Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev. 50.
v Ljomianl, v sonato, i. ki k
Leto xli.
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en mesoo „ . . „ 2-20 za Nemčljp celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . S 24 — za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati meseCno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za calo leto ..... • u 1 za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
Enoatolpna petltrrsta (72 maj: za enkrat . ... po 15 i za dvakrat .... „ 13 „
aa trikrat ......10 „
za refikrat primeren popnat.
Poročni izDiilli, nliilt, osartilet Iti:
enoatolpna petltrrsta po 18 rln.
' Poslano:
enoatolpna petltrrata po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzrzemit nedelje in praznika, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
02" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega teleloua štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprarntitro je t Kopitarjevi nllol it B. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ograke 28.511, boiB.-bero. št. 7563. — Uprarnlškega telefona it 188.
Deželnozborskim volilcem mestne skupine Kamnik-Radovljica-Tržič!
Na željo zaupnikov S. L. S. v mestih Kamnik, Radovljica in Tržič jc izvršilni odbor S. L. S. v svoji seji dne 20. t. m. soglasno sklenil, da kandidira pri nadomestni volitvi v tej skupini v kranjski deželni zbor dne 4. marca
Današnja številka obsega 16 strani.
Deiščiia princa Evpa.
Nedavno je izšel v monakovski reviji »Historično-politični listi za katoliško Nemčijo« zanimiv članek »O jugoslovanski nevarnosti«, ki na podlagi zgodovinskih dejstev in novejših političnih dogodkov prav dobro dokazuje sistematično protiliabsburško tendenco madjarske politike, ki skuša svoj ko-nečni cilj — uničiti habsburško monarhijo — doseči ravno z brutalnostmi napram lojalnemu hrvatstvu.
Paralelno z razdejajočim vplivom madjarstva na "Znotraj, gredo njegove težnje tudi v zunanji politiki za tem, da se onemogoči monarhiji vsaka pridobitev na zunaj. To je že pokazala Andrassyjeva balkanska politika in tudi nemški liberalizem tistih dob. Sploh pa je nemško-madjarska duali-stična vlada vse storila, da omrzi monarhijo med balkanskimi Slovani in
Dr. Ivan Šusteršič
načelnik.
to — žal — tudi v precejšnji meri dosegla, kakor nam spričuje bledeči odstavek omenjenega spisa v nemški reviji, ki ga tu dosloviio citiramo:
» Pred 50 leti bi si nikdo ne mislil, da bi bilo kdaj Avstriji treba mobilizirati proti slovanskim balkanskim državam, posebno proti Srbiji. Pred 50 leti so zrli slovanski narodi na Balkanu na Avstrijo z zaupanjem. Avstrija jim je bila o p o r a v o b r a m b i n j i-h o v i h n a r o d n i h pravic, njihov naravni zaveznik, n a r a vn i v a r u h. Ko so sc valovi ogrske revolucije zagrinjali nad šibkimi silami cesarju zvestih čet, so bili .1 u g o s l o -vani, ki so poleg vojakov kneza Windischgraetza visoko držali staro-slavni prapor Habsburžanov. Bili so Hrvati in Srbi, katerim so se pridružili tudi njihovi rojaki onstran meje, ki so se prvi zopersta-vili p r o t i h a b s b u r š k e m u m a d-j a r s t v u in na ogrskih tleh dosegli lepe uspehe za cesarja. Kakor Hrvate, tako jo dualizem tudi Srbe iz-
ročilMadjarom;in sedaj je prišlo maščevanje za cesarju izkazano zvestobo. Na Dunaju niso cesarju zvesti Srbi imeli »nobenega protektorja«, kajti zaliberalstvo je obstojal samo n e m š k o - m a d j ar s ki dualizem. Tako so se Srbi potisnili preko meje, ki so sedaj jasno, žalostno uvideli, da jih avstrijska moč, za katero so krvaveli, ne more ščititi. S tem si je napravila Avstrija zvestega svojega prijatelja za nasprotnika in u g 1 e-du monarhije na Balkanu zadala težak, morda smrtni udarec. Kdo naj zameri Rusiji, da se je okoristila s posledicami liberal-ne-nemške-madjarske politike. Ali je čudno, da so se spričo take moralne in politične slabosti avstrijske politike jugoslovanski narodi rajši zaupali Rusom, kot pa avstrijski onemoglosti? To je uspeh politike dualizma!«
Tako pišejo na Nemškem o avstro-ogrski politiki na Balkanu, ki so ji položile nekdanje naše sijajne zmage nad Turki zelo ugodne temelje in ki bi jo monarhija, zavedajoč se svoje zgodovinske misije in roko v roki z lastnimi Jugoslovani prav lahko dovedla do zmage, ako bi ostala zvesta veliki ideji svojih generalov princa Evgena in Laudona. Toda pri nas so dobili vajeti v roke epigoni tistega Janeza Zapolj-skega., ki je proti Habsburžanu Ferdinandu v svojo strankarsko korist poklical sultana Sulejmana 1. na Ogrsko in s tem bistveno spremenil prvotno vlogo Ogrske v orientalskem vprašanju. Danes kraljestvu Madjarov, vla-darstvu grofov Tisza, Apponyi, An-drassy in Košuta ni več nevaren Tur-čin, marveč Jugoslovan. To je izhodišče madjarske politike, ki jo dosledno izvajajo tudi na zunaj. Te naše besede naj baron Chlumeckv premisli, pa bo morda našel primeren odgovor na svoje začudeno vprašanje, kako je moglo priti do tega, da sta Srbija in C.rnagora v par tednih uničili delo stoletne avstrijske orientne politike. Dedščini slavnih generalov princa Evgena in Laudona. ki sta z najlepšimi nadami v bodočnost zmagonosno pričela veliko delo osvoboditve Balkana, pa je postala nezvesta ravno naša diplomacija, koje vsa balkanska politika je po izrecni izpovedi istega Chlumecega zadnja leta merila na ohranitev evropske Turčije. Dedščino princa Evgena je avstrijska diplomacija zapravila.
Od HelooMa do Bagdada.
(Dr. I. Žitnik.)
Že Ranke je trdil, da je bodočnost
nemške trgovine tesno zvezana z osodo Carigrada. Iz dobe pruskega kralja Friderika II. moramo natančno zasledovati ta nemški pritisek proti jugovzhodu. Carigrad je bil in je še kljufi od vrat iz Evrope v Azijo in obratno. In zato je bil prestol turškega sultana v Carigradu pod varstvom evropskih držav. Ko je med tripolitansko vojsko hotela Italija z brodovjem pred Carigradom zgrabiti Turčijo za goltanec, namignile so ji vse velesile: Roke proč I Obstanek Turčije je vzdrževal ravnotežje ostalih držav ob Bosporu in Dar-danelah. Od berolinskega kongresa je Turčija izgubila Vzhodno Rumelijo, Egipt in Tripolis, toda Carigrad ji je branila in doslej ohranila medsebojna nevoščljivost evropskih tekmecev. Nemčija pa je, kakor dokazuje Be-mold, držala ščit pred sultanom Abdul Ilamidom, ki se je tudi hvaležnega izkazal za nemške simpatije. Nemški veleposlanik baron Marschall je dolgo let imel v Carigradu prvo besedo in je spretno odbijal angleške in francoske naklepe. Angleži bi bili že davno izvršili aneksijo Egipta in Francozi Sirije ter združeni Rusom odprli Dardanele in Bospor, ko bi Nemčija, odprta na Avstrijo in Italijo ne stala na straži z močnim brodovjem in še močnejšo armado, ki držita v »šahu« angleško-francosko zvezo.	i
Za Nemčijo pa so Dardanele mnogo manjšega pomena, nego Bospor. Dokler je Carigrad v turških rokah in Bospor zaprt vsem vojnim ladjam, je še vedno ujianje, da si turški sultan ohrani svojo posest v Aziji. In tam so Nemčiji odpirajo zakladi. Le tako moremo prav razumeti Bismarckov rek, da ves Balkan ni vreden enega pruskega grenadirja. Trgovske koristi na Balkanu je Nemčiji krila avstrijska zaveznica, kateri je tudi prepuščala vso skrb. In kadar je bila Nemčija pripravljena za Avstrijo vreči na tehtnico svoj meč, je imela v prvi vrsti pred očmi svoje koristi. Za to trditev bi mogli navajati dokaze iz nemških, ne slovanskih virov. S tem pa nikakor nočemo pobijati zveze z Nemčijo. Toda ta zveza je nastala vsled nevarnosti vojske med Nemčijo in Rusijo in proglasila za vso Evropo, ne samo za Turčijo, preklicani »status quo«. In posledica tega je, da je morala Avstri-
primarij v Ljubljani.
Ime kandidata je znano sirom slovenske domovine, saj je že neštetokrat pokazal globoko razumevanje mestnih razmer in interesov, za katere je tudi vsikdar nastopil z besedo in dejanjem. Gotovo bo častni mandat zastopstva lepih gorenjskih mest v najboljših rokah, ako ga gg. volilci poverijo dr. Vinku Gregoriču.
Izvršilni odbor S. L. S.
LISTEK.
Kako sem v Hudi Luknji predaval o AIHjl
(Postna povest. Priobčil dr. Leopold L6nard.)
Moje rodoljubje jc čisto kot suho zlato.
Vojak nisem bil nikdar, ker me niso marali, davkov ne plačujem nobenih, ker nimam ničesar, nikdar nisem bil zaprt in nikdar me niso poslali po odgonu, ne vlečem nobenih apanaž, gaž, dijet, plač, draginjskili doklad, penzijonov ali kakor se še imenujejo oni novci, katere mnogi državljani vlečejo iz državnih kas, nimam nobenih delnic Skodove tovarne, ki vliva vojaške topove, niti delnic železne družbe, ki gradi bojne ladje. Skratka: ne veže me nobena onih vezi, ki oklepajo toliko in toliko drugih državljanov na državo.
Moje rodoljubie je torej v resnici Čisto, kot suho zlato in vsega spoštovanja vredno.
Poln tega rodoljubja sem prišel nedavno iz tujine v Ljubljano ter jo mah-
nil naravnost proti Katoliški tiskarni.
Na stopnjicali me je srečal gospod Štefe, ki je tekel doli na vso moč, a v roki je držal velik kuhinjski nož. (Bilo je proti večeru, po končanem uredniškem delu.)
»Na zdravje, gospod Štefe! Kam pa tako naglo?«
»Domov sem tekel po ta-le nož. Se mi grozno mudi.«
»Kaj pa boste z nožem?«
»Ustanavljamo društvo Ljubiteljev Albanije. Pri Pohanem koštrunČku v mali sobici.«
»A čemu nož? Saj v Ljubljani menda še ni Albancev?«
»Nož jc simbol našega društva. Vsak ud mora pri društvenih nastopih imeti nož.«
»Pa je vlada društvo dovolila?«
»Jako rada. Toda pod pogojem, da ostanemo samo platonični ljubitelji Albanije. Kdor bi se pa praktično hotel navduševati za Albanijo in posnemati albanske navade, pojde na ričet, ravno tako, kot doslej.«
»Pa je vendar čudno to nasprotje med teorijo in prakso?«
»To je ravno naša državniška modrost. Vi tega ne razumete. Toda oprostite! Nimam časa, da bi se razgovar-jal, ker sc mi mudi k Pohanemu ko-štrufiičku. A ravno prav, da se prišli
v Ljubljano. Jutri je v Hudi luknji shod izobraževalnega društva. Pojdite tja predavat o Albaniji. Vi ste znan kot patrijot. Torej ravno prav.«
»Hm. Vaša pohvala me veseli. Toda odkritosrčno Vam povem, jaz bi rad imel, da bi bil moj patrijotizem šc večji. Vsaj tolik, da bi vlekel kakšnih 4000 krone na leto iz kase.«
»Čisto lahko! Priglasite se za albanskega notabla. To je zdaj najboljši kšeft. Sprejemajo celo brivce, ki so slu-, čajno brez posla. Lahko bi celo vlogo igrali na albanskem shodu, ki se bo v kratkem vršil v Trstu.«
»Zahvalim se za tako čast. Predavat v Hudo luknjo pa že grem, samo povejte mi še, kaj naj govorim?«
»Kar hočete! Samo da navdušite ljudi za Albanijo. Z Bogom!«
»Z Bogom!«
Tako sva se poslovila in gospod Štefe jo je mahnil z nožem v roki proti Kemal bejevemu trgu. (V Ljubljani so namreč tudi ulice in trgi v zadnjem času prekrstili na albansko.) Iz dalje mi je še zazvenela na uho njegova pesem. katero je pel mimogrede:
»Es lebe Grollalbanien!
So schreie, ich rat es, ein jeder. Sonst ziehn \vir ihm die Ilosen slramin und gerben ihm das Lcder.«
Jaz sem pa tekel naravnost na kolodvor in sedel v vlak, ki je bil namenjen v Hudo luknjo.
Mod potjo se je v vlaku govorilo samo o Albaniji in vsi potniki so se medsebojno navduševali za veliko, neodvisno Albanijo. ^limogredc sem zvedel od sopotnikov čudne reči, kako se nekateri navdušujejo za Albance.
Oni berač Matuzelj, ki je znan povsod, od Blatne vasi do Kalne luže, je zlezel pri Štrigelčkovih v dimnik ter si nabasal prekajenih klobas, kolikor jih je šlo za srajco. Toda ŠtrigelČkovi so ga zalotili in dobil jo radi svojega posnemanja albanskih manir dva tedna kejhe.
Pri Pijani barigljci se je nek popoten gost najedel iu napil, ko ga je pa gostilničar opomnil na račun, ga je še udaril s steklenico po glavi. 2a)a-darji pa niso hoteli upoštevati, da sa gost ravna po albanski kulturi, ampak so ga kar dali na ričet.
Nek prebivalec ljubljanske okolice je poskusil posnemati mohamedanske zakonske navade, a mu jc njegova zakonska polovica takoj naredila tako pridigo, da ga je čisto minilo »albansko navdušenje«.
Take in podobne reči sem slišal pripovedovati, ko sem sc v vlaku vozil proti Hudi luknji,
ja sedeti doma za pečjo, ko so si druge velesile delile zemljo in ustvarjale cvetoče naselbine. Kdor zmajuje z glavo, ta naj člta temeljite razprave o tem 'vprašanju nedavno vpokojenega dvornega svetnika dr. Ankovicza, ki je osivel kot. vladni časnikar na Dunaju. Njegovo slovansko ime naj nikogar ne moti. Dr. Ankovicz, ki je sedel ob vre-tenu avstrijske vnanje in notranje politike, jasno dokazuje, da je Avstrija pretesno vezana na nemške ojnice in mažarsko uzdo. In to boli človeka, ki mu srce gori za blagor svoje ožje in širše domovine pod habsburškim že-zlom. Ko bi smela usta govoriti, kar velevata pamet in srce!
Nedavno je znani nemški »globe-trotter« dr. Jaeckh izdal v posebni knjigi svoja predavanja o »Nemčiji na iztoku po balkanski vojski«. Dr. Jaeckh pozna Turčijo, kakor malo kdo drugih. Obhodil je ves Balkan in vso turško Azijo ter se udeležil zadnje turške vojske proti Albancem v turškem generalnem štabu. Njegova poročila o turških razmerah in nemški politiki na iztoku slone na trdni podlagi popolnoma zanesljivih informacij. Od Friderika Velikega do sedanje balkanske vojske je nemška, oziroma pruska diplomacija snovala veliko nemško - avstrijsko - turško državo. Hellmut Molt-ke je pred osmimi desetletji pričel z reorganizacijo turške armade. Nemški častniki in njihovi turški učenci so nadaljevali njegovo delo. Utrdbe pri Čataldži, Odrinu in ob Dardanelah so zgrajene in popravljene po nemških načrtih. Narodno - gospodarski Bis-marek Nemčije, Friderik List, je nemški politiki že v prvi polovici minolega stoletja kazal pot v srce Turčije. Cesar Viljem II. je osebno od sultana Abtlul Hamida dobil dovoljenje za zgradi; bagdadske železnice in je na grobu velikega Salahedina izgovoril romantič- j ne besede: »Prijatelj hočem biti 300 milijonom mohamedancev!« Skoraj isto leto je Nemčija od Angležev dobila skalnati Helgoland, ki je danes nepri-stopna trdnjava in obramba nemškega trgovskega in vojnega brodovja proti Angliji in Franciji. Pokojni diplomat iMarschall je leta 1890. podpisal helgo-landsko in leta 1910. zadnjo bagdad-sko pogodbo. V tej dvajsetletni dobi je Nemčija globoko začrtala smer nemški svetovni politiki od Helgolanda do Bagdada preko Avstrije, Balkana in Carigrada skozi Malo Azijo na eni strani, na drugi po novi avstrijski železnici do Trsta, po Adriji, Sredozemskem morju do pristanišča Aleksan-drette v Siriji, kjer naj se konča glavno krilo železnice od Bagdada. Tretjina te železnice, za katero je določenih 500 milijonov mark, je že gotova. Ta železnica bo odprla svetovnemu trgu v Mezopotamiji nepregledne planjave, koder že danes obilno rodi pšenica, trta, sadno drevje in bombaževina. Turška vlada je prevzela garancijo za odplačilo vsega stavbnega kapitala. V petih letih bo dograjena železnična zveza skozi Sirijo do Konije v Anatoli-ji in od Alepa do Damaska. Obenem nemški tehniki grade kanale za namakanje rodovitne zemlje. Pri Koniji grade iz velikega jezera 200 km dolg kanal, ki bo namakal nad 50.000 hektarov zemlje. Nižje doli pri Adani nem-
ška družba izvršuje melioracije, ki bodo izboljšale nad 50.000 hektarjev zemlje. Tu si Nemčija postavi Mali Egipt. Pri Bagdadu pa je med rekama Ti-gris in Evfrat nad 5 milijonov hektarov zemlje, ki jo že izboljšujejo po načrtih angleškega tehnika Wiileaxa. Delo je proračunjeno na osem let in bo donašalo ogromne dohodke od pšenice, bombaža in živinoreje.
Nemčija seveda računa z gotovostjo, da Turčija obdrži Carigrad in vso posest v Aziji. Zato je tudi opustila misel, cla bi v Mezopotamiji in drugod ob novi železnici naselila nemške kmete. To bi vzbudilo zavist in hud odpor Anglije, Francije in Rusije. Angleži se že danes boje za svoje postojanke ocl Egipta do Indije. Angleški most sega ocl Gibraltarja do Avstrije. Leta 1704 so si zagotovili Gibraltar, leta 1814 otok Malto, leta 1801 Kairo, 1875 Suec, leta 1878 otok Ciper, leta 1835 otok Sokotro, leta 1839 Aden, leta 1896 Akabo, leta 1801 Korveit v perzijskem zalivu. To so angleška postajališča do bogate Indije. Da si zavarujejo sueški prekop in za-gotove trgovski monopol v Mezopotamiji, potrebujejo še nove postojanke v Siriji, od Cipra do Bagdada. Zato angleška politika ni bila nikdar Turčiji odkrito prijazna. Angleži so v minolem stoletju sicer večkrat »rešili« Turčijo razsula, samo proti Avstriji dvakrat, toda s tem so branili le svoje koristi. Anglija je največja mohamedanska država. Do 100 milijonov ima moha-medanskih podanikov, samo v Indiji do 60 milijonov. V Turčiji je samo 16 milijonov mohamedancev, in vendar je sultan še »kalif«, verski poglavar. Angleži iščejo samo prilike, da kalifat iztrgajo Turkom in ga podele Arabcem, šejku v Meki ali kedivu v Egiptu. Stari Kiamil paša je v pričetku sedanje 'vlkanske vojske trdno zidal na an-leško pomoč. In ker se je varal, je žalosten vzdihnil: »Zgodovino sem bral, pa je nisem razumel.«
Iz teh pojasnil je razvidno, da je sedaj med Nemčijo in Anglijo glavno preporno jabolko vilajet bagdadski. S tem vprašanjem je v tesni zvezi bodoči razvoj evropske politike. Nemčija hoče močno Turčijo v Aziji, da si zavaruje trgovske koristi od bagdadske železnice, Anglija pa potrebuje slabo Turčijo v navedene svrhe. Ključ do turških vrat skrbno varuje Anglija. Jedro angleško - nemške preporne politike je turško vprašanje. Zato pa Nemčija poleg Helgolanda na severozahodu potrebuje močno avstrijsko-italijansko stražo na Jadranskem in Sredozemskem morju ter sigurno pot skozi Avstrijo. Balkan in Carigrad do Bagdada. Na Balkanu, odštevši Turčijo in vštevši Rumunijo, je leta 1910 znašal promet nemške trgovine 275 milijonov frankov, avstrijske 317, ruske 52. angleške 200, francoske 97 in italijanske 76. Trgovski promet med Nemčijo in Srbijo je leta 1910 znašal 57 milijonov, avstrijski samo 34, vseh ostalih velesil pa le 25. Te številke glasno in jasno govore, kam plove avstrijska ladja pod nemško zastavo. Seveda resnica oči kolje, zato nam podtikajo vražje namene, ki jih z vso odločnostjo odklanjamo. »Riickwarts, rvickvvarts, Don Rodrigo!«
Angleži se ustavljajo tej nemški
politiki z vsemi silami, podpirajo pa
jih Francozi in Rusi iz gospodarskih in političnih nagibov. Zato so je zadnja leta še bolj poglobilo in utrdilo prijateljstvo med Anglijo, Francijo in Rusijo. Vendar pa ta trozveza ni mogla podreti nemških načrtov, ker je mla-doturški vojni minister Ševket paša, sedanji veliki vezir, četudi angleški prijatelj, leta 1909 spoznal veliko stra-tegično vrednost bagdadske železnice za Turčijo. Nemčija pa le ni še popolnoma mirna in sigurna bogate žetve ob bagdadski železnici. Morejo se niti in žice politike tako zmešati, da bi se morala z orožjem braniti kar na tri strani. Od Avstrije bi mogla vsled pogodbe zahtevati pomoč le proti Rusiji. Zato pa ima Nemčija vedno več želez v ognju. Vsako priliko porabi nemška diplomacija, katero vodi cesar sam, da se zopet ne pretrga zveza med Bero-linom in Petrogradom, kakor se je to zgodilo v Caprivijevi dobi. V Potsda-mu je Nemčija ponudila 160 km dolgo železnico od Bagdada do Hanikina ob perzijski meji. Četudi je Nemčija prepustila Angležem železnično zvezo od Bagdada do Bazre, oziroma Ivoveita ob perzijskem zalivu, vendar dobe Rusi odprto pot v Mezopotamijo in se približajo na jugu Sredozemskemu in pozneje Indijskemu morju.
To niso pravljice iz tisoč in ene noči, marveč dejstva, ki vplivajo že na sedanji razvoj balkanske krize. Dokler so upale velesile, da turške čete zmanejo balkansko zvezo, so hvalile »status quo« na Balkanu, da ne odkrijejo in rušijo svojih načrtov. Edini grof Berchtold se ni mogel prilagoditi temu žabjemu koncertu. In pravo je pogodil, toda prepozno, ker avstrijska vnanja politika je bila zavožena že pred desetletji. In iz globokega kolovoza bi tudi kak Bismarck v tej kon-stelaciji ne mogel z enim sunkom spraviti voza v pravi tir. Obtičali smo med dvema stoloma.
