17. IN JUTRI 18. JULIJA NA PH09TEM PRI DEVETAKIH PLESNO ZABAVO DANES, ob 18. uri: tekma v briškoli, iv nato PLES od M. ure dalje. JUTRI od 19. ure dalje PLES. Igrajo ki nastopajo prvič na Ooriškem. DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE S PRIGRIZKOM IN PRISTNO DOMAČO KAPLJICO BENEŠKI FANTJE Vabljeni! DR. GALLAROTTI SE POSLAVLJA Prihodnost Gorice odvisna od ceste Gorica - Ljubljana Novi upravitelji naj nadaljujejo z delom v korist mesta in Občinarjev Prejšnji večer je dosedanji go-riški župan povabil predstavnike goriškega tiska na pomenek in se pri tej priliki poslovil od njih. Pri tem je omenil, da so se pogajanja za sestavo odbora levega centra bolj zavlekla kot se je v začetku mislilo in tako je tudi on županoval dalj, kot si je predstavljal po izidu volitev. Nato je dr. Gallarotti poudaril, da se je med svojim županovanjem skušal u-smeriti v novi čas in je na to novo pot usmeril tudi občinsko u-pravo na splošno. Gorica ima svojo prihodnost predvsem v prometu in turizmu. To oboje pa nestrpno pričakuje realizacije avto ceste Gorica-Ljubljana, saj bo ta cesta usmerila dober del prometa iz srednje Evrope preko Gorice v Italijo. Zupan je omenil nadalje navezavo stikov za dobro sosedstvo l obmejnimi kraji Slovenije, kot n. pr. z Novo Gorico, kjer je prišlo že do več kulturnih manifestacij na eni in na drugi strani. Omenil je navezavo dobrih odnosov s Celovcem in Venlojem na Holandskem. Pot v tej smeri je bila nujna in potrebna, je poudaril dr. Gallarotti, saj so nas nekateri drugi v tem prehiteli in so napravili mnogo več poti kot ml. Ob zaključku se je zahvalil novinarjem za sodelovanje preko tiska pri izvrševanju njegovih županskih dolžnosti ter Izrazil Željo, da bi tudi novi upravitelji občine nadaljevali z delom v korist Gorice in njenih prebivalcev. Razgovor so zaključili s kozarcem osvežilne pijače, ki je v sedanji vročini najbolj priporočljiva. Zadnje slovo od goriškega rojaka prof. Zorka Jelinčiča na mestnem pokopališču v Gorici. V imenu bivših političnih preganjancev in zapornikov se od pokojnika poslavlja njegov sozapornik Ivo Marinčič Za premostitev krize v gradbeništvu Sindikat gradbincev pri CISL ja poslal včeraj gorlškemu prefektu, predsedniku pokrajinske uprave, županom posameznih občin, tehničnemu uradui odseku za javna dela pri deželni vladi ln upravi IA CP pismo s prošnjo, naj mu pomagajo pri zbiranju podatkov o sedanji gradbeni krizi in o načrtih za nove gradnje, ki naj bi jih čimprej začeli, da bi premagali zastoj dela v gradbeništvu in v industrijah, ki so z njim v zvezi. S to akcijo želijo sindikati prispevati k poživitvi dejavnosti in povečanju zaposlitve na tem področju. Odpadajoči omet v Ul. Ascoli V Ul. Ascoli v Gorici je več hiš, ki že dolgo stojijo prazne, ker jih je občinski tehnični urad že davno proglasil neprimerne za bivanje, k«-r predstavljajo nevarnost ne -samo za tiste, ki v njih bivajo, ampak tudi za ljudi. Ki gredo tam mimo po cesti. Pa tudi druge hiše v tej ulici, v katerih so Se stanovalci, počasi razpadajo. Med take hiše spada tudi tista pod št. 14, katere lastnica je Gabrijelčič Antonija. Včeraj okrog 9.50 so poklicali gortške gasilce, da bi odstranili na tej hiši neko strešno okno in več kv. metrov ometa, ker je vse grozilo, da bo padlo na cesto, odnosno na sosednje strehe. Gasilci so prišli s potrebnim orodjem in po polurnem delu, pri katerem so odstranili odpadajoči omet in okno, je bila nevarnost odstranjena. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob prof. Zorka Jelinčiča daruje Alojz Kom-janc 2000 lir za Dijaško Matico. VERDI. 17.30: «Hotel delle vergi-ni», R. Goulet in N. Kwan; ameriški kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNI8SIMO. 16.00: «Duello al sole«, G. Pečk, J. Jones in J. Cotten; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.30: »delane suUa Giamaica«, A. Quinn in L. Ked-lova, ameriški barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 16.30: «Alla conqulsta dell’Arkansas», B. Harris ln Ful-vla Franco; barvni kinemaskopski film. TRAJAL JE OD 1. DO 15. JULIJA Rok za nakupe igralcev je pretekel Moštva A lige v glavnih obrisih že znana Največ sprememb v Napoliju in Vareseju • Inter neizpremenjen ■ Slabi nakupi Rome in Fiorentine AVTOMOBILIZEM Sinoči je preteki rok za nakupe in menjave igralcev profesionalnih moštev. Slednja si bodo lahko priborila samo še igralce nižjih lig (polprofesionalnih in