DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 91 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNINNG, APRIL 19TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Končni mir podpisan pri Chrysler korporaciji Detroit, 17. aprila. Med United Automobile Workers unijo in med Chrysler korporacijo je bila včeraj podpisana pogodba, ki se tiče nadaljnih odnošajev med delavci in med korporacijo. V pogodbi je napisano vse natančno glede senioritetnih pravic, glede kolektivnega pogajanja, plač in drugih odnošajev. Sleherni delavec ima pravico se pritožiti pri unijskemu. uradniku, ki stopi potem v zvezo s for-mancm, in če ta dva ne moreta zadeve rešiti, gre zadeva pred eksekutivni odbor kompanije. Oni delavci, ki so najdalj uslužbenci bodo zadnji odslovljeni, kadar zmanjka dela. Pogodba je podpisana za eno leto in se lahko podaljša, ako se obe stranki sporazumiti. Zanimive vesti ii življenja ameriških Slovencev po raznih naših naselbinah Katoličani porazili fašiste v Belgiji Bruselj, 17. aprila. Da so doživeli fašisti v Belgiji pri zadnjih parlamentarnih volitvah tako občuten poraz, se je zahvaliti zavednosti katoličanov in nastopu katoliških škofov v Belgiji. Na predvečer volitev je izdal Joseph van Roey, nadškof v Mali-nesu, primas belgijske katoliške cerkvfe, oklic na vse katoličane, da volijo proti kandidatu fašistov Degrellu. Nadškof je označil Degrella kot največjo nevarnost za Belgijo in katoliško cerkev. .Obenem je pozival katoličane, da gredo od prvega do zadnjega na volišče in porazijo fašizem kot ga predstavlja De-grelle. Frances Ann Prelec, hči dobro poznane slovenske družine John in Mary Prelec, Sayerville, 111., je pred kratkim dobila službo poštne upraviteljice v Sayervillu. V Pueblu, Colo., je vlak ubil rojaka Antona Gornika in neko žensko, ki se je peljala z njim v avtomobilu. Ponesrečenec je cloma iz Metlike. Kot poroča "Prosveta" bo štela enajsta redna konvencija S. N. P. Jednote, ki se bo vršila maja meseca v Clevelandu nad 250 delegatov in delegatinj in glavnih odbornikov. Zborovanje se bo vršilo v S. N. Domu na St. Clair Ave. V Greensboro, Pa., je umrla Antonija širca, stara 48 let in doma iz Petelinja na Notranjskem. Tu zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. V Bessemer, Pa., je preminula rojakinja Frances Puž, stara 52 let, doma iz Ružičev na Primorskem. Tu zapušča sina in hčer, v Clevelandu pa sestro. Avtomobil je povozil v Pitts-burghu rojakinjo Mary Post. Zdrobil ji je nogo v kolenu. Nahaja se v bolnišnici. V Ironwoodu, Mich., je v rudniku ubilo Matha Perkoviča. Bil na mestu mrtev. Svoječasno je delal v Calumetu. V Pueblu, Colo., se je v avtomobilski nesreči ubil rojak Joe Rebol, star 45 let in doma od št. J ur j a na Dolenjskem. — V istem mestu je bil pobit pri delu rojak Blaž Kirn, ki se nahaja v bolnišnici in istotako znani rojak Anton Kočevar, ki je nevarno zbolel radi prehlajenja. -o— Anglija in Francija prosijo predsednika Roosevella, da posreduje, da se pre-neha z nečloveškim klanjem v Španiji Starostna pokojnina je baje nepostavna Boston, 17. aprila. Apelatna scdnija v tem mestu je v soboto izjavila, da je takozvana Social Security postava, ki določa starostno pokojnino in brezposelno zavarovalnino, p r o t i-ustavna. Dva sodnika sta podala to razsodbo, dočim je tretji sodnik apelatne sodnije bil mnenja, da je postava za družabno varnost ustavna. Večina sodnikov je bila mnenja, da postave glede družabne varnosti ne spadajo v področje zveznega kongresa, pač pa v delokrog posameznih držav. Razsodba apelatne sodnije seveda ni končno veljavna in bo o zadevi razpravljala najvišja sod-nija. -o-— Drzni roparvi Pretekli petek večer so prišli v gostilno na 9226 Harvard Ave. trije roparji, ki so obstrelili stražnika Krulla, obstrelili tri goste, potem pa odnesli iz gostilne $1,700.00, kar je imel gostilničar, da je menjaval delavcem čeke. Ob času roparskega napada se je nahajalo v gostilni nad 50 pivcev, katere so trije roparji ustrahovali. Obstreljeni stražnik Kruli je včeraj v bolnišnici na posledicah strela umrl. Prodajalci avtomobilov Poslanska zbornica državne postavodaje v Ohio je sprejela predlog, da se obdavči prodajalce avtomobile. Postava stopi v veljavo 1. aprila, 1938. Kompanije, ki prodajajo avtomobile, bodo morale plačati letno $50 za licenco, posamezni prodajalci Pa $2.00 na leto. V bolnici Frank Noda (Nose), 20300 Lindbergh Ave., Euclid, se nahaja v mestni bolnišnici. Washington, 17. aprila. V Londonu in v Parizu se resno pečajo z idejo, da povabijo predsednika Roosevelta, da vporabi svojo moč in vpliv in v zajedni-ci z južno-ameriškimi republikami naredi konce strašnemu kla-uju y„$panjji. Angleški minister za zunanje zadeve je trdno prepričan, da če ne pride v kratkem do takega posredovanja, da se bo španska civilna vojna tako dolgo nadaljevala, dokler ne bosta obe stranki tako opehani ,da bo Španija ležala kot mrtva na tleh. Ako se torej s posredovanjem predsednika Roosevelta naredi premirje, bi obe stranki, nacionalisti kot socialisti izvolili svoje zastopnike, ki bi bili pooblašče- ni, da napravjo končno spravo. Ako ne pride do premirja, tedaj je malo upanja, da bi bila civilna vojna sploh kdaj končana, razven kadar bosta obe stranki popolnoma na tleh. Kakšna bo usoda Španije v tem slučaju, ue-.more,nihče povedati. Rooseveltu so se gotovi krogi že približali s tem vprašanjem, toda Roosevelt ni rekel ničesar. Stvar je preveč delikatnega značaja, da bi se predsednik sedaj vtikal v to vprašanje, zlasti ker ne ve, kako bi kongres sprejel njegovo odločitev. Znano pa je toliko, da Roosevelt iskreno želi, da nastane mir v Španiji. Začel bi mogoče posredovati le v slučaju, če bi ga obe stranki naprosili za to. Priznanje in nagrade Pred nekaj tedni se je vršila v Clevelandski škofiji velika kampanja za katoliški tisk, zlasti za razširjenje škofijskega časopisa "Universe Bulletin." Mnogo naših slovenskih dečkov in deklic je delovalo pri tem. Sledeči naši otroci so dobili nagrade in priznanje za pridobivanje naročnikov: Genevive J a k š i č, Stephen Nekič, Frank žnidar, Theodore Perušek, Jos. Stolar, Rose Kave, Regina Krall, Edw. Urajc, Jos. Biličič, Frank Ter-ček, Mary Šimenc, Helen Miv-šek, Mary Mlach, Martha Ko-min, Henry Berus, Joseph Bar-tich, William Kramer, Anthony Zalar, Frank Stražar, Lawrence Perko, Viktoria Hočevar, Lawrence Turk, Bernice Grden, The-rese Cesar, Victoria Stopar, Blanche Baznik, Joseph Gornik, Henry Malenšek, Leonard Jan-char, Martin Rigler, Herman Ogrinc, James Turk, Jos. Hočevar, Frank Močnik, Stanley Zur pančič, Olga Kandus, Cecilia Doles, Julia Pavli, Marion Močnik, Frank Zakrajšek, Edward Wah-čič, Helen Dolenc, Nick Novosel, Ralph Debevec, Louis Ponikvar, Leonard Venderber, J. Bregar. Ambulančno delo S Svetkovo ambulanco je bil pripeljan iz Clinic bolnišnice domov Mr. Jos. Godic, 14410 Darwin Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. Iz Glenville bolnice pa je bila pripeljana Mrs. Agnes Jerič, 14910 Hale Ave. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Roosevelt se posvetuje z zastopniki delavcev Washington, 17. aprila. John Lewis in senator Guffey iz Pennsylvanije sta imela včeraj dolgo posvetovanje s predsedni-j kom glede splošnega delavskega položaja v Ameriki. Tekom po-' svetovanje so prišli na vrsto pro-1 blemi glede premogarskega po-' ložaja v Pennsylvaniji in glede reorganizacije najvišje sodnije. Oba, Roosevelt in Lewis sta se strinjala v tem, da zadnja razsodba najvišje sodnije glede Wagnerjeve postave ne more spremeniti stališča, ki ga je zavzel predsednik, ko je zahteval spremembo poslovanja pri najvišji s o d n i j i. Predsednik Roosevelt je konferiral z Lew-isom cele dve uri. 115 uslužbencev lekarniškega podjetja v Milwaukee prisililo ravnatelja, da je odstopil Važno naznanilo Ta teden se vrši v fari sv. Vi' da letna kampanja za katoliške dobrodelne zavode. V drugih farah se prične šele prihodnjo nedeljo, ker bo pa pri fari sv.' Vida ob istem času 40-urna po-., božnost, bo kampanja za katoliško dobrodelnost pri sv. Vidu1 en teden prej. Sprejmite delav-j ce in delavke, ki vas obiščejo ta teden in darujte po svoji moči. Zelo važna seja za vsakogar, ki bi hotel pomagati, je sklicana za nocoj večer ob 7:30 v cerkveni dvorani. Prošen je vsak, ki želi žrtvovati nekoliko svojega časa, da pride nocoj na sejo, kjer se bo razdelilo delo. Milwaukee, Wis., 17. aprila. Včeraj je bil f v tem mestu poravnan sedeči štrajk pri Yahr Lange Drug Co. štrajka se je udeležilo vseh 115 uslužbencev tvrdke. Posledica poravnave je, da se je moral odpovedati vodstvu tvrdke 65 let stari Fred Yahr, proti kateremu so uslužbenci naperili štrajk. Yahr je bil predsednik in generalni vodja tvrdke skozi zadnjih 37 let. Zanaprej ne bo več vodil podjetja, ostane pa še predsednik kompanije, v kateri ima največ denarja vloženega. Zaenkrat bo odpotoval v Evropo na počitnice. Akcija štrajkarjev, ki so "odslovili bosa" je dosedaj edina te vrste v zgodovini delavskega gibanja v Ameriki. Sedeči štrajk je nastal, glasom izjave štrajkarjev, ker je imel ravnatelj Yahr navado, da je odslovil starejše delavce od dela in najemal mlajše moči, katere je prav slabo plačeval. Ka- kor hitro je prišel k njemu kak delavec, ki je bil 25 let v službi in prosil za zvišano plačo, je bil odslovljen Temu nasprotno se je Yahr izjavil, da so to le sumničenja in podtikavanja, in da je bila kom-panija vseskozi pravična napram vsem svojim uslužbencem. štrajk se je začel ob 7:30 zjutraj na klic prvega uradnika kompanije. Klicu so sledili vsi uslužbenci. Telefonov niso odgovarjali, odjemalcem niso postregli. Potovalni zastopniki kompanije so bili brzojavno obveščeni, da prenehajo prodajati. Vsi so sledili klicu. Pomožni ravnatelj je sklical zastopnike štrajkarjev na posvetovanje, in tekom tri ure dolge debate je bil štrajk poravnan in Yahr je resigniral. Uslužbenci omenjenega podjetja so dosedaj dosledno odbili vsak klic unije, da bi pristopili v unijo in tudi sedaj nečejo ničesar slišati o uniji. Med Italijo in Rusijo je nastal sporazum glede Španije. Uporniki kot socialisti trdijo, da so si pridobili nove zmage Napad na gostilno V Stone Grill gostilno, 13927 St. Clair Ave. sta prišla pretekli petek večer dva roparja, ki sta oropala ravnatelja gostilne za $3,750.00. Poslovodja je pravkar menjaval pivcem čeke. V gostilni se je ob času ropa nahajalo 150 pivcev! Miss Dorothy Papež, 1225 E. 72nd St., ki je v gostilni zaposlena kot strežnica, pripoveduje: "Sprva sem mislila, da je vse le samo šala. Toda ko sem zagledala dva revolverja / rokah enega roparja in enega v rokah druzega, sem vedela, da je roparski napad. Neki policist, ki je bil v gostilni, je planil nad roparja, padel je en strel, in tedaj sta roparja zginila. Odnesla sta nam $3,750/' O enakih napadih na gostilne, kjer menjavajo čeke, se skoro dnevno poroča. Mladinski zbor Redna mesečna seja staršev Mlad. pevs. zbora S. D. D. se vrši v pondeljek 19. aprila ob 7. zvečer. Mnogo važnega je za ukreniti radi koncerta, ki se vrši 2. maja. To je zadnja seja pred koncertom. Prosim tudi starše, katerih otroci nastopijo v igri, da jih pošljejo k Mrs. Artelj, 16006 Parkgrove Ave. radi oblek. — M. Hribar, tajnik. Baseball sezona Baseball sezona bo otvorjena v Clevelandu prihodnji petek. Nove uniforme naših baseball igralcev so razstavljene pri Blep-Coombs, 5324 Superior Ave. .Jeklarska družba obtožena pred vlado Pittsburgh, 17. aprila. Unija jeklarskih delavcev je izjavila, da bo dvignila obtožbo proti jeklarskim kompanijam pred vladnim delavskim odborom in jih bo obtožila, da strahujejo delavce, ki so pristopili v unijo. Obtožba je v prvi vrsti naperjena proti Wei rte n Steel Co. v Weir-ton, W. Va., kjer delavci niti slišati ne smejo o uniji, kaj šele, da bi postali njeni člani. Toda skrivej so se delavci tudi pri I Weirton Steel Co. organizirali v \ unijo. Kompanija je po svojih1 vohunih med delavci zvedela za unijsko organizacijo in je odslo-ila od dela 124 delavcev. To je vzrok, da bo unija sedaj jeklarsko kompanijo tožila pri vladi. Glasom najnovejše Wagnerjeve postave, ki izrecno prepoveduje ustrahovanje delavcev radi unije, se bodo morali kompanisti zagovarjati pred vladnim odbo-.cm, ali pa zapadejo visoki kazni. London, 17. aprila. Med rusko in laško vlado je prišlo do prijetnega sporazuma glede položaja v Španiji. Ruska kot laška vlada sta obljubili, da, se pridružita akciji proti posredovanju v Španiji. Italija se je začasno obvezala, da ne bo pošiljala več prostovolj-;ev na špansko fronto in enako se je obvezala tudi Rusija, da bo prenehala s pošiljanjem orožja in druge vojne opreme socialistom. Poseben pod-odsek nevtrali-tetnega odbora proti intervenciji v Španiji je določil pondeljek 19. aprila, da se začne s splošno mednarodno blokado Španije. Enak dan je bil že večkrat izbran, toda začelo se ni z nobeno resnostjo. St. Jean de Luz, Francija, 17. aprila. Iz glavnega tabora nacionalistične armade se poroča, da so rebeli zavzeli mesto Du-rango, ki tvori ključ do važnega španskega pristanišča Bilbao, katerega branijo Baski. Vodje nacionalistov zatrjujejo, da mora Bilbao v kratkem pasti. Položaj v Bilbao je neznosen, ker je dospelo tja kakih 300,000 beguncev iz sosednjih krajev. Angleške tovorne ladje čakajo pred pristaniščem, naložene z živežem, toda se ne drznejo v pristanišče radi nacionalistov. Madrid, 17. aprila. Nacionalistične čete so začele napadati danes postojanke socialistov ob Valencia cesti z očitnim namenom, da izvabijo socialistične čete izpred Madrida. Nacionalisti so bili v svojih načrtih poraženi. Henry Ford se bo moral ta teden zagovarjati Detroit, 17. aprila. Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev, je včeraj izjavil, da bo unija ta teden dvignila obtožbo proti Henry Fcrdu in se bo moral slednji zagovarjati pred vladnim delavskim odborom. Vladni delavski odbor bo natančno preiskal vse okoliščine, v katerih so zaposleni Fordovi uslužbenci. ",Forda začnemo preganjati v pondeljek," se je izjavil Martin. Ford je že večkrat svetoval svojim uslužbencem, naj se nikar ne pridružijo uniji. "Unije," je dejal Ford, "so orodje mednarodnih financirjev, ki izkoriščajo delavce." Henry Ford ni hotel ničesar govoriti za javnost. Ako ga pokliče zvezni delavski odbor, se bo moral odzvati, sicer je izpostavljen visoki kazni. Akcija za podporo katoliškim šolam oživela Columbus, Ohio, 17. aprila. Predno se je v soboto razšla poslanska zbornica državne postavodaje je sklenila, da se bo tekom tega tedna zopet pečala s predlogom, da se podeli katoliškim šolam v državi Ohio $3,-5CO.OOO letne podpore. Originalni predlog glede podpore katoliškim šolam je bil poslan odseku za vzgojo, namesto da bi bil poslan finančnemu odseku. Toda •;bornica je včeraj odglasovala, :la se mora predlog glede podpore katoliškim šolam vrniti v zbornico za ponovno razmotri-vanje. Prilika je, da bo predlog mogoče tekom tega tedna potrjen, toda Bo naletel na večje ovire v senatni zbornici državne postavodaje. Poroka V soboto 24. aprila se poročita ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. Miss Rose Kranz, hčerka Krančeve družine iz 19006 Mohawk Ave. in Mr. Philip Drenik, iz dobro poznane Drenikove družine na 5422 Hamilton Ave. Sorodniki in prijatelji mladih poročencev so prijazno vabljeni, da se po možnosti v največjem številu udeležijo sv. maše. Iskrene čestitke mlademu paru in mnogo zdrave bodočnosti! Dobimo skrip denar? Poroča se iz Columbusa, da bo | prišel zopet v kroženje skrip | denar, s katerimi se bo plačevalo za relif. * Nemška policija je prepovedala vsa židovska zborovanja v Nemčiji tekom prihodnjih 60 dni. židje se ne smejo nikjer drugje zbirati kot v sinagogah k molitvam. Težka kazen ga čaka V Madisonu, Wis., so prijeli te dni nekega Georga Goodmana, ki je obdolžen, da je pred več tedni oropal Citizens banko v Weston, Ohio, in obenem ugrabil blagajnika in ga odpeljal s seboj. Včeraj so roparja pripeljali v Cleveland, kjer bo postavljen pred zvezno sodnijo. Kazen za ugrabljenje človeka je — smrt na vislicah glasom zvezne postave, kot se je izjavil zvezni pravdnik. V slučaju smrtne kazni postavi zvezna sod-nija na Public Square vislice, kjer zločinca javno obesijo. Dosedaj se kaj enakega še ni zgodilo v Clevelandu. Močna hčerka Teta štorklja se je te dni zgla-sila pri družini Mr. in Mrs. John Borso, 974 Addison Rd. Hčerka in mamica se nahajata doma in se dobro počutita, no, zakaj pa ne, kajti princezinja je ob porodu odtehtala 10 funtov. Mati je hčerka Mr. in Mrs. Jos. Loušina, ki sta postala sedaj že devetič stari oče in mati. Iskrene čestitke! * Predsednik najvišje sodnije, Charles Evans Hughes, je postal te dni 75 let star. Nov grob V petek popoldne je nagloma zbolel in v mestni bolnišnici v nedeljo popoldne umrl dobro poznani George Grasso, star 58 let, stanujoč na 1047 E. 70th St. Tu zapušča soprogo Katarino, rojeno Skitarelic, in 5 otrok, Marijo, omoženo Kurilich, Katarino, poročeno Kurilič, Antona, Georga Jr. in Martina, brata Franka v Castonia, Ohio, in več sorodnikov. Ranjki je bil doma iz Dalmacije, kjer zapušča očeta in brata Benedikta. V Ameriki je bival 21 let. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:30 iz hiše žalosti na Highland Park pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! Zadnji dan Danes je zadnji dan za plačilo davkov na hiše in zemljišča. Kot se je izjavil okrajni blagajnik so letos ljudje že mnogo stotisoč dolarjev več vplačali kot lansko leto. Približno bo končna svota, kadar se vse prešteje, za par milijonov dolarjev višja kot leta 1936. Novi državljani Pretekli petek se je vršilo na zvezni sodni j i v Clevelandu zaslišanje za ameriško državljanstvo. Sledči naši ljudje so dobili ameriške državljanske pravice: Ljubica Pavlovič, Fannie Be-laj, Peter Dejanovič, Anton Ho-mar, Štefan Atlagovič, Jos. De-lost, John S1 a p n i k, Angela Herbst, Leo Zupanec, Mary Zakrajšek, August Galetovich, skupaj 11 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 123, danes 11, skupaj 134 v letošnjem letu. Iskrene čestitke vsem! Še en kandidat George Eppley je načelnik državno komisije za kontrolo opojne pijače v državi Ohio. Te dni je izjavil, da bo najbrž kandidiral za župana na demokratskem tiketu v Clevelandu. Pobiranje asesmenta Danes se bo nahajala tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Industrija v Painesville, O. The Minning Machinery Mfg. Co. iz Massilona, Ohio, je kupila i tovarno Bronze Powder Co. v | Painesvillu, Ohio. Kompanija se | bo preselila v Painesville, kjer j bo povečala sedanjo tovarno. Dekleta se organizirajo 70 deklet, ki so uslužbene pri Strong Cobb & Co. se je organiziralo in pristopilo v C. O. I. unijo. Kompanija, kjer so zaposlene. izdeluje lekarniške potrebščine. Dekleta zahtevajo višjo plačo. AMERIŠKA i............................ BESEDA IZ NARODA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per yew. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. »83 No. 91, Mon., April 19, 1937 Prebivalcem v 23. vardi! Kadar človek potrebuje prijatelja... Majhni smo mi, Slovenci v Zedinjenih državah, toda kdor pregleduje in pazno motri potek našega življenja v Ameriki, mora priznati, da smo s svojo bistroumnostjo, naravnim talentom in z frrigo naših staršev, ki so pošiljali svoje otroke v višje šole, se bolj visoko dvignili kot zastopniki drugih narodnosti v Ameriki, katerih sinovi •in hčere štejejo desetkrat ali več po številu kot mi — Slovenci! Danes imamo v Ameriki najmanj 12 Slovencev, ki so župani v raznih ameriških mestih, imamo mogoče do 100 občinskih svetovalcev, imamo državne in okrajne proseku-torje, imamo sodnike, ki uživajo največji ugled med ameriškim narodom, imamo državne senatorje in poslance, načelnike pošt, državne inženirje, visoke uradnike v zveznih, državnih in okrajnih ter v mestnih uradih, skratka, Slovenci smo pokazali svojo zmožnost in zlasti pa naš amerikanizem, ki je pripeljal naše sinove in hčere na dobra in odlična mesta v javnosti. Te vrstice naj bi bile kot nekak predgovor tedenskemu agitiranju edine slovenske socialistične časnikarske zastopnice v Ameriki — "Proletarca." Kolegom pri "Proletarcu" se moramo tedensko smejati s kako resnostjo razkladajo Marxove nauke, ki so danes tako zastareli kot srednjeveške grmade. Zajci in Ovni pri "Proletarcu," kakor resno mogoče mislijo o Marxu in njegovih socialističnih