Sedaj, ko stoje bulgarske čete pred Dardanelami, nastane za Nemčijo in Anglijo vprašanje: Ali naj na večne čase ostane v veljavi pogodba glede Bospora in Dardanel? Za Nemčijo nimajo pomena Dardanele, ampak Bo-spor, ob katerem leži Carigrad. Ta pomen pa ugasne v trenotku, ko sc sultan in njegova vlada preselita v Azijo, koder si Nemčija odpira nov trg. Ker pa politika večkrat zataji logiko, kakor nas pouči sedanja balkanska kriza, zato ni izključeno, da se prične peto dejanje balkanske drame preje, nego je sultanu všeč. Ali ne bo v tem slučaju kazalo Nemčiji, da se mirnim potom pobota z Avstrijo, 'Anglijo in Francijo glede trgovinskih koristi v turški Aziji.? Večkrat se zgode stvari, katerih svet najmanj pričakuje, celo pa v politiki, ki zasleduje samo svoje koristi. Rusija more priti Turčiji v zatil-nik skozi Armenijo. Pred štirimi leti so bile Dardanele za Rusijo še kislo grozdje. Danes se Nemčija ne bo z isto odločnostjo upirala želji Rusije, ker bi zavrgla njeno prijateljstvo in jo še tesneje odrinila na stran Anglije in Francije. Danes to vprašanje pač ni še v razpravi. Toda previdni diplomati ne žive iz rok v usta, marveč pripravljajo pot tudi svojim naslednikom. Ali naj Avstrija zopet prepozno vstane?
Volilcem mesta Radovljice!
V torek bo zopet dan volitve, pri kateri boste odločili, komu boste izročili skrb Vašega mesta v roke. Mislimo, da ste že na jasnem. Pri občinskih volitvah sto že pokazali, da ste na strani Slovenske Ljudske Stranke in da ima Vaše mesto svojo bodočnost samo pod njeno zaščito in njenim vodstvom.
Leta in leta je imela liberalna stranka mestno upravo v rokah, imela je dosti časa, da ustvari mestu dobre gospodarske pogoje in naprave, da povzdigne gospodarsko stanje, a storila ni ničesar. Kar ima Radovljica gospodarskih naprav, vse so sad dela in truda S. L. S.
Radovljičani imamo zares lep vodovod. Kdo je sprožil in začel to napravo? Somišljeniki S. L. S. še za časa župana dr. Vilfana. Kdo je izvršil to koristno napravo? S. L. S. v sedanjem deželnem odboru.
Mesto ima Mestno hranilnico, ki je velika dobrota za naše mesto. Kdo ji je nasprotoval? Liberalna stranka, ki se je bala konkurence za svojo obstoječo posojilnico. Ustanovitev Mestne hranilnice je delo naše stranke.
Ali vzemimo mestni kolodvor! Največja ovira za razvoj našega idiličnega, zdravega in prikupnega mesta je neprikladnost in nepriličnost sedanjega kolodvora. Ves gospodarski in tujski promet, za katerega ima mesto naravnost krasne pogoje, ne more nikamor naprej ravno vsled nesrečne lege tega kolodvora.
Liberalci niso za odpravo te ovirfe in razširjenje sedanjega kolodvora popolnoma ničesar storili, med tem ko se je S. L. S. za to zadevo z vso silo zavzela in jo upa tudi v kratkem času v veliko korist mestne občine srečno in uspešno rešiti.
Radovljičani, kaj ste sploh imeh od svojih dosedanjih liberalnih deželnih poslancev? Ali je ena stvar, katero vam je liberalna stranka priborila? Liberalni poslanci kranjskih mest nimajo niti toliko smisla, da bi med svoje volilce prišli in se dali poučiti o koristih svojih volilcev. In če niso do sedaj za Vas ničesar storili, ko so imeli vso moč v svojih rokah, bodo od sedaj naprej, ko so vse izgubili, še veliko manj. Liberalna stranka je suho drevo, ki ni za druzega kakor da se v peč vrže in zgori 1
Edino njihovo delo, ki ga zares izvršujejo z obžalovanja vredno vnemo, je širjenje političnega sovraštva med ljudstvom in psovanje tistih, ki zares delajo.
Kjer je na krmilu S. L. S., tam se začenja nova doba in novo življenje. Vsa kranjska dežela se je že otresla liberalnega jarma in lenobe te stranke, upamo, da se je bodo tudi kranjska mesta. '
S. L. S. je stranka vseh slojev in vseh stanov in ne izključuje nikogar od svojega dela. Vsi so deležni njenega dela in njenih sadov, razen onih, ki njeno delo podirajo s sovraštvom in zaničevanjem.
Trgovci in obrtniki, kaj imate od liberalne politike? Ali ni šele S. L. S. zanesla čisto novo gibanje med Vas? Obrtniški tečaji, knjigovodski tečaji, strokovni tečaji, električne naprave,
Pripeljal sem se do zadnje postaje !n izstopil. Še nekoliko peš, pa sem v društveni dvorani. Občinstvo je že čakalo, nasproti mi je pritekel društveni predsednik domači gospod kaplan Mezinec, pozdravil prav prijazno, potem me je pa predstavil vladnemu zastopniku. ki je stal za njegovim hrbtom.
Vladni zastopnik, c. kr. komisar Kune pl. Kukurudz, je imel svetle gumbe, zmerno prištucane brke in ve-lcresen političen obraz, kakor se spodobi, kadar se gre za tako važno politično zadevo.
»Me veseli.« začel je gospod komisar počasi in resno ter nekoliko skozi nos, »me veseli, da se bo predavalo med ljudstvom o Albaniji. To je sedaj jako važno, ker albansko vprašanje jc za nas življenske važnosti. Zlasti bi opozoril, da ne izpustite Dibre, kajti Dibra spada na vsak način k Albaniji.«
Meni je postalo toplo, kajti o Dibri sem vedel bore malo. Vendar sem se ojunačil in vprašal gospoda vladnega zastopnika:
»Jako rad. Saj to je moja patrio-tična dolžnost. Toda, kje pa pruvzaprav leži Dibra?«
Zdaj je pa gospod vladni zastopnik prišel v zadrego. To se mu je poznalo na brkah, ki so se lahno naježile.
»Pravzaprav tega tudi jaz ne vem,« e odvrnil, »toda r.a vsak način spada Dibra k Albaniji, ker je tako pisal ,Fremdenblatt\«
»Seveda, seveda,« pritrdil sem, —
Medtem me je pa že gospod kaplan prijel za roko in peljal proti mizici.
»Pa glej, da boš govoril poljudno,« mi je rekel. »Ako boš zašel predaleč ali začel preveč učeno, bom pa jaz za-kašljal. Po tem se ravnaj.«
»Ze dobro, že prav,« ponavljal sem sam pri sebi, »poljudno in patriotično o Dibri in Albaniji« — medtem sem pa že stal pri mizici in pričel:
»Cenjeni zborovalci! Živimo v vele-važni dobi, kakor je že ni bilo dolgo. Zdaj se odločujejo velika, svetovna vprašanja. Gre se pred vsem za to, če naj bo Dibra albanska ali nc?«
Gospod kaplan za mojim hrbtom zakašlja, jaz se v zadregi ozrem proti njemu.
»Razloži jim, kaj je to: Dibra in Albanija,« mi zašepeče. Jaz zbiram v svojih možganih vse svoje vednosti o Albaniji, potem pa nadaljujem:
»O Albaniji doslej gotovo še niste veliko slišali. Ako bi se peljali iz Reke doli do konca Dalmacije in potem še dalje mimo Črnegore, pripeljali bi se slednjič do albanskega obrežja. Ali ako bi sc peljali odtod v Belgrad, iz Bel-grada v Skopljc, iz Skoplja pa šli peš ali zajahali konja daleč, daleč vedno proti zahodu, prišli bi tudi v Albanijo.«
Zdaj je pa vladni zastopnik pričel kašljati in jaz sem se takoj spomnil, da sem po nepotrebnem omenil Srbijo in črnogoro. Pričel me je oblivati pot. Grozen je tako položaj med dvema ognjema. Enkrat kašlja kaplan, ker sem premalo poljuden, potem spet komisar.
ker pozabim na patriotizem. V tako težkih razmerah nisem predaval še nikdar.
Čez nekoliko časa sem pričel nadalje:
»Gospodje diplomati so sklenili, da mora Albanija postati samostojna država . . .« (Kaplan zakašlja in zašepeče: »Razloži, kdo so diplomatje.) . . . Diplomatje, dragi moji, to so taki možje, ki pišejo note. Toda :nc not za petje, ampak note, po katerih naj bi se svet sukal. Diplomat napiše za vsako stvar noto. Ako diplomat kihne, mu drugi diplomat nc reče: Bog pomagaj!, ampak v imenu svoje države napiše noto. Ako hoče kdo postati diplomat, mora najprej biti od žlahte. Po starih tetah so vsi diplomati bratrani med sabo... (Tu je začel kašljati gospod komisar.) . . . Albanija mora torej postati samostojna država. Zlasti mora tudi mesto Dibra spadati k Albaniji. V Dibri je bil za škofa sveti Klemen, eden izmed prvih učenev slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. Ko so Nemci pregnali učence naših apostolov iz Moravske in Panonije. zbežali so na Bulgarsko ter se naselili po Makedoniji in Albaniji, kjer so pričeli razvijati slovansko bogoslužje. Albamija je bila takrat večinoma slovanska dežela, sedanji Albanci so pa živeli kot razbojniki po gorah. Pozneje so pa s turško pomočjo Albanci začeli prihajati z gor in so polagoma izstrelili slovansko prebivalstvo. — V Skndru je bil začetek srbskega kraljestva, v Prizrenu je prebival slavni srb-
ski junak Kraljevič Marko, okrog ohridskega in prespijskega jezera so glavno delovali učenci sv. Cirila in Me-, toda . . . (vladni komisar spet zakaš^ lja) . . . toda zdaj morajo ti kraji postati albanski, ker so tako sklenili gospodje diplomati . . . (Kaplan zakašlja: »Razloži, zakaj se mora ustanoviti Albanija.«) . . . Vidite, Albanija nam bo v veliko korist. Albanec ima namreč zlasti dve lastnosti: On ne mara plačevati nobenih davkov in ne mara imeti nad sabo nobene sodnije. Albanija bo pa potrebovala mnogo denarja, kajti Albanec stori vse samo za denar. Mi bomo torej imeli veliko priliko, da bomo v Albaniji nalagali naše kapitale. (Vladni zastopnik kima.) Saj vam je znano, da vlada sedaj po celcm svetu denarna kriza. To prihaja pa odtod, ker ljudje ne vedo, kam več z denarjem. Ko bo ustanovljena Albanija, bo pa to vprašanje rešeno. V Albaniji bomo ustanavljali šole, gimnazije, celo univerzo v albanskem jeziku. Gospod Dobernik ne bo imel nič proti temu, ako se ustanove tam šole za koroške Sloence in celo slovensko univerzo bc» mogoče ustanoviti v Dibri. Slovenski uradniki in sodniki, katerim nemški narodni svet ne da polja in kruha v domovini, bodo lahko razvijali svojo delovanje med Albanci. Obratno bodo pa tudi Albanci od nas jemali tovarniške izdelke in druge potrebščine, ako bodo take reči dobivali zastonj . . . (Vladni zastopnik kima.) Pa še eno veliko korist bomo imeli od Albanije. Ker
nove ceste, pospeševalni urad z a kranjsko obrt, bogate podporo, ki jih daje deželni odbor za obrtniški stan, ali ni vse to delo S. L. S.? Liberalci so imeli za Vas samo prazne besede in fraze! In uradniški stan? Kaj je storila liberalna stranka za uradnike, ki so ji do nedavnih časov bili naivemejša garda? Ali ni liberalni list »Dan« v Ljubljani zlil cele golide gnojnice ua radovljiške uradnike, jih psoval /, »Ba-raboni, Mižoni, Topoglavi, Ješprcni, Komedjami, Šaurami« in jih proglasil za največje pijance in vlačugarje, ne da bi vodstvo liberalne stranke proti temu najodločnojše protestiralo? Ali .jo. to hvaležnost liberalne stranke za njih zvestobo? Radi bi poznali uradnika, ki bi se toliko ponižal, da bi po-mandral svoj stanovski ponos in čast in nazadnje še kandidatu lib. stranke svoj glas oddal. To, kar je liberalna stranka z radovljiškim uradništvom storila, jc neodpustljivo. Kdor jc kava-lir, ve, kaj mu je odgovoriti na tako podlost.
V torek je dan odločitve in dan sodbe! Kdor ima. količkaj razsodnosti v glavi, bo znaJ voliti. Volilci gorenjskih mest, pomagajte, da se otresete more, ki Vas jc desetletja težila! Kdor se šc danes naslanja na liberalno stranko in išče pri nji opore, je — izgubljen !
Boj n SKier.
Pred 1'arabošem, 16. svečana.
V petek (na praznik Trnove krone Gospodove), dne 7. t. m. ob 5. uri zjutraj se je začel splošni naskok na ska-derske trdnjave. Od jezera sem je naskočil trdnjavo armadni zbor pod prestolonaslednikom Danilom, od vzhodne strani je zmagoslavno čez Bardanjol prodiral general Janko Vukotič, od juga so pritisnili Srbi, zlasti proti Brdici, a brez uspeha, pač pa z velikimi izgubami. Našemu takozvanemu primorskemu armadnemu zboru pod vojnim ministrom Martinovičem je pa dana naloga, napad na Taraboš.
Topovi grme, da se trese zemlja in trepeta, zrak, skozi katerega neprestano vrše in žvižgajo graaiate ter ga razsvetljujejo hipni plameni prasketajo-čih šrapnelov. Sv. maša, kratka molitev, pa alo na Taraboš! Turki nas sprejemajo s kanonskimi, dobro merjenimi pozdravi. A mi le vedno naprej, višje in višje! Po dva dnevnem strašnem boju so naši bataljoni zasedli prve. tara-boške trdnjave, obdane kroginkrog z jarki, nasipi in železnim plotom — seveda ne brez mnogih žrtev. Ali kako obdržati zavzeto postojanko proti sovražnikovemu ognju iz topov, ki strašno podirajo naše vrste?! In čakajo nas druge in tretie take — če ne še bolj utrjene — trdnjave in naposled pride trdnjava sama, pod zemljo, opremljena z najmodernejšim orožjem in z dobro skritimi branitelji. Mar bodo vsemu temu kos naše sile pri vsem svojem junaštvu, ki pa vse prebito malo pomaga proti pogubonosnim topovom?! — Zakopali smo se v zemljo ter se. skrili v barake iz dračja in slame. Ali svojega skrivališča ne smemo zapustiti in ne ognja zapaliti, podnevu šc do vode ne moremo. Takoj se usuje na nas toča granat in šrapnelov. In po tleh padajo ranjeni in mrtvi. Eu sam strel podere lahko 200 do 300 mož! Previdim jih na licu mesta in pokopavam. Pa kako so mi hvaležni naši dobri Črnogorci za
mojo poslednjo uslugo! Zgradili so mi »kuču« (hišo), najlepšo v celem taborišču — samo iz desk -- pa nastlali so mi jo s senom in slamo. Samo da si nisem dolgo privoščil te »palače«. Le tri noči sem v njej prespal. Sinoči je vojak, hoteč se nekoliko ogreti, zanetil v svoji baraki ogenj, pa se je vnela še hiša«. In ker je pihal močan veter, so stale, ko bi trenil, vse barake naših katoliških čet v plamenu. In nikomur ni v glavo padlo, da bi gasil. Kakor mnogim drugim, je tudi meni dosti zgorelo. Niti najpotrebnejših reči nisem >otel plamenu. Zvlekli so me od mojega gorečega »hotela«, ker so patrone, naložene po drugih barakah, začele pokati in streljati. »Bogu hvala za vse!« Lahko bi nas bila doletela, še večja nesreča. Uprav pred par dnevi so bili znosili ročne bombe iz barak v nekoliko stran izkopane jame. Sicer bi bili vsi mrtvi — raztrgani na kosce po svojem orožju. -- Ker ni dovoljeno delati novih barak, izročeni smo na milost in nemilost hudi zimi iu mrazu. Zlasti ledeni »sever« (burja) gre kar skozi kosti. Preden se začne daniti, je najhujše. A ogenj, Bog ne daj, da bi zapalili. Kako dolgo bomo to zdržali? — Po nekoliko dneh je splošni boj prenehal. Le manjše praske se vrše med stražami in zdajpazdaj zagrmi top. Ali to je le tišina pred novo nevihto. Tudi Srbi se čutijo preslabe proti Brdici, zato čakajo na ojačenje in težke kanone. Kakor hitro se ojačijo, se prične naskok nemara še z večjim bojnim' viharjem. — Kaže pa tako, da utegne pasti Skader prej kakor Taraboš (namreč dva: »veliki« in »mali«.) Ali koliko nas ostane živih in pojde v Skader, ve sam Bog. Pa. saj "je nad nami On, naš dobri Oče! Vse njemu zaupajmo! Pa molite za nas! Z Bogom!	O. Ivan.
inrllsRe novice.
i K akciji za reformne gimnazije
bi morala idrijska občina takoj pristopiti, ako hoče svojemu realčnemu zavodu podaljšati življenje. Prvotna misel jo tako bila najprvo nižja gimnazija, potem realna gimnazija, in ko se je reklo, da take srednje šole ne bodo odobrili, so se izrekli za realko. Teda j je realka nastala kot nekaj, kar niso želeli, prisiljeni so bili nekako to sprejeti. Zato se prav priljubila nikoli ni. Vse stranke sicer teže po zavodu, ki ima srednješolsko obliko, a najmanj pristašev ima šc realka.. Nekaj časa je vlekla fraza: »No, nobenega farja ne bo iz tega. poslopja, pa smo klerikalce enkrat, dobro potegnili,« a. ravno s tem so si največ škodovali. Koliko dijakov bi rado pridno študiralo, ko bi imeli potem zagotovljeno prihodnjost. Duhovnikov primanjkuje, torej po dovršenih študijah se dobi Uvkoj služba, in v semenišču hi zmagal rudar one stroške za sina bogoslovca. To hi so res potrudili stariši in gledali, da so dijak res uči, in siri bi imel vsaj en ideal pred seboj, za katerega bi sc trudil. A sedaj, kaj hoče tudi po dovršeni realki? Naj bi tudi zmagali stariši stroške za univerzo, kaj čaka potem? Rad bi dobil službo, oglasi se pri državi in ti ga. potolažijo: Ne boj se, prideš pod naše krilo, zapisali smo, si ravno 60. Kadar jih pred tabo 59 vsprejmemo, prideš ti na vrsto. To se je zgodilo Idrijčanu v zadnjem času, ki je prav dobro univerzo zvršil. To sc takoj zve pri nas. Ni čudo, da potem pri učenju
ni tiste vneme in jih pade nad 10 odstotkov, če tudi se še skozi prste pogleda. Pri realni gimnaziji je tudi veliko bolj odprto polje, si izvoliti stroko, ?;a katero dijak čuti veselje in meni, cla jo za to najbolj vsposobljen. Pri realki so pa tako tesna vrata za prestop k raznim predmetom! Zato bi svetovali. naj se kar na jesen že reformira realka, je za Idrijo veliko bolj potreba kakor za druga mesta. V Ljubljani imajo že tako realko in tri gimnazijo, Kranj tako ni daleč od centralo in Dolenjska. ima dve gimnazije, le Notranjska edino srednjo šolo. našo realko. Nekdaj je bilo iz Idrije in okolice toliko duhovnikov, ki so ne samo ina Kranjskem, temveč tudi na. Goriškem in v Istriji službovali. Zopet se tako lahko povrnejo oni časi. ko bo marsikateri rudarski ali kmečki sin lahko prišel do kruha in stanu, v katerem bode za slovenski narod uspešno deloval. Ali bodo 1e vrstico našle poslušna ušesa?
ZdravnlšKl vesinik.
Nova operacija slepiča.
Operacija vnetega slepiča je lahka, ako ni komplikacij in zaraslin. Največ težav in skrbi povzročajo kirurgom za-rasline. Vsled akutnega ali kroničnega vnetja slepiča se v nekaterih slučajih debelo in drobno črevo, pečica in slepič tako zrasejo v nerazmotno klop-ko, da nastane pravi pravcati kirur-gični gordijski vozel, v katerem ni mogoče razločiti posameznih delov in najti povzročitelja — ominozni slepič.
Najboljšim kirurgom so povzročile te zarasline nepremagljivo težave in vsak si je pomagal po svoje pri tej atipični operaciji. Nekateri so si olajšali operacijo na jako enostaven način z izjavo, da v tem težkem sluča ju slepiča sploh ni in so kratkomalo po brezuspešni operaciji zašili trebuh. Tako je še pred nedavnim napisal neki amerikanski kirurg članek »Absenoe of appendix«. Drugi so z velikim trudom izrezali cel zamot čreves, kar ni bilo potrebno in je spravilo bolnika v nepotrebno nevarnost. Tisti, ki so sicer našli slepič, a ga niso mogli vsled zaraslin izločiti in izrezali, so na samo na pristopnem mestu prerezali in ga sicer pustili v trebuhu.
Tako metodo je publieiral v najuglednejši reviji »JZentralblatt • fur Chirurgie«, ki objavlja samo originalne prispevke, decembra meseca 1912 ruski kirurg Kofmann (Odesa) pod naslovom »Uber die Ausschaltung des Wurmfortsatzes«. Oh tej priliki se je vnela v reviji debata in različni kirurgi so podali po lastni izkušnji nasvete za te težke slučaje, vnetega slepiča. V to debato je posegel tudi primarij naše deželne bolnice, gospod dr. Franc Der-ganc, ki je enkrat, za vselej zavrnil Kof-mannovo metodo kot neznanstveno in v imenu kirurgov izjavil, cla o Kofman-novi metodi odslej v kirurgiji ne more biti več govora. Primarij in kirurg dr. Derganc jo istočasno objavil svojo originalno metodo, ki omogoči in olajša operacijo slepiča, v tako težkih, kompliciranih slučajih.
To originalno metodo, katero imenuje primarij clr. Derganc »Appendek-tomia subserosa«, je izumitelj publieiral že lani v jubilejni številki »Lijcč-ničkega Vijesnika« (skupna znanstvena revija hrvatskih in slovenskih zdravnikov) prigodom 501etnice »Dru-
štva zdravnikov na Kranjskem«. Metoda obstoji ob kratkem v tem, da se na vznožju ali na koncu slepiča prereže tista tenka kožica (potrobušnica), ki pokriva zunanjo površino v saga drobovja. Potem se potegne slepič iz zaraslin kakor prst iz rokavice.