a-materskih). Glavna novost letošnjega «trga» Je bila prepoved kupovanja tujih igralcev. To pa zato, ker Je večina moštev končala letošnjo sezono s precejšnjim primanjkljajem in je komisija FIGC upala, da bi ta ukrep zabranil preveliko zapravljanje. Vseeno pa je prišlo do nekaterih velikih nakupov in to predvsem po zaslugi Napolija, ki je res vzel vse ukrepe, da bi se dostojno obnesla tudi v najvišji konkurenci. Toda poglejmo si vsako moštvo posebej: Atalanta. To moštvo Je iskalo predvsem napadalce, ki bi bili spretni v zaključkih, saj je letos pomanjkanje strelca privedlo moštvo na rob izpada. V ta namen si je pridobilo srednjega napadalca Hitchensa (Torino) in desno krilo Danovo (Catania). Ker je za Danovo oddala Landonija, je poiskala tudi drugo zvezo, Canutija (Potenza), obrambo pa je okrepila s Signorelijem (Pro Patria). Bologna. Glavni nakup Bologne je bil levi bek Foggie in italijanske reprezentance Micelli. Drugih igralcev moštvo ni potrebovalo, rato obstaja vprašanje, kaj bo napravilo z Vastolo, katerega je kupila pri Vicenzi, ko ima že Pe-ranija. Brescia. Tudi Brescia ni izvedla izrazitih reform: predvsem je obdržala De Paolija, katerega je želelo več moštev, v napadu pa je kupila le Bruellsa. Druga nova i-mena so vratar Geotti, bek Vaini in krilec Beretta. Cagliari. Glavna skrb sardinjske-ga moštva je bil vratar. Po odhodu Colomba ni imelo na razpolago nobene rezerve, zato je kupilo Mat-trela (Juventus) in Pianto (Padova). Poleg tega je pridobilo levega beka Modene Longonija, odkupilo pa je Cero in Gallarda, katere je imelo v skupni lasti z Verono oz. Milanom. Catania. Nobene variante v obrambi, ki je bila letos vseskozi solidna. Precej novosti pa je v napadu. Catania je prodala Cinezin-ha, ki je bil v zadnjih dveh letih najboljši igralec moštva in režiser napada. Odšel je tudi Danova. Nasprotno pa je moštvo pridobilo Petronija, ki je že igral v njem pred nekaj leti, Cello in Landonija. Fiorentina. Glavna novost je odhod srednjega napadalca Orlanda, najboljšega strelca v letošnjem prvenstvu. To je precej oslabilo napad, ki se itak ne bo poslužil niti Maschia, ki je že prestar in za katerega se zanima Racing. Šele zadnjih dneh je moštvo dobilo zanj pravega naslednika, obetajočega De Sistija. Pri Padovi Je Fiorentina dobila še beka Rogoro, za katerega je oddala Buzzacchero. Kljub tema dvema prihodoma pa izgle-da moštvo precej oslabljeno, pred vsem v napadu, ki se bo letos opiral na mlade sile (De Sisti, Nu-ti, Bertini). Foggia. Ena sama novost v prvem moštvu: Bologna je kupila poželi iste uspehe kot prejšnja leta. Glavna moč moštva bo prav velika povezanost med posamezniki in izkušnje, ki si jih je moštvo nabralo predvsem v pokalnih tekmah. Postranska novOst je odhod Di Vincenza k Vareseju, ki je v zameno vrnil Miniussija. Juventus. Glavna novost je pri Juventusu odhod Sivorija, katerega je moštvo prodalo zaradi znanih sporov z Heribertom Herrero. Kupilo pa je Cinezinha. V zadnjih dneh je Juventus oddal Combina na nagrada Holandske nov triumf Ima Clarka? Sivori (Napol!) Vareseju, ki mu Je v zameno odstopil Traspedinija. Mattrel Je odšel h Cagliariju, od koder je prišel Colombo. Poleg tega je Juventus pridobil še Bercellina II., Car-rero in Casatija, ki so letos igrali v vrstah Potenze. Zigonija pa je vnovič posodil Genoi. Lazio. Pomanjkanje denarja je zelo oviralo okrepitev Lazia. Glavni nakup je bil Cicpplo (Mantova), poleg tega pa je Juventus posodila Sacca. Lazio je tildi odkupil Bartuja, katerega je imel v skupni lasti s Fiorentino. Milan. Milan je Izvršil nekaj važnih nakupov, prodal pa je tudi dva asa: Altafinija, ki je povzročil spor med Vianijem in Rivo, o katerem se še zdaj govori, je kupil Napoli, Benitez pa je odšel k Romi. Prav s tem moštvom je Milan sklenil najvažnejše pogodbe. Kupil Je namreč Angelilla in vorija sta največji letošnji novosti. Samo za ta dva igralca je Napoli plačal nad 400 milijonov, kar pomeni, da moštvo nima denarnih skrbi. Prvenstvo pa bo pokazalo, če se Je tolikšno zapravljanje splačalo: oba igralca namreč doživljata precejšnjo krizo, predvsem iz psiholoških razlogov. Možno je, da se bosta v novi družbi le popravila, in v tem primeru bo napad Napolija (Cane, Juliano, Altafini, Sivori, Bean) povzročil precej nevšečnosti tudi najmočnejši obrambi, možno pa je tudi, da bosta oba igralca občutila starost, in da ne bosta imela dovolj moči, da bi krizo premostila. Druge novosti v Napoliju