načelih, so popolnoma propadli s svojimi povzetimi teorijami Marxa, in to iz enostavnega vzroka, ker kolega Zajec in njegovi tovariši nikdar Amerike razumeli niso, niti se niso udejstvovali v delavskih bojih v trenutkih, ko je delavec najbolj potreboval prijatelja. Nič ne štejemo v zlo našim slovenskim socialistom v Ameriki, ker so člani socialistične stranke. Amerika je širo-kogrudna dežela, popolna svoboda prevladuje glede vsakega prepričanja, dokler se ne rušijo temelji ameriške ustave, toda milo se nam vidi, ko opazujemo ta brezuspešni boj naših prijateljev socialistov. in še tega ne bi omenili, če v "Proletarcu" ne bi v sleherni številki morali čitati grde verske napade, zabavljanja in hujskanja proti katoličanom. Predvsem se nam zdi precej nizkotna gonja, katero vodijo dopisniki "Proletarca" proti slovenskim cerkvam in šolam v Ameriki glede "ko-lekte." Slovenci v Ameriki so ustvarili s svojimi prispevki in žulji krasne slovenske cerkve, ponosne slovenske katoliške šole, narodne domove ,zavode za šolske sestre-učiteljice. To so bile "kolekte," ki so očitni dokaz, da se je nekaj naredilo, dočim od "kolekt," tedensko priobčenih v "Proletarcu," tekom zadnjih 25 let, nismo mogli v vseh teh letih dognati druzega, kot da je "Proletarec" dolžan raznim tiskarnam nekaj precej težkih ameriških dolarjev. Kam so denar vlagali ,mi ne vemo in nas ne briga. Briga nas pa v toliko, da imamo mi nekaj pokazati, na kar smo ponosni pred vso ameriško javnostjo. Ameriški Slovenci smo zgradili in uspešno vodili 27 slovenskih župnijskih šol, in vsa ameriška slovenska inteligenca je prišla iz teh šol in so ti naši slovenski sinovi in hčere, vzgojeni v slovenskih ameriških župnijskih šolah, ponos ne nam samim, pač pa tudi ameriškemu narodu. Na drugi strani ,kaj imate pokazati vi, prijatelji sodru-gi, s tridesetletno kolekto? Nič, absolutno nič! Ali ste v vseh teh tridesetih letih komu preskrbeli kako delo, zaslužek; življenski obstanek? Niti enemu ne! Nasprotno, marsikdo je bil ob delo, ker vam je sledil, dasi je to obžalovanja vredno, ker naše prepričanje ni, da bi se človeku odvzemalo delo iz vzroka, ker je učenec Marxovih naukov. Toda lep nasvet vam pa lahko damo: Ako želite našim slovenskim ameriškim delavcem v resnici dobro, učite jih temeljnih naukov ameriške demokracije, ne pa naukov tuje-zemcev kot so Marx in enaki sanjači. Marx se je preživel, pozabljen je, ameriški delavec si pa zna z moderno taktiko in boljšo vzgojo in razumom sam pomagati naprej potom svojih delavskih organizacij kot so American Federation of Labor ali pa Committee for Industrial Organization. Čimprej boste, kolegi pri "Proletarcu," pridigali manj o tujih naukih Evrope in zastarelih načel marksizma in čimprej boste začeli razlagati moderne nauke ameriškega delavstva, bolje bo za vas, manj kolekt boste potrebovali in več dobrega boste storili za narod. Cleveland, O.—Najenostavnejši način doseči vse prebivalce 23. varde je potom časopisa, zato, se tudi jaz poslužujem tega načina povedati mojim volivcem o vsem, kar se jih tiče. Kar sem bil izvoljen v mestno zbornico, sem s pomočjo tega časopisa in pa prebivalcev 23. varde lahko proučil najnujnejše vati kaj vse smo priredili v pretekli sezoni. Mislim, da vsako društvo se je potrudilo kolikor je bilo to v njih moči. Naši "Iliri-jani" se prav dobro drže, pa naj bo to v enem ali drugem oddelku. "Ilirija" višja in mlajša sta se prav dobro odrezali v nedeljo na koncertu. Kako so peli, to pa prepustim drugim da kaj opišejo. Napredek je tukaj, sedaj je pa na vas starših ležeče, da pošiljate ctroke redno na pevske vaje, in zagotovljeni ste lahko, da Kaj pravile! potrebe naše varde. Tudi drugi pred menoj so študirali potrebe te varde in ljudem vse mogoče obljubili, toda ostalo je vse le pri obljubi. Za časa mojega službovanja kot vaš mestni zastopnik, smo pa že dobili nekaj naj potrebnej ših izboljšav. Dosegel sem, da se je popravilo najbolj zanemarjene ceste. Kot vidite, se zdaj tlaka St. Clair Ave., ki se bo izravnala, da ne bo več tistih grabnov ob strani in potem bo asfaltirana. Ko bodo gotovi z delom, upam, da bo to ena najlepših cest v Cleve-landu. Potem bomo začeli popravljati pa še druge ceste v vardi, predvsem 71. in 79. cesto. Obe ti cesti sta bili že davno na listi za popravo. Zdaj sem končno dosegel, da se bo začelo s popravo 71. ceste, mislim, da v nekako treh tednih. Naj ljudje v tem okolišu še malo potrpijo, ker vsega se naenkrat ne more storiti. Toda cesta bo popravljena v vaše zadovoljstvo. Tako bodo prišle vse ceste v 23. vardi na vrsto, ki potrebujejo popravila. 60, 61, Norwood slovenska pesem v Ameriki ne bo še izginila. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, prav lepa hvala. Posebno pohvalo zasluži naša pianistinja gdč. Josephina H. Terček za tako izvrstno spremljevanje na klavirju. Prav lepa hvala "Jo." Sedaj pa nekoliko o "Iliriji" starejši. V enajstih letih kar sem tukaj, je pristopilo in odstopilo okrog 180, beri sto osemdeset pevcev in pevk. Lepo število, kaj? Dekle, seveda teh je bilo največ, enčas poje, potem pa„kot poje pesem: Ljubi pa pride itd. Omoži se in konec je petja. Alifantje, o teh pa ne vem, kako bi dejal, da bi bilo prav. Mislim, da najbolj primerna beseda bi bila lenoba. Ko pristopi k zboru, en čas hodi jako redno, potem pa, ko bi bilo že lahko nekaj glasu iz njega, mu pa postane jako težko par ur na teden porabiti za učenje. To je pretežko, podpirati vogale vsak večer od 7 ure pa do 12 ali še dalj, to pa ni težko. in Adison Rd. so popravljene, zdaj pridejo na vrsto pa 71, 74 in 79. ceste od St. Clair do Superior. V tem so vključene tudi vse strknske ceste, ki so potrebne popravila. Kdor prebivalcev v 23. vardi bi rad imel, da bi se mu usadilo drevo pred hišo, se mu lahko ustreže. Mesto to napravi brezplačno. Kar sporočite svojo željo na ta časopis, ali pa pridite na moj dom, 1125 E. 71st St., če stanujete v bližini. Lahko me tudi pokličete po telef onu: HEn-derson 1870, ali pa mi pišite dopisnico z vašim imenom in naslovim. Pomnite, da dobite ta drevesa popolnoma brezplačno. Zdaj je pravi čas za sajenje drevja, torej ne odlašajte, ako želite imeti drevesa pred hišo. Izposloval sem tudi, da bo mesto obrezalo drevje, ki to potrebuje. V kratkem bo več teh obrezovalcev v 23. vardi, ki bodo obrezali vse drevje v vardi, katero potrebuje obrezanja. Pozdrav vsem mojim volivcem, John M. Novak, councilman 23. varde. ■-o- 0 petju in pevcih Sezona iger, koncertov itd. se bliža k svojemu koncu. Še malo časa in vse bo zopet v cvetju in zelenju. Ni moj namen opiso- Nek list je poročal, da padajo bombe, ki jih mečejo letala Zemljanom za priboljšek, navadno najprej na podstrešje. I kakopak! Saj še nismo slišali, da bi bomba iz aeroplana padla najprej v klet in od tam šele skočila v