Omenjeni članek »Appendektomia subserosa« je izšel v zadnji številki »Zentralhla.lt fur Chirurgie« dne 22. februarja 1913, kar pomeni posebno odlikovanje in priznanje znanstveni usposobljenosti naše moderno deželne bolnice. v kateri delujejo taki zdravniki. Obenem omenjamo, da je to prvi originalni kirurgični članek, ki jo izšel iz-pod peresa slovenskega kirurga v nemški znanstveni reviji.
izpred \mmrn parnega Miti,
Dva mlada, a nevarna roparja.
Anton Zormaji, 21 let stari delavec iz Hruševja in France Piše k, 20 let star, iz Št. Vida pri Vipavi, sta na zelo slabem glasu. Prvi je bil že štirikrat radi tatvine, kaznovan in je zadnjo kazen prestal koncem meseca septembi'a m. 1., njegov tovariš Pišek pa 8. oktobra m. 1., nakar sta se podala v Trst, kjer sta se tudi seznanila in združila za skupna hudodelna početja.
Našemljena roparja vlomila ponoči v
stanovanje posestnice v Kočah .
V noči na 26. oktobra 1912 se je izvršil v Kočah blizu Prcstraneka na Krasu drzen rop, katerega sta se udeležila dva storilca. S krampom in rov-nico sta odprla vežna vrata in prišla v spalnico posestnice Ane Bole. Na glavi sta imela športne čepice, večji je imel na sebi rujavkasto, manjši črnka-sto obleko. Večji je imel obraz z belo ruto zavezan, manjši si je pa svoj obraz počrnil. Večji je držal v eni roki svetilko, s katero ji jc posvetil v obraz, dočini je v clrugi roki držal revolver. nastavljen proti ležeči Ani Bole. Z osornim, tihim glasom ji je ta ropar rekel: »Ali denar, ali pa glavo.« Bole je imela še toliko poguma, da je pričela trditi, da nima denarja, nakar ji je večji ropar zagrozil: »Baba, denar daj, če ne boš mrtva, saj si prodala kravo in zelje, daj denar, če no bo smrt.« Res je Ana Bole na sejmu v Postojni prodala kravo, v domači vasi pa nekaj zelja. Vsa presti-ašena jima je izročila okoli 8 kron. katere je imela v žepu. S tem pa roparja nista bila zadovoljna, premetala sta vso. po robi ter sta iz nekega robca vzela, čez 28 kron iu dva brivska noža. Zahtevala sta še ključe, prebrskala sla nato omaro in skrinjo ter premetala vso posteljo, pregledala sta tudi vse stranske podobe, in kuhinjsko posodo, a našla nista več nogo 3fl vinarjev. Brez ozira na Ano Bole, ki je bila od strahu vsa iz sebe. sta stresla ves oropani denar na mizo in si ga med seboj razdelila. Ana Bole pri konfrontaciji spozna v osebi Antona Zormana, ki ji je svetil v obraz in ji pretil z revolverjem, kajti, na sebi ima še danes tisto rujavo obleko, katero je nosil ob času napada. Pristavi še, naj ji roparja vsaj toliko denarja pustita, da bode imela zjutraj za sladkor.
Drugi roparski napad.
Malo pozneje sta pa oba roparja prišla v bližino hiše Jožefa Zele v Kočah. Ravno je bila ura %2. zjutraj, ko stopita nenadoma v spalnico užitkarja Franceta Boštjančiča. Večji ropar mu j je z električno lučjo posvetil v obraz,
loči Italijo od Albanije samo ozek pas morja, od Avstrije jc pa silno oddaljena, bo prišla seveda v kratkem času pod italijanski vpliv. Italijanski izseljenci, ki zdaj silijo v avstrijsko Pri-morje, se bodo odslej obračali proti Albaniji, Primorje bo postalo slovansko. Iz hvaležnosti bodo morda celo Italijani sprejeli od nas vse one laške poštenjakoviče, s katerimi so sc v zadnjih časih pečale, sodnije, na primer puljske lahone.
Tako sem govoril semtertje, se neprestano zvijal in potil, a stvar mi ni šla nič kaj od rok. Enkrat je kašljal kaplan, drugič komisar, slednjič so pa začeli kašljati še ljudje po dvorani. Sprevidel sem, da je nemogoče ustreči vsem gospodom in govoriti o Albaniji poljudno in patriotično obenem.
Ko sem končal, je pristopil k meni vladni zastopnik in rekel:
»Tandem est, laudanda voluntas.« (Vendar je treba pohvaliti voljo.)
»Seveda,« sem odvrnil, »volja je dobra, oprostite torej, ako morda, kak izraz ni bil na mestu.«
»Nič ne do,« je odvrnil, »kaj takega »e lahko pripeti celo diplomatom.«
Kaplan mi je pa rekel: »Govoril si dobro, samo razumeli te ljudje niso.«
»Ne morem pomagati,« sevn odvrnil, »ako se ljudje tako malo razumejo na Albanijo.«
»Nič ne de,« jo pripomnil zopet komisar, »saj jc tudi diplomati ne razumejo.«
X X X
S poznim večernim vlakom sem se vrnil v Ljubljano. Ulice .ho bilo prazno, iz gostiln ne bilo navadnega kričanja. »Denarna kriza«, rekel je nek sopotnik pomenljivo.
Iz stransko ulice je pa. prišlo nekaj ljudi, vsi z velikimi kuhinjskimi nož-mi v rokah in so peli albansko himno:
»Es lebe Grofialbanien! So schreie, ich rat' es, ein jeder. Sonst ziohen wir ihm die Hosen stramm und gerben ihm das Leder.«
»Kako je bilo s predavanjem?« me je vprašal gospod Štefe, ki se je nahajal v množici.
»Slabo.« odvrnem, »težko je predavati o stvari, katere ljudje ne razumejo.«
»Pri nas je bilo pa izvrstno. Ustanovili smo društvo in pekli janca.«
Na voglu ulice sla stala dva policaja in spoštljivo salutirala, ko sta zagledala naše albanske nože.
jot
f
Pogovor 7. gespnd raunatel Ivan Hri-barjam.
»No, viš, Pepc, zdej sm pa spet, tle! Zdej se uva lohka pa še naprej pume-nila,« začeu je gespud ravnate] Ivan Hribar, ke se je čez ene par monut spet vrnu h men nazaj. »Ti s reku. do se u gespud dohtar Taučar snlamejnsk usedu, če u puskusu Iblančanem še en ve-či vodavod napela! in na urat ubest. O, Pepe, tu gespud dohtar Taučar dobr ve, zatu še za mislt ni, de b sc soušu u taka špekulacija , , .«
»No, pol je pa dobr. Vina, ke je za moj ukus še use glih mal bulš ket voda, pa mende tud na misl pu Iblan nape-lavat, tu se ni za bat. Iz vinam b jh znou pusekat, tu žc, ampak toga na u na redu, če prou ve, de b bla iz ta ne-gava upelava nhna voda in slava fuč.«
»O, vem, vem! Ampak, puvej Pepe. kua je za čluvešk žeulejne še bi pu-trebn, kokr voda?«
»Za utroke mlek, za babnee kufe, za nas mužakarje pa —«
»Vin, s ton rečt, ke ne, Pepe? Al jest te nism prašu, kua ma ker rajS. ampak kua je še hI za žeulejne putrebn kokor voda?«
»Tu noj pa raj kar uni puveja, ke sc bi na žeulejne zastopja, kokr jest in ke znaja Idi clu za žeulejne zavarvat!«
»No, dobr; um pa jest puvedu. Viš, Pope, zrak je za žeulejne bi putrebn. kokr vodn —«
»Ribam žo ne -«
»Jur; kdu pa zdej ud žvali guva-ri?! .Test praum: /.u čluvešk žeulejne je bi zrak. kokr pa voda putrebn.«
»Uni morja tu že vedet.«
»Viš, Pepe, če h zraka na biu, b mi na inogl dihat in če na dihama. na morma žiut. Pa še u drugmo uzir je zrak neubhodn putrebn. Zrak teši use. stvari h zeml. Če b zraka aa blu. b um
da jc temu kar vid vzelo, nato je pa starca zagrabil za obraz in ga tiščal za usta, da ni mogel upiti. Boštjančič jc imel še toliko poguma, da je izbil roparju luč iz roke, nakar je zakričal. Prihitela je na pomoč Jožefa Zele, nakar sta jo roparja odkurila. Pri begu sta pred hišo izgubila revolver. Takoj se je po okolici raznesel ljudski glas, da se je med roparji gotovo nahajal Anton Zorman. kateri je blizu Koč doma ter ima v tej vasi sestro omoženo. Ko sta bila roparja predstavljena Bo-štjančiču. če sta morebiti ta dva storilca, je ta takoj odgovoril, da sta ta dva prava. Omeniti je še, da sta Zorman in Pišek nosila, ko sta bila na Gorenjskem blizu postaje Otoče dne 3. novembra 1912 od orožnikov aretirana, ravno tisto obleko, kakoršno sta nosila pri roparskih napadih. Dne 25. oktobra m. i. sta pa obdolženca prišla na postajo Prestranek — prav blizu Koč. Ko sta šla mimo železniškega uslužbenca Janeza Šabca, je Zorman skrival svoj obraz z ruto. Šabec je pa v Francetu Pišku z vso gotovostjo spoznal kot manjšega obeh moških, ki sta prišla mimo njega. Obdolženca z vso odločnostjo tajita, da bi bila onadva dozdevna človeka.
Roparjevo pismo.
Orožnikom se je posrečilo dobiti v roko tudi pismo Antona Zormana, ki ga je dva dni po ropu pisal svoji teti, češ, da se mu zdi, da ga zasledujejo orožniki in policija radi omenjenega ropa.
Roparja vlomila tudi v logaško cerkev
in v Poljanškovo klet v Logatcu.
Na večer dne 28. oktobra m. 1. je v vlaku, ki vozi zvečer iz Trsta ter pride okoli polnoči v Ljubljano, videl Jožef Premrov, posestnik iz Predjame, Antona Zormana in še nekaj drugih mladih fantov, ki so vstopili na Opčini in se peljali do postojnske postaje, kjer je Premrov izstopil, medtem ko so se ti še naprej vozili. Ko so se mimo Pre-stranka vozili, je Zorman skozi okno vlaka Pišku z roko pokazal proti Kočam in pripomnil: »Vidiš tam-le.« Iz istega vlaka je pa na logaški postaji izstopilo troje moških. Kakor izpove več prič, sta bila dva oblečena kakor Pišek in Zorman. V Spod. Logatcu se je pa ravno omenjeno noč izvršila, oziroma poizkusila tatvina v župni cerkvi ter pri Milanu Poljanšku. V cerkev so prišli tatovi skozi okno pri zakristiji. Pobrali so dva keliha s patenami v vrednosti 600 K, kovinast vrč pri krstnem kamnu in srebrno krono pri Jezusovi podobi. Ravno tako so vlomili v cerkvene pušice, tudi v tabernakelj so skušali vlomiti, a se jim ni posrečilo. Tisto noč so se pa tatovi tudi vtihotapili v klet Milana Poljanška ter tu pobrali nekaj jestvin. nato so tatovi poizkušali vlomiti v Poljanškovo trgovino. K sreči se je Poljanšek prebudil in tatove odpodil. Ta je Zormana in Pi-šeka prav dobro videl, ko je posvetil z električno svetilko.
Vlom v šmarji pri Grosupljem.
V noči na 31. oktobra m. 1. sta roparja vlomila še z nekim tretjim nepoznanim moškim v Pengovo trgovino
iz zemle dol pucepal, kedr b se zemla zasukala in letel b sam Buh ve kam —«.
»Oho, gespud raunatel! Vin tud h zeml teši in pa šnops, če se ga edn naleze. Pa še bi, ket zrak.«
»Pepe, Pepe! Ti sc iz ush reči norca delaš in vnder sa tu hedu resne reči, Pepe!«
»No, no, sej se na delam norca; jest le tku puvem, kokr je res: če se vina al pa šnopsa edn nabere, ga tku h zeml teši, de še ustat na more; kar se pa zraka am tiče, pa vnder ni tku hedu. Dokler nas sam zrak h zeml teši, se vnder še use glih lohka giblema, liodma, skačema; če nas dubi pa enkat vin al pa šnops pud soja kumanda, sma pa fuč, čist fuč. Scer pa, pu pravic rečen, jest jh na zastopm! Kun pa ma voda, zrak, gespud dohtar Taučar in pa uni tle za upraut,? Zrak vnder na more, pa če mu tud sam gespud dohtar Taučar pumaga, nhna vodavodna slava tku h zeml prtisilt, de b ja steru in puškodvu al pa clu čist uniču.«
»Le tih bod, Pepe; tud tu uš hmal sprevidu, de je zmožn zrak iz pumučjo gespud dohtar Taučarja, moja slavta du frementa pukopat.«
»Tu m pa nc gre u glava. Zraka mama ja zaclost žc ud nekdi in vnder nhna slava ni zavle nega prou nč za-temnela. Kua u zrak u tem uzirc preke vod, preke nhnm vodavod? Nej u zraka še tulk, kedr me žeja, stopm h vodavod, se napijem frišne vode in useli so bvaležn spounem na tistga dubrotnka, ke nam je pumagu du teh dubrot, in tu sa uni! A ne?«
»Tu je lepu ud tebe. Al t! s poudar-
v Šmarji pri Grosupljem, a so bili pre-podeni. Pri Zormanu so se našle tudi vozne karte od Grosuplje do Šmarja. Zorman je tudi takrat nosil kolesarsko čepico z znakom na glavi.
Vlomi na Bledu.
Oba obdolženca in njuni tretji neznani tovariš so prišli dne 31. oktobra m. 1. ob 5. uri popoldne z vlakom na postajo Otoče na Gorenjskem. Obiskali so Ušajevo gostilno na Brezjah ter jo drugi dan zjutraj mahnili proti Bledu. Zvečer so večerjali v Vestrovi gostilni v Zagoricah. Tisto popoldne jih je pa opazila priča Katarina Poljane na Gorici, kako so ogledovali Vršnikovo trgovino. V noči na 2. novembra so pa vlomili pri Petru Rusu na Bledu in mu pobrali razne obleke v vrednosti okoli 116 kron, pri Jožefu Lenčetu na Bledu so izmaknili devet ključev, pri Apolo-niji Luckman več steklenic vina; pri Amaliji Stare šest ključev, več steklenic vina itd., pri trgovcu Martinu Vrin-šeku tri krone gotovine. V tedaj izpraznjenih vilah niso dosti dobili, to jih je jezilo, zato so v Lukmanovi vili iz hudobije razrezali ruto in usnjato torbo. Zjutraj ob 7. uri sta obdolženca ter tretji tovariš prišli v Ferjanovo gostilno v Ribnem, od tod so šli popoldne v Lancevo, zvečer sta bila pa roparja že v Debeljakovi gostilni v Spodnjem Otoku.
Vlom na Brezjah. — Zasledovanje roparjev.
V noči na 3. novembra so pa ti ro-kovnjači hoteli vlomiti v trgovino. Andreja Pogačnika na Brezjah, kjer jih je patruljujoči orožnik prepodil. Te tri hudodelce jc orožništvo s pomočjo kmetov zasledovalo ter Zormana in Pi-šeka drugi dan ujelo. Zorman in Pišek sta bila prijeta, medtem ko se je tretjemu posrečilo pobegniti. Obdolženca sta se pa tudi na Primorskem in Kranjskem brez dela okoli potikala. Obdolženca vse trdovratno tajita, četudi so vse njune hudobije docela po pričah dokazane.
Porotniki so stavljena vprašanja glede ropa, vloma, tatvine in potepu-štva soglasno potrdili in sodišče je obsodilo Zormana na deset let težke ječe, Franca Piska pa na pet let težke ječe.
Iz irakijskega bojišča.
Zima in sneg. — Zemljanke in šotori. — Neprestana navdušenost pred Odri-nom. — Stara Troja in novi Grki.
Prof. Anton Bezenšek.
Sofija, 26. februarja.
Pri Čataldži je vse mirno; na Gali-polskem polotoku se tudi nič posebnega ne godi. Neposredni vzrok temu je visoki sneg, ki pokriva hrib in plan. Ta prirodni pojav je v teh krajih velika redkost. Huda zima tukaj je tudi redkost; a takšne, kakor je letošnja, še starejši ljudje ne pomnijo. Za turške vojake, kateri so prišli iz toplega podnebja, kakor so Arabci in Zeleci, je ta zima cel poraz. Oni so bolj lahko oblečeni, kakor je pač primerno za vroče podnebje. Bulgari še v svoji topli zimski obleki komaj vzdrže. a Arab-
ju, de mama zraka žc ud nekdi zadost. Hvala Bugu, res je, de ga mama zdej zadost; če ga uma mel pa tud u prhod-nast, tu je pa druh uprašajne.«
»Mende ja--«
»Le tih bod! A s brau zadnč u našeh časnkeh ud seje ubčinskega sveta iblanskega. A s brau, de sa sklenil, de nam uja trg Tabor tam dol pr svetmo Petre zazidal?«
»Sevede sm brau! Jest berem use, pa če je še taka na.umnast.«
»No viš; in jest sm biu tist ke sm se soje čase tulk gnou in muju, de b preskrbou Iblančanem poleg dobre frišne vode tud dost frišnga zraka. Jest sm tisti, ke sm predlagu, de nej trg Tabor ustane trg in nej se zasadi iz dreu-jam in rožcam in nej se ga nekar na zazida in ubčinsk svetnki sa bli tist, ke sa mojmo predloge enaglasn pr-trdil.«
»Tu je res! Usa čast nm!«
»Lej, zdej, ke mene ni več na ro-tuže, sa pa naenkat sklenil, de se more ta trg zazidat--«
»Tu je pa čudn; sej sa vncler u ub-činskem zastop še skori glih tist svetnki, kokr sa bli tekat, ke sa bli še uni žepan.«
»Maš prou. Leberaln ubčinsk svetnki sa skori še glih tist; neki je res noveh, al tu se na splača, de b u misu jemau. Viš, in tu me buli, tu me žal.«
»Ja, je žc tku, de nekter pukimaja ud kere plati sapa pritegne, Tekat, ke sa bli uni žepan, sa leberaln ubčinsk svetnki tku glasval, kokr sa tli uni, zdej glasujeja pa tku, kokr pugerva gespud dohtar Taučar. Tle ni nč za pu-
ci in Zobeci padajo vsled mraza kakor muhe.
To je novi bič za turško vojsko. Poprej so jo decimirale epidemične bolezni, sedaj pu zima in mraz.
Turški vojaki imajo šotore, krog katerih sc pa občuti burja prav tako, kakor da bi bili na prostem. Bulgarski vojaki pa imajo svoje »zemljanke«, v katerih sicer ni kaj udobno, ker so tesne, a je znatno topleje kakor nad zemljo. V taki zemljanki posedajo ali po-legajo vojaki okoli ognja, tesno drug ob drugega, tako da se ne more nobeden prav stegniti. A trpi se ta neudob-nost. pri veselem razgovoru in plapo-lečem ognju. Turki jim celo zavidajo njihove zemljanke.
Med bulgarskimi vojaki vlada vedno dobra volja in navdušenost, medtem ko so Turki nevoljni, duševno pobiti in nestrpljivi.
V zgodovini vojn so redki primeri takšne navdušenosti, potrpežljivosti in junaštva, kakor ga pokažejo bulgarski vojaki v sedanji vojni.
Na samem bojnem polju se more vsakdo prepričati, da je duh bulgar-skega vojaka še vedno tako boder in vzvišen, kakor je bil početkom vojne, i A še več, sedaj plamti bulgarski vojak vsled vroče želje, napasti vekovnega sovražnika iznova ter ga popolnoma pobiti, da se ne bo Več gnetil po raznih kotih Evrope.
Vojaki, oblegajoči Odrin, se povprašujejo med seboj: »Zakaj nam ne dovolijo, da bi se bili? Mi smo vsi pripravljeni umreti, da prevzamemo Odrin. Ta mora biti naš! Na ta ali drug način moramo mi korakati v mesto..«
Istina je, da so vsi vojaki pripravljeni žrtvovati se, čim velja izvršiti kakšno nevarno podjetje, pri katerem je smrt skoraj neizogibna. Čim vpraša častnik svoje moštvo: »Kdo izmed vas si upa to ali to izvršiti?« tedaj precej vsi vstanejo in odgovore soglasno: »Jaz, jaz, jaz bom odšel!« Dogajalo se je celo, da so nekateri vojaki s solzami v očeh rekli: »Zakaj mene ne pošljete, kaj jaz nisem dostojen umreti za domovino?«
Z druge strani je pa tudi znano, cla vlada ista sveta navdušenost za uspeh bulgarskega orožja tudi med ljudstvom po mestih in po deželi.
Čestokrat pišejo stariši svojim sinovom navduševalna pisma, misleči, da jim je po štirimesečnem obleganju že zoprno še dalje čakati pred močnimi stenami Odrina.
Neki vrli oče piše svojemu sinu: »Držite se hrabro! Ko pride čas, pa udarite! . . . Ali prevzamete Odrin ali pa skončajte vojno!«
Lepo se glasi pismo nekega duhovnika, kateri piše fantom iz svoje župnije:
»Ako je potrebno, pridem tudi jaz k Vam, pa Vas bom s križem v roki vodil preko odrinskih trdnjav . . .«
Nekateri častniki so dobili pisma od svojih soprog s to vsebino: »Ali prevzemite Odrin ali se pa živi ne vrnite več! . . .«
To so prave Špartanke, ki tako pogumno govore. Take dogodbe nas spominjajo nesmrtnih junakov, katere opeva Homer v svojih poezijah.
magat; zraka nam pa le na uja mogl prepuvedat, de ga ne smemo dihat. Če nam trg Tabor zazidaj a, mam uja že res uzeli neki zraka, al iz ta soja na-redba s gutou gespud dohtar Taučar na u prdobu slave in časti, še mn pa, de b iz tem nhna slava prpravu u nč.«
»Iz tem ne; al le pučak, uš vidu, kua še iz tega use vn pride. — Lej, ta nar preh u delu gespud dohtar Taučar na tu, de nam u pučas zazidu use trge in sprehajališa u Iblan. Ke u tu dusegu, tekat nam u pa pušten zraka mankal. Lej, trgi sa pluča usacga mesta, kedr trgu na bo, tud pluč na bo in če pluč na bo, pa dihat na uma mogl in tekal uma šele prou zapupadl, kua je zrak in kuku sma ga putrebn. Tekat uma prusil za zrak. — Lc pusluši! Tekat u pa gespud dohtar Taučar šou in napelu gor iz Pulanske duline, iz ne-gauga duma, dol čez Škofja Loka in naprej u Iblana prau pristn gurejnsk zrak V.i Iblančani uja pupadal iz hva-ležnast za ta dubrota pred nega u prah in ga slavil in častil ket ta nar večga dubrotnka in moja slava in čast in še hvaležnast za vodavod pu vrh u fuč, use u fuč. Zrak je res bi putrebn, ket voda, tu-je res, al tekat, ke uja mel Iblančani napelan zrak, na u nubedn več mislu na tu, kdu jm je zrak uzeu, ampak sam kdu jm ga je spet dau. In na ta viža, lej Pepe, u gespud dohtar Taučar dusegu rekord nad mojem vo-davodam! A me zastopeš?«
»Tu je pa ena velika zvitast, druzga na more rečt. na tu
Boltatu Pepe iz Kudelugn.