so Stenti (Lane Rossi) in Nardin (Catanzaro). Roma. Roma je moštvo, ki je končalo letošnjo sezono z največjim primanjkljajem. Zaradi tega so voditelji gledali predvsem na to, kako naj bi pridobili čim več denarja, ne da bi pri tem moštvo preveč oslabili. To pa se jim je le delno posrečilo. Odhodi Angelilla in Schellingerja k Milanu, De Sistija k Fiorentini, Nicoleja k Sampdoriji bodo verjetno pustili precejšnjo vrzel, ki jo prihod Be-niteza in Da Silve ne bo popolnoma pokril. Nova nakupa sta še Barison in Benaglia. Sampdoria. Sampdoria Je letos prodala Barisona in Da Silvo, pridobila pa je mladega in obetajočega Cristina, katerega je lani posodila Monzi, Salvija, Nicoleja in Giampaglio. Spal. Tudi Spal ni izvršila večjih nakupov, ni pa niti prodajala. Novi igralci so Innocenti (Lecco), Ive (Avvelino) in Colombo (Ge-noa). Torino. V glavnih obrisih je Torino obdržal moštvo zadnjega prvenstva. Menjal je srednjega napadalca Hitchensa, katerega je prodal Atalanti, z Orlandom. Zaradi odhoda Ferettija si je še priskrbel starega a izkušenega Bolchija. Prodal je še Reginata, Cello, Buzzacchero in Crippo. Jolly moštva pa bo Schutz, katerega je posodila Roma. Varese. Največ nakupov pa je napravil vkrese, ki bo letos popolnoma spremenjen. V obrambi bo uporabil Di Vincenza, katerega je Inter oddal v zameno za Miniussija, beka bosta Poppi in Sogliani, ki sta letos igrala v vrstah Ales-sandrije, tretji nakup pri tem moštvu Vitali, pa bo krilec. V napadu bodo letos igrali Bagatti, ki se je že izkazal na turnirju v New Yor-ku, Gioia in Combin, katerega je kupil pri Juventusu v zameno za Traspedinija. Graham Hill in Surtees najnevarnejša tekmeca V nedeljo bo v Zandvoortu Velika nagrada Nizozemske v avtomobilizmu, šesta dirka veljavna za svetovno prvenstvo. Krožna proga je dolga 4193 m in vozači jo bodo morali prevoziti 80-krat (skupno 335,440 km). Steza je zelo nevarna zaradi velikega števila ovinkov. Glavni favorit nedeljske dirke je škot Jim Clark, leader trenutne lestvice, še enkrat bosta njegova najnevarnejša tekmeca Graham Hill in Surtees, katera bi lahko samo še zmaga približala Škotu. Na veliki nagradi Nizozemske bo nastopilo osemnajst dirkačev. Prvič se bodo pojavili tudi tu japonski avtomobili znamke «Honda». Imena tekmovalcev so: John Surtees in Bandini (Ferrari), Jim Clarke in Mike Spence (Lotus), Graham Hill in Jackie Stewart (B.R.M.), Denis Hulme in Dan Gumey (Brabham), Bruce Mac Laren in Jocen Rindt (Cooper), Richie Ghinter in Ronnie Buck-num (Honda), Joakim Bonnier in Bob Anderson (Brabham-Climax), Joseph Siffert in Frank Gardner (Brabham-BRM) in Richard in In-nes Ireland (Lotus-BRM). FRANKFURT, 16. — Nemški boksar Klaus Gumpert, katerega je Italijan Rinaldi premagal s tehničnim K.O. v 13. rundi v dvoboju za naslov evropskega prvenstva srednjetežke kategorije, še ni okre val od udarcev, ki jih je prejel me dvobojem. Kakor je znano, ga je Rinaldi večkrat udaril v ledvice, kar je prepovedano. • • • Chicago, 16. — Kanadčan George Chuvalo je prejel ponudbo 50.000 dolarjev (približno 30 milijonov lir) za dvoboj s svetovnim prvakom težke kategorije Terrelom, Dvoboj naj bi bil v septembru. • • * KANSAS CITY, 16. — Kaže, da bo svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay, katerega V.B.A. ne priznava zaradi afere «Clay-Liston», pristal na turnejo po Evropi. Od 1. avgusta dalje bi stopil v ring v raznih mestih Francije, Italije, Belgije, Anglije, Švedske, Danske Norveške, Finske, Zah. Nemčije in Avstrije. Informacije turistične zveze Slovenije PRIMORSKA: V Portorožu, Piranu in Luciji Je dovolj prostora v zasebnih sobah medtem ko so za hotele potrebne rezervacije. V Kopru so zasedeni vsi hoteli, vendar pa lahko gostje dobijo prostor, če vnaprej rezervirajo. Dovolj prostora je v zasebnih sobah. Temperatura morja je 25 stopinj C. GORIŠKA: V Gorici, Tolminu in Mostu ne Soči je dovolj prostora. V Bovcu bo od 17. do 22. julija vse zasedeno v gostinskem podjetju. Pri zasebnikih je sedaj še 45 prostih postelj. V Trenti je v gostinskem podjetju 40 prostih postelj, v Soči 20, Logu pod Mangartom 12, Čezsoči 10, v Kobaridu v hotelu Zvezda 32, v letoviškem naselju 12, pri zasebnikih pa 10 prostih postelj. Prostor je še v hotelu Poldanovse na Lokvah in v hotelu Planinka v Ajdovščini. Temperatura vode znaša v bazenu v Ajdovščini 24 stopinj C, v bazenu v Bovcu 25 stop. C, v bazenu v Novi Gorici 24 stopinj C in v Nadiži pri Kobaridu 23 stopinj c- , ,, Prireditve: V Bovcu bo 21. jUii-ja ob 20.30 uri nastopil ansambel «Tamburlca» iz ZDA. GORENJSKA: V Bohinju so zasedeni hoteli Zlatorog, Pod Voglom, Jezero, Bellevue in zdravilišče Strue žagar. Restavracija Triglav ima 10 prostih postelj, Mladinski dom 20, hotel črna prst v Bohinjski Bistrici pa 50 prostih postelj. Mladinski dom bo od 20. julija dalje zaseden. V zasebnih sobah je še 100 prostih postelj. Temperatura vode v jezeru je 19 stopinj C. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Temperatura vode v jezeru je 24 stopinj C. V Kranjski gori je zaseden hotel Erika. V hotelu Prisank je še 15 prostih postelj, v Ra. zorju 10 in v motelu 25. V zasebnih sobah je še dovolj prostih postelj in to tako v Kranjski gori, kakor tudi v Gozd Martuljku. Dom v Planici je zaseden. Zaseden je tudi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti NA KROŽNI STEZI V EVREUXU Anquetil zmagal v prvem spopadu s Poulidorjem in Gimondijem Stablinski zmagal v «omniumu» Janssen pa v hitrostni vožnji EVREUX, 16. — Sinoči so se na 950 m dolgi krožni stezi v Ev-reuxu spoprijeli nekateri znani kolesarji, med katerimi tudi Gi-mondi, Anquetil in Poulidor. Prav ti trije kolesarji so povzročili največ zanimanja in priklicali precejšnje število gledalcev. Izostali pristaši Poulidor j a (mnogi so ga zapustili po porazu pa^ Touru) so pričakovali maščevanje Francoza nad Gimondijem, druge pa Je zanimal predvsem spopad med slednjim in Anquetilom, ki letos ni nastopal v najdaljši francoski dirki. Jasno je torej, da Je bila najzanimivejša točka programa hitrostna vožnja «asov», v kateri je An-quetil prehitel na cilju Gimondija in Poulidor ja. V hitrostni vožnji ostalih profe-sionistov je zmagal Jan Janssen, ki Je prehitel v sprintu Jourdena, TUINTAM Stablinskega in Cazalo. Osrednja točka pa Je bil «om-nium», v katerem so morali kolesarji prevoziti 60 krogov, tj. 57 km. V končni lestvici Je zmagal Stablinski, ki je nabral 41 točk, sledili pa so mu Anglade (28 točk), Poulidor (28), Bachelot (27), Jour-den (17), Gimondi, Anquetil, Janssen, Jimenez, Lebaube, Pambianco, Pingeon itd. To je bil prvi dan dolge turneje, za katero se je' Gimondi zmenil s francoskimi voditelji. Danes bo tekmoval v Bruslju. Druge večje etape njegovega potovanja pa bodo Pariz (18. 7.), Reims (20. 7.), Bordeaux (29. 7.), Marseille (6. 8.), od 9. do 14. v Italiji, v krajih, ki jih je treba še določiti, v Cler-mont Ferrandu (18. 8.), zopet v Bruslju (17. 9.), Antverpnu (18. 9.), Nantesu (19. 9.). Poleg tega se bo udeležil tudi klasične dirke «Tre valli varesine«, ki bo 14. 8., in kriterija asov v Parizu 11. 9. Micellija, v zameno pa je poleg I Schnellingerja, katerih prihod Je milijonov dala tudi starega Capro. precej okrepil obrambo. Sampdo- Vse drugo je neizpremenjeno. Inter. Prvo moštvo je popolnoma neizpremenjeno. Herrera je mnenja, da bodo isti igralci lahko rija pa Je Milanu odstopila Sor-manija. Napoli. O tem moštvu smo že govorili: prihoda Altafinija in Sl- PARIZ, 16. — Selektor francoske reprezentance Henri Guerin je prosil FIGC za dovoljenje, da bi Nestor Combin igral 15. septembra proti Norveški v tekmi, ki bo veljala za svetovno prvenstvo. Vse kaže, da cenijo v Franciji Combina bolj kot v Italiji, saj ga je Juventus oddal Vareseju v zameno za Traspedinija. BUDIMPEŠTA, 16. — Za letošnjo Univerziado, ki bo od 20. do 29. avgusta v Budimpešti, se je prijavilo že 41 držav. Največ atletov se je prijavilo v lahkoatletskih panogah (nad 1.000), v plavanju (250) in v sabljanju (240). FLORENCA, 16. — švedska nogometna zveza je prosila Fiorentino, naj ji posodi igralca Hamrina 22. avgusta, ko bo igrala s Finsko, 26. septembra za tekmo z Zah. Nemčijo in 7. novembra za tekmo s Ciprom. Glede prve tekme je Fiorentina zavrnila prošnjo, ker je tekma prijateljska, kar se tiče ostalih dveh pa je odgovor odvisen od programa državnega prvenstva. TENIS Polfinale Davisovega pokala PRAGA, 16. — Danes se je začelo v Pragi polfinalno srečanje med Češkoslovaško in Španijo. Po prvem dnevu vodijo gostje z 2:0. V prvem srečanju Je Gisbert premagal Holečka s 6:3, 6:1, 6:4, v dru gem pa je Santana odpravil Javorškega s 6:3, 6:4, 6:4. PARIZ, 16. — V Parizu pa sta se v polfinalu Davisovega pokala spoprijeli Francija in Južna Afrika. Po prvem dnevu je rezultat 1:1. Drysdale (J.A.) je odpravil Barthesa s 6:4, 6:2, 6:2, Francoz Darmon pa je premagal Diepra-ama s 7:9, 6:2, 6:4, 4:6 in 6:4, Jugoslovansko prvenstvo v vaterpolu V sredo se Je začelo Jugoslovansko prvenstvo v vaterpolu. V prvem kolu ni prišlo do večjih presenečenj: Partizan je izredno visoko porazil POSK, Mladost pa je v neučinkoviti igri vseeno odpravila Crveno zvezdo. 