podstrešje. Ja, uredniki jo pa res pegruntajo. Si :;< * Naš urednik je najmanj trikrat zapisal, da se odpro banke od 5. aprila naprej zjutraj ob pol desetih. In vendar je bil ta urednik na 5. aprila zjutraj že ob devetih pred banko in robantil, zakaj je banka še zaprta. Pod reko Hudson delajo predor za avtomobile. Predor bo veljal 37 milijonov dolarjev in pol in se bo kril deloma iz WPA denarjem. Slika kaže delavce pri delu globoko pod reko. Veselja, požrtvovalnosti ni. V stari domovini smo si šteli v nekako čast, ako smo bili člani tega ali onega pev. zbora. Tukaj, hm, saj je vseeno. V času depresije so naši zbori šteli 50, to je bil že majhen zborček, 65, 75 in še več. Bili so časi, ko ni bilo ncvaca in pev. društva so nudila kolikor toliko zabave. No, sedaj imamo nekoliko više nova-ca, zabave dovolj drugod in se vsak zabava kot mu milo in drago. Pev. zbori, ki so jim bili nekdaj nekako ognjišče zabave, so pal ostali, kot poje Simon Gregorčič v pesmi Domovini: "Oj vdova tužna zapuščena, ti mati toliko sirot." Tako je pri nas, in mislim, da ista pesem poje tudi drugod. Ni veselja, ni požrtvovalnosti, vse vzamemo: saj je vseeno. Imamo nekaj deklet in fantov, katerim vsa čast, njim, kakor tudi njih staršem. Povsod jih vidite, pri petju, pri igrah in pri drugih društvenih prireditvah. Povsod! radi pomagajo, ker njim ni: vseeno. Veliko koristneje bi bilo za marsikaterega, da bi bil član tega ali onega pev. zbora. Ako ti petje drugega ne pomaga, vsaj sloveščini se boš privadil. Le male več veselja, saj vendar je j pesem nekaj tako lepega, da pre-I sega vse drugo kar nam nudi to J borno življenje. Pesem je naš i zdravnik za vse bolezni. Da bi ! zbudili več zanimanja za našo j pesem, je dr. "Ilirija" sklenilo | tole. Vsak lahko postane član zbora, ako ne kot pevec, pa kot podporni član in to za borih 25c na mesec. V slučaju smrti mu j pa društvo pride na dom in zapoje nekaj pesmi v zadnji pozdrav. Kdaj začnemo vpisovati nove člane, naznanimo v tem listu. Težko je v družini, ako izgube člana iz svoje srede. Isto je pri zboru. Vsacega je škoda, ker i zbor je kot velika družina, ali vsaj tak bi moral biti. Tem večja je škoda, ako izgubimo člana ki je bil celo vrsto let vnet za vse, kar je društvo priredilo in ta član je Frank Ivovačič, ta starosta našega zbora. Kupil si je svojo hišo tam doli pri sv. Kristini, kar lepo na tihem je vse naredil. Kaj hočemo, vsak gleda, kako bi si izboljšal življenje, tako tudi on, Težko mi je bilo, Frank, ko si povedal da greš, da se poslavljaš od nas. Prav lepa ti hvala za vse, kar si storil za zbor in tega ni malo. Ako te pot nanese, da prideš k nam v cerkev, kar k nam na kor, vedno si nam dobro došel. Pev. zbor brez predsednika je ravno tako kakor čebelice brez matice, ne nosijo medu in prej ko mogoče se pridružijo drugim. Da mi ne bomo posnemali čebelic brez matice, smo si izvolili predsednika in to je Chas. Terček. Lahko rečem že vnaprej, da bo "Ilirija" pod njegovim pred-sedništvom ravno tako lepo napredovala kakor je do sfedaj. Kajti kdo ne pozna Charlija! Fin dečko, akoravno v Ameriki rojen, pa vam govori slovensko, da ga je veselje poslušat. Torej v temu oziru smo dobro preskrbljeni. Staršem pa to polagam na srce: pomagajte nam, nagovarjajte vašo mladino naj pristopa k pevskim zborom. Ako pa je že pri zboru, recite mu tu ali tam dobro besedo in ga vspodbujaj-te, da se naj rad udeležuje vaj. Pozdrav! Martin Rakar. --o- Pridite vsi! Cleveland, O.—Kam? Kaj še niste slišali, da bodo imele naše mlade Slovenke krasno igro, ki se imenuje "Starokopitna." Joj, to vam bo smeha! Pa kdo, neki, so ta deklžta? To so dekleta Marie Prisland Cadets od podruž. št. 50 SŽZ. Gotovo vam ne bo žal za tistih 35 centov, ki jih boste dali za "Starokopitna." Moške bo morda zanimalo, če povem, da bo na odru dosti lepih deklet, pa samo en fant. Saj se bodo steple zanj, posebno še, ker je prav zauber fant — naš poznani Max Traven. Glavne vloge imajo Miss Mollie Martinčič in Miss Stella Zabukovec, dalje Mayme Perse, Josephine Seelye, Antonia Tanko, Alice Souchik in Rosalie Jerman. Ta luštkana igrca "Staroko-pirna" bo igrana v Knausovi dvorani v soboto 24. aprila, začetek ob osmih zvečer. Režijo vodi g. Frank Kuret. Po igri bo pa, i no ja, prosta zabava, ples in prigrizek. Zato pravim in rečem še enkrat: Pridite vsi! C. S. članica. Materinska proslava in drugo Cleveland, O.—Menda boste rekli, da sem zopet sitna, da se spet oglašam. Moški nam očitajo, da smo ženske zgovorne doma ^hiši. Torej, če smo že zgovorne, zakaj bi pa tega, kar nas tišči, ne spravile na papir, da bodo še drugi zvedeli. Res je, da se je k pisanju težko pripraviti, ampak težko je samo spočetka, potem gre pa kar samo. V dopisih človek pove, kar mu je na srcu. Eni pišejo o potovanjih, druge o društvenem delovanju, tretji o prireditvah itd. Moj dopis se bo pa sukal okrog tega, kar zadeva nas članic Marijine družbe. Ko bi vedno vse llanice prihajale na sejo, bi ne bile treba še posebej v javnosti sporočati. Toda kot drugi delajo, moramo delati tudi me ženske, da se bo vedelo, da smo še pri življenju. Ob priliki godu našega č. g. duhovnega vodje, Father Jagra, smo mu priredile lepo slavlje in časten večer. Bil je to res lep večer za nas članice in tudi slav-ljenec je bil videti zelo vesel. Izročile smo mu tudi nekaj skromnih darov za njegovo 10 letnico, kar prebiva med nami. Bog mu daj še dolgo življenje in da bi še dolgo ostal med nami. Pa da ne bom samo pisala o tem, kar je bilo, naj omenim tudi to, kar še bo. Vsi vemo, kako se naš Father Jager neumorno trudi z našo mladino, da jo vzgoji v ljubezni do prelepe slovenske pesmi. Vsako leto nam poda pa še posebno prireditev za Materinski dan in taka prireditev bo tudi letos na 9. maja. Father Jager neumorno poučuje naše malčke, da bodo na Materinski dan prepevali svojim mamicam v počast. Zato se moramo pa tudi me matere potruditi, da bomo takrat napolnile dvorano. Saj menda je ni matere, da bi se ne udeležila enake prireditve. Pa ne samo matere, ampak vsa družina naj se udeleži, da tako pokažemo našemu priljubljenemu g. Jagru, da cenimo njegovo delo. Tudi otroci bodo imeli večje veselje do učenja, če bodo videli, da jih radi poslušamo. Pa še to bi rada omenila, da bi morali rojaki malo bolj spoštovati drug drugega, da ne bi bilo vedno toliko napadov na nas katoličane. Kaj je ravno katoličan tako slab človek, da se ga napada od vseh strani radi njegovega prepričanja? In najraje še taki napadajo, ki so sami bili vzgojeni v katoliški veri. Pa vse to zasramovanje pade na za-sramovalca nazaj. Sramota je to, da moramo imeti ravno mi Slovenci tak list med seboj kot je Enakopravnost, ki mu je ka-toličanstvo tak velik trn v peti. Da tak urednik res nima drugega za pisati kot edino čez katoliško vero in vse, kar