A takih dogodb je v sedanji vojni mnogo, rekel bi, še več kot v trojanski vojni, in pa resnične so. Zanimivo je vsekako tudi to dejstvo, da so se grške vojske utaborile te dni prav na onem mestu, kjer je stala nekdanja Troja.
Prišel bode kmalu dan, ko bodo tudi Turki mogli reči: Fuimus Troes!
Nov slovenski lisi.
Pred nami leži 2. številka »Slovenskega Sadjarja«, ki ga urejuje deželni sadjarski učitelj g. M. Humek. Kako potreben je bil tak list, dokazuje dejstvo, da je bilo prvo številko treba ponatisniti, ker se je oglasilo toliko število naročnikov. Kratek pregled lista nam pokaže, da list tudi zasluži, da ga berejo naši sadjerejci. Pričenja takoj z znano rano našega sadjarstva, da nimamo prav nič preštudirano, katere vrste sadja naj se pri nas gojijo. Zato bo list obdelal vsako sadno vrsto, ki pride pri nas v poštev, v dveh številkah. V eni jo bo opisal iu stavil vprašanja na sadjerejce široiri naše domovine, kake izkušnje imajo s tem sadom; v drugi številki bo poročal o teh izja-jah in izrekel končno sodbo o primernosti dotične vrste za naše kraje. Tako bomo prišli do pravega, gospodarskega sadnega izbora za naše kraje. Ko bi nam list ne podal ničesar drugega, zasluži že iz tega razloga podpiranje sa-djerejcev. Dalje obdelava list gnojenje sadnemu drevju, sadne zajedalce, sadne razstave, cene, odgovarja na stavljena vprašanja, daje navodila za sa-djerejčeva dela v posameznih mesecih in prinaša množico drobnih vesti, ki se tičejo praktičnega sadjarstva.
Ker je sadjarstvo pri nas še močno zanemarjena panoga kmetijstva, ki bi lahko donašala posestnikom neprimerno večje dohodke kot jih donaša sedaj, naročitev lista toplo priporočamo. List izhaja mesečno in prinaša v vsaki drugi številki tudi lepo barvano prilogo, ki predstavlja ono sadno vrsto, o kateri razpravlja dotična številka. Celoletna naročnina znaša 3 K, posamezna številka 30 vin., s prilogo 40 vin. Naroča se pri g. M. Humek, deželnem sadjarskem učitelju, Ljubljana, Linhartova ulica št. 12.
lezikovni spor v Bosni.
V Bosni je došlo srečno do krize glede jezikovnega vprašanja. Sicer je nekako paradoksno, kako je mogoče v deželi, ki je vendar v državnopravnem oziru čisto samostojna, od avstrijske in ogrske vlade popolnoma neodvisna in vrhutega glede narodnosti do 99 odstotkov hrvatsko-srbska, govoriti o jezikovnem »vprašanju«, ko je vendar raba hrvatsko - srbskega jezika v vseh panogah uprave, tudi pri železnicah, edino na mestu. Bosanski sabor je, stoječ na tem stališču, zahteval od deželne vlade, da se narodni jezik uzakoni kot notranji uradni jezik za vse urade, zavode in železnice v Bosni in Hercegovini ter da se prizna saboru izključna kompetenca, odločevati v jezikovnih vprašanjih. Toda Dunaj in Pešta sta drugačnih misli in se iz strategi-ških, prometnotehniških in državi o-pravnih ozirov trdovratno branita ugoditi zahtevi celotnega sabora Bosne, da se vpelje hrvaščina kot notranji jezik tudi na železnicah.
Ker tozadevna pogajanja saborskih poslancev s šefom deželne vlade, skupnim finančnim ministrom Bilinskim niso uspela, se je napotila deputacija poslancev na Dunaj, da poroča mero-dajnim faktorjem in prosi posredovanja pri sarajevski vladi v korist uvedbe hrvatsko-srbskega jezika v vse urade in oblasti. Toda na Dunaju so stavili bosanskim poslancem take zahteve, da jih ti niso mogli sprejeti. Konferenca delegatov je sklenila, da se več ne spušča v nadaljna pogajanja in odpovedala poset pri ministru Bilinskem. Saborski predsednik dr. Nikola Man-dič je ta enoglasni sklep sporočil vladi.
Stališče sarajevske valde napram saboru je naravnost intransigentno ter se zbog vedno novih zahtev, ki jih stav-lja Bilinski, čedalje bolj ostri. Doznava se, da je Bilinski zahteval poleg nemščine kot uradnega jezika na železnicah, še sledeče: Da se prizna vladi pravica, določati učni jezik iz proračuna subvencioniram šolam ter ga se jezikovna vprašanja rešavajo odredbenim potom na predlog vlade. Vlada hoče torej jezikovno vprašanje popolnoma izključiti iz kompetence sabora, ki seveda na to ne more pristati. Ker na nova pogajanja z vlado ni misliti, preostaja samo alternativa: ali pad Bilinskega, ali razpust sabora. Ni izključeno, da se sploh ustava suspendira in vlada na-redbenim potom. Tako naša država iz »državnopravnih«, »prometnih« in »strategiških« ozirov, ki pa le prikri-
vajo germanizacijo, izziva komplikacije in krizo v svoji najmlajši deželi, ki se jo takoj osrečuje z nemštvom. Ali res ni druge sile, ki bi držala habsburško monarhijo skup, kot nemški, ozir. madjarski uradni jezik? Slepota'
Balkanska vojska.
Na bojišču nič novega. Carigrad, "28. februarja. Oficielno poročilo pravi: Ker je zemlja popolnoma namočena in so reke prestopile bregove, se pred Čataldžo in Bnlairom ni zgodilo nič v vojaškem pogledu važnega.
Turčija in balkanske zveza se v Peterburgu pogajata. Belgrad, 28. februarja. »Politika« izve od dobroin-formirane strani, da se vrše v Peterburgu med ondotnim bulgarskim poslanikom Bobčevom in dvema pred desetimi dnevi v Peterburg došlima turškima delegatoma mirovna pogajanja, ki stoje pred zaključkom. Turški delegati so predlagali: Turčija prepusti Bulgariji Odrin in Lozengrad, sicer pa naj meja teče od Črnega morja preko Trnova, Bunar-His-s a r j a, Liileburgasa in odtod v ravni črti proti E n o s u (kakor se vidi, je Turčija že veliko popustila — Op. ured.), tako da strandški plato in de-kirda^ško gorovje ostaneta iz strategič-nih ozirov pri Turčiji. — Belgrad, 28. februarja. Zasebno poročilo trdi, da je balkanska zveza glede bistvenih mirovnih pogojev s Turčijo že sporazum-ljena. V zadnjih dneh so se vršila tajna pogajanja med Turčijo in balkansko zvezo ter med Turčijo in velesilami, ki so imela ugoden rezultat. Čeprav pogajanja še niso dovršena, informirani krogi priznavajo, da je mir blizu. — London, 28. februarja. Misija Hak-i paše se je zavlekla in turški pooblaščenec mora sedaj čakati v Londonu, ne da bi mogel ukreniti kaj pozitivnega. Haki-paša se je bil neoficielno informiral pri državnem tajniku Edwar-du Greyu, na kakšni podlagi bi utegnile velesile zopet prevzeti posredovanje med Turčijo in balkansko zvezo. Dobil je odgovor, da je za velesile samo njih lastna nota primerna podlaga. — Nato je Haki-paša poročal v Carigrad in čakal nove inštrukcije. Teh pa ni dobil, ker je bil veliki vezir takrat v Galipoliju. — London, 28. februarja. »Times« poročajo iz Sofije: Veliki vezir Je obiskal ruskega poslanika v Cari-gradu zaradi mirovnega pogajanja z zavezniki in je naglašal, da bi bila Turčija pripravljena opustiti tudi Odrin, če se določi za novo mejo črta Injada-Enos. Ruski poslanik je takoj sporočil ta predlog v Sofijo, kjer ga je tukajšnji ruski poslanik naznanil bulgarski vladi. Ta pa baje vztraja na mejni črti Midija-Rodosto.
Demobillzacija ruske armade in odpoklicanje avstrijskih rezervistov. Pariz, 28. februarja. Demobilizacija ruske armade se izvrši 19. marca, to j? na dan jubileja Romanov. Gotovo je, da bode tudi Avstrija istodobno demobilizirala. Sicer pa Rusija že zdaj odpušča nekatere letnike. — London, 28. februarja. »Daily Mail« poroča iz diplomatičnih krogov, da se prekličejo vojaške priprave ob ruski meji že danes. Sočasno se prekličejo tudi v Avstriji vojaški ukrepi, ki so bili naperjeni proti Rusiji. Diplomacija je vsled avstrijsko-rnskega sporazuma zelo optimistična in misli, da se sklene v krat-kem tudi na Balkanu mir.
Pred Odrinom. C a r i g r a d , 28. februarja. Sovražnik je 27. t. m. Odrin od vzhodne strani slabo obstreljeval. — Carigrad, 28. februarja. Med tujimi kolonijami je najmočnejša avstro-ogrska, ki šteje do dvajset obitelji in okrog sto oseb. Razun tega jc pod avstrijsko zaščito šc 91 drugih obitelji s 400 osebami. Nemška kolonija šteje okrog 30 oseb, večinoma inženirjev in trgovev, fraucoska pa 40 do 50 oseb, največ duhovnih, pa učiteljev in učiteljic. Italijanska kolonija, stoječa tudi pod avstrijsko zaščito, je izza italijan-sko-turške vojne zelo slabotna. Naposled je v Odrinu še kakšnih dvajset Rusov in pet Angležev.
Energična akcija pred Skadrom. — Rusija proti nadaljnjemu obleganju. Belgrad, 28. februarja. Energična akcija pred Skadrom je res sklenjena. Po privatnih vesteh jc baje že več polkov odpotovalo preko Mitrovice v Skader. Grčija namerava albansko obal do Drača blokirati v sporazumu s srbsko vojno upravo, da. se srbski vojaški transporti za Skader zavarjejo. — Peterburg, 28. februarja. »Birževija Vjedomosti« pišejo: Ker je Rusija načelo privolila, da postane Skader albanski, in ker Avstrija ne ugovarja, da se prepusti Srbiji Prizreu, Peč in Djakova, je zdaj povsem nepotrebno, da bi Črnogorci naskakovali Skader.
Marš Džavid paše na Bltolj. C a -
r i g r a d , 28. februarja. Uradno poročajo, da nadaljuje Džavid paša svoj uspešni pohod proti Bitolju. V okolici Bitolja pričakujejo v«Hko bitko. Nekateri oddelki zapadne armado so zasedli Lerin.
Bulgarija ne rabi srbske pomoči? Belgrad, 28. februarja. »Stampa« poroča, da je general Paprikov izjavil, da Bulgarska sedaj ne potrebuje srbske pomoči za obleganje Odrina. Paprikov misli, da pade trdnjava, še preden se prično mirovna pogajanja.
Konferenca poslanikov. Dunaj, 28. februarja. Poslaniška konferenca pod predsedstvom državnega tajnika Nicolsona se je pečala z bulgarsko-ru-raunskim sporom in odrinskim vprašanjem, z albanskim pa ne ter se termin za prihodnjo konferenco še ni določil.
Vprašanje srbskega pristanišča.
Belgrad, 28. februarja. Ker je poslaniška konferenca prepustila Srbiji, naj si ona nevtralno trgovinsko pristanišča na albanski obali sama izbere, bo Pašič na podlagi že izdelanih prospektov v kratkem v konferenci v Londonu predložil tozadevne srbske želje.
Srbska deputacija k caru. Belgrad, 28. februarja. Deputacije, ki odide k caru v Peterburg, se razuu me-tropolita Dmitrija udeležujejo tudi rektor univerze Veselinovič in proto-diakou Ljubislav. Deputacija se iz Pe-terburga poda v Moskvo, da se udeleži slavnosti Romanovov.
Albanski kongres v Trstu. Trst, 28. februarja. »S 1 o v e n c u« se privatno poroča, da se bo albanski kongres vršil v restavraciji Dreher in bo trajal tri dni, vsak dan od 10. dopoldne do 2. popoldne. Žurnalistika h kongresu nima vstopa, temveč bo poseben odbor vsak dan dil listom komunike na razpolago. Razpravljalo se bo v albanskem jeziku. — Trst, 28. februarja. Do danes je dospelo na kongres okoli 500 delegatov. Kongres bo zahteval tudi priklopljenje bitoljskega in skopelj-skega vilajeta in makedonskih Kucov-vlahov k Albaniji, zahtevalo se bo tudi, da se Albanija ne nevtralizira, marveč postane popolnoma neodvisno kraljestvo z angleškim ali francoskim princem. (To je-dokaz za to, da Albanci nc plešejo popolnoma po avstrijski in laški piščalki. — Op. ured.) Princ Ghika je dospel v Trst, toda kongres se r vprašanjem pretendentstva sploh noče -pečati. Albanci bodo sir Greyu poslali spomenico. Baje posebno mohamedan-ski Albanci zahtevajo neodvisno v za-padnem duhu upravljano deželo.
Revolucija v Albaniji? D r a č, 28. februarja. Tu nastanjene srbske čete naglo grade obkope na grebenih, ker se je bati albanske akcije proti srbski okupaciji. — Carigrad, 28. februarja. Iz Trsta v Albanijo odposlani bivši peški mutesarif Tajar je baje Djavid paši pri Presbi izročil veliko vsoto denarja, da organizira albansko vstajo proti Srbom.
Mladoturške intrige. Carigrad, 28. februarja. Mladoturški komite skuša potom patriarha Grčiji odstopiti Janino, Grčija pa naj bi zato dala. Turčiji na razpolago transportno brodovje, da bi privedla na bojišče proti Bul-garom anatolske čete.
Zarota proti mladoturkom. P e -t e r b u r g , 28. februarja. »Golos Moskvi« poroča iz Carigrada, da so tam odkrili zaroto proti mladoturkom, kateri je Šerif paša na čelu. Zarotniki hočejo odstaviti sultana in posaditi na njegovo mesto princa. Sabah Edina.
Darilo cara Črnogori. Peterburg, 28. februarja. Ruski poslanik v Cetinju A. A. Giers je črnogorski vladi kot dar cara dal na razpolago 375.000 pudov žita in 1,809.000 pudov moke za armado.
Kucovlaška deputacija. B u k a -
r e š t, 28. februarja. Nacionalistiški poslanec Jorga je v zbornici intcrpeli-ral, zakaj je minister za uk in bogo-častje dvema vseučiliškima profesorjema dovolil, da se udeležita kucovla-ške deputacije po Evropi. Jorga obža-žuje posebno, da se je ta deputacija oglasila pri Lukacsu v trenutku, ko so se razbila pogajanja ogrske rumunske stranke z ogrsko vlado.
Dva spiona ustreljena. Belgrad, 28. februarja. Včeraj zjutraj je bil tu ustreljen ogleduh, bivši državni uradnik Svetozar Gavrilovič. Pred smrtjo je dejal: »Igral sem va banque, to je zdaj dobiček.« — Peterburg, 28. februarja. Šukri paši je dal v Odrinu v bulgarski armadi službujočega ruske-ga aviatika poročnika Nikola Kostimi, ki je nedavno moral v Odrinu s svojim aeroplanom pristati, kot oglcduha ustreliti.
GOSPODARSKE VESTI.
Šivnostenska banka. V seji upravnega sveta Živnostenske banke v Pragi, ki se je vršila dne 27. svečana t. 1., je bila predložena bilanca za leto 1912, katera i zkazuje, vštevši prenos dobička iz leta 1911. in po odbitku režije ter davkov. 8,219.987 K 93 vin. čistega dobička proti 7,495.365 K prejšnjega leta. Na občnem zboru, ki je določen na dan 16. marca t. 1. se bode predlagalo po statuarični dotaciji rezervnih zakladov v višini 423.972 K 05 vin. (proti 383.474 K 30 v. prejšnjega leta) razdeliti 7*2% dividendo, kakor lansko leto, odpisati nadalje po odbitku statuaričnih tanti-jev upravnega sveta in remuneracij članom predstojništev podružnic ter revizijskemu odboru, znesek 450.000 K na računu tekom leta nastalih izgub, pri-deliti 350.000 K glasom § 76.. I, C. bančnih pravil specialnemu rezervnemu zakladu, ostanek po 560.862 K 91 vin. (proti 594.486 K 17 vin. prejšnjega leta) ap prenesti na novi račun.
Tržle novice.
t Liberalna ljubezen do obrtnika in malega posestnika. Ko so bile zadnje občinske volitve za trg, tedaj je po novi volilni reformi prvič dobil Tržič po dolgih stoletjih slovensko lice. Da je bil ta uspeh mogoč, pripisovati je v prvi vrsti našim vrlim obrtnikom in malim davkoplačevalcem. V tistem času so bili njih glasovi, s katerimi so tudi liberalci dobili nekaj občinskih mandatov, kaj dobri. Sedaj pa, ko je prvič omogočeno tem obrtnikom in malim davkoplačevalcem izvrševati tudi volilno pravico za deželni zbor v mestni kuriji, so šli liberalci in iz volilnega imenika hoteli vreči nad 30 opravičenih volilcev, ki slučajno pripadajo S. L. S. Seveda so dobili dolg nos, ker je c. kr. okrajno glavarstvo in deželna vlada odbila ugovor liberalcev notarja Marinčka in njegovih tovarišev. Ti vo-lilci bodo torej volili 4. t. m. in gotovo ne tistega, ki jih je hotel pripraviti ob volilno pravico. Naš kandidat je: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani.
t Liberalni volilni sbod. Liberalci in socialni demokrat-je v bratskem objemu. Liberalni kandidat notar M. Marinček je imel volilni shod 26. februarja. Udeležencev je bilo krog 40, med temi mladi Sokoli, katerim za enkrat volilna pravica še ni bila prisojena in vseh pet so-cialnodemokraških volilcev. Tako bodo zopet skupaj šli liberalci in sociji in oboji pokazali, kako »pašejo« skupaj, kadar gre za boj proti katoliški stranki. Liberalni kandidat je svoje poročilo — bral, kar ga, gotovo posebno priporoča. Poročal je tudi državni poslanec dr. Ravnihar. Tržiške ognjegas-ce bo gotovo zanimalo, da se je na shodu zabavljalo proti deželnemu odboru, ker je dal ognjegasnemu društvu podporo 400 K. Poveličevali so rajnega dr. Vilfana. Spričo tega bi spomnili samo na dejstvo, da. so bili redko sejani Tr-žičani, ki bi vedeli, da je bil njihov zastopnik v deželnem zboru dr. Vilfan. Kajti odkar je bil izvoljen, ga tržiški volilci niso videli na nobenem shodu, ki bi ga bil imel pri nas. O njegovih zaslugah za Tržič tudi molči naša zgodovina in bi jih ne našli, če tudi bi jih pri belem dnevu s svetilko iskali. Sicer smo bili pa mi ž njim čisto zadovoljni: dal >nam je vsaj mir. Prav tako upamo, da bomo zadovoljni s sedanjim liberalnim kandidatom Marinčkom; ne bojimo se, da bi nam delal kake sitnosti, to pa zato, ker ne bo izvoljen. Zavedni volilci namreč bodo volili kandidata S. L. S. dr. Vinko Gregoriča. Oni dobro vedo, da bode zanje mogel kaj storiti Je poslanec, ki pripada stranki večine v deželni zbornici; liberalni poslanec bi pa dosegel to, kar njegov prednik, namreč — nič.
t Čas volitve je v torek. 4. marca, od 10. do 11. ure dopoldne v občinski pisarni.
Jeseniške novice.
j Rekord! Nič manj kot dvajsetkrat je bil župnik Skubic preteklo soboto tiskan v »Slovenskem Narodu«. V tem obstoji vse delo naših prismuknjenih za ljudski blagor.
j »Nedolžna žriev«, ki se je zadnjo nedeljo uprizorila v Delavskem domu«, je tako izborno uspela, da se mora prihodnjo nedeljo ponoviti. Mnogo gostov ni dobilo več sedežev. Na lepo predstavo že sedaj opozarjamo. — Pri Jelenu« so imeli isti čas predstavo liberalci. Udeležba je bila jako pičla. Bil je v dvorani tak mraz, da so gledalci v pesti puhali. Nekateri so se šli sredi igre domov gret, Liberalstvo povsod zmrzuje!
MleleMee: OisristeMniSImralj
DRŽAVNI ZBOR.
Dunajski parlament ima zopet redno sejo prihodnji četrtek, dne 6. marca ob 3. popoldne. Na vrsto pridejo: branje vladne predloge o krošnjarstvu in o jzpremembi zakona o delavnem času in zapiranju v trgovinah. V prvi seji se bo stavila tudi interpelacija na domobranskega ministra zaradi odpusta rezervistov. Pri tej priliki se bo razvila velika, razprava o zunanjem položaju in o znani pisavi glasila zunanjega ministrstva »Fremdenblatta«.
POLJAKI IN RUSINI. Finančni načrt.
Na Dunaj je došel gališki deželni namestnik, da posreduje med Poljaki i\- Rusini glede omogočitve volilne reforme za gališki deželni zbor. Dr. Leo je pa sklical v torek odsek za volilno reformo v Lvovu in izjavlja, da upa, da se posreči sprava, v tem vprašanju. Če sc Poljaki in Rusini pobotajo, bo delo o novih davkih v finančnem odseku še ta teden končano in pride postava pred parlament že drugi teden.
SPREMEMBA VOLILNE PRAVICE NA OGRSKEM. — GENERALNI ŠTRAJK.
Ponedeljek zjutraj se prične v ogrskem državnem zboru l-azprava o iz-premembi volilne pravice. Ogrski mag-natje in baroni so zmašili tako volilno reformo, da bodo imeli tudi zanaprej šc ogrsko deželo v svojih rokah. Veli-kunsko število ogrskih državljanov ostane tudi naprej brez volilne pravice.
Proti tej volilni reformi nameravajo socialni demokratje v Budimpešti protestirati s tem, da uprizore v ponedeljek generalni štrajk in velikansko manifestacijo za splošno in enako volilno pravico. Delo bo počivalo od 48 do 72 ur. Manifestacije se utegne udeležiti do 100.000 delavcev. Vodstvo socialne demokracije izjavlja, da gre samo za. mirno, dostojno manifestacijo volje ogrskega ljudstva. Kljub temu je pripravila ogrska vlada 10.000 vojakov, 1000 žandarjev in 1000 policajev, da skrbe za to, da se ne bodo na ulicah vršili kaki izgredi.
Kaj bo storila manjšina v ogrskem parlamentu nasproti tej volilni izpre-membi, še. ni jasno. Nekateri poslanci so za to, naj se ta nova volilna -izpre-memba s silo prepreči, dokler splošna volilna pravica, ne uvede.