2e v prvem kolu pa je prišlo do manjših neredov v Kotorju, kjer sta se spoprijela črnogorska predstavnika. Rezultati: Mladost — Crvena zvezda 3:0 Jadran — Mornar 3:3 Partizan — POŠK 10:0 Primorac — Jadran 4:6 2e v drugem kolu bo prišlo do zanimivih spopadov. V Zagrebu se bosta srečala glavna favorita Mladost in Partizan. PARIZ, 16. — Avstralec Ron Clarke je danes zabeležil novo zmago v teku na 5.000 m, s časom 13’32”4, ki pa je precej višji od svetovnega rekorda. V isti prireditvi je Fran coz Delecour zmagal na 100 m časom 10”5, pred Giannatasiom in Zielinskim, Comacchia je zmagal na 110 m zapreke s 14”4, Larabee na 400 m s 47”5, Bianchi na 1.500 m s 3’48”5 In Ter Ovanesian skoku v daljino s 7,40 m. hotel špik v Gozd Martuljku in gostilna «Pri Jožici«. Hotel Vitranc v Podkorenu ima 20 prostih postelj. Na Vršiču je v Tičarjevem domu 18 prostih postelj, v Erjavčevi koči 22, v Poštarskem domu 10, v Koči na gozdu 10, v Mihovem domu 16 in v Koči v Krnici 26. Cesta Kranjska gora - Vršič - Trenta je prevozna. Od 15. julija dalje vozijo avtobusi na progi Kranjska gora Vršič - Bovec. V Tržiču, Podljubelju, na Kof cah in Pod Storžičem je še dovolj prostih postelj. Žičnica na Zelenico redno obratuje. V Kranju ima hotel Evropa skupaj z zakupljenimi zasebnimi sobami 30 prostih postelj. Hotel Jelen ima 15 prostih postelj, zasebniki pa 12. Grad Hrib v Preddovru ima 19 prostih postelj, dovolj prostora je tudi pri zasebnikih. Za Jezersko priporočajo rezervacije, kljub temu, da ima trenutno Dom na Jezerskem še 40 prostih postelj. Češka koča 40, zasebniki pa 65. Gostilna «Markun» v Zgornji Beli ima 14 prostih postelj. Zasebniki v Naklem imajo 60, Dom na Joštu 28 in Dom na Krvavcu 100. V Škofji Loki ima 15 prostih postelj, restavracija Krona, zasebniki pa jih imajo 18. Mladinski dom na Lubniku ima 20 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 30 in v Trebiji 20. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 20 prostih postelj. V Loški koči na Starem vrhu je 30 prostih postelj. Na Soriški planini je v planinskem domu Litostroj 60 prostih postelj, v Sorici pa pri zasebnikih 30 prostih postelj. V Selški dolini imajo zasebniki v Selcah 10 prostih postelj, v Železnikih pa 30. Temperatura vode v rečnem kopališču v Škofji Loki je 18 stop. C. V Žireh je pri zasebnikih 20 prostih postelj. Dom na Goropekah ima zasedene vse sobe, na skupnem ležišču pa ima 30 prostih ležišč. Prireditve: V Bohinju bodo imeli 17. julija ob 20. uri Pod Skalco »vasovanje«, kar bo prvi del «Kmeč ke ohceti«. Naslednjega dne bo ob 11. uri «Kmečka ohcet«. Na Bledu bodo imeli od 17. do 22. julija praznik Bleda. Dne 17. julija ob 16. uri bo na športnem stadionu na Bledu mednarodni jahalni turnir, istega dne ob 20.30 bo nastopil ansambel slovenskih rojakov iz Pittsburga z večerom jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. V nedeljo 18. julija bo ob 21 uri velik ognjemet na jezeru. V Škofji Loki se bodo 21. julija pričele škofjeloške poletne prireditve, ki bodo trajale do 22. avgu- sta. Vse predstave se bodo pričele ob 20.30 uri. LJUBLJANA Z OKOLICO: V Ljubljani je še dovolj prostora v hotelu Lev. Hotel Slon bo zaseden od 21. do 23. julija. Hotel Turist od 20. do 22. julija, hotel Union od 16. do 17. julija, hotel Ilirija pa od 19. do 20. julija. Dovolj prostora je še v zasebnih sobah in v šolskih internatih. V Lo gatcu imajo zasebniki 15 prostih postelj, nekaj prostora pa ima tudi hotel »Martin Krpan«. V Rakovem Škocjanu imajo 10 prostih postelj, zasebniki na Rakeku 12, gostišče Jezero v Cerknici 8, Dom na Slivnici 40, zasebniki v žilcah 6, na Bloški planoti 25, v Loški dolini pa 12 prostih postelj. Cerkniško jezero je zalito in na posamez nih mestih prijetno za kopanje. Na jezeru je odprt biffet, ki nudi toplo in hladno hrano. Kopanje je možno tudi v Bloškem jezeru. Na Vrhniki je še nekaj prostora v hotelu Mantova, zasebniki pa i-majo 25 prostih postelj. V Domžalah ima dovolj prostora restavracija Pošta, pri zasebnikih pa je 30 prostih postelj. Prostor je. še Litiji, partizanskem domu na Pristavi, Gabrovki, Vačah, Polšniku in Medijskih toplicah. V Trbovljah ima gostinsko podjetje Rudar 