je ž njo v zvezi. H koncu še enkrat kličem: na svidenje 9. maja na Materinski proslavi in pozdravljam vse či-tatelje Ameriške Domovine. Pa se naj še kaka ženska kaj oglasi. Rose Verbič. IZ DOMOVINE Strašna nesreča pri smučarskih tekmah Na velikonočni pondeljek je priredila tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva smučarsko tekmo pod Storžičem, na katero se je napotilo 28 smučarjev. V trenutku, ko se je vzpenjalo vseh 28 smučarjev navkreber, se je sprožil z višine plaz in zajel tekmovalce. K sreči niso bili vsi sredi plazu in se je zato mogla večina rešiti iz snežnega objema, devet pa jih je plaz zajel in skotalil v dolino. Vseh devet je mrtvih, med tem ko so med rešenimi nekateri nekoliko poškodovani. Za nesrečo so izvedeli prvi prebivalci Loma in sporočili strašno vest v Tržič, odkoder je takoj odšla na pomoč reševalna odprava. Že pred njimi so prebivalci Loma začeli odkopavati plaz. Med reševalci sta bila tudi zdravnika dr. Premrov in dr. Pance. Še istega dne so izkopali dve žrtvi: uslužbenca pri tvrdki "Peko" 17 letnega Mirona Ov-senekai in predilniškega delavca 23 letnega Rudolf a Pla j besa, oba iz Tržiča. Zaradi noči so morali izkopavanje prekiniti in so ga nadaljevali naslednjega dne. Ostale žrtve najstrašnejše nesreče, kar se jih Misis Genevieve Johnson iz Houston, Tex., kaže posebne vrste psa, ki so jako redki v tej deželi. Iz Madžarske so importirali Ovčarskega psa, ki so ga potem križali s choiv-om in dobili t-o belega psa, z kodrasto dlako, kot mila mehko. je kdaj pripetilo v naših gorah so: 35 letni delavec Glanzman-nove predilnice Vinko Šarabon, ki je bil oče treh otrok, 32 letni čevljarski pomočnik pri "Peko" Slavko Kostanjevec, 20 letni Vilko Plajbes, ki je bil zaposlen v tvornici "Runo" (brat ponesrečenega Rudolfa), 23 letni podmojster pri Glanz-mannu Jože Mladič, 22 letni kovač pri Globočniku Kristl Stegnar in 15 letni dijak meščanske šole Adalbert Ahačič, vsi iz Tržiča, in naposled še delavec Vinko Lombar iz Leš pri Tržiču. Ko se je razvedelo za strahotno nesrečo, je zavladala po vsem Tržiču, zlasti pri svojcih, nepopisna žalost. Vse sočustvuje s hudo prizadetimi rodbinami. Smrtna kosa Podpolkovnik Etbin Ravni-har, bivši poveljnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani je dne 26. marca umrl v Libercu na Češkoslovaškem. Pokojni je bil brat ljubljanskega podžupana in odvetnika g. dr. Vladimir j a. V jezuitskem samostanu v Travniku je umrl v starosti 44 let pater dr. Vladimir Grahli-ja, ki je bil slovenski rojak. Kot avstrijski oficir je že v začetku vojne s svojo četo de-zertiral v Rusijo in se boril kot dobrovoljec. Po prevratu je bil nekaj časa sodnik, leta 1924 pa je zapustil državno službo in stopil v jezuitski red v Sarajevu. Požar uničil Pilatovce Nedavno je v vasi Pilatovcih občina Radatoviči pri Črnomlju nastal požar, ki je uničil skoro vso vas. Pogorelo je 19 poslopij. Ogromno škodo je povzročil požar posestniku Ra-jakoviču Janku, kateremu so pogoreli hiša, hlev in pod. Izmed ostalih posestnikov sta močno oškodovana še Vujšič Peter in Rajakovič Dako. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Samomor 78 letnega starčka Pri Guštanju je skočil 78 letni delavec Martin Zorman s Prevalj v Mežo. Ker je Zorman bolehal za zaprtjem vode, je najbrž ta bolezen vzrok, da si je sam končal življenje. Pridobivajte / člane za / S. D. Zvezo ■OTBHMnaRBHMMMnMMCHHBiMgHMMMHaBM Če verjamete al' pa ne Idilično domače' življenje. Zvečer je. V sobi sedi hišni gospodar in čita časopis. Gospodinja pa sedi pri mizi in šiva. Edini sinko se pa igra na tleh z neko igračo. Kar se obrne sinko k očetu: "Ata, kako pa nastane vojska?" "O iz raznih vzrokov," mu tolmači oče. "Recimo, poglej Nemčijo in Rusijo. Med tema državama je nastala vojna, ker je začela Rusija mobilizirati." "Kaj pa kvasiš!" se vtakne vmes žena. "Vojna se je začela, ker je Avstrija ..." "No, ja, ti pa veš," jo prekine mož. "Menda ja ne boš rekla, da nič ne vem." "Saj tudi ne. Nikar fanta ne uči narobe. Vojska seje začela, ker..." "Saj ni res. Poslušaj, stara, mene, ki nekaj vem. Vojska se je začela, ker ..." "Pa se ni. Misliš, da jaz res nič ne vem. Saj vendar berem časopise." "Le beri jih, pa si vedno bolj neumna." "Kaj! Da si upaš kaj takega reči, ti govedo!" "še eno tako mi zini, pa . . . "O, kajpak, zdaj me boš pa šetepel. Uh jaz reva ... " Tedaj pa poseže vmes sinko in reče: "No, sedaj pa mislim, da že vem, kako se vojska začne." KRIŽEM PO JUTIOVEM Po n«mlk«m liTlralka K. Miti "Da. Pil sem že, ko sem še v zibelki ležal. Prav kakor tisti, ki je že v zibelki žvižgal." "Šaljivec!" "Mi ne verjamete?" "O prav rad! Ta talent smo Pač vsi že prav zgodaj imeli in ga tudi uporabljali. Le da se ne smemo z njim preveč ponašati. Talent za jezdenje na primer je že čisto druga reč!" "Vidim!" Pomilovaje me je gledal. "Čujte, ali je vaš, hrbet zdrav?" me je vprašal. "Da." "In prsi tudi?" "Zelo zdrave prsi imam." "Kako pa, da tako krivite hrbet, prsi pa tiščite na znotraj ?" "Ker sem tako videl jezditi tisoče in tisoče drugih jezdecev." "So bili pač sami slabi jezdeci!" "O, zelo dobri jezdeci so bili ! Dober jezdec in tak, ki ljubi svojega konja, ga ne bo mučil in preobremenjeval. 0-lajšal mu bo kolikor mogoče breme. Kako se to naredi, tega pa ne zna ne Arabec in ne Turek." "Tudi jaz bi ne znal." "Verjamem da ne." "Torej niste Arabec?" "Ne. Nemec sem." Tehtno je pokimaval. "Videl sem v Stambulu ljudi iz Alemanje — Nemčije. — Platno so prodajali pa sukno in nože. Pivo so pili in peli poleg. Na konju pa niti e«ega nisem videl. Ali je v Alemanji kaj vojakov?" "Več ko v Turčiji." "Pa s konjico bo menda slaba V" "Naši konjiki jezdijo prav kakor jaz." "Žalostno, zelo žalostno!" Čisto resno je govoril. Pa mi seveda ni niti na misel prišlo, da bi mu zameril. Njemu pa se je menda le zazdelo, da bi mi pogovor morebiti ne ugajal. Napeljal je besedo na drug predmet. "Tujec ste tod. Ali vas smem vprašati, kam potujete? Morebiti vam lahko koristim." Nisem ga še dobro poznal in nisem mu smel preveč zaupati. Previdno sem odgovoril: "Zaenkrat v Džnibašli." "Torej še jezdim z vami kake četrt ure, če dovolite. Potem pa se obrnem na desno v Kabač." "Stanujete v Kabaču?" "Da. Ne uganete, kaj sem!" "Zaman bi ugibal. Kar sami povejte!" "Prej sem bil urar, sedaj pa sem knjigar." "Ali imate trgovino s knjigami ?" "Vso svojo zalogo nosim kar « seboj v žepu. Tole prodajam." Izvlekel je listič iz žepa in mi ga dal. El-1'atha, prva sura korana, -le bila na njem napisana, pa v "razkošni izdaji," bi rekli mi. Mohamedani si dajo napisati izreke iz korana ali pa tudi cele sure v elegantni neshi pisavi s tekočim gumijem, še mokre črke pa potrosijo z zlatim Prahom. Take lističe nosijo 8 seboj kakor mi naše podobice. Moj mladi znanec je bil, po naše