NEMČIJA POMNOŽI ARMADO ZA 118.0/?!) MOŽ. STROŠKOV ZA TO BO
1 TISOČ MILJONOV 3VTARK-
Časnikarski urad v parlamentu v Berolinu je izdal nekaj številk o novi vojaški predlogi. Mirovno stanje neuv ške armade, se poviša za 118.000 mol. Redni letni stroški se bodo povišali za 250 milijonov mark. Poleg leh rednih stroškov bo stala uresničitev te predloge še enkratni znesek 1 miiiarde. Samo tega še ne vedo, odkod naj ta denar vzamejo. In če se nazadnje tudi najdejo novi viri dohodkov, je vendai silno dvomljivo, če se bodo našle stranke, ki bi za te davke v parlamentu glasovale.
NE3IŠKA CESARICA NA ZGORNJEM AVSTRIJSKEM.
Danes popoldne ob 3. uri se pripelje v Gmunden na Zgornjem Avstrijskem nemška cesarica. Cesarja bo zastopal pri sprejemu nadvojvoda Franc Salvator in pa zgornjeavstrijski predsednik. S cesarico se pripelje tudi princ Ernest Avgust Braunschwiški in njegova nevesta, hči cesarice, princezinja Viktoria Luiza. Stanovali bodo v gradu nadvojvode Cumberlanda. V Gmundnu ostanejo do ponedeljka.
Dnevne novice.
+ Volitev deželnega poslanca za gorenjska mesta Kamnik, Radovljica, Tržič se vrši prihodnji torek. S. L. S. čaka mirno izida te volitve v zavesti, da se volilcem ne bo težko odločiti. S. L. S. hoče delati za lepa gorenjska mesta in je zato postavila za kandidata enega najboljših svojih mož, izkušenega moža, ki ima polno izvrstnih zvez, katere bo porabil v korist svojim volilcem. Nasprotni kandidat ob tem pri resnih volilcih, katerim je res mar napredek gorenjskih mest, ne more priti v poštev. Kdor pozna dr. Vinko Grego-riča, ve, kako je izredno delaven — vse njegovo dosedanje delo priča, da se bo res brigal za svoje volilce, da bo najboljši zagovornik njihovih interesov. Edino tak mož more kaj doseči, zato S. L. S. vsem volilcem najtopleje priporoča dr. Vinko Gregoriča! Gorenjska mesta potrebujejo dela zanje, ne pa zabavljanja liberalnega časopisja, ki se je doslej vedno pokazalo le kot — prazna slama. V torek, gospodje volilci gorenjskih mest, zahteva Vaš ponos in Vaša skrb za gorenjska mesta, da vsi zapišete na glasovnico: Dr. Vinko Gre-goric, prlmarij v Ljubljani.
+ Gg. uradnikom v mestih Kamnik, Radovljica, Tržič. (Iz krogov ljubljanskega uradništva.) S. L. S. je resna stranka, ki se ne lovi za frazami, ampak stremi vedno po resnem delu. Liberalna stranka je doslej imela za uradnike samo prazne obljube, lovila je samo njihove glasove, za hrbti se je pa iz njih norčevala. Pri vsakih volitvah smo navadno čuli nekaj slabih dr. Tavčarjevih dovtipov, ki naj bi zama-zali špranje v liberalni stranki in nas potolažili. Ves dosedanji razvoj kaže, da moramo iskati zveze s S. L. S., ki ima povsod zveze, ki nam lahko koristijo. Kaj ndm pa more dati liberalna stranka? In ali ni bila S. L. S. tista, ki je takoj, ko je dobila večino v deželnem dvorcu, dala deželnim uradnikom tako službeno pragmatiko, katere drž. uradniki še nimajo? Sedaj zastopniki Š. L. S. v Ljubljani najuspešneje sodelujejo pri sestavljanju pragmatiko. za uradništvo mestne hranilnice in mestnega uradništva in to v dobrobit, tega uradništva. Liberalna stranka je ti službeni pragmatiki hotela zavleči in bi ju tudi zavlekla, da niso zastopniki S. L. S. opetovano to delo najodločneje urgirali. In če pogledamo na krščansko socialni Dunaj? Dunajski mestni svet je ravnokar izdelal predlogo, po kateri se uvede za mestne uradnike in sluge časovno in razredno napredovanje. Po novih določbah bodo mestni uslužbenci (uradniki in sluge) napredovali v službi časovno in razredno ter se jim bo vštela o priliki vpokojenja v pokojnino naslednja službena stopnja. V veljavo stopi naknadno s 1. januarjem 1913. Reforme se nanašajo na 3114 uradnikov in 1088 slug. S tem dobijo dunajski mestni uslužbenci od krščansko - socialnega zastopstva vse to, na kar še čakajo državni uradniki. Tudi državnozborski poslanci S. L. S. niso nasprotniki upravičenim uradniškim zahtevam. Pravočasno so pa uvideli, kako stvar stoji, da vlada ni pri volji niti za las odjenjati pri službeni pragmatiki, zato so priporočali, da se sprejme to, kar vlada trenotno ponuja. Bili so mnenja, da je veliko bolje, če se to sprejme in čaka na ugoden političen položaj, da se doseže to, kar vlada pocl nobenim pogojem noče dati. Če bi sc takrat uradništvo postavilo na to stališče, bi imelo službeno pragmatiko brez iunktima že pred dvema letoma. (Glej predlog Prochaska.) Z »Narodovimi« in »Danovimi« hujskarijami in vihravostjo teh dveh listov nič ne pridobimo — oldcnimo se resne stranke: Slovenske Ljudske Stranke!
-J- Mirovno trobento zdaj najbolj glasno poje »Reichspost«. To je dobro znamenje, samo zelo pozno. Preje so rekli, da sta Skader, Ipek, Djakovo, Prizren, Mitrovica, Skoplje, Bitolj, Ohrid, Presba, Janina, Korica, Debar življenjski interes Avstrije, zdaj pa. ie ravno še Skader ostal naš življenjski interes. »Reichspost« bi morala, če bi bila dosledna, grofa Borehtolda pošteno prijeti, ker je izdal toliko drugih »življenjskih interesov« Avstrije. Kdor pa gre nazaj, ko se je tako daleč zaletel, zasluži sicer še vedno nekaj priznanja, ne vzbuja pa posebno imponu-jočega vtisa. »Reichspost«, ki je imela »Slovencu« toliko prigovarjati, je zdaj bistveno istega mnenja z nami, da namreč par albanskih mest, ni vrednih vojske. Cc se le nc bo »Reichspost« zopet preobrnila.
— Cigansko poročanje. >Slovenski Narod« piše v svoji 47. številki z dne 26. februarja pod naslovom: Zopet nova klerikalna žrtev učiteljstva, med drugim: »V Gaberniku pri Kostrivnici oa Štajerskem se je ustrelil dne 20. febru-
arja učitelj v Žetalah, Flor. Trafenik. Siromak je bil globoko v dolgeh in ga je baje zadnje dni posebno še »Ljudska posojilnica« v Ljubljani hudo stiskala.« — Informirali smo sc v zadevi ter poizvedeli, da je zadnja trditev docela zlagana, ker učitelj Flor. Trafenik ni dobil od tukajšnje »Ljudske posojilnice« nikdar nobenega posojila, vsled česar ga le-ta posojilnica sploh ni mogla nič stiskati in je torej čisto nedolžna na njegovi prežalostni smrti.
—	Blamaža novomeškega župana. Zdravstveno-okrožni zastop v Novem mestu je pri ustanovitvi proračuna za leto
1912.	sklenil, da se bo leta 1912. v svrho pokritja potrebščin zdravstvenega okrožja novomeškega v občini Šmihel-Stopiče pobirala 10 % doklada na direktne davke. Za druge občine novomeškega zdravstvenega okrožja, in torej tudi za novomeško občino, je bila sklenjena 9 % doklada. Na pritožbo davkoplačevalcev iz Kandije je deželni odbor razsodil, da odpravninski sklep v zakonu ni utemeljen in da morajo novomeška občina, oziroma nje davkoplačevalci plačati 10 % doklado, druge občine pa le 9 % doklado na direktne davke. Ta razsodba temelji na določilu § 9. zakona z dne 27. oktobra 1900, dež. zak. št. 27, po katerem je v tisti občini, v kateri mora zdravnik imeti svoj sedež, za njegovo plačo pobirati za en odstotek višjo doklado nego v drugih občinah. Razsodba deželnega odbora pa novomeškemu županu g. Karolu Rosmanu ni ugajala in je zato iz-posloval sklep novomeškega občinskega odbora, da je vložiti zoper razsodbo pritožbo na c. kr. upravno sodišče. Novomeški davkoplačevalci so se že veselili nad bistroumnostjo svojega župana, ki ve njih interese nasproti krutosti deželnega odbora tako energično zastopati; toda to veselje je bilo le kratko. C. kr. upravno sodišče se modrosti novomeškega župana ni hotelo ukloniti in je z razsodbo z dne 21. februarja 1913, št. 9805, razpršilo prezgodnje veselje Novomeščanov. Upravno sodišče niti toliko ni vpoštevalo pritožbe novomeškega županstva, da bi bilo razpisalo razpravo o njej, marveč jo je a limi-ne odklonilo, češ, da novomeška občina sploh ni upravičena do pritožbe zoper razsodbo deželnega odbora. Žal, da bistroumnost ni dosegla boljšega priznanja.
—	Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 4. marca
1913,	zadnji občni zbor v 37. tečaju.
—	Vodiki gozdni požar na Krasu.
Dne 25. februarja popoldne je izbruhnil v gozdu pri Ilirski Bistrici vsled neprevidnosti nekega moža, ki je kosil steljo, požar, kateri se jc vsled suše in silnega vetra z voliko naglico razširil. Pogorelo je okoli 150 hektarov gozda. — Isti dan so pogoreli v Ovijaku pri Št. Petru i hektari smrečnih nasadov. Kako je ogenj nastal, se nc ve. — Dne 26. februarja jc pogorelo 3 hektarov goda v občini Bač. Tudi pri Divači, Fam-ljah in Košani so bili veliki gozdni požari. Poleg tega je gorela trava po travnikih pri Knežaku, Javorju in Vipavi, kjer je nastala velika nevarnost, katero so komaj odstranili s pomočjo vipavskega vojaštva. Umestno bi bilo, da bi se izdale glede požiganja trave ob suši in vetru stroge odredbe.
—	Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo v nedeljo, dne 9. marca ob 10. uri dopoldne v magistralni dvorani v Ljubljani.
—	Kako se godi našim rezervistom
ob m?ji? »Novemu Času« poročajo iz Teodo pri Ivotoru: V našem taborišču ni nič kaj prijetno. Spimo v losenih barakah, ki so 16 m dolge. 4 m široke. V vsaki baraki nas je po 50 mož. Lahko si mislite kako življenje je notri v takem prostoru. Zvečer je velika, rabuka za postelje in plahte. Ta je moja — t,a ni moja — tu so uši, ali bom jaz tukaj spal, kjer so uši? Nastane navadno tak neznosen prah, kakor v skednju, ko mlatijo snetljiv ječmen. Ko zatrobi k počitku, začnejo se silno dolge ure za vse in dolgo časa mine predno zaspi vseh 50 mož. Eden kašlja, drugi kadi pipo, da. se kadi po vsi baraki, eden preklinja Srbe, Črnogorce in Turke, ki so krivi da moramo biti tukaj — drugi pa prav iskreno moli, da Bog ob-varje doma ženo in otropo. Še v sanjah se pogovarjajo s svojimi domačimi, ki so jih morali zapustiti. Še to naj vam povem. Ko vstanemo zjutraj, najdemo navadno vsi svoje čevlje oplju-vane, ker vsi smo prehlajeni in močno kašljanio in pljuvamo kar na sredo ba,-rake. O »dobrotah« naše menaže ni niti omeniti treba — kako slaba je. Posebno hudo pa nam je bilo v noči od 13. do 14. februarja. Burja je razsajala, tako da so je bilo bati, da prevrne našo barako. Naša je bila sicer tako močna, da je vzdržala in kljubovala burji — a sosednja baraka sc jc okrog 4. ure zjutraj prevrnila. Vsi preplašeni smo vstali n hodili okoli kakor neumni, vendar se ni nič. posebnega zgodilo. Okrog 10. ure prevrne vihar še eno barako, kjer
so ležali bolniki. Tako je žalostno tukaj, kjer čakamo, sami no vemo kaj.
—	Zaročil se je v Kranju trgovec Janko Sajovic, po domače Klubes, z go-spico Vero Šavnikovo, hčerko g. dr. Edv, Šavnika, c. kr. okraj, zdravnika v Kranju.
—	Vič-Glince. Vsled nastalih nepričakovanih ovir se je napovedana »Pasijon-ska predstava« preložila na prihodnjo nedeljo, to je 9. marca, ob 7. uri zvečer.
—	Gostilničar!) in davek na vžigalice. Dunajska zadruga gostilničarjev namerava tedaj, ko se vpelje davek na vžigalice, odrediti, da gostilničarji nič več ne postrežejo gostom z vžigalicami. Vsak gost bode moral sam skrbeti za vžigalice.
—	Vrhstavbne zgradbe na kolodvoru Kranjska gora. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu oddaja na postaji Kranjska gora na progi Trbiž—Ljubljana gradbena dela za napravo tovorne lope in lampisterije s prizidavo lope za les in oglje proti pavšalu. Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. so razvidni iz ene prihodnjih številk »Laibacher Zeitung«. Predmet zadevajoča pojasnila dajeta tudi oddelek III. c, kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice na Jesenicah.
—	Tatica hranilnične knjižice. Iz Sp. Šiške: Gdčni. Antoniji Brecelnik, po domače Šimnovi, je bila pred nekaj dnevi ukradena hranilniča knjižica, katero je imela spravljeno pri neki stranki. K tej je prišla na obisk neka Šiškarica, ki je iz omarnega predala izmaknila knjižico. Dne 25. februarja je šla z njo v hranilnico, kjer je hotela dvigniti 600 K. A ker jc bil denar vložen pod geslom, kar pa dotični osebi ni bilo znano, so v hranilnici knjižico pridržali. Ona pa je odšla s tem, da gre poiz-vedet za geslo, katerega pa še do danes ne ve, zato tudi denarja ni dobila. Ko so pogrešili knjižico, je šla gospodična v hranilnico, kjer so ji jo vrniti ter popisali osebo, ki je hotela dvidniti denar. Dotično Šiškarico gospodična dobro pozna in bo stvar tudi dalje naznanila.
—	Roda Roda ne pride v Zagreb.
Znani nemški pisatelj Roda Roda je hotel v Zagrebu praviti svoje neokusne nemške anekdote. Zagrebčani so se temu odločno uprli in Roda Roda ne pride v Zagreb. Zagrebčani so jasno povedali, da ne marajo sotrudnika »Sim-plicissimusa«, ki podlo napada Jugoslovane.
—	Krava ukradena je bila nekemu posetniku v Soteski pri Stari Loki. Krava je rdečkaste barve, ima velike roge in je vredna 270 K. Mesarji, pozor pred nakupom.
VELIK PORAZ SOCIALNIH DEMOKRATOV NA DUNAJU.
Dunajska socialna demokracija je doživela velik poraz, na katerega bo še dolgo mislila. Pri volitvah delegatov za okrajno bolniško blagajno je odpadlo od 52,882 oddanih glasov na protisocialnodemokratične kandidate 41.407, socialnodemokratična lista pa je dobila samo 11.475 glasov. V prvi volivni skupini (stavbinska obrt) so prodrli socialni demokrati z 6714 glasovi proti 5884, v ostalih skupinah so pa zmagali protisocialnodemokratični kandidati z 35.523 glasovi proti 4761. Na občnem zboru bedo imeli sedaj socialn idemokrati samo 20 deelgatov, njihovi nasprotniki pa 80. Za kandidatno listo delodajalcev, kateri imajo 50 delegatov, je bilo oddanih 3519 glasov.
Ljuiiiiiske novice.
VČERAJŠNJI POTRESNI SUNEK V LJUBLJANI.
O potresnem sunku, ki se je včeraj v Ljubljani .javil, smo interviewali seismografično postajo v Ljubljani in izvedeli sledeče eksaktne podatke, v kolikor so se že dognali:
Prvo tresenje se je pojavilo ob 4. uri 16 minut 9 sekund popoldne, tipični maksimum pa je tresenje doseglo ob 4. uri 16 minut 12 sekund.
Tresneje je bilo lokalno in je njegovo ognjišče iskati v b i i ž n j i o k o -lici L j u b 1 j a n e in sicer približno kakih 15 km daleč, (ne 3 km, kakor se je prvotno poročalo, takozvana tres-ljajska cona pa znaša okoli 30 km v premeru.
Izpacl igle na Luckmannovem aparatu (100 kg mase) znaša 117 mm.
Včerajšnji potresni sunek je bil najmočnejši ?>d leta 1908 (16. junija) sem; takrat, je znašalo dejansko zemeljsko tresneje 1 mm, včerajšnje pa 0-2 mm.
Včerajšnji sunek je posledica zemeljskega valovanja, povzročenega po potresu, ki se je pojavil 24. februarja v Lješu (Alessio) v Albaniji, isteaa dne v Messini, 27. februarja v milhllieim-skem okrožju na VVurlembcrškem, 28. februarja ob 6. uri 40 minut v Ino-mestn.
Primeroma velika intenziteta včerajšnjega tresenja se da razložiti vsled več kot enoletnega seizmičnega miru v Ljubljani in okolici, kajti leta 1912. ni bilo tu sploh nobenega lokalnega potresa, pač pa dva na Gorenjskem, izkustva na postaji v Ljubljani učo, da so lokalna tresenja tem intenzivnejša, čim del j je bilo preje mirno.
Izkustvo na ljubljanski postaji uči tudi, da se v ljubljanskem okolišu naj-intenzivnejši potresni sunki pojavijo sploh v mesecu februarju, menj v aprilu, juniju, septembru in decembru.
Zanimivo je, da je ljubljanska ra-dioteigerafična postaja o potresnem sunku obvestila na Rožniku improvizirano postajo (s poljsko antenno), kjer se potresni sunek na prostem ni čutil.
Dognalo se je, da so se v Ljubljani vsled sunka šipo tresle, porcelanski in stekleni predmeti ropotali in se čulo zamolklo grmenje.
Z dežele smo dobili o potresu na*, slednja poročila:
Potres smo čutili v Kranju v petek, 28. februarja ob 4. uri popoldne. Smer je bila. od severo-vzhoda. Sunek je bil precejšen, ker so se nekateri predmeti v sobi vidno majali, Šipe so šklepetale. V šoli se je ob sunku tresla roka otroku, ki je stal pred tablo. — V Trbojah pri Kranju so čutili potres tako močno, da so ljudje prihiteli iz hiš. Tudi iz sosednjih krajev prihajajo enaka poročila.
Komenda, dne 1. marca 1913. Včeraj popoldne ob 4. uri 11 minut čutili smo tu lahek, kakih 20 sekund trajajoči potres.
lj Predavanje v Rokodelskem domu,
Jutri, v nedeljo, dne 2. marca, ob pol 11. uri dopoldne bode v dvorani Rokodelskega doma predaval g. Ivan O g r i n, stavbeni mojster in svetnik trgovske in obrtne zbornice, o delavskem zavarovanju proti nezgodam. Ker mora vsak obrtnik biti o tem poučen in poznati tozadevne postave, jc pričakovati prav obilne udeležbe od strani gg. mojstrov in pomočnikov,
lj Krasno pasijonsko predstavo »Marija Magdalena« priredi šentjakobsko prosvetno društvo jutri, v nedeljo, v »Ljudskem domu«. Igra je krasna ter nalašč prirejena za slovenske odre in se kot taka prvič uprizori. Poleg Kristusa in Marije Magdalene nastopijo tudi svetopisemske osebe, kakor Marta, Šaloma, Veronika, hči Jairova i. dr. Med igro je opaziti zanimive šege Izraelcev pri pozdravih, pri obedih (triklinij, umivanje nog in maziljenje). Važen in efekten del igre je petje. Sedem pevskih točk je nalašč za to igro prirejenih. Predstava jc za posten čas kar najprimernejša. Začetek prav točno cb 7. uri,
lj šentpetersko okrožje Orla v Ljubljani vabi k predstavi, ki se vrši v nedeljo, dne 2. marca 1913 ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Spored: 1. Tamburanje. 2. Pet-je: a )Iv. pl. Zaje, »Rožica in slavec«, poje oktet okrožja; b) E. Adamič, »Kazen«, poje oktet okrožja; c) Vodopivec, »Lepi Jurij«. Šaljivi zbor, poje oktet okrožja; d) Ant. Nedved, »Pogled v nedolžno oko«. Tenor solo. 3. Govor. Predsednik Zveze Orlov dr. L. Pogačnik. 4. Predstava: »Za križ in svobodoClgra iz društvenega življenja v petih dejanjih. 5. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin.; stojišče 30 vin. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta 77. K obilni udeležbi vabi okrožni odbor.
lj »Napredno« delo za mestno arad* ništvo. Kakor čujeitto, hoče liberalna večina obč. sveta g. občinskega svetnika inž. Stembava sprejeti v službo mestnega stavbinskega urada. S tem bi dosedanjim uradnikom mestn. stavb, urada ne bilo preveč ustreženo.
lj Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto (nepar) prvič Rossinijev »Brivec seviljski«, blesteči vzor opere »Buffe«, ki si je osvojila izza svoje znamenite reprize pred malone sto leti vse večje odre. — V nedeljo popoldne burka »Robert in Bertram«; zvečer se ponovi »Brivec seviljski«. Začetek ob seclmi, konec ob pol deseti uri. Prihodnji teden se priredi g. Danilu v proslavo njegovo 351etnice delovanja na slovenskem odru častni večer. Vprizori so Italijana San Benellija trodejanka »Amore dei tre. re«, ki jo ie predelal iz izvirnika pesnik Alojzij Gradnik. Gosp. Danilo bo igral vlogo starega slepega langobardskega barona Arhibalda.
lj Albanski voditelji mimo Ljubljane. Včeraj so so mimo Ljubljane v Trst peljali albanski voditelji Paskval Mužan iz Skadra, Filip Matovič iz Prizrena. Jalaga Beriša iz Djakova in Ibraham aga Kabaši iz Prizrena. Izjavljali so, da bo albanski kongres v Trstu manifestacija za avtonomijo Albanije. Kongresa se udeleže tudi delegati albanskih kolonij iz Amerike in Egipta, vsa provizorična ulbanska vlai
in njihova sestričina. Starejša sestra si je zlomila roko in dobila težke notranje poškodbe, mlajša si je zlomila več reber, sestričina pa obe roki.