12 prostih postelj, gostišče Klek na Kleku 7, planinski dom na Mrzlici 50, planinski dom na Kumu 15, Dom borcev NOV na Vrheh 6 in sindikalni dom na Partizanskem vrhu 30. Prostor je tudi na Kureščku, Polževem, Travni gori, v Sodražici in Ribnici. Prireditve: Pred Križno jamo v Ložu bo 18. julija turistični lovski piknik. Na programu je med drugim tudi ogled jame in vožnja s čolni po podzemskem jezeru. V Ljubljani bodo v okviru 13. poletnih kulturnih prireditev v Križankah predvajali 20. julija sodobno sovjetsko glasbo, dne 16. julija bo nastopil ansambel narodnih plesov Indije. Turistično društvo Ljubljana prireja v počastitev dneva vstaje dne 21. julija «Noč na Ljublja- nici«. V okviru V. ribniškega festivala bodo v Ribnici nastopili 23. julija tamburaši iz Pittsburgha. ŠTAJERSKA: Hotel Celela v Celju bo zaseden 17. in 18. julija. Zasedeno je tudi gostišče Ojstrica, medtem ko ima lotel Evropa še 19 prostih postelj, vendar priporoča rezervacije. Rezervacije priporočajo tudi za Celjsko kočo in Svetino. Zasedeni sta zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna, medtem ko imata še dovolj prostora pri zasebnikih, Rogaška Slatina pa tudi v hotelih. V Rimskih toplicah je še prostor pri zasebnikih. Hotel Savinja v Laškem bo 17. julija zaseden, za zasebne sobe pa priporočajo rezervacije. V Logarski dolini ima planinski dom še 41 prostih ležišč, gostišče Plesnik 4, medtem ko je pri zasebnikih še dovolj prostora. Gostišče Pri Sestrah Logar je zasedeno. Nekaj prostora je še na Okrešlju. Hotel Rinka v Solčavi priporoča rezervacije za soboto. V Lučah in Ljubnem je še dovolj prostora pri zasebnikih. Gostišče Planinka v Ljubnem ima 4 proste postelje. V Mozirju je zasedeno letoviško naselje, medtem ko je pri zasebnikih še dovolj prostih postelj. V Gornjem gradu je zasedeno letoviško naselje; gostišče Turist ima 17 prostih postelj. Dovolj prostora pa je pri zasebnikih. V Velenju je v hotelu Paka 43 prostih postelj, nekaj prostora pa je tudi v letoviškem naselju, v Šoštanju ima 8 prostih postelj hotel Kajuhov dom. Gostišče Jelen v Slovenskih Konjicah ima 6 prostih postelj. V Vitanju je v gostišču 16 prostih postelj, pri zasebnikih pa 19. V Braslovčah imajo zasebniki 8 prostih postelj. Na Vranskem ima hotel Slovan 6 prostih postelj, zasebniki pa 21. Tončkov dom na Lisci ima še nekaj prostih postelj, Dom na Roglji 11, gostišče na gori Oljki pa 14. Za vse'tri postojanke pa priporočajo rezervacije. Dovolj pro. štora je na Planini pri Sevnici. Odprti so kopalni bazeni v Rimskih toplicah, Rogaški Slatini, Celju, Preboldu, Šoštanju, Mozirju in Frankolovem. Kopanje je možno tudi v Velenjskem in Braslovškem jezeru, pa tudi v Savinji pri Lučah. V Mariboru je zaseden hotel Turist. Hotel Slavija ima 30 prostih postelj, Orel 10 in Zamorec 10. Na Mariborskem Pohorju ima nekaj prostora samo hotel Bellevue, vsi ostali domovi pa so zasedeni. Dovolj prostora je še v Ptuju, Slovenski Bistrici, Lovrencu na Pohorju, na Boču in v gradu Štatenberg. Prireditve: V Laškem bodo imeli 17. in 18. julija praznik «piva in cvetja« s pestrim kulturnim in zabavnim in športnim programom. V Gornjem gradu boa« imeli 18. julija kmetijsko turistično prireditev. V Celju bodo v okviru letnih iger na Starem gradu priredili 17. julija ob 20.30 Novačonovega ((Hermana Celjskega«. KOROŠKA: V Slovenj Gradcu ima hotel Korotan 44 prostih postelj, hotel Pohorje pa 25; dovolj prostora pa je tudi pri zasebnikih. V Dravogradu ima hotel Košenjak 22 prostih postelj, hotel Peca v Mežici ima 5, smučarska koča v Ravnah na Koroškem 19. Poštarski dom v Selah 15 in hotel Planinka v Cmi na Koroškem 51. Prireditve: V Črni na Koroškem bodo imeli v okviru 9. turističnega tedna, ki traja od 11. do 18. julija več športnih in zabavnih prireditev. POMURJE: V Murski Soboti ima hotel Zvezda 16 prostih postelj, hotel Central pa 8. Zdravilišče v Radencih je zasedeno, vendar sprejemajo rezervacije za vnaprej. Letoviško naselje v Radencih ima 12 prostih postelj, zasebniki pa 60. V Moravcih je zasedeno letoviško naselje, pri zasebnikih pa je 43 prostih postelj. V Ljutomeru je v gostiščih Jeruzalem in Prlek skupaj 17 prostih postelj, v Radencih ima gostišče Zvezda 12 prostih postelj, Dom na Goričkem v Gornjih Pet-rovcih pa 8. Temperatura vode je v bazenu v Radencih 27 stop. C, v bazenu v Murski Soboti 26 stop. C, v Ribnikih v Ljutomeru 25 stop. C, v Negovskem, Videmskem in Bukovniškem jezeru pa 24 