povedano, kolporter. Celo zalogo takih lističev je imel v žepu. "To je napisano v Mekki?" sem vprašal. "Da." "In čuvaji svete kaabe so napisali te lističe?" Navihano se je nasmehnil in skomignil rameni. v "Razumem!" sem dejal. "Vasi kupci so prepričani, da so lističe napisali čuvaji svete kaabe v Mekki." "Da, tako mislijo. Pa vi ste Nemec in kristjan. Vam že smem izdati, da sem lističe sam napisal. Pa seveda res v Mekki. Veliko zalogo jih imam, prodajam jih." "Ali uspeva kupčija?" "Pa še dobro. Živim od tega." "Koliko pa stane takle listič?" "Kakor je pač kupec. Revežu ga dam za piaster, včasi tudi brezplačno. Bogati pa dajejo deset piastrov in še več. Kakor rečeno, živim od te trgovine pa še očeta podpiram, ki je star in hrom. In še urar-ske potrebščine si kupujem." "Torej še vedno delujete v svoji prejšnji stroki?" "Da. Uro sestavljam, ki jo bom padišahu ponudil v nakup. Ne bo ji enake v vsej deželi. Ako jo kupi, sem bogat človek!" "Tista ura je torej pravi umotvor?" "Dai!" je dejal ponosno. "Se vam bo posrečila?" "Čisto gotovo! Izpočetka me je skrbelo, sedaj pa vem, da se mi bo posrečilo. In potem — in potem bom govoril s tistim Bošakom!" Skoraj grozeče je povedal te besede. Imenoval je Bošaka. — Ali je bil njegov Bošak isti ko moj, debeli pek in barvar obenem ? Malomarno sem ga vprašal: "Bošak? Kdo je to?" "No — njen oče!" Hm! "Njen" oče! Kot da bi vsak človek vedel, da je ka-valerist velikega šerifa mek-kanskega zaljubljen! Po njegovem grozečem glasu in njegovi razdraženosti sem seveda posnel, da položaj za mladega ženina ni ravno rožnat. "Zakaj pa ne govorite z KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV njim? "Nagnal bi me, če bi sedaj govoril z njim." "Ni mogoče! Zakaj?" "Revež sem." "Ali je tisti Bošak bogat človek?" "Ni. Pa ona je najlepše dekle cele Rumclije!" je dejal z zanosom. Rumelija se imenuje evropski del Turčije ob Egejskem morju. Na njegove navdušene besede £em zamahnil z roko proti solncu in dejal: "Vroče je danes!" "Da, tamle je vroče!" je zagrozil s pestjo v smeri, kjer je menda ležala vas njegove ljube, ki je "najlepše dekle cele Rumelije." "Bil sem pri očetu pa mi je pokazal vrata." * "Ali vam je tudi tisto 'najlepše dekle cele Rumelije' pokazalo vrata?" "O ne! Saj se vsak večer vidiva." "Skrivaj ?" "Da." "Kaj pa je njen oče?" "Pek in barvar." Njegov Bošak je bil tudi moj Bošak! MIn kako je ime 'najlepšemu dekletu cele Rumelije'?" "Ikbala je." Ikbala je arabski in pomeni srečo. "Kako lepo ime!" sem hvalil. "Želim, da bi vam res prinesla srečo!" "Se bo tudi zgodilo. Kajti taka je Allahova volja in tudi moja. In njena mati je najina zaveznica." "Hvala Allahu!" "Kajne! Čuva nad nama, kadar se sestaneva, Bošak pa spi. Allah naj ji nakloni za njeno prijaznost dolgo življenje in vnukov obilo število! Stari pa naj česen grize in črnilo pije, vse dokler ne bo moj tast." (Dalje prihodnjič) APRIL 24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Podružnica št. 50 S. ž. Z. priredi igro in ples v Knau-sovi dvorani. 25.—Društvo Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—John M. Novak for Councilman Boosters Club, plesna prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave. MAJ 1.—Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani. 1.—Podružnica št. 49 SžZ ima materinsko proslavo in ples v šnajder dvorani na Bliss Rd. 2.—Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Pevski zbor Slavčki. spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma. 9.—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka. —Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma. 9.—-Mladinski zbor "črički" ima svoj piknik v Maple Gardens. 9.—Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi za Materinski dan koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—"Kanarčki" priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave. 16.—Clevelandska federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma. 29., 30 in 31.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stareterkve na Norwood in Glass. JUNIJ 6.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na Zorno-vih farmah na Bradley Rd. 6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi. 6-—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilni-karjevi farmi. 6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi na Bradley Rd. 13.—-Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu. 13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens. 13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik. 13.—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi. 20.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave. 27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi. 11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 25.—,Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi. AV&UST I.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. 29.—Podružnica št. 32 SžZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. II.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER 2—Društvo sv. Ane št, 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 30—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-tet-nico obstanka v S. N. Domu. IZ PRIMORJA —Našim kmetom grozi gospo-daivki polom. Novo vojno posojilo bo upropastilo našo deželo, pa tudi italijansko gospodarstvo. Trst, marca 1937. Razpisano je, kakor znano, novo prisilno vojno posojilo, ki se odmerja na podlagi davčne vrednosti nepremičnin in znaša pet odstotkov. Z akcijo za to posojilo so po vsej državi z naglico pričeli. Jasno je seveda, da bodo v naših krajih izvajali do zadnjega in izterjali, kar se bo dalo. Ljudstvo je naravnost obupano. Posestva so že do skrajnosti zadolžena, obremenjena z državnimi .deželnimi in občinskimi davki, stalnimi prispevki, prostio/-voljnimi ali prisilnimi, k jih morajo ob raznh prilikah in za razne akcije plačevati. Posojilo, ki je v enem letu že drugo, pa grozi naravnost s popolnim polomom. Omeniti je treba namreč, da je bila davčna cenilna vrednost določena v času uspe-vanja in ko so bila zemljišča mnogo več vredna kakor danes. Tako se dogaja, da morajo mala kraška posestva plačati često velike vsote, ki segajo do 2,000 lir in čez. Tako mora srednji kmet v Senožečah plačati 2,300 lir, v Štorjah 1,900 itd. Vsote so pač odvisne od velikosti posestev in kulture. Kako bodo posestva vzdržala poleg vseh bremen, še to breme, si je skoro nemogoče misliti. Država je sicer dovolila, da se plačuje posojilo lahko v obrokih, a jasno je, da se posojilo s tem zviša vsled obrestova-nja, a tudi to ne bo prav nič pomagalo. Radovedni smo, koliko bodo lahko v gotovini izterjali. Posledice pa se bodo pričele kazati v najkrajšem času, ko bodo morala posestva na dražbe, ali pa bo morala država odstopiti od trdote izterjevanja in spremeniti pogoje posojila. Ljudje so vsi prepričani, da to posojilo ne bo šlo v njihovo korist in jim ne bo nikoli vrnjeno. Vsi vedo, da bodo s tem posojilom povečali le oboroževanje in podporo za Španijo ter Abesinijo. Ni čudno, če" torej fašizem a tako lahkoto meče denar brez potrebe, ko ga tudi s tako lahkoto in brez vesti terja in, mozga iz svojega ljudstva, če bi fašistični hierarhi vedeli s "kako težavo mora kmet in delavec prislužiti za najpotrebnejše, bi gotovo z večjo pazljivostjo in previdnostjo ravnali z narodnim premoženjem. 