š Umrl je v Gradcu strojevodja južne železnice Franc P r e v a 1 n i k, star 71 let.
da in najodličnejši reprezentanti Alba-aije.
lj Šivalna šola S. K. S. Z. Ženski oddelek S. K. S. Z. in društva za delavke je priredil v torek, dne 25. t. m., v šivalni sobi zelo zanimivo predavanje. Predaval je g. Jernej Podbevšok. Govoril je o veliki vrednosti šivalne šole in ročnih del, ki so velikega pomena zlasti za mlada dekleta kakor tudi za žene, ki imajo res lepo priložnost naučiti se najrazličnejših ročnih del. Dekleta in ženo, poslužujte in udeležujte se v velikem številu' Gre se za vašo korist. Poučuje se v »Ljudskem domu« v šivanju redno vsak večer od 6. do 9. ure.
lj Prememba posesti. Trgovec s pohištvom, g. Lang, je prodal svojo hišo na Martinovi cesti trgovcu gosp. Mencingerju.
lj V »Slovenski Filharmoniji« jc zopet nekaka kriza, ki jo povzroča pomanjkanje denarja pri slovenskem gledališču.
lj Ljubljanski nemški Turnverein bo meseca julija slovesno praznoval svojo SOletnico. Tako bomo v Ljubljani letos imeli tiri velike slavnosti: vseso-kolsko slavnost, katoliški shod in 50-letnioo nemškega »Turnvereina«. Tujskemu prometu v Ljubljani se obetajo zlati dnevi.
lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca svečana je prišlo v Ljubljano 5407 tujcev, torej 432 več kakor prejšnji mesec in 712 več kakor lani meseca februarja. Nastanilo se je pa v hotelu: »Union« 1387, »Slon« 1131, »Lloyd« 389, »Cesar avstrijski« 204, »Ilirija« 193, »Malič« 192, »Južni kolodvor« 159, »Štrukelj« 98, »Tratnik« 58 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1596 tujcev.
lj Osebna vest. G. Milan D r a c h -sler, prokurist Ljubljanske kreditne banke, je imenovan za voditelja celovške podružnice imenovane banko in bo prihodnje dni nastopil svoje novo mesto. Odhod g. Drachslerja iz Ljubljano bo zlasti za »Slovensko Filharmonijo« težka izguba, ker jc bil kot upravitelj orkestra naravnost duša »Slovenske Filharmonije«.
lj Alarmiran je bil sinoči oddelek gasilnega in reševalnega društva, ker mu je bilo naznanjeno, da gori neka šupa na Ljubljanskem polju. Ni pa gorela šupa, pač pa se je kadilo v obližju dotične iz kupa žaganja in pepela, ki ga tja vozijo iz Globočnikove tovarne za žeblje.
lj Čuvaj v greznici utonil. 39 let stari strojni čuvaj pivovarne »Union« v Spodnji Šiški, Franc Manfredo, oče štirih otrok, je včeraj zvečer padel na dvorišču v odprto greznico polno gnoja. Ko so ga izvlekli, je bil že mrtev. Čuvaj je v greznici utonil.
lj Vlomi. Na Trnovskem pristanu je bilo vlomljeno v barako trgovca H. Richterja in sledeče pokradeno: 5 kg sladkorja v koščkih, 8 kg sladkorja v zavitkih, steklenica brinovca, steklenica »Floriana«, potem nekaj jajc, ci-tron, več rusov, zavitek »Ceresa« itd. O storilcih ni nobenega sledu. — Včeraj zvečer je nekdo odprl okno »Uni-onove« trafike in ukradel iz okna nekaj cigar.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Jebačin, sprevodnik južne železnice v p., 71 let. — Leopoldina Pečar, rejenka, 16 mesecev. — Ignacij Ocvirk, rejenec, pojdrugo leto. — Viktor Stergar, dc-lavkin sin, 3 tedne.
Koroške novice.
k Koniiskacija slovenskih katekizmov. Iz Pliberka se nam poroča: Vsakemu koroškemu Slovencu je znano, da Nemci in od njih plačani agtatorji kaj radi zatrjujejo, da hočejo s Slovenci živeti v miru in ljubezni. Da so to le prazne besede, ve tudi vsakdo. Njihova dejanja ne kažejo nasproti Slovencem ničesar drugega kakor zaničevanje in sovraštvo. En dokaz! Na tukajšnji šoli je naduto nemškonacionalno učitelj-stvo pobralo slovenskim otrokom slovenske katekizme. V tukajšnji šoli je bil pouk za našo slovenske otroke vedno s 1 o v e n s ki. To tudi zahtevamo vsi slovenski starši, ki moramo tudi vzdrževati šolo s krvavo prisluženimi denarji. Kolikor je nam neukim ljudem znano, je imela dosedaj cerkvena oblast pravico odločevati, v kakšnem jeziku naj se puučuje krščanski nauk. Ali ima sedaj nemškonacionalno učiteljstvo, ki je privandra-lo k nam s trebuhom za kruhom, vso pravico tudi že v cerkvi, v cerkvenih zadevah? Prepričani smo, da bo uare-dila red cerkvena oblast ter bo znala varovati svoje pravice in ugled. Deželni šolski svet pa prosimo, da naredi hujskajočemu delovanju nemško-naci-onalnega učiteljstva konec. Slovenci hočemo imeti pred hujskači enkrat mir!
k Prva boroveljska orožno-tovarniška družba Peter Wernig v Borovljah na Koroškem se bo udeležila letošnje »Adria-razstave« na Dunaju. Ker imamo Slovenci samo to vejo puškarske obrti v Borovljah, zalo upamo, da se bodo vsi zavedni Slovenci in zainteresovani krogi zanimali za to puškarno in njene izvrstne puškarske izdelke, ki so bili že večkrat odlikovani na svetovnih razstavah. Družba je slovensko podjetje na Koroškem ter že radi tega zasluži čimvečje pozornosti. Prosimo vse one kroge, ki bodo na Dunaju obiskali razstavo »Adria«, da ne prezro prve bo-roveljske slovenske orožno-tovarniške družbe ter njenih lepih, solidnih izdelkov, k Dopust radi bolezni je dobil ravnatelj višje realke v Celovcu, šolski svetnik Švendenwein. Nadomestuje ga profesor Ebenhoch.
k Društvo za varstvo živali na Koroškem je imelo svojo sejo, v kateri se je konstatiralo, da se je v Trgu (Feldkirchen) na Koroškem pripetilo 81 slučajev, v katerih je morala javna oblast kaznovati one brezsrčneže, ki so mučili ali po nečloveško trpinčili bodisi ptice ali drugo žival. Kazni so bile sledeče: 1 šesturni zapor, osemkrat 12urni zapor, 20krat 24urni zapor, dvakrat 36urni zapor in 29krat 48urni ali dvadnevni zapor, 8krat tridnevni zapor, šestkrat štiridnevni in petkrat petdnevni in po enkrat šestdnevni in osemdnevni zapor ali pa primerna denarna kazen. — No, to so pa res pravi »živalsko-kul-turni«, ti preljubeznivi koroški Nemci. Tudi to je znak nemške kulturne pobes-nelosti.
k Odlikovanje. Leše pri Prevaljah. Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je priznal dež. predsednik sledečim rudarjem na Lešah: Ignaciju Doberšek, Marku Hočnik, Karolu Iiuzar in Francu Oserban. Veliko dela, truda in skrbi — štirideset let v smrtni nevarnosti!
k Koroški Vsenemci na delu. Profesor Angerer je bil že zopet na delu. Zboroval je v Glodnici in vsi poslušalci so se po njegovem govoru vpisali za »Vsenemce«! Ali je to patriotično, gosp. deželni predsednik?
k Korošice — in ples. Iz celovške bolnišnice je ušla ponoči neka 17letna deklica bolnica — na ples ter plesala do ranega jutra. — To je koroški liberalizem — in »Gemiitlickkeit«!
k Podružnica »Siidmarke« se je ustanovila v Št. Juriju pri Strassburgu. Govoril je seveda zopet tujec — vandrovec Maske iz Gradca. — Ali so koroški Nemci res že tako degenerirani, da ne spravijo enega domačega koroškega govornika skupaj — ker jim morajo vedno »land-fremd« agitatorji pomagati!? Potem pa si še drznejo Slovencem očitati, da smo »Iandfremd«!
k V Borovljah se bo razširil kolodvor in postaja. Oddaja del se bo vršila potom javne ponudbe. Ponudbe naj se pošljejo do 30. marca 12. ure dopoldne na c. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku.
k Zblaznela je v Celovcu gostilni-čarka pri »Solncu«, Marjeta Jaklič. Prepeljali so jo v blaznico.
SlolersKe novice.
š Deželnega glavarja namestnik g. dr.
Fran J a n k o v i č v Kozjem je nenadoma obolel in je moral v posteljo. Radi tega odpade shod poslanca Pišeka in dr. Janko-viča v nedeljo, 2. marca, v Polju pri Podčetrtku.
š Naši shodi. Deželni poslanec Jakob Vrečko ima v nedeljo, 2. marca, po prvem opravilu shod v Žetalah pri Rogatcu. — Jugoslovanska Strokovna Zveza ima v nedeljo, 2. marca, shoda v Kamnici pri Mariboru po rani sv. maši, v Mariboru v Ciri-lovi tiskarni popoldne ob 4. Govorita Fr, Žebot in V. Zaje.
š »Narodni List«. V Celju se govori, da so starini dolg »Narodnega Lista« znižali na 6000 kron, katerega hočejo mladini s pomočjo »prostovoljnih« darov poplačati do 1. julija. Mnogo so baje pripomogli k rešitvi »Narodnega Lista«? hofrat Ploj, Jurtela, Središčani, Roblek — baron Moš-kon itd.
š Pri občinskih volitvah v Dobju
pri Planini je zmagala S. K. Z.
š Za župana v Zagorecu jc izvoljen g. Franc Erhatič. — Pri Šv. Barbari v Halozah jo županom izvoljen g. Anton Štumberger.
š O županski zadevi v Sl. Bistrici. Kakor smo poročali, župan Stiger ni odstopil. In zakaj ne? Sedaj so sc mu zopet vsi odborniki uklonili. Navzel se jo v toliki meri duha samooblasti, da mora vedno lo njegova veljati, če je komu prav ali ne. Zakaj imamo potem pravzaprav mestni občinski svet? Malokdaj mu kdo oporeka in tokratni raz-por med njim in šolskimi zastopniki jc bolj teoretičnega pomena. »Demisi-je« take vrste so pri nas n. pr. v Ptuju, Slov. Bistrici in v Celju na dnevnem redu. Sploh smo bili prepričani, da radi odstopa ni resno mislil, saj ima od svojega županovanja dobiček le sam
in nobeden drugi. Zato pa kaj takega nihče ne spusti, če ni primoran.
š Nemško jezikovno društvo v Mariboru je imelo nedavno svoj občni zbor. Na splošno začudenje so letos izostali napadi na Slovence, kakor druga leta. Na tem mestu hočemo govoriti o namenu društva. Prvi namen je, iztrebljenje tujk iz nemškega jezika, drugi je pa narodno političen in po moči pospešuje stremljenje ob mejah. Slednje izvršuje na ta način, da pospešuje razvoj in gmotni procvit manjših društev z denarnimi prispevki, ki so velikokrat pomembni. Tudi si prizadeva društvo po svojih članih razširiti svoj vpliv med nemštvom (odpad-ništvom) s tem, da deluje tudi izven društva. To delo je v delovanju posameznikov veliko. Počasi čutimo to manjšinsko delo tudi že v širših masah naših potujčenih Slovencev v mestu. K uspehom pa pripomorejo bogata sredstva, katera imajo na razpolago; velike svote razdelijo vsako leto mecl svoje zelo delujoče člane, da morejo njim stavljene zahteve izvrševati. — »Nemško jezikovno društvo« hoče svoj jezik ne le izčistiti, ampak sc dajo r.emštvu (odpadništvu) značaj trdne, enotne množice, ki naj pokaže na zunaj nemški značaj mesta. Tako dru-štvo bi bilo tudi za nas Slovence nujno potrebno in se ne smemo ustrašiti tega novega narodnega davka za a'ešitev Slovenstva.
š Celjski vodovod. Iz Celja poročajo, da mestnim očetom zelo nagaja vodovod, o katerem so se svoj čas hvalili, kako izborno je vse napravljeno, po pretoku par let pa že nimajo radi »izvrstno« izvedene naprave vedno nepri-liko. Enkrat odpove pipa, drugič poči cev in sedaj pa zopet nekaj nagaja, da smo nedavno bili in smo sedaj zopet brez vode. Pri Vitanju je namreč zopet počila cev. Kako lahko bi si Celjani pomagali z onimi Številnimi studenci, katere so dali v bahavosti in prevzetnosti tedaj kot nepotrebno starino iz nekulturnih časov zasuti. One redke vodnjake, ki so še ostali, pa naše Ce-ljanke kar trumoma oblegajo.
š Umrla je 27. februarja v graški dežlni bolnišnici po kratki bolezni zaslužna in občespoštovana predsednica društva sv. Marte v Gradcu, Agata Černevšek. Graška dekleta so s teto Agato — kakor so jo nazivale — izgubile eno najboljših in najskrbnejših voditrliic. Bodi ji žemljica lahka!
š Umrli so: V Laškem trgu gospa Marija Janesch, trgovčeva vdova, stara 73 let. — V Gradcu (v norišnici) bivši knjigovodja brežiške hranilnice, gosp. Nikolaj Petek.
š Tatvina In požar. Pri gostilničarju Janezu Zupane iz Device Marije v Brezju pri Mariboru so nedavno v noči vlomili tatovi v klet, si pošteno privoščili jedil, pustili pipe od sodov odprto in izginili. Škoda znaša okoli 300 kron. V zasmehovanje so tatovi ključavnici od kleti nekam na studenec obesili. Sumijo, da so vlomili iz maščevanja. Čudno je pri tem najbolj, da je v isti noči pogorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji pri njegovem vinogradu pri Sv. Barbari pri Vurbergu. Mogoče je, da sta oba zločina v nekaki zvezi.
š Ptujski Nemci priredijo s 1. marcem tečaj za slovenščino. Kako to, da je znanje slovenščine kar naenkrat tako potrebno, ko pa »Štajerc« vedno kriči, cla jc dandanes le blažena nemščina za življenje potrebna ter za nemške šole agitira.
š Izvoljen je za župana pri Sv. Primožu nad Muto g. Marko Lavko.
š Nemškonacionalno gospodarstvo v mestu Celje. Celjsko mesto nima več kredita. V zadnji soji občinskega sveta jc župan Jabornegg naznanil dopis celjske mestne hranilnice, ki javlja, da zavod mestu ne more dati nobenega kredita več. Torej smo na koncu. In vendar naši mestni očanei še vedno razmetujejo denar davkoplačevalcev raznim nemškim bojnim društvom. V ravno isti seji so namreč poklonili »Stidmarki« 100 K podpore. Slovenske trgovce in obrtnike pa preganjajo, kolikor morejo. Vsaka kakršnakoli ken-sije se odkloni z navadnim motivira-njem: nepotrebna.
š Z brzovlakom na progi Zidan most—Zagreb ne bo nič, v?aj še kmalu ne. Celo stvar še komaj »študirajo«. Čo to besedo čujemo, žc vemo, kje smo.
š Zmrznil je blizu Slovensko Bistrice v cestnem jarku posestnik Vin-cenc Fras. Napil se jc preveč žganja.
š Požar. V Gaberniku pri Rogatcu jo zgorelo gospodarsko poslopje pri Slatini s krmo, velikim številom trsja in zabojev. Poslopje je last »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. Bilo je zavarovano.
š Ponesrečeni sankači. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sta sc ponesrečili pri sankanju sestri 11- in G letna Iioplova
.SLAVNOSTI ROMANOVOV V RUSIJI.
Pri veliki slavnosti ruske carske rodovine, ki se bo vršila dne 6. marca na Ruskem, bosta zastopala našega cesarja peterburški avstrijski poslanik grof Thurn - Valsassina in nemškega cesarja princ Eitel - Friderik.
V Peterburg dospe v dvornem vlaku tudi emir iz Bucliare z dragocenimi darili za cara.
Policijaj e zaprla dozdaj 28 oseb, ki bi mogle ob jubileju povzročiti kake izgube. Zaprla jc tudi dijakinjo Maly-čevsko.
Tele mu in Urzojovsa poročno.
VPRAŠANJE DEMOBILIZACIJE.
Dunaj, 1. marca. »Ncue B'reie Pres* se« javlja iz Pariza od diplomatične strani, da se bo demobilizacija ruske armade pričela dne 6. marca, na dan jubileja ruske carske rodbine. Car polaga veliko važnost na to, da je ta manifestacija za mir spojena z jubilejem njegove hiše. Pri posvetovanju cara z njegovimi vojaškimi svetovalci se je sklenilo, da se prične z odpustitvijo mescca januarja pridržanim najstarejšim razredom. Ta sklep pomenja začetek demobilizacije. »Vossische Ztg.« pa k temu javlja, da se v diplomatičnih krogih dvomi, če sc bo demobilizacija mogla pričeti 6. marca. Glavne težkoče so res že odstranjene, težko pa bodo do 6. marca pogajanja tako dovršena, da sc bo že 6. marca pričelo z demobi-lizacijo. List dvomi samo o terminu, no pa o stvari.
TURČIJA PONUJA MIR.
S :iija, 1. marca. Iz o f i c i e 1 n e g a vira se izve: Veliki vezir je izjavil ruskemu in francoskemu poslaniku, da je Turčija voljna priznati mejo Midia— Viza—Liileburfias do izliva Marice. Bnljjari pa zahtevajo zdaj črto Midia— Rodosto. — V Parizu pravijo, da sc bodo Bulgari zadovoljili z Enosom, ker bi namen Bulgarije priti na Marmar-sko morje vsekakor utegnil naleteti na odpor velesil.
Belgrad, 1. marca. Vest »Politike* o tajnih mirovnih pogajanjih med Turčijo in Bulgarijo v Peterburgu, je zajeta iz oficioznega vira. (Glej mod političnimi vestmi. •— Op. ured.)
London, 1. marca. Sofijsko vest o vprašanju Turčijo potrjujejo tudi tukajšnji diplomatični krogi. Odrinsko vprašanje jc rešeno in gre zdaj za mejo. Meja bo končno najbrž Midia— Enos.
London, 1. marca. »Reuter« poroča, da tako angleški kakor turški oficielni krogi o miru molčijo, da pa javnost sodi, da mir ni predaleč. Velevlasti hočejo, da Turčija sprejme mir popolnoma na podlagi note velesil, turški odgovor na to pa še ni znan, pač pa jo Tevfik paša včeraj z londonskim zunanjim uradom konferiral. Vest, da so hoče Turčija direktno z Bulgarijo oo-gajati, ni verjetna, kakor je tudi poizkus mladoturkov pogajati se separatno z Grčijo navadna pustolovščina.
Lond in, 1. marca. »Daily Tele-graph« pravi, da je izvedel iz najbolje informiranega vira, da so izgledi za mir med Turčijo in Bulgarijo mnogo boljši kot so pa bili tedaj, ko se so pričele londonske konference. Turčija hoče vso zadevo izročiti velevlastim in od svoje strani ne bo stavila nobenega pogoja. To je sad konference Tevfik paše z angleškim državnim tajnikom za zunanje zadeve Nicolsonom. Mir bo v pa» dneh sklenjen.
NOVI TURŠKI NAČRTI.
Carigrad, 1. marca. Včeraj je iz Gallipolija odplulo več transportnih parnikov s četami, ki so neznano kam namenjeni.
Milan, 1. marca. »Secolo« poroča iz Carigrada: Turške vojno operacijo na galipolskem polotoku se šc vedno vršo po gotovem vojnem načrtu. Napačno je misliti, da je bil Šarkej v zadnjem času, ko so Turki poizkusili tamkaj izkrcati svoje četo, v bulgarskih rokah. Turki so se umaknili iz Rodosta zgolj radi tega, da so dobro zavarovali obrambno črto pri Bulairju, a Šarkej a in Miriofita kljub temu niso zapustili. Turški generalni štab ima namen, kolikor mogoče hitro stopiti v ofenzivo in prijeti srbsko - bulgarsko četo na krilu in od južne strani. Vsled neprestanega viharnega morja se je izkrcanje trikrat ponesrečilo, konečno pa je vendar Enver hoj Izkrcal 20.000 vojakov. Ta armada je 21. februarja prodirala proti višinam Perian Tepe, napadla bulgarsko predstraže in vse pozicijo
zasedla. Drugo jutro so Bulgari in Srbi na vse zgodaj podvzeli protinapad. — Bitka je trajala cel dan, ne da bi se Bulgarom posrečilo osvojiti izgubljene pozicije. Četudi turška galipolska armada nima zaznamovati nobenih posebnih uspehov, vendar generalni štab še vedno upa, da se ofenzivni načrt končno vendar posreči: Seveda je v to svrho treba armado najprej ojačiti, kar je sedaj glavno delo generalnega štaba. — Vojne operacije na galipolskem polotoku so radi slabega vremena sedaj skoro popolnoma prenehale. Pri Čataldži se bulgarske čete še vedno polagoma umikajo, pri čemer se neprestano vrše manjši spopadi. Pri Midiji se je izkrcalo okolu 3500 turških vojakov, ki ogrožajo tamošnje prebivalstvo, proti čemer je ruski konzul energično protestiral. — Seveda je popolnoma izključeno, da bi te čete mogle ogrože-vati bulgarsko armado.
SLABE VREMENSKE RAZMERE NA BOJIŠČU.
Sofija, 1. marca. Od ponedeljka Sem besni na bojišču snežna burja in je mraz tak, da stari ljudje ne pomnijo enakega. Železniški promet je ustavljen. Vsled tega je clovažanje hrane skoro onemogočeno. Iz Carigrada se poroča, da se vojaška uprava mora za transport živil posluževati celo deklet.
350.000 ZAVEZNIŠKE VOJSKE NA BOJIŠČU,
Milan, 1. marca. »Corriere della Sera*; poroča iz Carigrada, cla se nahaja od zaveznikov 45.000 mož pred Bula irom, 80.000 mož okoli Liileburgasa, 120.000 mož pri Čorluju, 100.000 mož okoli Drinopolja in v notranjosti Gallipolija.
ČRNAGORA NE SKLENE MIRU BREZ SKADRA.
Cetinje, 1. marca. Kralj Nikita je izjavil, da jc Črnagora pripravljena storiti krvoprelitju konec, toda le pod pogojem, da se ji Skader izroči. Ako se premirje s Turčijo sklene, ga Črnagora ne bo priznala, ako Skadra ne dobi. Skader ni vprašanje vojaškega napuha. Za Skader se Črnogori ne zdi nobena žrtev prevelika. Brez Skadra Črnagora ne sklene miru.
SRBSKA POMOČ SKADRU.
Solun, 1. marca. Semkaj so dospeli trije srbski polki, ki so namenjeni pred Skader in čakajo obvestil, kje se nahaja turška križarica »Hamidie«, ki bi mogla transport napasti.
POPOVIČ SE VPOKOJI.
Belgrad, 1. marca. »Starapa« javlja, da bo poveljnik srbskih čet, Popovič, katerega dolže, da je kriv poraza pri Brdici, vpokojen.
KONFERENCE POSLANIKOV SE NE PREKINEJO.
Berolin, 1. marca. Z ozirom na zopet pojavljajoče se pesimistične vesti, ki se pesebno tičejo avstrijsko-ruskega razmerja glede Albanije, se tu zatrjuje, da dejstvo, da se termin za prihodnjo konferenco poslanikov v Londonu ni določil, ni nikakor smatrati tako, kakor da bi se posvetovanja sploh več ne nadaljevala. Seje skliče sir Grey sam, kadar pride moment za to in navadno v najkrajšem času.