stop. C. Prireditve: V okviru izseljeniškega srečanja bodo imeli 22. julija na kolišču Bobri v Dolnji Bistrici velik piknik izseljencev. V Kranju bo 17. in 18. Julija zvezni ligaški turnir v vaterpolu. Od 15. do 18. julija imajo v Kranju VII. državno prvenstvo pionirjev v tenisu. Tudi v gorah se je zgodovina (Ob so - letnici prelamljala vojne Italije proti Avstro-Ogrski) * Ko je 24. maja 1915, o polnoči, na stari italijansko-avstrij-ski meji začelo pokati, je grom topov, pušk, mitraljezov pretrgal tudi tišino gorskih kraljestev, v katerih je drugače gospodaril le grom neviht. Večina fronte, tam od Švice, od Ortler-ja, do naše Soče je tekla v visokogorskem svetu. Tja do Poludnika in Viša v Kanalski dolini je vojna linija tekla v nekakem dvojnem loku v smeri zahod-vzhod, tu pa je napravila skoraj pravi kot in se čez Rombon-Veliki vrh obrnila na Km v smeri jug na Sočo. Samo ta «pravi kot« nas tu zanima, kot v zapadnih Julijcih, kjer so se ob stari meji dveh držav Italije — Avstrije stikale tri dežele, že nad tisoč let naseljene s slovenskim prebivalstvom: Rezija v Beneški Sloveniji, Koroška s Kanalsko dolino in Goriška z zgornjim Posočjem, z Bovško kotlino. Gore in gorske doline, ne vse lahko prehodne preko raznih sedel in prelazov, so dosti bolj ločile koroške Slovence od go-riških in oboje od Rezijanov in Benečanov, da tako kratko imenujem beneške Slovence, kot vsi Tminci, kot pa meja z utrdbami, starimi forti in vojašnicami na obeh straneh. Na italijanski strani: Chiusaforte — Kluže, vojašnica na Breškem Jalovcu, na Ivanacu nad Nadižo, medtem ko so bili kar gosto posejani forti na avstrijski strani: Naborjet, Rabeljsko jezero, Predil je imel kar dva, bovška Kluža tudi dva. Beneški Slovenci so svojo ločitev od Avstrije 1866 potrdili s plebiscitom, saj so se njih doline prav vse odpirale proti sončni Italiji. Ni tu mesto, da bi pisali o vzrokih in ciljih italijanske vlade, ki jih je zasledovala, ko je šla v vojno; ne o tem, kako je nanjo gledalo italijansko ljudstvo na obeh straneh. Iredenta je bila na avstrijski strani močna le v mestih, a še tu ne v večini .Skratka, številni so že celo med italijanskimi zgodovinarji, ki to vojno vsaj deloma imenujejo imperialistično in ji odrekajo značaj italijanskega risorgimenta, ki je združeval italijansko ljudstvo v eno državo. Ne bo govora, kako so vojno sprejeli domačini ob meji, Furlani, Slovenci, na splošno, ne o tem, kako je potekala dolgih 29 mesecev (od 24. maja 1915 do zloma pri Kobaridu 24. 10. 1917). Glavna misel gre našim gornikom, zlasti gorskim vodnikom teh gorskih velikanov viške in kaninske skupine in še ljudem po dolinah, kolikor so gorski vodniki nosili pečat zemlje, krvi in duha svoje širše domačije. — Ob teh gorskih vodnikih v tej vojni stoji v ospredju Tržačan, častitljivi dr. Julius Kugy, ki je tujcem toda, šele po vojni — s svojimi knjigami odkrival veličino in lepoto naših Julijcev, in v ozadju naš le preveč pozabljeni dr. Henrik Tuma. Tu v ozadju samo zato, ker z vojno ni bil naravnost povezan, pač pa prej in pozneje zlasti z našimi beneškimi Slovenci preko svojih vodnikov, saj je on za naš slovenski svet zapisoval stara imena vrhov, velikanov in pritlikavcev, ko je Kugy rabil avstrijsko uradno imenoslovje, ki obsega toliko spačenk naših lepih imen. Tuma nam je naše gore predstavljal, ko jih je poznal, medtem, ko jih je Kugy opisoval z očarljivo besedo, dasi včasih ni vedel pravega imena. Kar odkrito priznam: pobudo za vse te moje besede, ki bodo tu sledile, mi je dala knjiga Evgena Lovšina ((Gorski vodniki v Julijskih Alpah«, Ljubljana 1961, ki obsega toliko zanimivega. Zdi se mi pa, da je za oni «pravi kot«, o kar terem sem zgoraj govoril, manj jasna, kar avtor sam priznava nekje, ker ni bilo virov. Še od daleč si ne lastim pravice, da bi moja dopolnila bila zadnja, zaključna sodba; gre samo za moja opazovanja, doživetja, samo deloma tudi za študije, | ki naj opozore, da so gorski vodniki tudi v prvi svetovni vojni imeli neko svojo vlogo. V svojem delu «Gorski vodniki« pravi Lovšin (str. 54 o. c.), da je dr. Kugy z dr. Gvi-donom Mayerjem organiziral alpinski oddelek avstrijskih čet proti prodiranju Italijanov preko Julijskih Alp in nič več. Ne vem prav nič o organizaciji čet, ali sodim, da je za Avstrijce dr. Kugy pomenil celo dosti, dosti več. V dveh delih se je Kugy dotaknil prve svetovne vojne. V svojem življenjepisu (Arbeit, Musick und Berge. Ein