20 ameriških zrakoplovov poslanih v Španijo Salamanca, 16. aprila. 20 ameriških zrakoplovov, opren> 1 jenih za vojno službo, je bilo te dni izkrcanih v Havre, Francija. V pristanišče je »pripeljal zrakoplove ameriški parnik President Harding. Zrakoplove so spravili skupaj v par dnevih, nakar so zrakoplovci poleteli z njimi direktno v Barcelono. Zrakoplovi so namenjeni za španske socialiste. Zrakoplovi so bili poslani iz Amerike pod napačnimi pretvezami. Naslovljeni so bili na neko francosko zrako-plovno družbo, ki je izjavila, da jih bo rabila v potniške svrhe. Ko so bili enkrat v Franciji, so bili na varnem. Vlada preiskuje. Smith pozivlje delavce na boj proti komunistom New York, 16. aprila. V Hippodrome gledališču se je vršil včeraj velik anti-komunističen shod, tekom katerega je Alfred Smith, bivši governer, poživljal organizirane delavce na boj proti rdečim elementom. Ime new-yorškega župana La Guardie je bilo silno ižvižgano, ko ga je Rev. Curarn, predsednik shoda, imenoval "umitega liberalca." Med drugimi pismi, ki so bila preči-tana na shodu, je bilo tudi pismo generalnega poštnega mojstra in zaupnika predsednika Roosevelta, James Farleya, ki je pisal, da je bolj enaka razdelitev narodnega premoženja najboljša garancija proti komunizmu. Italija obljubuje nagrade za novorojence Rim, 17. aprila. Laški kabinet je včeraj razpisal precej visoke nagrade za novorojence v laških družinah. Vsak delavec, ki dobi prirastek v družini, bo upravičen do višje plače. Ne samo država, tudi privatni podjetniki so prisiljeni zvišati pla,čo delavcem, ki dobijo novorojence. Novoporo-čencl bodo dobivali tudi izredna posojila od države v svoti od 500 do 5,000 lir. Posojilo se pa zmanjša z rojstvom vsakega vsakega otroka, in kdor dobi tekom desetih let deset otook, mu ni treba vrniti posojila niti ne plačati obresti. Rusija pričakuje bogat žitni pridelek letos Eleanor Young z mladim levom, ki se pač .pusti petsto-vati. Ampak naj bi ga, lalo poskusil vzeti v naročje čez par let! DNEVNE VESTI Tudi v Jugoslaviji je nastal velik štrajk Belgrad, 16. aprila. Kakih 5,000 delavcev, ki so bili zaposleni v jeklarski in železniški tovarni Zenica v Bosni j i, je včeraj odšlo na štrajk. Delavci zahtevajo višjo plačo in boljše delavske razmere. Zenica tovarne so bile pred kratkim prevzete po nemškem kapitalu. V tovarni se izdeuje raznovrstno orožje za armado. Moskva, 17. aprila. Sovjetsko časopisje poroča, da bo imela Rusija letos bogato žitno letino kljub precej neugodnemu vremenu. Rusija upa pridelati letos 106,000,000 ton žita, dočim je znašal povprečni pridelek zadnjih let samo 90,'000,000 ton. Lansko leto je dobila Rusija iz svoje zemlje le 76,000,000 ton žita, kar ne zadostuje niti za domače potrebe. --o- Ogrska vlada lovi nazije in komuniste Budapest, 17. aprila. Ogrska Vlada je naredila silen pogon na nemške nazije in na ruske komuniste. Politična policija je vdrla v glavni stan nazijev kot komunistov. V prvem je dobila 24 oseb, v drugem pa 32. Vsi so bili aretirani. Naziji so nameravali organizirati 100 procentno diktatorstvo, dočim so komunisti se zarotili, da priklopijo Ogrsko sovjetski Rusiji. Pogone je odredil minister za notranje zadeve Joseph Szell, ki je bil šele včeraj imenovan ministrom. MALI OGLASI Odda se čedna soba, kopališče, gorka voda in prost vhod. Odda se poštenemu fantu. Vprašajte na 1246 Addison Rd. (92) Delo dobi mesarski pomočnik. Dobro, stalno delo in dobra plača. Pustite naslov v uradu tega časopisa. (92) IKS 7 JAPR. 1937 Moji Tu llSEHi .......1 nfflim |41 5 |6 Sffiffiffl lU1 12 M SIMfi 18 19 120 21 (22 13 (24! m 26 [27 mmc Še vedno brez razburjenja, z glasom mirnim kakor negibno jezero ob njenih nogah, je nadaljevala: "To je raslo z menoj vred in zdaj je del mojega bitja. Sovražim razvod, kakor sovražim najgrši greh. In to sovraštvo je vzrok, da sem sklenila ostati žena moža, čigar ime ste či-tali tam doli na grobu — Mor--timerja Fitz Hugha. To, kar vam zdaj povem, se vam utegne zdeti čudno. Strmeli boste. Mislili boste, da nisem bila pri pravi pameti. Toda pomnite, John Aldous — svet mi je dal samo enega prijatelja in tovariša. Ta edini je bil moj oče. Nedaleč od Mindana je dobil mrzlico in je obolel na smrt." Prvikrat ji je zajekn.il glas, toda le za trenutek. Takoj nato se je osvestila in nadaljevala: J. O. CUkWOOD: Lov na ženo ROMAN "Moj oče, ki se je bil povsem odtujil svetu, je imel samo enega prijatelja, R i k a rd a Fitz Hugha; ta mož in njegov sin sta bila pri naju v tistih strašnih dneh. Sešla sem se z Mor-timerjem, kakor bi se bila sešla s tisoči drugih. Ker sem domnevala, da mu je oče poštenjak, sem imela tudi sina za njemu enakega. V tistih dveh tednih obupa sva bila veliko skupaj in zdelo se> mi je, dai je ves pozoren in laskav do mene. Olivia de Havilhnul v večerni obleki. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. <>612 ST. CLAIR AVE. _HEriderson 287» Frank Klemenčič SLOVENSKI BARVAR 1051 Addison Rd. IZVRSTNO DELO, ZMERNE CENE HEnderson 7757 Norwood Sweet Shoppe Mr*. France* Kraiovlo em St. Clair Ave. (zraven Norwood gledall&a) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED "Ta odpor," je nadaljevala, "odpor moža, ki mu je možgane in dušo do skrajnosti raz-jarjal en sam neizmeren gnev, je bila mržnja do razporoke in do zakonov, ki jo dovoljujejo. Porodila se je v njem na dan nesreče in je ostala živa do njegove smrti. Odvrnila ga je s cest navadnih ljudi — tako sva postala potnika na obličju zemlje. Dve leti po razsulu doma sta moja mati in mož, katerega je bila vzela, poginila z ladjo, ki se je razbila na morju. Vest o tem se ni prav nič dojmila očeta. Morda vam bo težko razumeti tp, kar je nastalo med nama v onih letih — in v letih, ki so prišla. Oče je bil do konca učenjak, mož, ki je sledil za neznanimi stvarmi, in moja naobrazba je postala mešanica znanja, zbranega na vseh koncih in krajih sveta. Nikoli se nisva razstala. Bila sva drug drugemu več nego oče in hči, bila sva si prijate- Angleško brodovje in aeroplani pri svojih manevrih v južnem Atlantiku. Anglija daje vso svojo pozornost mornarici in zračnemu brodovju radi napete situacije v Evropi, zlasti pa v Španiji. ZA DOBRO PLUM BIN GO IN GRETJE POKLIČITE 6419 St. Clair Ave.