BULGARSKO-RUMUNSKI SPOR.
Sofija, 1. marca. Bulgarsko-rumunska pogajanja s posredovanjem velesil se bodo vršila odslej v Peterburgu in bo Bulgarijo zastopal dr. Danev.
London, L marca. »Reuter« poroča, da se utegne Bulgarija, ki je izjavila, da je pripravljena podvreči se sklepu velesil brezpogojno, spričo stališča Rumunije, ki stavlja gotove pogoje, premisliti in se na isto stališče postaviti.
ALBANSKI KONGRES POD ALBAN-SKO IN AVSTRIJSKO ZASTAVO.
Dunaj, 1. marca. Ob pol 11. uri se
je tu otvoril albanski kongres. Navzočih je nad 100 albanskih notablov. Med burnim navdušenjem se jc razvila albanska rdeča zastava. Navzoče je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Zurrani. Danes popoldne se voli predsedstvo.
BALKANSKA ZVEZA.
Belgrad, 1. marca. Tošev, ki je izjavil, da imajo Bitolj, Ohrid in Veles pripasti Bulgariji, je dobil od svoje vlade ukor. »Samouprava« priše, da se bo razdelitev osvojenega ozemlja izvršila na prijateljski način. Vodilni krogi Srbije vedo, da ima balkanska zveza še velike naloge in zato ne polagajo na gotove polemike nobene važnosti.
PREISKAVE V CARIGRADU.
Carigrad, 1. marca. Policija je odredila hišno preiskavo pri princu Sabbah-Eddinu, pri pretendentu Vahid-Eddinu in bivšem policijskem prefektu Rasiku, ki so v zvezi z vojaško ligo. Preiskava je saj pri Rasiku bila brezuspešna.
AVSTRIJA PRODAJA PUŠKE.
Dunaj, 1. marca. »Armee-Zeitung« poroča, da je vojno ministrstvo prodalo agentu Briicku 50.000 pušk. Bruck trdi, cla so namenjene za Bulgare (?).
XXX
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 1. marca. Predsednik državnega zbora Sylvester sklicuje prihodnjo sejo državnega zbora na četrtek, 6. marca ob 3. uri popoludne.
SPLOŠNA STAVKA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 1. marca. Volivna reforma še ne pride v pondeljek na dnevni red, ker je treba rešiti še zakon o učiteljskih plačah. Volivna reforma pride šele v torek ali v sredo na vrsto. Vsled tega se odgodi tudi generalni štrajk.
Budimpešta, 1. marca. Priprave za splošno stavko so v polnem teku. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s potrebnimi odredbami. Izšel je oklic na prebivalstvo, naj se pravočasno preskrbi s hrano. Zveza za volilno pravico poziva meščanstvo, naj za časa splošne stavke izobesi zastave in zapre trgovine. Splošna stavka bo v Budimpešti in v 43ih ogrskih provincialnih mestih. Stavka bo, kakor meni socialna demokracija, trajala 14 dni. Mestna tovarna za kruli v Budimpešti ne bo mogla pokriti niti naj skromnejših potreb občinstva.
Budimpešta, 1. marca. Generalni štrajk pričakujejo v sredo. Vlada je izdala plakate, v katerih se naznaja, da se bo po signalu s trobento takoj z orožjem nastopilo.
MORNARIŠKA UPRAVA.
Dunaj, 1. marca. Mornariška sekcija konstatira, da dobavlja vse sukno v inozemstvu.
POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA.
Dunaj, 1. marca. Danes se je pod predsedstvom cesarskega namestnika Bobrzynskega vršila poljsko-rusinska spravna konferenca.
50 ŠTABNIH ČASTNIKOV VPOKOJE-NIH.
Dunaj, 1. marca. Prihodnje dni dobi okolu 50 višjih štabnih častnikov obvestilo, na vojna uprava ne reflekti-ra več na njih službovanje. Na ta način skuša vojna uprava imenovane častnike prisiliti, cla prosijo za vpoko-jenje.
UPOR NA LAŠKI VOJNI LADJI.
Rim, 1. marca. Na laški vojni ladji »Amalfi« so se vojaki uprli. Pometali so v morje kompas, municijo in zapone topov.
SVOBODOMISELNA SAPA V ŠPANIJI.
Pariz, 1. marca. Iz Madrida se poroča, da vzbuja med katoliškim prebivalstvom napoved vlade, da hoče v ljudskih šolah obligatorični verski pouk nadomestiti s fakultativnim, neko vznemirjenje.
NEMŠKI IN FRANCOSKI SOCIALNI
DEMOKRATJE PROTI NOVEMU OBOROŽEVANJU.
Berolin, 1. marca. Glasilo nemške socialne demokracije, »Vorvvarts«, pri-občuje nemški in francoski oglas nemške in francoske socialne demokracije proti novim vojaškim predlogam Nemčije in Francoske.
VČERAJŠNJI POTRESNI SUNEK.
Belgrad, 1. marca. Potres se je tudi tu čutil, iz Ljubljane se javlja, da je središče potresa Lješ v Albaniji.
OBSOJENI RUSKI MORNARJI.
Peterburg, 1. marca. Iz Arhangelska se poroča, da je bilo 15 mornarjev obsojenih v 15mesečni do triletni zapor, ker so uprizorili stavko z lakoto.
TOVARNA ZA PATRONE V OGNJU.
Dunaj, 1. marca. V sleinfeldski tovarni za patronske stročnice pri Dunajskem Novem mestu je izbruhnil včeraj požar, ki se vedno bolj razvija. V veliki nevarnosti je bila bližnja pra-harna in objekt št. 16, kjer so velike zaloge smodnika. Vojaštvo in požarne brambo so delale z naporom, da so omejile ogenj in preprečile velikansko katastrofo.
TRETJA ŽRTEV ATENTATORJA ALTMANA.
Dunaj, 1. marca. Včeraj je umrl tudi Alfred Berger, na katerega je streljal njegov svak Altman, ko je prej ustrelil dva svoja svaka.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Bolonia, 1. marca. Pri Foggiji sla trčila dva vlaka. 12 oseb je ranjenih.
VELIK POŽAR HOTELA.
New-York, 1. marca. Hotel Dewey v Omahi je uničil ogenj. Zgorelo je 75 gostov, 35 trupel so že potegnili iz razvalin.
POŽAR.
Dunajsko Novo mesto, 1. i ■>
Nevarni ogenj blizu smodnišnice jc pogasil.
13.000 DELAVCEV IZPRTIH.
Krefeld, 1. marca. Tu so izprli 15 tisoč delavcev svilene industrije.
ZOPER GROFA.
London, 1. marca. Policija je izdala, zoper grofa Festeticsa jun. na ovadbo nekega dunajskega »sportsmnna« zaporno povelje.
GOLJUF.
Budimpešta, 28. februarja,. Od tu je pobegnil trgovec z žitom Ign. S c h u 1 z, ki je svoje upnike za 150.000 kron ogoljufal.
ZAKAJ IMAJO NA HOLANDSKEM VLAKI ZAMUDE.
Haag, 28. februarja. Nek vlak je imel triurno zamudo, ker hčerka kraljice Viljemine, Juliana, ki bi se morala s svojo materjo ob 7. ui"i zvečer nekam odpeljati, ni do 10. ure zvečer mogla še zaspati.
»Čas«, znanstvena revija »Leonove družbe«, 1913, VII. letnik, zvezek 2. — Vsebina: Konstantinov jubilej. (Dr. Jos. Gruden.) — Monizem. (Dr. Aleš Ušenič-nik.) — Iz zgodovine bogomilov. (Dr. Fran Trdan,) — Izlam. (Franc Terseglav,) — Stanovanjska politika v Belgiji, Angliji in Nemčiji. (Dr. Jure Adlešič.) — Obzornik: Verstvo in kultura: Bodočnost Avstrije. Narodnost in etika. »GroBmacht Presse«. Nove knjige o verstvu in kulturi. — Leposlovne novosti: Pod svobodnim solncem. — Kulturni listek: Svobodna misel 1912. »Naši zapiski«. — Literarni zapiski. — Glasnik »Leonove družbe«, — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali *Čas« v Ljubljani.
Od šišenskega prosvetnega društva za jutri napovedano predavanje »O ženskem vprašanju« izostane.
— Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Ribnici ima svoj občni zbor dne 5. marca 1913, ob 4. uri popoldne v dekliški šoli. Člani in prijatelji društva se navljudneje vabijo.
Celemu nalogu današnje številke je priložen prospekt znane solidne tvrdke za suknoM. Tomec v Hum-p o 1 c u na Češkem s podružnico v Mnichovem Hradištu. Tvrdka se priporoča za nakup modernega blaga za možke in ženske obleke.
PORAZ OGRSKE VLADE V BUDIMPEŠTI.
Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v Budimpešti je dobil opoziciona-lec Springer 3003 glasove, Helvey 1669 glasov.
OBSODBA AVTOBANDITOV.
Pariz, 27. februarja. Porota je danes od 20 avtomobilskih banditov obsodila 4 na smrt, 2 na dosmrtno prisilno delo, ostale pa na ječo od 5 do 10 let.
Rožne stvari.
Zgodnja Velikanoč. Letošnja Veli-kanoč, ki pade na dan 23. marca, je glede zgodnjosti na drugem mestu. Po določbi cerkvenega zbora v Niceji pade Velikanoč, kakor znano, »na prvo nedeljo po polni luni po začetku pomladi.« Po tej določbi se obhaja najzgodnejša Velikanoč, ki sploh more nastopiti, dne 22. marca. Tako zgodnjo Veli-konoč je pa izmed danes živih ljudi le malokdo doživel; kajti zadnja Velikanoč, ki je padla na 22. marec, je bila 1. 1818, dve prejšnji pa v letih 1761. in 1693. V današnjem in dveh prihodnjih stoletjih pa Velika noč na dan 22. marca sploh nikoli ne pade. marveč še-le leta 2285 in potem leta 2353 in 2437. Tudi letošnja velikonočna doba na dan 23. marca se jako redko-krat ponavlja; v minolem stoletju so imeli tako zgodnjo Velikonoč le dvakrat: leta. 1845. in leta 1856. Po letu 1913. nastopi zopet v letih: 2008, 2160, 2228, 2380 in 2532. Seveda je pa lahko mogoče, da sc med tem velikonočnim praznikom določi stalen dan v letu, kar se že dolgo namerava.
Nesebičen minister. Odstopivši ogrsi naučili minister grof J. Zicliy je odstopil ravno dva dni predno je dobil pravico do 8000 kron pokojnine. Manjkala sta mu samo še dva dneva, pa bi bil naučni minister 3 leta, doba, ki ga opravičuje do pokojnine. Ko bi odložil svoj odstop do danes, bi vlekel do smrti pokojnino 8000 kron. Tako nesebičnih ministrov ni veliko na svetu!
Pastor Jatho na smrtni postelji. Znani protestantovski pastor Jatho v I Kolinu, katerega je najvišja protestan-tovska oblast v Berolinu radi njegovega bogotajstva, zanikovanja Kristuso-
vega božanstva In cerkvenih naukov odstavila, leži na smrtni postelji. Zastrupil si je kri. Njegovo stanje je brezupno.
Zakladi ubogih. V Lincu je umrla dne 23. februarja 68 let stara Magdalena Bernliaider, ki je živela več let v najubožnejših razmerah. Na veliko veselje sorodnikov pa so našli po njeni smrti v sobi hranilno knjižico za 30.000 kron. Magdalena je bila več let kuharica pri nekem posojilničnem uradniku v Lincu.
—	Zaplenjena brošura o avstrijskem prestolonasledniku. Praško deželno sodišče je zaplenilo brošuro »Avstrijski prestolonaslednik in vojska«. Brošura je izšla v Ctirichu.
—	Nemški cesar izgubil tožbo. Nemški cesar se toži z najemnikom Hellmut Soostom, ki je vzel v zakup nekaj posestva njegove grajščine Ka-dinen. Cesarska uprava je zakupniku odpovedala, dasiravno ni še termin potekel. Soost je tožbo dobil in ostane še pet let na svojem prostoru. ZarnV -je, da je cesar Viljem že dvakrat proti Soostu pogorel.
Imeniten obed v Odrinu. ZcL ČE53, premirja se je med bulgarskimi in turškimi častniki pred Čataldžo pripovedovalo to-Ie: Nekega dne med premirjem je odrinski poveljnik Šukri paša velel ustaviti carigrajski vlak, v katerem se je med drugimi vozil tudi en bulgarski zborni poveljnik z več čast-niki. Seveda so bili dokaj nemilo presenečeni, ko se je vlak na odrinski postaji ustavil. Toda adjutant Šukri paše jih je pomiril in jih ljubeznivo prosil, da bi šli na obed k Šukri paši. Povabila ni bilo mogoče odbiti. Obed je bil sijajen; mize so se upogibale pod bogatimi jedmi in pijačami. Sredi mize pa je bil nasut cel kup lepe bele soli — glasna priča proti vestem, da v Odrinu primanjkuje soli. Po obilem in veselem obedu je Šukri paša rekel bulgarskim gostom, da naj le povedo svojemu generalnemu štabu vse, kar so videli v Odrinu. »Prav rad«, odgovori nato bulgarski general; »samo to bi rad vedel, ali je ta lepa sol bila nabrana po celem Odrinu ali pa le v enem delu mesta?« Pravijo, da se je tej hudomušnosti najbolj smejal Šukri paša sam.
Mačke požrle svojo gospodinjo. V Moskvi so nedavno našli v njenem stanovanju mrtvo 571etno učiteljico Mat-vejevo. Bila je vsa ogrizena od mačk in zdravniki so ugotovili, da je Matvejeva radi teh ran umrla. V sobi je vladal največji nered in revščina. Pri preiskavi so našli med cunjami v časopisnem papirju zavitih 60.000 rubljev to je krog 153.000 K v vrednostnih papirjih. V miznici je bilo blizo sto škatljic za vžigalice napolnjenih z novim srebrnim denarjem, vsega skup 3600 K. V. omari so našli v neki Skrinjici briljan-tov in dragih kamenov za 24.000 K. Matvejeva ni z nikomur občevala, pač pa jo jo obiskoval mlad človek, o katerem se je menilo, da je njen zaročenec. Zadnje dni pa ga ni bilo k njej. Še-le ko se je raznesla vest o njeni smrti je prišel na policijo in se zelo zanimal za zapuščino pokojnice. — Ko so odprli sobo, so bile mačke tako izgla-jene, da so vržene jim kose mesa kar goltale, ne da bi ga razgrizle. Oddali so jih v preiskavo laboratoriju. V omari so našli v škatljicah tudi dva mrtva kanarčka.
Balkanska vojna in moda. Tudi moda hoče imeti svoj dobiček od balkanske vojne. Po velikih evropskih mestih, ki so prestolnice mode, je videti plakate z napisi: »Obleke iz bulgar-skih vezenin«, ali »Klobuki v bulgar-skih barvah«. Barve bulgarske zastave so namreč belo-zeleno-rdeče, ki sc da-
Veliko j c žal število ženskih bolezni. Mnoge bolečine bi ženske veliko lažje prenesle, ko bi vedele, da si vse zlo nakopavajo ravno z nerednim odvajanjem. V svetovno-znani Franc Jožefovi grenčici pa imamo izvrstno sredstvo za odstranitev nerednega odvajanja. Pol ali cel kozarec pred zajutrkom uredi tudi v zastarelih slučajih prebavo točno, trajno in brez bolečin. »Pri ženskih boleznih,« piše profesor dr. Gustav Braun, vodja c. kr. dunajske ginekološke univerz, klinike, »vpo-rabljam naravno Franc Jožefovo grenčico vedno v svoje največje zadovoljstvo.« — Svari se pred po-naredbami! V krajih, kjer ni mogoče dobiti pristne Franc Jožefove gren-čice naj se obrne naravnost na ravnateljstvo Franc Jožefovih rudninskih
voda v Budimpešto.	—7—
----- . _ . i-----—-■
: fiaroiaite ..Slovenca".:
jo prav lepo uporabiti v ženskih krojaških ateljejih in modnih trgovinah. Posebno v okrasju za klobuke (slamnike) bodo igrale letos bulgarske barve velijo vlogo.
Deklica povzročiteljica umorov. 25-letni mlinarski pomočnik Ivan Nemeth v Mako na Ogrskem je postal žrtev umora in zavarovalne goljufije. Zaljubil se je v sestro mlinarja Szendi-Hor-vath. Deklica je pregovorila mladeniča, da se je zavaroval za življenje na 8000 kron in da je dal izstaviti polico na ime deklice. Komaj je bila deklica v posesti police, je s svojim bratom sklenila umoriti svojega ženina. Pod pretvezo, da bo nekaj popravljal, sta izvabila Ne-metha v mlin, kjer sta ga upijanila in zvečer spremila na železniški tir. Tam je Szendi-Horvath ubil Nemetlia z gor-jačo, nato izstrelil v mrtvo truplo eno krogljo iz samokresa in mu dal samokres v roko, da bi se mislilo, da je Nemeth izvršil samomor; nato sta položila truplo Čez tračnice. Vlak je seveda raztrgal truplo na kose. Orožništvo pa je kmalu izsledilo storilce. Deklica je priznala zločin in povedala, da je še osem drugih mož pregovorila k zavarovanju v skupnem znesku 52.000 kron in da je vse te nameravala umoriti. Orožništvo je oba zaprlo.
300.000 mark poneverll. Generalni ravnatelj Deželne industrijske banke, Pavel Lindner je poneveril v Berolinu 300.000 mark in ušel v Ameriko. Večino denarja je zapravil z igro.
Nesreča v kinematografu. V kinogledi-šču v Teteghen pri Diinkirchen je nastal ogenj. Gledalci, katerih je bilo okoli 500, so drli proti izhodom. Nastala je velika gnječa, v kateri so bile tri osebe zadušene, 34 pa težko ranjenih.
Primorske vesti.
p Poslanec Fon med svojimi volivci.
V nedeljo, 2. marca, po blagoslovu bo poročal v Števerjanu pri Gorici poslanec Jos. Fon svojim volivcem v dvorani »Na dvoru«, p »Soča«, ki je izhajala dosedaj po trikrat na teden, naznanja v četrtkovi številki, da bo izhajala s 1. marcem dalje samo dvakrat na teden.
p Velika ribarska zadruga v Trstu se snuje. Ustanovni stroški so proračunani na pol milijona kron, obratovalni in razdolže-valni pa na 482.000 kron. Zadružna mornarica bo štela 8 motornih ribiških čolnov, 3 čolne za prevoz rib, 1 parnik s hladilnimi napravami in več drugih ladij. Moštvo bo štelo 90 mož. Snovalci upajo na 660.000 K letnega dohodka in 178.000 K čistega dobička. Ribe se bodo izvažale na Dunaj. Podjetje bo v krščansko-socialnih rokah.
p Vsled žalosti radi hčerine smrti se je hotel usmrtiti delavec Franc Junetič v Gorici. Šel je na pokopališče in izpil precej karbolne kisline. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
p Gozd je gorel nad Petrovem pri Rihemberku v petek minulega tedna. Največji plamen je bil okrog 7. ure zvečer, ki se je videl daleč naokrog. Škoda je velika in sreča je, da se je posrečilo pogasiti požar predno je začela proti jutru pihati burja. Pravijo, da je zažgal neki deček.
p Ogenj je nastal v sredo, dne 26. februarja okog 11. ure dopoldne v »borštu« nad Desklami. Ogenj so vaščani pogasili. Pozneje je izbruhnil požar še z večjo silo. Škoda je občutna. Malo časa preje so se tam mudili vojaki.
p Razpisan c. kr. poštni urad. V področju tržaškega poštnega ravnateljstva je razpisan c. kn poštni urad v Raki na Dolenjskem (III./l.). Pavšal za poštnega slugo znaša 266 K na leto. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
flli more Vaš otroček hoditi?
Ali ste že dali kedaj Vašemu otročičku, ki še zmiraj ne more tekati, zavžiti Scottovo emulzijo* Scottova emulzija bode malčka okrepčala in njegovim kostem dala manjkajočo moč, tako da se bo kmalu postavil na noge in po kratkem času začel tudi tekati.
SCOTTOVR
EMULZIJA
ima v takih slučajih zato tak uspeh, ker je nenavadno bogata redilnih snovi in prav posebno pa, ker vsebuje za tvorbo kosti potrebne mineralne soli. Ribje olje se ne more v nobeni boliši obliki podat, kot v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva in okusna, du jo tudi najmanjši lahko uživa in prenese.
Ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
Cena or ginalnl sieklcnicj ie 2 K 50 v. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor pošlje 60 v. v inamkah na SCOTT Si BO\VNE O m. b. H., In se sklicuje na ta časopis, doslavi se tnti ena pošiljatev potom lekarne za poskužnjo.	*
Zdravi zobje so podlaga zdravju, kajti le dobro zgrizena hrana se lahko prebavi in preide v meso in kri. Da si pa ohranimo zdrave zobe, je potrebno vsakdanje čiščenje istih. Kot najboljše
Ker Je nevarnost za zmrzovanje že minula, se je začelo zopet jazpošiljanje GieOhublerjevc kisle vode, kar bode mnogobrojnirn prijateljem te zdravilne in izvrstne dietetične pijače gotovo dobro došlo.
sredstvo za to se priporoča Kalodont. Več v inseratu.
Sargsov
takoj sprejmo na Laverci pri lv?n Ogrinil. Plača po dogovoru.	554
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja povodom smrti naše preljube sestre, tete in svakinje, gospe
Marije Ahlin roj. Krištof
gostilničarke in posestnice
se zahvaljujemo vsem od blizu in daleč prihitelini sorodnikom in prijateljem, ki so tolažili nepozabno pokojnico v mučni bolezni in se v tako obilnem Številu udeležili pogreba in počastili njen spomin.
Osobito se ?ahvaljujemo prečastiti duhovščini, blag. g. dr. Rusu za požrtvovalni trud in darovalcem lepih vencev.
Bog bodi plačnik vsem!
675
ZaluioCi ostali.
684
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa
Uršula Rupnik
vdova c. kr. gozdarja
dne 28. februarja 1913 v starosti 84 let, previdena s sv. zakramenti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke se vrši v nedeljo dne 2. marca 1913 ob Vj4. uri popoldne na mestno pokopališče v Idriji.
V Idriji, dne 1. marca 1913.
Marija Levstek,	Vsi vnuki in
hči.	vnukinje.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da jc naš predragi sin, brat, svak in stric, gospod
Tšnče Jenko
medicinec
25. t. m. nenadoma na Dunaju umrl v starosti 21 let.
Truplo ranjkega so prepelje v Škofjoloko, kier se bode na domačem pokopališču položilo v nedeljo 2. marca k zadnjemu počitku.
Upnica pri Škofjiloki, 27. februarja 1913.
Marija Jenko, posestnica, mati.
Dr. med. Andrej Jenko, Peter Jenko,
dipl. eksp. akad. Fran Jenko, bratje.
Francka, Micka, Tončka,
sestra
Tilka, Jerca,
svakinje.
Sveža
Domino Margarina
vedno v zalogi pri:
A. Stacul, Berjak & Šober
a	Ctta opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	X J3 C d T l- S S 3 Š ^ > a, u
28 9. zveč.		732 3	1-4	brezvetr.	jasno	
1	7. zjutr.	7 65	10	sl. jjvzh.	oblačno	00
	2. pop.	738-6	1-6	sr. vzjvz.	n	
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 5 5°, norm. V2°. Včeraj ob četrt na 5. uru popoldne slab valovit potres, trajal 3 sekunde.
Sanatorium Emona 'JSSSt
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica, — Medicinalne kopeli, Lastnik in šef-zdravnik: Or. Fr. Derganc, primar I. klr. odd. dež. boln.
Bencinmotor
tvrdke Langen & Wolf, z 8 PS, najnovejše konstrukcije, malo rabljen, še v obratu (se ga lahko ogleda) se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje J. Rozman, Kranj. — (Reklamne zadeve.	670
Zaloga znamenite tovarne za črevlje se ima
razprodati globoko pod tovarniško cono. Da se prostor čimpreje izprazni, so razprodaja
so na prodaj v Dravljah pri Ljubljani Naslov pove uprava lista pod št. 681. ako se pošlje znamka za odgovor. 681
Dobro ohranjen kratek
ir
se ceno proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta I.	678
679
z opeko krita, z velikim vrtom in z vsemi pripadajočimi stoječimi rečmi, stoji med tovarnami, 10 minut od Celja, je davka prosta in je tudi za obrt ugodna. —
Več se poizve v: Gaberje št. 139, pošta Celje.
čisto po želji, za moške in ženske.
Dokler je kaj zaloge!
3 pari visokih črevljev na zadrgo iz najboljšega črnega usnja, elegantni in trpežne kakovosti, samo za E 13-50 poštnine prosto
vsakemu proti povzetju. Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost v centimetrih.	631
J. SfitEflHer, Dtanai, 1GI. Krfegler-easse s II.
678
se sprejmeta takoj za mizarsko obrt pri: Jožef ilndlovec, mizarski mojster, Ljubljana, Cerkvena ul. 21.
Krasne spomladanske novosti
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini Peter Šfcrk
Ljubljana, Stari trg št. 1$
Špecialna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd., ter še mnogo drugih v mojo stroko spadajočih predmetov.	3532
f f i
Št. 4267.
Za zgradbo železobetonskega mostu čez potok Slavinšek na občinski cesti Slavina-Krče, (občina Slavina pri Sv. Petru) na 2960-— K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cenc ali napovedbo pavšalne vsote proračuna naj se predlože do
f?. marca 1913, ob 12. im dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe železobetonskega mostu čez potok Slavinšek".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbni pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika, ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg.	685
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani dno 24. februarja 1913.
Zahvala.
Ob težkem, krutem udarcu neprijazne usode, ki nam je vse prerano ugrabila našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega in predobrega soproga, oCeta, sina in brata, gospoda
Ivana Pirnata
posestnika, trgovca, gostilničarja, obč. svetnika Itd.
izkazovalo sc nam je vsestransko toliko res tolažilnih dokazov srčnega sočutja in se je nepozabnemu rajniku izkazalo zadnjo Čast v toliki meri, da je nam nemogoče vsakemu posebej izrekati našo zahvalo.
Bodi torej na tem mestu globoko čutena iskrena zahvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa sl. občinskemu odboru ViSkemu, z g. županom Oblakom na čelu. sl. zastopstvu hranilnice na Viču, sl. gasilnemu društvu in podružnici C. Al. družbe na Viču, cenj. gospodom stanovskim tovarišem, cenj. gosp. viškim psvcetn, ljubeznivim darovalcem prekrasnih vcnccv ter sploh vsem, ki so se nas spomnili v teh toliko težkih dneh.	661
Iskrena hvala!
Na Viču, dne 1. marca 1913.
GltMo žttča roina Pirnat.
se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v trgovini na Poljanski cesti 7.
Proda se dober
666 3
ncin-motor
za 6 do 9 PS Oglega se Se lahko v obratu. Jernej Pogorele, mlin in žaga, Struge, poŠta Dobrepolje.
V | W | 7,

Velika razprodala
vsoKoorstn^a mesu!
Dff)9nt*l Vsi cenJeni trgovci, kakor fi 11201 s drugo slavno občinstvo so vabljeni k nakupu blaga, katero se radi konkurza prodaja še veliko pod tovarniško ceno. Cenjenim gg. trgovcem se nudi lepa prilika za ugoden nakup.
Za obilen obisk se priporoča
Karol Druškovič-a vdova
668 i	(is linbnem.
Priporočam svojo
oeiikozM
raznovrstnih finih, starih
VIN.=
L Greiser,
vinska trgovina, Hran)
Gorenjsko.	669 2
650
Vabilo
na
XIV. redni občni zbor
MIsKejti društja g Sodražld
registrovana zadruga z omejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 16. sušca 1913 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red.
1,	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. Odobritev računskega zaključka za leto 1912.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bode eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni vdeležbi vabi
načelstvo.
Orožniški postajevodja v pokoju si
ZADNJE NOVOSTI!
Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za
DAME in DEKLICE Za GOSPODE in DEČKE
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja ::::: Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence
665
Konfekcijska trgovina
R. Lukič, Ljubljana
Pred Škofijo štev. 19
Št. 1401/V. u.
Razglas
o glavnem naboru leta 1913.
V smislu določil § 42. vojnih predpisov I. del, 1 zvezek, se razglaša.
1.	Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se vrši dne 17., 18. in 19. aprila in sicer:
a)	dne 17. aprila za I. in II. razred domačih,
b)	dne 18, aprila za III. razred domačih in I. razred tujih,
c)	dne 19. aprila za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
2.	Uradovanje prične se vselej ob 8. dopoldne v ..Mestnem domu", Cesarja Jožefa trg št. 2.
3.	Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki pridejo v poštev, priti je pravočasno, snažnim in treznim na naborišče ter jim je pravočasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošenih olajšil, kakor
a)	po § 21. v. z. (enoletno aktivno službovanje),
b)	po § 23. v. z. (enoletniki medicinci),
o) po § 24. v. z. (enoletniki živinozdravniki),
č) po § 25. v. z. (enoletniki lekarnarji),
d)	po § 26. v. z. (enoletniki posebnih službenih vrst),
e)	po § 27. v. z. (enoletniki vojne mornarice),
f)	po § 29. v. z. (duhovniki in kandidatje duhovskega stanu).
g)	po § 30. v. z. (posestniki podedovanih kmetij),
h)	po § 31. v. z. (vzdrževalci rodbin),
i)	po § 82. v. z. (učitelji in učiteljiščniki),
j) po § 20. v. z. (dveletno aktivno službovanje).
4.	Naborniki, ki se potezajo za olajšilo po §§ 29 do 31 in po § 82 v. z. in imajo tudi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po § 20. v. z. v slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glavnem naboru uveljavijo pravico do enoletne, odnosno dveletne aktivne službe po § 20. v. z.
Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki so določeni za vlaganje prošenj za olajšila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izviraj očih dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklic ali zakon.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. februarja 1913.
želi službe
hišnega oskrbnika, občinskega tajnika, pisarja ali kaj primernega. Dopisi naj so pošljejo na upravo
©»Slovenca1- pod	stj
„ stanovitna	™
služba".	623
Iščem
sedlarskega pomočnika
ki je tudi zmožen napraviti popolno konjsko opravo in druga v to stroko spadajoča dela. Josip Preleenlh, jermenar in sedlar, Kamnik, Gorenjsko.	573
Pred nabavo kolesa v bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših j^fclak«. ov'h koles (le edino zastopstvo) in prepričali se [	bodete o izborni kvaliteti istih. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici. — Torej pozor! Najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
FR. ČUDEN, UOBUJIHJI. Prešernova u). 1.
Poleg teli tudi najfinejši šivalni stroji. Pouk za vezenje brezplačno.
Naročujte cenik za kolesa, šivalne stroje, ure in zlato; tudi poštnine prosto.
Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupile le dob«r glajovir! in ne <U]te te begati po krlčeS reklami trgovcev, ki i nujo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse preige hvalijo, da dosežejo večji dobiček.
Jaz nc trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago In kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nlzlci ceni prodajati. Jamčim pismeno IO let za dobro kakovost mojih instrumentov,
Vgla&evanje ter popravila vseh listeraov imšujcm so-lldno in računam ceno.
362 G. J. Jurasek 1
konces. vglaševalec in trgovec glasovirjev
v Ljnbljani, Poljanska cesta št. 13.
usxa aezGina vu
v Ljnbljani, deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih
kranjskih vin.
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno.	677
Vabilo
Krščanskega gospadarskega društva tr Idriji,
reglstrovaue zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo dne 9. marca 1913 ob i. url popoldne v hotelu g. Franc Didiča.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računa za 1. 1912 in skle-
panje o razdelitvi čistega dobička.
5.	Dopolnilna volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Razni predlogi.
673	Načelstvo.
Nova liisa
blizu Ljubljane, s 4 stanovanji, veliko kletjo, pripravno za vinsko trgovino, obdelanim vrtom ter s koncesijo za žganje kuhati in točiti, se proda. Naslov se izve v upravniStvu. 661
se takoj sprejme v trajno delo. Franc Krištof, krojač, Višnja gora št. 16, Dolenjsko. 662
7» ctrnio lf90fi bi	morda kaki za-
fitU aVUJB Vfctil konski, ki nimajo lastnih otrok, dvoje sirot, dečka v starosti 2 in 4 let, oba zdrava in čvrsta. Pred 14 dnevi je umrla mati, oče, vdovec, bo starejše otroke dal služit, a najmanjših seveda no more. Sam si služi kruh po hrvatskih in ogrskih šumah. — Rad izroči omenj. otroka morebitnim dobrotnikom za zmi-rom. Iz največje stiske bi ga rešili. Dobrohotne nasvete prosi upravništvo „SIovenca". 651
Štiri tedne
i®
na posktišnfo.
in na ogled razpošiljam svoja kolesa znamko „Boh6ma" in jamčim 6 let za dobro napravo in materijal. Posamezni doli poceni. — Zanesljivim osebam ugodno odplačevanje. Fr. DuSek, tovarna koles, Opočno štev. 2073 ob državni železnici, Češko. Ilustrovani ceniki zastonj.	653
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
vsakovrstne zarezane strešne opeke, garantirano dobre in trpežne kakovosti
po znižani ceni. - Vzorce pošilja brezplačno. - Sprejema zastopnike. ■uwiiiniiijnjww i	........—..............
Tretjo mladolnrSka revolucija.
Dr. Fr. Lipp priobčuje v raona-kovskem »Janusu« naslednje poročilo o poteku tretje mladoturške revolucije, katero mu je na njegovo prošnjo poslal edini očividec dogodkov dne 23. januarja popoldne. Poročilo slove:
Med službo božjo v petek. 10. januarja je nenadoma nastopil neki hodža in sredi največje tišine zaklical sultanu besede: »Mehmed Kešad, odstopi, nevreden si kalifata!« Nastala je silna zmeda. Predrznega hodžo so prijeli; pred preiskovalnim sodnikom je izjavil: »Prihodnji petek bo zadonel isti klic!« In res se je v petek, 17. januarja, pripetilo isto. Sedaj se je začelo šušlja-nje. Pred odstavitvijo sultana Abdul Hamida so se prikazovala natančno taka »svarilna nebeška znamenja«. Mladoturki so torej nameravali nov odločilen udarec. Osodni četrtek, 23. januarja, se je pričel z megleno-deževnim jutrom. Popoldne ob 3. uri 15 minut se prikaže na belem konju Enver bej v galauniformi polkovnika, obdan od tropa nevednih Arabcev iu Ivurdov, te najmalovrednejše drhali Istambula; nosili so tri zastave, med temi dve z Enverbejevo sliko in napisom: »Rešitelj Turčije.« Vsega komaj 200 oseb, med njimi niti enega softe; drhal je rjula kakor obsedena: »Dol z vlado! Kiamil je izdajalec'- Živio država!« Tako so se vlekli s korza C.herek Sokak na cesto de la Sublime Porte. Tam se straže pred vladnimi poslopji niso ganile proti izgreclnikom. Stotnija v velikem veziratu se je umaknila v neki kot notranjega dvorišča; stotnik in poročnik sta bila odsotna, moštvo je pa ždelo za zloženimi puškami na tleb in kadilo cigarete, s katerimi jih je neznan dobrotnik obilno obdaril.
Množica se je valila skozi »Visoko porto«. Vodil jo je poglavar odbora »Union et Progres«, Omar Nadji bej s sklenjeno četo kakih 20 z revolverji in bodali oboroženih ljudi. Kot prva žrtev zarotnikov je padel osebni pobočnik velikega vezirja, stotnik Nafiz bej, ki je dobil iz revolverja tri kroglje v prsi. Preko njegovega trupla so zarotniki kakdr vihra drli po dolgem hodniku velikega vezirata.
V	desnem krilu prostranega poslopja se nahajajo prostori ministrskega predsednika Kiamila, zunanjega ministra Gabriela Noradunghiana, finančnega ministra Abdurralimana in dr., medtem ko ima vojni minister Nazim paša svoje prostore na skrajnem levem krilu. Tjekaj drve Enver bej, Musruf, zavratni morilec Zekki pašo in Kalil Salima, in njegova dva krvniška pomagača, Mustafa Hedjib in Talaad. Pri vstopu v sobo svojega vrhovnega predstojnika je Enver bej osebno z bliskovito naglico izstrelil vse naboje j svojega revolverja proti vrhovnemu j poveljniku turške armade. Istočaano sta Talaad in Hedjib ustrelila ordo-nančnega častnika vojnega ministra, Tevfik Kibrizlija, medtem ko so se Musruf in njegovi krvniški hlapci z bodali vrgli na že na tleh ležečega ministra. Truplo Nazim paše je imelo štiri rane od krogelj in 32 ubodov.
Po izvršitvi teh umorov so zarotniki s kadečimi se revolverji udrli v posvetovalno dvorano in kričali: »Kiamil, tvoje vlade jc konec. Podpiši svoj odstop takoj!« Poln dostojanstva se dvigne Kiamil in z zapovedujočim glasom reče: »Nespametniki, abotniki in zaslepljenci! Ali mislite morda, da s svojimi 85 leti in svojimi težkimi nadlogami, ki mi jih nalaga starost, delam f.u-le v svojo zabavo ali iz častihlepja? Če bi poznali pravi položaj naše dežele, bi mi morali pasti k nogam in me prositi odpuščanja za bedasto nasilje, ki mi ga delate. Kaj pa hočete, fante-ta, moje življenje? Vzemite je! Vest in roke so mi čiste . . .«
V	tem hipu plane v dvorano smrt-nobled neki uradnik vojnega ministrstva ter se zgrudi h Kiamilovim nogam tarna je: »O moj gospod in zapo-vednik! Umoriti te hočejo, kakor so umorili Nazim pašo in vse častnike v palači . . .«
Nato je Kiamil vzel list papirja, se podpisal nanj in ga vrgel na mizo z besedami: »Morilci in pobalini!« Talaad, Omar in Hedjib so nato s svojim spremstvom starega moža obkolili in ga suvaje tirali v neko majhno sobo, v katero so ga zaklenili in ga strogo zastraženega držali do 2. ure ponoči.
Enver bej je vzel papir s Kiamilovim podpisom in hitel na cesto. Z besedami: »To je prošnja za odstop strahopetnega izdajalca!« je raztrgal papir in kose vrgel med vriska.jočo sodrgo. Zvečer so prijeli kakih 190 turških poslancev, častnikov, časnikarjev in armenskih veletrgovcev, jih barbarsko zlostavljali in vrgli v ječo. V kavarni Zokatlian v Peri so ibiriči turškega
poslanca Ismail Hakkija iz Gumulšine vrgli na tla in ga za ušesa vlekli lia prosto. Od tedaj vlada Talaad bej, v čegar rokah je prezgodaj ostareli, telesno in duševno onemogli Mahmud Šefket brezpomembna igrača . . .«
Sedanji diktator Talaad bej je bil preje brzojavni pomočnik z 1 K 20 vin. plače na dan; danes je mnogokratni milijonar.__
lelirtii"
naročite pri tvrdki
Prokop Skorkovsky in sin
Izvoz blaga ca moško in žonske oblake
Hnmpolec, Češko.
Na željo damo in o ['ko obloko tudi izvršiti.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
H zad&DŠ dne 16. jan. 1913 o »jHlestini zastaoljalnici" shiagsaj za M K nln.
prosSanih: 1 sreb. zapestnica, 1 zl. bro-žica in 1 zlat prstan, naj se izvoli kupec ali kdor o tem ve — proti nagradi — zgiasiti pri J. JSlRTES-a, slugi tega zavoda.	038
Redka pilička! = Proda se lsp nov
amerikanskega sistema, s 6 oktavi, po ugodni cen!. Natančna pojasnila daje 583
j Ivan Gcc v Senožečah, Notr.
ki zna samostalno dobro
B kuhati, sprejme takoj obitelj višjega uradnika v Pazinu (Istra). Plača po dogovoru. Ponudbe pod naslovom: šorli, Pazin Istra. 626 2
V LJubljani se odda oziroma proda z vsem
inventarjem starejša	533
f iii i lili iiom
Ponudbo z referencami je vložiti Ao 3. marc" t. 1. Ljubljana, poštno ležete „Prlvatnik 16a.
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih 5ta-farih. c&isf.nih in metrjrnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
padpSraSsso srs^sjaa
pri karlovovarijskcm in drugih kopeiiŠKih zdraV-ijenjih in kot poznejše jdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	(VII.)
zvirek: ftiess3sii2gi SaSSertoHM,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zastonj in frarko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalege pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku In Andrej Salonu, Ljubljana. H
Usfna voda
! Zobna krema
Priložnostni nakup!
iGjia žepna ura z verižico K 3'50.
30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 30 ur idočo (no IS ur) „GL0HTA*
brno anker-rom. uro. švic. kolesju t lopo grav. oklopjora, a sekundnim kazalcem ln lepo pozlačeno ali posrebr. vorižico natančno idočo lo zu K 3'5J. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetji' S. KOHANE razpošiljalnlca Švicarskih ur, Krakov St. 78. Nostevilno priznan, naročil Za neugajujoče deuar nazaj. 8900
n« obraza in na rokah oduranjujo v petih minutah
ranjovalec Kocin
dr. H. Rixa
zajamč, notkodljiv. gotov uspeh. Skatlja za K 4 — z:i dostuje. K.izpošilja strogo diskivtuo
■3S.ir. A. Rix. Laboraferii Bonal I*, ■ersansse 17 H.
Zaloge v Ljubljani: Lekarna .tiri zlatem Jclonu", pac-luincriju A. Kaučič in droiorija „Adrij»".
V. >■•?!?': • > JV.. • . .
Kdor Mi Biti in
lasi na] kupi takoj m^T^l mlin za vsakovrstna žita mleti.
Zastop za Kranjsko: anton butara, Novo mesto'
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaja SCAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. • - • • -'45
na Dunajski cesti o Ljubljani pred
skJaDsktoii hišami m na Siincah takoj ob mestni meji na TržsSkS
KBI7ŽŽŽ, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
S*
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, si a "Mncsh 37. 2127
Pozor!
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurcnce po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjcnih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3055
Mol/o Tolntrpr Prv> Uubi!- tovarna drož 1 lastni liiii MclKb £-dlOker Krakovski nasip St. 26.
Dobra služba	645
erpita in sinila
na slovenskem Koroškem so takoj odda. Več pove gosp. Jan. Milavec, izdelovatelj orgelj v Ljubljani.
Dva Se dobro ohranjena
pott i izložbenim cla,
železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kmctctz, Ljubljana, Iiolod-467	vorska ulica št. 26.
Najcenejše
dežnike m
somemse
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
mar, tonama obzoikov, mm
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	573
Dzvežhana šivilja
ena učenka
OCSHJOTI^S
se sprejme v trajno delo. Francevo nabrežje štev. 1,
li. nadstropje.	586
sveža dospela
S
v trgovinah gospodov
ki zadostujejo za kompl. obleko za gospode, hlače, palltojo,damskc kostume, plašče, krila Itd.
kateri so se pri meni v veliki množini nabrali, dam radi pomanjkanja prostoru, čisto pod ceno. 115
novo zidana
je na prodaj ter njiva, v Lescah na Gorenjskem. -
Več pove Ferdinand Hanžič ! v Hrašah, p. Lesce, Gorenjsko. 485
* V
Exporina tovarna blana Kari Kasper Inomost (InnsbrncK) 58.
Naj se zahteva
vzorce ostankov
blaga za gospode in dame, poštnine prosto.
Pno kranlsfta podletle u umetno steklarstvo in slikanje na stilu Hugusta Hgnola i Ljubljana
Dunajska cesta St. 13 poleg „Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvora kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

F. L. Popper čevlj
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana \
V \
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste higijenični čevlji za otroke.
Cena: K 12-50
Cena; K 16 50
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
01ympic 45.000 ton.
St. Louis. St. Paul. Adriatic. Oceanic.
preko Pariza, Havre, sodi-namptona ali (Mouraa-
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največ-jimi angleškimi parnilci sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Hrana se potnikom razdeli v po-sebnih_ sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek ln soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno 3684
oblastoeno koncesijonlrana poiooalna pisarna
Edvard Kristan
Ljubljana, Kolodvorska ul. 41

:: vpisana zadruga z omejenim jamstvom ;: nasproti železniške postajo ViZmarje, v lastni tiisi
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence!— Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in drugo juvne zgradbe. Nadalje so priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano.
Prodajalna v Ljubljani, Dunajska
cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
740
Preizkušnje za pomočnike
tekom leta 1913 se bodo vršile ob ponedeljkih dne:
14. aprila, 16. iuniia, 13. oktobra in 15. decembra.
Lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za pripustitev k izkušnji je opremiti z učnim izpričevalom in z onimi obrtne nadaljevalnice. V Ljubljani, dne 17. februarja 1913.
Obrtno-oblastvena komisija za pomočniške preizkušnje.
Predsednik komisije: Ing. J. Foerster.
♦ ♦
Tehnična pisarna.
Neprava vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov
♦ ♦
♦♦♦♦ ♦
t
ijLju imunim nuuuitv,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Oblastveno koncesijonlrana zasebna posredovalnica za nakup Is predalo posestev in zemljišč.
Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča 3423	naročila.
zaorisež. 7 sodni U- T
vedenec. ?
♦
♦
: ♦
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago

!a i Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mwerpen v New-York
je proga
rdees zvazda „Rsd Star Line".
Na naših pomikih nLapland*, »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika etninent-nega pomenB in traja vožnja 6 dni.
OH iz Liiibljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Nevv-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 35, od južnega
kolodvora nn desno, poleg predilnic?.
v*., >. ..H