Leben.) In še v življenjepisu Ojcinger-ja (Anton Oitzinger, ein Berg-filhrerleben). Prav v obeh poudarja svoj patriotizem, domovinsko dolžnost do avstrijske monarhije, ki ga je gnala, da se je, dasi sedeminpetdesetlet-nik javil kot prostovoljec v vojno. Pri tem izključuje, da bi podajal svoje spomine iz vojne v celoti, in še govori, da noče dotikati se politike. Vendar pa le zvemo, da je bil Kugy, in to v činu oficirja, «Alpinerrefe-rent«, gorski izvedenec in je imel svoj urad v Trbižu. Preko župnika Trentarja — Josipa Abrama sem spoznal Kugy-ja in srečavala sva se v tridesetih letih večkrat v Trstu, Trenti in v Ovčji vasi. O tem drugič več, ali kar nas tu za- nima, je dejstvo, da Kugy v svojih navedenih delih ni hotel in zaradi Italije, v katero je po zlomu monarhije prišel, tudi mogel vsega povedati. Govoril je pa na štiri oči z dobrimi znanci. Name, na Abrama je gledal kot na bivše Avstrijce in povedal je marsikaj, kar naj tu dodam. Iz Trbiža je Kugy večkrat prihajal v Sočo, kjer se je spoznal tudi z župnikom Vinkom Aljančičem. Od avgusta 1917 je Kugy stalno v Soči; to pove tudi v svoji knjigi; pripravljala se je avstrijsko-nemška ofenziva, ki je italijansko vojsko potisnila do Piave. Kugy je v svojih pripovedovanjih priznal, da je bil gorski izvedenec za frontni odsek od Viša do Krna, ki je ves čas vojske spadal k tako imenovani ((Koroški fronti«, od Krna dalje je pa bila «Soška fronta«, Ni imel besede le za stara in nova pota, za njih gradnjo, marveč tudi pri določevanju utrjene linije, ki je ob izbruhu vojne prav na odseku Rombon — Možensko sedlo — Mali in Veliki Snežni vrh preko Viša, Naboisa do Poludnika visela še nekje v zraku, ker ni bilo zadosti avstrijskih čet. V svojem življenjepisu (Arbeit itd. stran 282) omenja le napore za preprečevanje plazov, v Ojcingerjevem življenje- pisu str. 126—127) pa tudi, kako je ob njegovi pobudi vrh Viša dobil razpršilni strelovod ob pomoči in izvedbi graškega univerzitetnega profesorja Benndorfa in pa novo vojaško stezo po severovzhodni strani, nevidno za Italijane. Ali Kugy prav v Ojcingerje-vi biografiji namigne, da so avstrijske vojaške oblasti že v jeseni in zimi 1914 iskale direktne stike z gorskimi vodniki. Tako je Ojcinger opravil, sicer ne preveč rad, pravi Ku-gy, obveščevalno turo preko hribov do Kluž (Chiusaforte) m se komaj, le z begom iz Ne-veje preko Prevale rešil v Bovec. In še pot Kugyja samega z Ojcingerjem (1. do 2. julija 1915), iz Ovčje vasi preko Žab-niške krnice do Naboisa (Oitzinger 1.c: str. 121 dalje), ki jo Kugy prikazuje le kot ((resno dogodivščino in nevarno podjetje«, je pa v resnici bila obveščevalni pohod, saj je šla deloma v «Niemandsland», v ozemlje med dvema frontama. Tu Kugy omenja, da je Pesa-mosca, njegov furlanski vodnik iz Reklanice (prav tam stran 122—123) skoraj gotovo na sličnih poteh samo «driiben» — onstran pri Italijanih. Obe vojni strani tako Avstrija kot Italija sta pač dobro vedeli, da boj v visokem gorstvu ni lahak, da je treba poslušati glas tistih, ki gore poznajo. Tu je mesto, da vrinem svoje izsledke, ki zadevajo gorske vodnike, njih delo pri obveščevalni službi avstrijskih vojaških oblasti in še kaj drugega. Začnem kar na Predelu z Rudolfom Baumgartnerjem mlajšim in dopolnim tu nekaj Lovšina (Gorski vodniki 1. c. stran 163), ki pravi o njem le, da je bil «tudi gorski vodnik« kot oče in «umrl pred nekaj leti na Koroškem«. Baumgartner mlajši je pred prvo in še po prvi svetovni vojni vodil gostilno na Predelu v hiši, v kateri so danes jugoslovanski obmejni organi. Poznal sem ga osebno. Dobro je poznal Je-rebco, vodil zlasti Nemce na Mangart ali tudi v Viško skupino. Poznal je dr. Tuma osebno. S Slovenci je bil Slovenec, z Nemci Korošec. Lepo, po domače je govoril slovenski, saj so domačini, zlasti rudarji iz Strmca, ki so pešačili čez Predel v rudnik Rabelj, bili njegovi gostje. Meni je dal zlasti obširne podatke o Jerebci. Med prvo svetovno vojno Je bil na Predelu in bil je naš Voznik iz Loga pod Mangartom, ki mi ga je omenil, da je med vojno služil avstrijski vojski. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTEGCHI 6,11 TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni’ banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — MaU oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. ’ — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — ladaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst