PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini
Abb- postale I gruppo 06113 oUU llT
Leto XXXV. Št. 270 (10.489)
TRST, sreda, 21. novembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DVANAJST MILUONOVDELAVCEVSEBO DANES UDELEŽILO STAVKE
Delavski razred odločno zahteva pravičnejšo gospodarsko politiko
Stavka zadeva skoraj vse stroke razen prevozov, sredetev množičnega obveščanja ter najnujnejših storitev - Neizpolnjene obveze Cossigove vlade
Luciana Lama
RIM — Več kot dvanajst milijonov delavcev bo danes stavkalo ter tako opozorilo vlado na njene obveznosti za reševanje najnujnejših in najbolj perečih problemov italijanskega gospodarstva. Današnja splošna stavka predstavlja zelo važen trenutek v sklopu sindikalnega in tudi splošnega političnega boja italijanskega delavstva za dosego in uresničenje vseh pobud in načrtov, ki jih je že pred časom sprejela Cossigova vlada. Preteklo je že več kot štirideset dni od zadnjega sestanka med vlado in generalnimi tajniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, na katerem se je ministrski predsednik obvezal za čimprejšnja pogajanja ter za rešitev vseh perečih problemov gospodarskega in sindikalnega značaja. Cossigovim obljubam pa niso sledila dejanja, vlada se je sistematično izognila globalnemu soočenju s sindikati, medtem ko postaja položaj v državi z dneva v dan bolj zaskrbljujoč.
Stanovanjska politika, reforma pokojnin, družinske doklade, davki, električne in telefonske tarife, ne-
""■iiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHHiiimMMtiimmnuiiiiiiimimmiiiHiiiiiiMmiiMMiiiiiiimiiiii
Na dnevnim kep« vprašanja o škandalu eni
Včeraj vroča seja poslanske zbornice
Interpelacija radikalca Melcje razburila demokristjane
RlM — Vlada, pravzaprav edini I tipkanih strani, v katerih je ponovil vJer> predstavnik, ki je bil ta čas znano tezo vlade.
Poslanski zbornici, se pravi mini- ENI je dosegel sporazum s Sau-
S-ter za odnose s parlamentom A-Sarti, je včeraj odgovarjala
‘fclfo
® interpelacije glede zadeve ENI-i Pnilau. «Na podlagi izidov pre-lia V. rekel Sarti, vlada ugotav-da ni mogoče potrditi domneve . slancev, ki so nanjo naslovili inflacije, se pravi, da bi se del "0vizije, ki jo je ENI izplačala pa-, >Pski družbi Sophilau, vrnil neka-n lJh italijanskim političnim osebnim.* Vlada torej ne izključuje te .oznosti, vendar ugotavlja, da ni Oientov, ki bi dokazovali, da se ^Pogajanji med državno družbo in Saudsko Arabijo za dobavo troleja, skriva eden največjih jfinlov, ki so se pripetili v Italiji, - teh, kot dobro vemo, ni malo.
Vena
iti t r 'dnda s tem ni seznanjena vD te je zanjo dovolj, da s tem p a»anjem odpravi.
tL ^terajšnje zasedanje poslanske Oftiice se je začelo s temi interne1 jami, zaključilo pa se je v še 1 vročem vzausju. Kadinaiec Me-Vlfte je namreč pred dnevi naslo-g0,na v (g do vprašanje, ali je mo j/te imen Krščansko demokracijo črn ^Upino, ki se združuje v zlo-l«ke namene, openem pa je ka-ku brošuro z naslovom «Anonima te^ ootožii vrsto vidnih pred-^vnikov krščanske demokracije,
zaposlenost ter vprašanja Juga: to so najnujnejša vprašanja, o katerih zahteva sindikalna zveza jasnost ter predvsem dejanja. Splošna stavka, ki bo skoraj za vse stroke trajala štiri ure in to v jutranjem času, bo neposredno zadevala delavce v industriji, kmetijstvu, v turizmu ter v trgovinski stroki, štiri ure bodo stavkali državni in občinski uslužbenci, pouk na šolah pa se bo končal eno uro prej kot ponavadi, medtem ko bo na univerzah po vsej verjetnosti ohromljena dejavnost za ves dan. Stavkali bodo tudi poštni uslužbenci, tako da bodo poštne u-rade zaprli opoldne. Ne sodelujejo pri stavki delavci prevoznega sektorja, vlaki, avtobusi in letala bodo redno vozili, izšli bodo tudi časopisi, medtem ko bosta radio in televizija oddajala redna informativna poročila. štiri ure se bodo vzdržali dela tudi delavci v bolnišnicah, brezhibno pa bodo delovali najnujnejši posegi, kar velja tudi za delavce električne stroke. Že napovedana in načrtovana stavkovna gibanja bodo danes izjavili bančni uradniki, uslužbenci pri bencinskih črpalkah ter kmetijski delavci predvsem v južni Italiji, ki čakajo na podpis delovne pogodbe.
Namene in cilje današnje splošne stavke so v teh dneh temeljito pojasnili vsi najvidnejši sindikalni predstavniki, ki bodo danes govorili na pomembnejših sindikalnih shodih. Generalni tajnik CGIL Lama je izjavil, da delavci z današnjo stavko nimajo namena povročiti vladne krize, zahtevajo pa, da Cos-siga izpolni nekatere obveze: v prvi vrsti naj se zavarujejo dohodki revnejših slojev, odvisnih delavcev ter upokojencev pred vse večjim »napadom, inflacije ter naj se dokončno ter predvsem pravično uredi vprašanje davčnih dajatev, ki v največji meri bremenijo prav odvisne delavce ter upokojence. Veliko pozornost posveča sindikalna zveza
Do petka zaprte bencinske črpalke
RJM— Sinoči ob 19. uri se je Začela na celotnem državnem področju stavka uslužbencev pri bencinskih črpalkah, ki sta jo proglasili sindikalni zvezi tega sektorja. Stavka, ki se bo končala v petek ob 7. uri zjutraj, bo neposredno zadevala skoraj vse bencinske črpalke, tudi tiste, ki delujejo avtomatično. Stavkajoči delavci zahtevajo podpis nove delovne pogodbe ter učinkovitejšo vladno politiko na tem področju. Zapora skoraj vseh bencinskih črpalk je že včeraj povzročila na italijanskih cestah nemalo težav (er dolge kolone avtomobilov, ki so v mnogih primerih več ur zaman čakali na polnjenje rezervoarjev.
zaskrbljujočemu povišku cen na drobno ter problemom telefonskih in električnih tarif, da ne govorimo o stalnemu naraščanju cen prevozov in drugih javnih storitev. Zvezni tajnik CISL Sartori pa se je zaustavil pri že kroničnem problemu nezaposlenosti v državi, kateremu so najbolj podvrženi mladi ter prebivalci Juga. Vlada je, kar zadeva razvoj južnega področja, obljubila vrsto ukrepov in konkretnih načrtov, dramatični primer industrijske cone pri Gioii Tauro v Kalabriji pa jasno dokazuje koliko je bilo doslej storjenega v tem smislu.
Italijanski delavci bodo torej z današnjo splošno stavko odločno o-pozoriii Cossigovo vlado, da ne bodo več dovolili zavlačevanja in o-klevanja pri reševanju svojih najnujnejših zahtev ter splošno vprašanj italijanskega gospodarstva. Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL hoče s tem dnevom boja še bolj utrditi enotnost delavskega gibanja ter revnejših družbenih slo jev, ki neposredno nosijo največje breme sedanje družbene in ekonomske krize, (st)
V POSMEH DIPLOMACIJI IN MEDNARODNEMU PRAVU
AJA TULAH HOMEINI OSVOBODIL 13 TALCEV OSTALE BODO SODILI URADI VOHUNSTVA
Iranske oblasti skušajo pridobiti zaveznike v svojem gospodarskem boju proti ZDA
Osvobojeni ameriški talci na pariškem letališču Orly
(Tele foto
....................i......Hlinil.....................................
DOSLEJ SO RAZBESNELE VODE TERJALE DEVET ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ
Kljub relativnemu izboljšanju vremenskih razmer je stanje na poplavljenem območju še kritično
Trenutno je stanje najbolj zaskrbljujoče v Makedoniji, kjer je Vardar odnesel kar 13 večjih mostov - Ladijski promet na Donavi poteka brez večjih zastojev, čeprav pod težjimi pogoji
dh
w , so bili vpleteni v razne skarv |tue' da so podgupovali, bdi pod . Povanj in souetovau z morilci. Wega je tudi vprašal, zakaj noto., Precistavnik sodstva ni cdpo- j s,.^1 te v Metliko in zahteval poštev .postopna za iziocrtev ene-Lo-^tevnih obsojencev na procesu I^Kheed, Camula Crocianija, za- ■ zunanje ministrstvo ni sporoči® r9en*škim oblastem, da je Cro-potni list (diplomatski potujte'1-. za katerega se še ne ve, čjj? ga je Crocianiju sploh tzro-Vei jte zapadel, končno pa je po-s'te. d« je italijanska varnostna ^ “a kupila dve letali, s kateri-tn . 86 oorambni minister v sobo-cjij,^ nedeljo pelje domov na Si-
rcj^tegova. izvanjanja so izzvala ciio d6m°kristjani zelo ostro reak-lo 7’ tenogo poslancev KO je hote-ču,r flitei kar pri priči fizično obratu atl. tako da je Melegi priskočilo kakih 70 članov notranje ‘tehtne službe. Vodja poslanske čil Plne KD Gerardo Bianco je ozna-
dovo Arabijo za dobavo večje količine nafte Italiji (100 tisoč sodov na dan za 30 mesecev po zelo nizki ceni 18 dolarjev za sod, kar pa je uradna cena, po kateri prodaja Sap-» dova Arabija). Vse bi bilo v redu, če ne bi ENI priznal zelo visoke provizije družbi Sophilau (7 od sto, medtem ko ponavadi velja za tako posredovanje 3-odgtotna provizija).
Vprašanje je, če se je 120 milijard na neki način vrnilo v Italijo. Vlada o tem ni seznanjena, je odgovoril Sarti komunističnemu poslancu Di Giuliu in predstavniku PDUP Magriju, socialistu Cicchittu in drugim. Vsi so izjavili, da z odgovorom vlade niso zadovoljni, Ma-gri pa je celo dodal, da bo njegova skupina zahtevala oblikovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije. Na ta ali oni način, da bodo o zadevi ENI-Sophilau še dalj časa govorili je na dlani. Za sedaj so mnogi mnenja, da je šlo za hudo protizakonito dejanje, v interesu marsikoga pa je, da o vsej zadevi za sedaj še previdno molči, (pp-if)
niMiiiiiiiiuiiiiiufiiiiiiiiiiMiMiiiniiiiiiimiHmiimiiiuiiiiiinimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiimtiimiimiiiiiMiiiiiimiuiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiifiiiiitMmiiiiimini
Pokol pri Patrici pred porotniki
‘	mm
LJUBLJANA - Po ponedeljkovih alarmantnih vesteh o poplavah po vsej Jugoslaviji, ki so terjale celo nekaj človeških življenj, povzročile pa so tudi veliko materialno škodo, so včeraj iz poplavljenih področij sporočili, da se gladina rek počasi niža in da se vode počasi umikajo v svoja rečna korita. Kljub temu pa vseh skrbi še vedno ni konec, kajti meteorologi tudi za prihodnje dni ne napovedujejo bistvenega zboljšanja vremena, tako da so štabi civilne zaščite in pripadniki JLA, specializirane enot«, raznih rodov armije skupaj z občani in enotami teritorialne obrambe še vedne v pripravljenosti.
Najhuje je, kot kaže, v Makedo niji, kjer je v noči na torek raven vodne gladine narasla na 221 centimetrov, Vardar je odnesel najmanj 13 večjih mostov, število manjših porušenih postov pa ta trenutek sploh še ni znano. V nekaterih makedonskih občinah je obilno deževje uničilo del jesenskih posevkov, pod vodo pa je v okolici Strumice
ka..„Seznaml ki ga je Melega raz-V®1 kot golo izmišljotino.
la?ako>'k°li že, vrnimo se interpe-o škandalu ENI - Sophilau. ijcpfanie poslanske zbornice se je Kjer ° stebo zvezdo. Na klopeh, tein’ S,6C^ vl®da, je sedel sam samcat r Sarti. Zakaj ni bilo Stam-tr, *Ja- ki je kot minister za zunanjo Sauri!n° pobril posel med ENI in lo^ko Arabijo? Zakaj ni bilo Sira 4.. Dardinija, ki je kot minister za rcJ1JVrno udeležbo neposredno odgovo-tai *a .Vse, kar se dogaja v državni Loln?teiji? Stammati ni hotel priti, Do ®ardini je raje odpotoval v tuji-tiij' n!li Cossiga, ki je najprej skle ha * k° s®™ odgovarjal, ni bil Sv°jem mestu
kafteriter Sarti očitno ni vedel, za s* gr°. zato je zahteval nekaj ča-vo.p a 83 informira in izdela odgo-ia na vprašanja. Po štirih urah V J/1, se je Sarti spet predstavil klanski zbornici in prebral 12
več sto hektarov obdelovane zemlje.
V	Črni gori je v glavnem prene halo deževati, reka Bojana pa se počasi vrača v korito. Lim in Ibar grozita prebivalcem v Ivangradu in Rožaju. V Ivangradu so namreč čez noč izselili 20 družin, pred vodno ujmo v Rožajah pa so rešili 60 družin.
Deževati je prenehalo v avtonomni pokrajini Kosovo, ostale pa so težave zaradi poplav, saj je recimo samo v vučitrnski občini poplavljeno pet tisoč hektarov polj in prek 600 hiš, od katerih so mnoge izdelane iz slabega materiala in so povsem nebogljene pred vodno stihijo.
V	območju Djerdapskega jezera in delu Donave od Kladova do Prahova za sedaj ni nevarnosti pred poplavami, čeprav je pretok Donave večji kot 8,5 tisoč kubičnih metrov vode v sekundi V hidroelektrarni Djerdap so pravočasno ukrepali in izpraznili jezero, tako da so nivo vode na Djerdanski brani znižali za tri metre.
Če ne bo večjih padavin, bo napovedani prihod poplavnega vala šel mirno, brez posledic prek Vojvodine.
V	naslednjih dneh pričakujejo padec vodostaja Save, tako da bo v Beogradu Sava le 450 centimetrov nad normalo. Vse ladje na Savi in Donavi so na varnem, plovba po Donavi pa se odvija normalno, vendar pod težjimi pogoji.
Doslej so poplave v Črni gori zahtevale življenja devetih oseb, narasla rečica Starenica pa je v okolici vasi Kozarac vzela še dve mladi življenji. Utonila sta učenca drugega razreda osnovne šole v Kozarcu Husnija Velič in Ersad Pešič, ki sta padla z improviziranega mostu v naraslo rečico, (dd)
prisotne vse arabske države razen Egipta. To dejstvo je v svojem otvoritvenem nagovoru poudaril tunizijski predsednik Burgiba, ki pa je kljub vsemu spretno vrgel odsotnemu Sadatu rešilno bilko, ko je izjavil, da «Egipt zunaj arabske družine ne bo imel tiste pomembne vloge, ki jo ima lahko v okviru arabske skupnosti*.
V nadaljevanju je Burgiba v okviru arabsko - izraelskega spora naglasil, da je to konflikt med dvema civilizacijama in ki zahteva s strani palestinskega ljudstva okrepitev notranjega boja proti sionističnim si lam na zasedenih ozemljih. Vse a-rabske države pa morajo ojačiti palestinski boj z ukrepi na vseh področjih ini z uporabo vseh sredstev, ki jih arabski svet ima na razpolago. S temi izjavami se je Burgiba nanašal na petrolej, ki ga države «fronte zavračanja* in PLO hočejo uporabiti kot sredstvo boja in o katerem x>do prav gotovo govorili na arabskem vrhu.
Zasedanje je popoldne potekalo za
zaprtimi vrati, znani sta vsekakor dvp točki dnevnega reeja: izraelsko -arabski spor in položaj v južnem Libanonu. Naj še omenimo, da je glede Libanona Burgiba izjavil, da podpora Palestincem ne oporeka libanonskemu ljudstvu pravice do u-resničevanja svojih stremljenj, kajti njemu pripada suverenost nad celotnim nacionalnim ozemljem.
RIM — Zunanjega ministra Mal-fattija je včeraj obšla slabost, zaradi katere so ga morali nemudoma sprejeti v rimsko glavno bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Malfattija sta o-biskala predsednik republike Per-tini ter ministrski predsednik Cossiga.
RABAT — Maroško ministrstvo za informacijo je včeraj sporočilo, da so na območju Abattiha v severnem predelu Zahodne Sahare, pripadniki Polisariove fronte sestrelili z raketo sam 7 maroško letalo mirage El in pri tem ubili pilota.
TEHERAN — Kot napovedano so islamski študentje včeraj izpustili nadaljnjih deset talcev ameriškega veleposlaništva v Teheranu. V bolnišnici ameriškega letalskega oporišča v VVieshadnu se torej nahaja že 13 ameriških državljanov, osem črncev in pet žensk, ki so jih izpustili na ukaz ajatulaha Homeinija. Medtem pa skušajo iranske oblasti vplesti v svojo gospodarsko vojno z ZDA države članice OPEČ.
V VVashingtonu niso vesti o o-svoboditvi sprejeli z burnim navdušenjem, celo svojci izpuščenih so prikrili svoje zadovoljstvo, da ne bi ranili čustev vseh tistih, ki imajo svoje drage še vedno zaprte v veleposlaništvu samo zato, ker je njihova koža bele barve. Carterjevi administraciji je uspelo brez večjega truda preprečiti Homeinijevo nakano, da bi z rasnim in spolnim razlikovanjem med talci povzročil razprtije v ZDA.
Ameriško javno mnenje je sedaj te bolj razburjeno, kol je bilo pred osvoboditvijo dela talcev. Homeinijeva napoved, da bodo islamska revolucionarna sodišča sodila preostalim talcem zaradi vohunstva in protiiranskega delovanja je ponovno strnilo vse ameriško prebivalstvo, ki skupaj s Carterjevo administracijo zahteva od svetovnega javnega mnenja najstrožjo obsodbo iranskega ravnanja.
Nedvomno se Carter ne trudi preveč. saj v vseh diplomatskih krogih obsojajo iransko kršenje najosnovnejših pravil mednarodnega prava Iranske oblasti bodo lahko dokazale, da so se na ameriškem veleposlaništvu ukvarjali tudi z dejavnostjo, ki me'i že na vohunstvo, a to ni še opravičilo, da lahko u-službencem sodijo. Po mednarodnem pravu lahko take »diplomate* le izženejo kot nezaželene osebe, sojenje pa bi bilo nedopustno. Tega se zaveda tudi Sovjetska zveza, ki je neuradno solidarna z ZDA,
Včeraj so ravnanje iranskih * blasti najodločneje obsodili tudi zu-narfji ministri Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju.
Iran je torej mednarodno osamljen. molk nekaterih vlad ne pomeni. da se strinjajo z iranskimi o-blastmi. temveč da se bojijo morebitnih protiukrepov. Podobno je tudi v iransko-ameriškj gospodarski vojni. Včeraj je iranski zunanji minister Bani-Sadr napel vse sile, da bi države članice OPEČ sledile iranskemu zgledu in zavrnile dolar kot plačilno sredstvo pri nakupih nafte.
Medtem postaja vedno bolj jasno, da bo od sedanje gospodarske vojne največ škode utrpel prav Iran kot najšibkejši, saj po mnenju naftnih izvedencev bo prihajala iranska nafta s posredniki v ZDA kot doslej. blokada iranskega premoženja v ZDA, ukinitev trgovinske izmenjave in nezaupanje mednarodnih operaterjev na iranskem tržišču pa bosta z mednarodno osamitvijo orej ali slej strla iransko »revolucionarnost*. (voc)
IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIimilllllMHIIMIIIIIIIIIIlUlflllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIMIIMIHIIIIIMMIIIIIiriinillllllMimilllHinillllimilllllllllMIIIMIIIIIIIIIIlUnilllllllllllilMI«
OB PREDSTAVITVI KNJIGE FRANCA ŠETINCA V LJUBLJANI
«Kardelj je naredil marksizem bolj razumljivega naši dobi»
«Misel iii delo Edvarda Kardelja» bo gotovo obogatenjc tovrstne literature pri nas - Predstavili so tudi redno letno zbirko Prešernove družbe
L’AQUILA — Novembra, točneje osmega, lanskega leta so pod streli iz brzostrelk padli pri Patrici kot žrtve teroristične skupine «Forma-zioni combattenti comuniste* državni pravdnik Fedele Calvosa in njegova telesna stražarja Luciano Rossi in Giuseppe Pagliei. Padel je tudi, zadet po pomoti terorist Roberto Ca-pone, katerega so pajdaši pustili na kraju atentata. S preiskavo so odkrili domnevne morilce, ki so se včeraj znašli na zatožni klopi. Manjkal je Paolo Ceriani Sebregondi, ki verjetno ne soglaša s soobtožencema, v
dvorano pa sta prišla Nicola Valentino in Maria Rosaria Biondi, vendar ne z namenom, da se branita, temveč, da napadata. «Med nami* je Valentino prebral iz «Poročila štev. 1», je razredna vojna* in nadaljeval z vrsto groženj sodnikom, porotnikom, odvetnikom in agentov javne varnosti in karabinjerjem. »Pravična krogla vas bo prej ali slej doletela in tega vas ne bo rešilo nobeno varnostno spremstvo*. Maria Rosaria Biondi je samo prikimala, vendar komunike je tudi ona podpisala. Predsednik je mimo poslušal in ob
koncu predal obojno poročilo* državnemu pravdništvu za nadaljne ukrepe. Groženj je v njem dovolj za noVe obtožbe in nov proces.
Uvodoma je sodišče imenovalo u-radne branilce — terorista sta namreč preklicala mandat imenovanim zagovornikom — ter sprejelo prijavo zasebnih strank: žene pokojnega sodnika, sorodnikov obeh padlih ter predstavnika pravosodnega in notranjega ministrstva.
Razprava se bo nadaljevala jutri.
Na sliki (AP); Maria Rosaria Biondi ob vstopu v sodno dvorano.
Povratek delegacije ZKJ iz LK Kitajske
BEOGRAD — Včeraj se je vmila delegacija ZKJ, ki jo je na obisku na Kitajskem vodila članica predsedstva CK ZKJ in predsednica CK ZK Hrvaške Milka Planinc.
Na beograjskem letališču je Milka Planinc povedala, da je imela delegacija ZKJ koristne pogovore z voditelji KP Kitajske. Jugoslovanska partijska delegacija je bila na relativno kratkem obisku v tej veliki azijski državi, vendar je kljub temu imela zelo vsebinske in koristne pogovore. V tej zvezi je Milka Planinc postavila v ospredje srečanje s kitajskim voditeljem Hua Guofen-gom, s katerim so se predstavniki ZKJ pogovarjali o mednarodni politiki ter notranji problematiki v obeh državah. Gostitelji so jugoslovansko delegacijo seznanili z delom kitajske partije na področju gospodarstva.
Tudi v drugih pogovorih se je pokazala velika stopnja razumevanja in enakosti stališč. Posebej so spregovorili o politiki obeh partij na mednarodnem področju ter stališčih obeh strani do poglavitnih svetovnih problemov, (d.d.)
Začetek arabskega vrha
TUNIS — Včeraj se je sestal 10. vrh arabske lige, na katerem so
LJUBLJANA — Ob predstavitvi redne letne zbirke Prešernove družbe je bila včeraj v Ljubljani tiskovna konferenca. Uvodoma naj takoj povemo, da ni šlo za običajno predstavitev že tradicionalnega koledarja in ustreznih spremnih knjig, ampak za izreden dogodek, saj so ob tem predstavili tudi knjigo Franca Šetinca Misel in delo Edvarda Kardelja. Predsednik Prešernove družbe Ivan Potrč je dejal, da se je založba odločila za to knjigo, da bi v vseh slovenskih domovih spregovorili o Kardeljevi misli in to predvsem tistemu ljudstvu, med katerim je veliki revolucionar zrasel in med njim ustvarjal.
Franc Šetinc je nato spregovoril o svojem delu, oziroma vtisih, ki jili je dobil ob pronicanju v Kardeljevo misel. Med drugim je Šetinc dejal: «V Kardeljevem delu je osredotočen marksizem. Pri tem ne mislim samo na to, da je udejanil marksizem v slovenski in jugoslovanski praksi, ampak ga je razvijal naprej in ga naredil bolj dostopnega in razumljivega človeštvu naše dobe. Lahko bi rekli, da je rehabilitiral marksizem, ki je nekaj časa prihajal k nam, daleč in naokrog — precej zdogmatiziran in popačen. Kardelj je predobro vedel, da še z Marxom življenje ni zaustavilo, zato ga je treba naprej raziskovati in tako bogatiti marksizem kot živo zakladnico človekovih izkušenj in poznanj. Kot dialektik je tudi vedel, da marksizem ni ni-
kakršen zakonik ali priročnik ali zbirka večnih resnic. In nikoli ne bi dovolil, da bi njegovo delo spreminjalo v kaj takega. Kardelj je kot sklepno misel Programa ZKJ lastnoročno napisal: Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško. To je bilo tudi vodilo vsega Kardeljevega ustvarjanja.*
Pisec knjige Misel in delo Edvarda Kardelja Franc Šetinc je potem govoril še o nekaterih pojavih, ki prizadevajo jugoslovansko družbo in ki jih je Kardelj s pronicljivo in osvetljeno mislijo reševal, oziroma pokazal na ustrezne in dalekosežne rešitve.
Da gre za res izredno založniško dejanje Prešernove družbe, je potrdila tudi razprava, med katero so govorniki podčrtali pomen in zasnovo knjige same, ob tem pa svetovali, da bi jo bilo dobro uvesti na šole kot učbenik. V tem smislu se je izrekel v imenu SZDL tudi Mitja Ribičič. Poudaril je, da gre za knjigo. ki je delavcu, kmetu, intelektualcu potrebna, predvsem zato, ker še danes nimamo v celoti zbranega Kardeljevega dela. Knjiga bo Kar deljevo misel, je še pripomnil Ri bičič, gotovo popularizirala, saj nazorno prikazuje osnovne Speransove misli. Knjiga pa je tudi zelo aktualna, predvsem v današnjem gospodarskem trenutku. Ribičič je tu-
di zaželel, da bi založba poskrbela za italijanski in madžarski prevod, kajti tudi narodnostne skupnosti, ki živijo v Sloveniji, morajo črpati iz zakladnice Kardeljevega izročila.
Na koncu naj povemo še nekaj o letošnji knjižni zbirki Prešernove družbe, ki si prizadeva, da bi slovenska knjiga zašla v vsak slovenski dom.
Zato so tudi izdaje omenjene založbe izjemno poceni, dostopne vsakemu žepu in tej politiki sledi Prešernova družba že vrsto let. Poleg Prešernovega koledarja za leto 1980 in šetinčeve razprave obsega zbirka še dela J. Kislingerja «Debele zgodbe Petra Fuleža*. Laličev »Prvi sneg*. Jegličeve »Vrtnarjeve spo-mine*. Jurčiča in Kersnika »Rokovnjače* in Rollandov roman »Miklavž Breugnon*.
MARIJ ČUK
ANCONA — Preiskovalni sodnik iz Ancone je predal sodišču v nadaljnji sodni postopek devet domnevnih pripadnikov Rdečih brigad v deželi Marche, ki so obtoženi, da pripadajo oboroženi tolpi in združevanja prevratniške namene.
CAGLIARI — Iz bolnišnice v Cagliariju so včeraj odslovili sedem ljudi, ki so v začetku novembra zboleli za kolero. V zadnjih dveh tednih niso na Sardiniji zabeležili nobenega primera te nalezljive bolezni.
DA BI ZDRAMILI VLADO IZ GOSPODARSKE APATIJE
Danes tudi na Tržaškem poldnevna splošna stavka
Na Goldonijevem trgu ob 10.30 skupen sindikalni shod - Kako bodo stavkale posamezne kategorije delavcev • Sestanek na prefekturi za SIRT preložen na petek
Tudi tržaško delavstvo se bo danes pridružilo splošni 4-urni stavki, ki jo je v vsej državi oklicala enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL in ki se bo praviloma odvijala v dopoldanskem času. Sindikalna zveza se jc odločila za oklic stavke, da bi prisilila vlado, da bi končno pristopila k pogajanjem v zvezi s paketom zahtev, ki so jih sindikati predložili že pred poldrugim mesecem. Zahteve se nanašajo na naslednje točke: zmanjšanje davčnih odtegljajev ob koncu leta, tako da bo 13. plača čim manj okrnjena; podvojitev družinskih doklad: predložitev preosnove socialnega skrbstva v parlamentu; povečanje minimalnih in socialnih pokojnih za vsaj 10.000 lir; uvedba tarifne politike, ki naj upošteva manj premožne plasti prebivalstva; priprava novih programov za razvoj in naložbe; izvajanje desetletnega načrta za gradnjo ljudskih stanovanj, kar nai bi omililo posledice nedavne uvedbe tako imenovanih pravičnih stanarin; vrsta posegov za industrijska in druga podjetja v krizi, kar velja še posebej za južne predele države.
Posamezne kategorije delavcev na našem območju se bodo vzdržale dela po naslednjem pravilniku; profesorji in učitelji ter osebje državnih in občinskih vrtcev, ki so v službi v dopoldanskem času, bodo stopili v stavko zadnjo uro delovne izmene: osebje pa, ki je v službi popoldne, bo zapustilo zavode 1 uro pred zaključkom rednega umika. Delavci in nameščenci poštne uprave bodo stavkali dve uri v dopoldanski izmeni. Delavci gradbene stroke in kovinarji bodo stavkali od 8. do 12. ure. Prav tako bodo od 8. do 12. ure stavkali delavci zaposleni pri avtopre-vozniških podjetjih in pa pristanišč-niki, bančni uslužbenci (od 8.15 do 12.15), delavci trnovskega sektorja in druge kategorije delavcev in nameščencev.
Stavke se ne bodo udeležili delavci zaposleni v javnem prometu, kar pomeni, da bo danes ves dan reden promet na vsem avtobusnem in železniškem omrežju. Prav tako bodo redno delali nameščenci pri napravah, ki oskrbujejo mesto z električno energijo, vodo in plinom. Zajamčene bodo tudi druge nujne službe (bolnišnice, gasilci in podobno).
Kategorijo zase tvorijo v tem pri meru upravitelji bencinskih črpalk Drugod v državi in tudi v naši de želi so namreč njihove sindikalne organizacije oklicale — iz razlo gov, ki nimajo nič skupnega z da našnjo splošv stavko, temveč se nanašajo na pomanjkljivosti nabavnega programa vladnih organov — dvodnevno stavko od 19. ure sinoči do 7. ure v petek. Upravljavci bencinskih črpalk na našem območju bodo redno delali danes in jutri. pač pa bodo črpalke zaprte v soboto popoldne in v nedeljo ves dan.
Za danes je v Trstu najavljena protestna manifestacija delavcev vseh ka.egorij. Delavci trgovske stroke se bodo zbrali ob 8. uri na
DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI * S
Trgu sv. Antona, deiavci industrije, obrtništva in drugih strok pa se bodo sešlj ob 9.30 pred Lloydo-vim stolpom pri Sv. Andreju. Odtod se bo razvil sprevod po mestnih ulicah do Goldonijevega trga kjer bo ob 10.30 skupen sindikalni shod z nastopom predstavnika osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL.
Današnja sindikalna kronika je predvidevala nov razširjen sestanek vseh prizadetih dejavnikov na prefekturi, kjer naj bi industrijec Landini umaknil zadnje rezerve kar zadeva začetek postopka za pre-osnovo stare steklarne Vetrobel. Družba SIRT mora kakor znano povečati glavnico na 17 milijard lir, na kar morajo dati svoj pristanek še drugi industrijci, soudeležni pri družbini glavnici. Delegirani upravitelj Landini je bil že pred dnevi v Rimu, kjer se je sestal s sovlagatelji, do dokončnega sklepa pa doslej ni prišlo in bo Landini danes ponovno v Rimu, da dokončno reši vprašanje zahtevanega povečanja glavnice. Zaradi tega so sestanek na prefekturi odložili na pe tek ob 12. uri.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
tajništvo Trst
okliče ob priliki vsedržavne splošne stavke danes, 21. novembra, stavko vsega šolskega osebja. Učno osebje bo stavkalo zadnjo uro pouka v posameznem razredu v dopoldanski in popoldanski izmeni. Neučno osebje bo stavkalo zadnjo uro službe.
Poleg razlogov za stavko, ki so jih ugotovili konfederalni sindikati, postavlja sindikat slovenske šole še sledeče zahteve:
—	odprtje slovenskih šol v videmski pokrajini
—	ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja
—	globalna zaščita vseh Slovencev v Italiji
—	priznanje jugoslovanskih diplom
—	doklada za poučevanje drugega jezika
0 VPRAŠANJU PODPORNIŠTVA V DEŽELI
Na predlog predsednika Comellija KPI umaknila svoj zakonski osnutek
Pristojna komisija ga bo ponovno proučila istočasno z zakonskima predlogoma deželnega odbora
Komunistična skupina v deželnem svetu je včeraj umaknila zakonski osnutek, ki je obravnaval vprašanje podporništva v korist ostarelih in drugih potrebnih oseb. O njem bi moral razpravljati deželni svet, podrobneje pa je zakonski osnutek določal pristojnosti dežele, ki bi morala v pričakovanju državnega o-kvirnega zakona posegati na to področje s tem da bi poverila nalogo krajevnim ustanovam. Umaknila ga je na predlog predsednika deželnega odbora Comellija. ki je na o-snovi 64. člena deželnega pravilnika predlagal, da bi se zakonski osnutek vrnil v pristojno šesto komisijo.
Svoj predlog je predsednic Co-melli podkrepil z nekaterimi ugotovitvami, ki so jih sprejele tudi ostale politične skupine, razen DP in PDUP, ki sta bili proti umaknitvi zakonskega osnutka, ter LpT in MSI, ki sta se vzdržali. Predsednik Co-melli je predvsem poudaril, da je deželni odbor v zadnjem času že pripravil dva zakonska osnutka, s katerima bo dežela posegala na področje podporništva. Vsekakor pa je treba na to vprašanje gledati v širšem okviru, predvsem pa je treba počakati na državni okvirni zakon. Komunistično pobudo je ocenil pozitivno, ob koncu svojega posega pa
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiB
PO SKLEPU PRISTOJNEGA STALNEGA ODBORA
Vsedržavna konferenca o ladjedelstvu bo v našem mestu 11. in 12. decembra
Uvodno poročilo bo podal odbornik za industrijo Rinaldi - Poleg vprašanj ladje-delstva bodo na posvetu obravnavali tudi pomorstvo in pristaniške dejavnosti
Napovedana vsedržavna konferenca o ladjedstvu bo v Trstu v torek 11. in v sredo 12. decembra. Ustrezen sklep je bil sprejet na seji stalnega vsedržavnegr odbora za ladjedelstvo, ki ga sestavljajo predstavniki dežel, pokrajin in občin, v katerih delujejo ladjedelnice. Seja je bila v ponedeljek v Rimu.
Odbor se je odločil za sklic konference «glede na hudo krizo, ki je v zadnjem času zajela ladjedel-ske dejavnosti v državi*. Na tržaš; kem posvetu — organizacijo konference je prevzela dežela Furlanija -Julijska krajina — bo razprava zajela predvsem vprašanja ladjedel-stva, govor pa bo tudi o problemih, s katerimi se soočata dve drugi sorodni proizvodnji panogi, in sicer pomorstvo in pristaniška dejavnost. Poudarjena bodo predvsem stališča, ki so jih do teh problemov v zadnjem času zavzele dežele, v katerih obstojajo ladjedelski obrati in ki so tudi sicer gospodarsko odvisne od pomorskih dejavnosti. Poudarjena bo nadalje nujnost, da pristojni organi na vladni ravni opustijo dosedanjo politiko poseganja na ta področja izven vsakega okvirnega razvojnega programa in da se domačim ladjedelnicam zagotovijo naročila za nove ladje v skladu z dejanskimi potrebami državnega in zasebnega ladjevja. Seveda je treba v zvezi s tem v čim kraj-
POKRAJINSKI TAJNIK KPI T0NEL 0 SEDANJI TRŽAŠKI STVARNOSTI
Potrebna je tesnejša povezanost z masami in njihovimi problemi
Važna vloga osimskih sporazumov - Za večje sodelovanje z ZKJ - KPI ne sme nikakor popuščati v boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti
♦Stranka se mora primerno pripraviti na prihodnje bitke. Za to pa je potrebna čim tesnejša povezanost z delavskimi masami in njihovimi problemi. Treba je premostiti sedanje nezaupanje, naše organizacije pa morajo izstopiti iz »templja notranjega premišljanja* in se povezati z ljudstvom. Razumeti je treba, da so tako imenovani »majhni* problemi kot opeke, s katerimi se gradi poslopje revolucije.*
S temi uvodnimi mislimi se je novoizvoljeni pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel predstavil članom pokrajinskega komiteja ob svoji izvolitvi. Nov pokrajinski tajnik KPI, ki je v stranki od leta 1944 in je v vseh teh letih opravljal ”užne funkcije v tržaški federaciji, je v svojem umestitve-nem govoru obravnaval nekatera velika vprašanja, ki zadevajo tržaško pokrajino. O osimskih sporazumih je dejal, da so zaključili ne mirno zgodovinsko obdobje, istočasno pa so odprli novo, čeprav kompleksno dobo. Osrednja tema sporazuma sloni na pravični mirovni politiki in na sodelovanju med obmejnima državama in narodoma. Z vsakim nastalim problemom, je dejal Tonel, se je treba soočati v okviru mednarodnega sodelovanja ter v konstruktivnem duhu in z obojestranskim razumevanjem. Glede industrijske cone na Krasu je dejal, da ima demokratično sodelovanje prebivalstva, ki mora jasno presojati na osnovi gotovih elementov, prioritetno važnost. KPI je tudi zato, da se med obema državama ter izven določene cone na Krasu začnejo izvajati eksperimentalne inicia: tive. Zato je nujno, da se čim prej začne ponovno preverjanje, ki sta ga xahtevala občinski in pokrajinski
svet. To je treba čim prej storiti, da ne bi Trst izgubil te velike priložnosti.
Važno je tudi, je poudaril Claudio Tonel, da se okrepijo naši prijateljski odnosi z Zvezo komunistov Jugoslavije, seveda v spoštovanju lastnih avtonomij, s stalnimi izmenjavami študijskih in delavskih delegacij.
Poleg velikih gospodarskih tem in mednarodnega sodelovanja, s katerimi se mora mesto soočati, so v Trstu prisotni še drugi problemi. Treba je okrepiti mirno sožitje in se zoperstaviti fašizmu, pri čemer je treba razumeti da se fašizem ne odraža samo v zloglasnih škvadrah, ampak je tudi ena izmed duš ne-sta. Kar se pa Slovencev tiče, je poudaril pokrajinski tajnik KPI, je treba vključiti v boj za dosego njihovih pravic ostale politične sile, z naše strani pa ne smemo popuščati. Naš predlog v parlamentu je tako rekoč že dozorel, potrebna pa bc naša učinkovita masovna akcija v podporo takojšnji parlamentarni razpravi. Treba bo zainteresirati krajevne uprave in deželo, predvsem pa prebivalstvo, demokratične Slovence in Italijane. Stranka se bo morala pri tem na vso moč potruditi, da bi se uveljavila kultura sožitja, ki bi postala nositeljica kulturne rasti vedno širšega dela Tržačanov.
Te so glavne teme, s katerimi se bo KPI, z željo po čim večji e-notnosti s PSI, zoperstavila Listi za Trst. Ni vse od nas odvisno, je zaključil Tonel, opraviti pa moramo naš del, da bi s tem prispevali in ustvarili pogoje za vlado nacionalne solidarnosti.
šem času pripraviti tudi program za ustrezne finančne naložbe.
Dvodnevnega posveta v Trstu se bodo udeležili zastopniki prizadetih dežel, pokrajin in občin, delavskih sindikatov, osrednje vlade, Evropske gospodarske skupnosti, političnih strank ter ladjedelskih, pomorskih in pristaniških podjetij oziroma uprav. Uvodno poročilo bo podal odbornik za industrijo in trgovino dežele Furlanije - Julijske krajine Dario Rinaldi.
Na ponedeljkovem sestanku v Rimu, nkii, so y se ga udeležili zastopniki krajevnih uprav iz Kampanije, naše dežele, Ligurijey Mark, A pulije,., Sicilije, Tofsk^e in Veneta so tudi sklenili, da bo za izhodišče V
Na pobudo pokrajinske uprave
Ustanovitev odbora za obrambo demokratičnih vrednot
Na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek, 26. novembra, bodo med drugim ustanovili odbor za obrambo demokratičnih vrednot. Pokrajinska uprava je namreč prevzela v svoje roke pobudo, potem ko jo je že pred časom sama predlagala in potem ko se ji je odpovedala tržaška občinska uprava. Na sestanku, do katerega je prišlo na pobudo predsednika Ghersi-ja po fašistični provokaciji na univerzi, so se namreč predstavniki vseh krajevnih uprav iz tržaške pokrajine, sindikatov in demokratičnih sil strinjali, da mora odbor za obrambo demokratičnih vrednot ustanoviti občinska uprava.
Slednja sc je temu odpovedala, zato bo o tem vprašanju sklepal pokrajinski odbor. Na omenjenem sestanku so svojo prisotnost v odboru že zagotovili predstavniki pokrajinske u-prave, občinskih uprav, sindikalnih organizacij in krajevnih demokratičnih strank. Odbor za obrambo demokratičnih vrednot bo med drugim poskrbel za vrsto kulturnih in vzgojnih pobud, katerih glavni namen bo obramba in utrditev vrednot demokracije in odporništva, ki jih bo izpeljal v sodelovanju z rajonskimi sveti v šolah, v tovarnah in na drugih delovnih mestih.
razprave služila resolucija o problemih ladjedelstva, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov prve dni preteklega oktobra v poslanski zbornici
Drevi seja nabrežinskega občinskega sveta
Nabrežinskj župan 1 Albin škerk sporoča, da se bo nabrežinski občinski svet nujno sestal na .občinskem sedežu danes ob 20. uri v prvem sklicanju in jutri ob 16. uri v drugem sklicanju za razpravo o dnevnem redu z dne 6. novembra 1979
(^Čestitke
Danes praznuje svoj 16. rojstni dan ROBERT DEVETAK. Vse najboljše mu želita teta Mara in stric Giorgio.
Danes praznuje svoj rojstni dan očka LADI. Vse najboljše in koš poljubčkov mu pošilja Alenka.
Danes se sreča z Abrahamom MARCELO TAUČER. Čestitajo mu prijatelji.
Danes praznuje naša draga KRISTINA 5. rojstni dan. Vse najboljše ji želita nona Gizela in nono Nandi.
je predlagal, da bi pristojna komisija istočasno in brez vsakega predsodka proučila vse tri zakonske o-snutke, kar naj bi se najkasneje zgodilo v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
Svetovalec Tonel, ki je skupno z Mianijevo, Zorzenonom in Proser-piom med podpisniki zakonskega o-snutka, se je strinjal s predlogom predsednika Comellija. Predvsem pa je na predlog pristal, ker je najvišji predstavnik deželnega odbora pokazal pripravljenost in voljo, da bi reforma stekla že v prvih mesecih prihodnjega leta. Vsekakor pa je poudaril, da se komunistični zakonski predlog ne loteva splošnega normativa tega vprašanja, pač pa vsebuje alternativne predloge. Proti umaknitvi zakonskega osnutka sta se izrekla svetovalca Cavallo (DP) in Barazzutti (PDUP) ki sta med drugim deželnemu odboru očitala, da se izogiba nujnim in perečim problemom in jih kar enostavno prenaša na poznejši datum. Naj še dodamo, da je razpravi o tem zakonskem osnutku sledilo veliko število upokojencev, ki sr po končani razpravi m;' ■> zapustili sejno dvorano.
Seja sa je kot običajno začela z odgovori na vprašanja. Poudariti moramo, da deželni odbor na zadnjih sejah odgovarja na večje število vprašanj in interpelacij, kot se je dogajalo še pred nedavnim. Poziv predsednika sveta Collija je namreč obrodil svoje sadove, saj so pritožbe svetovalcev, da morajo dolgo časa čakati odgovore na vložena vprašanja, že skoraj izginile z dnevnega reda.
Deželni svet se bo ponovno sestal jutri ob 9.30; med drugim bo proučil zakonski osnutek, ki določa deželne posege v korist družinam, ki so jih prizadeli stanovanjski izgoni. Danes pa se bosta sestali prve in šesta komisija, ki bi morali na skupnem zasedanju zaključiti razpravo in odobriti tri zakonske osnutke, s katerimi se ustanavljajo krajevne zdravstvene enote v deželi.
V mercedesu so odkrili
10 kg hašiševega olja
Šele sedaj se je zvedelo, da so finančni stražniki 9. novembra odkrili v dvojnem dnu mercedesa tuje registracije 10 kilogramov hašiševega olja v vrednosti kakih 100 milijonov lir po cenah, ki veljajo na skrivnem tržišču. Voznika so tudi prijeli, zaenkrat pa preiskovalci njegovega imena ne povedo, ker je v teku širokopotezna preiskava mednarodnega obsega o tihotapljenju mamil z Bližnjega vzhoda preko Trsta na Zahod. Preiskava je uperjena zlasti v kroge libanonskih državljanovi saj je znano, da je gojitev in predelava indijske konoplje močno razširjena prav v Libanonu.
Ob 50-letnici Posebnega sodišča za obrambo države
V	nedeljo manifestacija ANPPIA v dvorani «Di Vittorio»
V	nedeljo, 25. novembra, ob 10. uri bo v dvorani «Di Vittorio* v Ulici SanCApollinare 1 manifestacija v spomin na 50. obletnico izrednih zakonov in Posebnega sodišča za obrambo države, kot zaključek vrste manifestaciji, ki so se že vršile v Trstu in ostalih občinah tržaške pokrajine.
Govorila bosta Remo Scappini, član vsedržavnega izvršnega odbora Združenja bivših političnih preganjancev antifašistov - ANPPIA in Vladimir Kenda, tajnik Zveze partizanov - ANPI; predsedoval bo Gio-vanni Postogna, predsednik pokrajinskega odbora in član vsedržavnega sveta Združenja političnih preganjancev.
OB NOVI PREMIERI V SSG
Bertov Neznani Benečan: in njegov spopad s smrtjo
Giuseppe Berto je Neznanega Be nečana napisal že leta 1967 v obli ki direktnega dialoga za filmski scenarij. Pozneje je svoje delo predelal in ga prelil v prozni tekst; to mu je dalo možnost, da se je bolj poglobil v osebnosti svojih junakov in jih psihološko natančneje analiziral. Tako je leta 1971 izšel njegov roman, ki je zbudil vel k odmev in splošno pozornost. Za našo predstavo je bil ta tekst preveden in prirejen.
Delo govori o ljubezenski zgodbi. ki se odvija na zaslonu čudovite glasbe italijanskega avtorja Bene-detta Marcella. glasbenica iz IS. stoletja; Benetke pa so v vsej svoji veličastni, čeprav propadajoči lepoti primeren okvir tej romantični in rahlo dekadenčni zgodbi.
Protagonist si, v s vesti svojega bližajočega se konca, zeli še zadnjega srečanja z žensko, ki jo ljubi: pred osmimi leti sta se sicer razšla, vendar pa je on prepričan, da ga ona še vedno ljubi. Njuno srečanje se odvija v znamenju iskanja izgubljenega časa, iskanja mladosti; oba skušata obuditi spomine iz preteklosti in dogodke iz nekdanjega skupnega življenja; njun razgovor je zdaj ljubezniv in nežen, zdaj ironičen in sarkastičen, največkrat pa žaljiv in boleč. V tem mučnem dialogu pa se. vendarle drug drugemu približata, najdeta
se in to njemu pomaga, da dobi o sebi dovolj poguma za dostojanstven in človeka vreden spopad * smrtjo. Ob glasbi, ki z vso silo svoje izraznosti povezuje njega, ki umira, in mesto, ki se pogreza, se protagonist poslavlja od nje, od življenja in od vsega tistega, kar mu je bilo v življenju dragega.
Avtor sam pravi, da obravnava v tem delu temo. ki se je z njo ukvarjal celo življenje in ki j® glavna ide'a večine njegovih knji(l> da pa mu je ta tekst povzročal veliko več trpljenja in muke kot so mu jih prejšnji, veliko več sa-
moproučevanja in samopoglabljanja. Ideja smrti in človekov spopad 1 njo. ki sta v knjigi tako izraz ta, sta ga ob tem višanju mnogo bolj vznemirjala in zbujala v njem težke občutke nemoči in slabosti, To delo je torej najpristnejši in naj-iskreneiši izraz pisateljeve notranjosti in njegove skrile bolečine.
Danes seja openskega Združenja staršev
Združenje staršev openske osnovne šole France Bevk in otroškega vrtca vabi vse starše, ki imajo o-troke v openskem otroškem vrtcu, da se udeležijo zborovanja, ki bo danes, 21. novembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu. Na sestanku, ki se ga bodo udeležili tudi izvoljeni slovenski predstavniki, bodo govorili o akciji za tretjo sekcijo.
STROGA RAZSODBA POROTNEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan
MARCELO TAUCER
Iskreno mu čestitajo žena Jelka in sinova Rudi in Franko.
ŠTIRI LITA JEČE ZA DETOMORILKO KIJE VRGLA OTROKA SKOZI OKNO
Luisa Doria vd. Puntin iz Tržiča napravila detomor zaradi časti v trenutku obupa - Trnova življenjska pot matere štirih otrok
Življenjska tragedija 31-letne Lui-se Doria vd. Puntin, detomorilke iz Tržiča, je včeraj, točno dve leti po prvostopenjski obravnavi, spet odjeknila v vsej svoji dramatičnosti v dvorani tržaškega prizivnega porotnega sodišča. Pred dvema letoma so jo porotniki obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na dve leti zapora ter ji pri tako blagi obsodbi upoštevali vse težke življenjske okoliščine, ki so jo prvedle do umora lastnega otroka takoj po porodu. Prizivni sodniki včeraj očitno niso vzeli v poštey vseh teh razbremenilnih elementov: Doriovo so po enournem posvetu obsodili na 4 leta zapora.
Dogodek, zaradi katerega je prišla Luisa Doria pred sodnike, se je pripetil 17. maja 1976 v stanovanju njene matere v Ul. Smareglia 6 v
Z motorjem podrl žensko Trži.ču ter,je "ekak.šf epilog, ki vr rt,. > >, ...	...... i ga Je narekovalo celotno njeno do-
, ^a_A, ,C1	Je motociklist po-1 tedanje izredno težko in revno živ-
drl 59-letno Norino ..orsi por. Pe-1 ijenje Luisa je živela že od rane ruzzi iz Ul. Piccardi 21, ki .si je m]adosti v neurejenih družinskih zlomila levo pogačico in poškodo-1 razmerah z avtoritarno materjo in vala desni gleženj, tako da bo le- očetom, ki je bolehal na pljučih, žala na ortopedskem oddelku glav- pri enajstih letih je zbolela za epi-ne bolnišnice mesec dni.	lepsijo tako da je morala v prvem
--------- razredu nižje srednje šole opustiti
Policija je aretirala 47-letnega E- šolanje, ker njene sošolke niso pre-lia Mastrocianija iz Ul. Revojtella nesle njenih pogostih kriz. Ko je bi-10, ker je vdrl v stanovanje Vale- la stara komaj 16 let, ji je umrl oče, rie Grego vd. Aquilante, ki stanuje mati pa se je leto kasneje ponovno nad njim, jo pretepel in povzročil poročila, tokrat z alkoholikom, živ-v njenem stanovanju precejšnjo Ijenje v družini, z materjo, ki ji je gmotno škodo. Zakaj? Ker je pre- i pretila ob vsaki priložnosti in z več rotopala. pravi.	I očimom, ki jo je ob svojih izbruhih
IIIMIIIIUIIIIIHIIIIIIimillllllllMIIIIIIIIimillllllllllllRtlllliiiiiiillllllllllllllMIllllIillilMlHiiiiiiiiiiiiilIlMlIlllMIIIIIMnilMIIIIIIIMIIIItllMimillMIimillllMIMIIIIUIIIIIia
NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM DOLOČIL V ZVEZI Z OGREVANJEM
Mestni redarji merijo temperaturo
Po nekaj dneh toplega vremena se je v Trst ponovno vrnila stara znanka burja in temperatura je zopet padla na »običajno* raven. Me sto kaže tako že skoraj zimski obraz in zato je zopet postalo ak-tulno vprašanje ogrevanja. Kot ste lahko prebrali že v včerajšnjem dnevniku, je vlada izdala nov zakonski odlok, po katerem lahko v Trstu ogrevamo stanovanja le 12 ur dnevno in ne 14, kot po prejšnjih določilih dežele. Pričakovati pa je, da bo deželna uprava že jutri izglasovala ustrezen popravek in bo snet vse po starem.
Zaradi dobro znanega dejstva, da vedno obstaja precejšen razkorak med teorijo in prakso (beri: zakonskimi določili in njihovim izvajanjem). nas je zanimalo, kakšna je dejanska situacija v Trstu, koliko se prebivalci držijo zakonskih določil in kako mestni redarji nadzorujejo izvajanje teh določil. O
tem smo se pogovarjali s prijaznim marešalom mestnih redarjev, ki je odgovoren za to delo.
Izvedeli smo, da so mestni redarji šele pred kratkim začeli kontrolirati raven ogrevanja in temperaturo v stanovanjih v tržaški občini, zato je še prezgodaj, da bi lahko dali dokončno oceno. Vendar pa je iz dosedanjih kontrol razvidno. da je stanje, z ozirom na italijansko povprečje, kar razveseljivo, saj so redarji odkrili le osem kršilcev zakonskih predpisov, t.j. 4 odstotke pregledanih, kar je pre cej manj kot v ostalih italijanskih mestih. Sicer pa mestni redarji kontrolirajo, ali so ogrevalne naprave dejansko vključeno le ob urah, ki so zapisane na posebnih obrazcih, ki morajo biti po predpisih izobešeni na vidnem mestu v bližini kotlov, in pa temperaturo v stanovanjih. Kot je znano, imajo redarji pravico do vstopa v stanovanje
V SMISLU SPLOŠNEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA TRŽAŠKE OBČINE
Vojašnice spremeniti v šole in vrtce?
V smislu različice št. 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine in podrobnega načrta za zgodovinsko središče mesta utegnejo preiti nekatera področja, ki jih danes uporablja vojska, pod civilno upravo za gradnjo šol, otroških vrtcev, zdravstvenih domov in športnih naprav, pa tudi za raztegnitev pre potrebnih zelenih površin. Vpraša nja seveda ne bo mogoče rešiti kar tako, so se vojaški krogi svoj čas temu uprli, čeprav resnici na ljubo :iso zavzeli nepopustljivega stališča.
To je prišlo ponovno do izraza na včerajšnjem sestanku pri predsedstvu deželnega odbora, na katerega
sta podpredsednik deželne vlade in obenem odbornik za proračun in načrtovanje Coloni ter odbornik za javna dela Biasutti povabila trža škega župana Cecovinija, občinskega odbornika za urbanistična vpra sanja Rossija, polkovnika petega vojaškega poveljstva za infrastrukturne probleme h. Padove Di Fuccio, geometra vojaškega tehničnega u rada v Trstu Di Carla ter več funk cionarjev in tehnikov deželne in tržaške občinske uprave.
Z vojaške strani menijo, da bo v prihodnosti omenjena operacija mogoča, seveda le na osnovi ustreznih sporazumov, ki bodo na vsak način morali zajamčiti vojski redno na-
daljevanje njene operativne dejavnosti. Coloni in Biasutti sta razgovore ocenila pozitivno ter izrazila pri pravljenost, da se finančni problemi, ki bi prišli na dan med postop kom za prehod uvodoma omenjenih področij iz vojaških v civilne roke, poravnajo na deželni ravni. Župan Cecovini oa je zagotovil voljo trža ške občine, da najde primerna ozem lja v predmestju, oziroma bližnji okolici, kamor naj bi se preselila vojaščina iz mesta. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj ima župan točno v mislih.
O vsej zadevi bo razpravljal sedaj še deželni tehnični urad. (dg)
brez kakršnihkoli posebnih poobla stil, da izmerijo temperaturo, ki ne sme presegati 20 stopinj.
V zvezi s tem velja povedati, da je velik del že pregledanih naprav za centralno ogrevanje v Trstu v naravnost poraznem stanju, zaradi česar prihaja do velike in nesmotrne potrate in izgube energije. Marsikje bi bilo nujno potrebno popraviti oz. zamenjati ustrezne ventile, saj temperatura v poslopjih precej niha, tako da so kontrolorji izmerili v prvem nadstropju 28 stopinj, v petem pa le 17 stopinj. Kot je posebej poudaril ma rešalo mestnih redarjev, je nadzor iz tega razloga še posebej potreben. saj se dajo nekatere pomanjkljivosti odpraviti le s temeljitim popravilom ali celo z zamenjavo ogrevalnih naprav. Kol je povedal, je slabo stanje naprav botrovalo večini prekrškov, ki so jih zasledili redarji. Zaradi vsega tega in čeprav nadzorniki, v primeru da gre za manjši prekršek, večkrat zatisnejo eno oko, je vsekakor priporočljivo pregledati vse naprave in odpraviti morebitne pomanjkljivosti, saj se na ta način lahko izognemo nepotrebnim stroškom za gorivo in večkrat tudi globi, ki lah ko znaša tudi milijon lir. (sai)
Prispevki
pretepal, je postalo za Luiso ne- | Predsednik Zanetti je torej ime-znosno. Spoznala se je z moškim j noval za svojega svetovalca v sp®;
ter se nato takoj, pri osemnajstih letih, poročila, ko je bila že v petem mesecu nosečnosti.
Novo družinsko življenje ni bilo zanjo nič boljše od prejšnjega. Tudi njen mož je bil alkoholik, stanovala pa sta v vlažnem in zakotnem kletnem stanovanju, kjer je morala Luisa preživljati štiri otroke, ki iih je povila v osmih letih razburkanega zakona, v katerem so bili prepiri in pretepi z alkoholiziranim možem na dnevnem redu. Ko ji je bilo 26 leti 'ji je rfftiž umrl žaFAdi'hude bolezni, Luisa pa se je nato spet vrnila k materi. Spet se je morala tako podrediti njeni strogosti in avtoritarnosti, saj ji je mati grozila, da jo bo spodila iz niše, če se ne bo držala njenih navodil. Edini mirni trenutki njenega tedanjega življenja so bili obiski moževega groba na pokopališču, med enim od teh obiskov pa se je spoznala s šoferjem, na katerega se je osamljena ženska navezala. Nekajkrat sta se srečala in kmalu je zanosila.
Luisa Doria ni materi povedala, da je noseča, ker se je bala njene jeze in ukrepov. Nosečnost ji je prikrivala (tudi zaradi močne postave) vse do tistega 17. maja 1976, ko je v jutranjih urah v dnevni sobi sama rodila. Malo zatem je prišla v sobo mati, Luisa se je zbala in še pred njenim prihodom spustila dete skozi okno v tretjem nadstropju. Dete je bilo pri priči mrtvo.
Žensko so še istega dne aretirali in obtožili detomora zaradi časti. Na včerajšnji prizivni obravnavi je glavnj tožilec dr. Franzot zahteval, naj se obtožnica spremeni iz obtožbe detomora zaradi časti v obtožbo zaradi namernega umora ter naknadno zahteval obsodbo na 10 let ječe. Branilec odv. Battello, pa se je zavzel za potrditev prvostopenjske obsodbe (2 leti pogojne kazni).
Sodniki so bili s svojo včerajšnjo razsodbo zelo strogi do Luise Doria. Zanjo, ki je vsa sključena nemo sledila govorom tožilca in zagovornika ter ni niti trenila z očmi, ko je zvedela za razsodbo, se trnjeva življenjska pot še ni končala, (šč)
Nepravilnosti v poslovanju pristaniške ustanove
Občinski svetovalec Ercolessi, zastopnik radikalnega združenja »XIII Maggio*. je vložil na državno tožilstvo dokumentirano prijavo proti nekaterim nepravilnostim v poslovanju Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Prijava ugotavlja, da je predsednik pristaniške ustanove Zanetti pred časom imenoval posebno razsodišče, ki naj bi posredovalo v sporu med skupino upokojencev bivših Javnih skladišč in samo pristaniško ustanovo ter imenoval za člana razsodišča tudi dr. S. Pastoreja, ki pa je bil v istem času predsednik nadzornega odbora pristaniške ustanove.
ru človeka, ki mu je po zakonu poverjena naloga, da nadzoruje delovanju ustanove kot predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico. In ne le to: za njegovo »posredovanje* naj bi dr. Pastore preje* «honorar» v višini 18 milijonov ljr-V poročilu, ki ga je v tej zvezi d' dalo združenje «XIII Maggio*, J® med drugim poudarjeno, da gre pr* tem za kaznivo dejanje in za nov dokaz, kako Krščanska demokracija pojmuje upravljanje javnih ustanov, ki jih ima očitno na isti ravni kakor katerokoli zasebno podjetje.
Prizivni proces proti morilcu prof. Prclessinija
Tržaško porotno prizivno sodišče bo danes sodilo 25-letnemu Carju Sturmanu, morilcu prof. Errpinia Prclessinija. Obtoženec je zakrivi* umor v noči med 8. in 9. avgustom land v profesorjevem stanovanju v Ul. Valmartinaga 4 v Rojanu v dokaj čudnih okoliščinah, ki nis° bile točno pojasnjene niti na prvo-stopenjski sodni obravnavi. Takrat (bilo je 25. maja letos) so porotniki spoznali Sturmana za krivega nenamernega umora ter ga obsodi** na 6 let in 10 mesecev zapora.
• ACEGA sporoča, da bodo danes zaradi vsedržavne splošne stavke vsi njeni uradi zaprti.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zve-s opozarja svoje člane vinogradnike, da zapade 29. novembra rok za prijavo količine Prl' delanega /ina Kdor prijave ne h° vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmič1. Vinogradniki iz tržaške občine la j1' ko izpolnijo prijavnico na občinski*1 izpostavah ali v uradih Kmečke zveze Ul. Ciceroii’, 8/b.
Za ostale okoliške občine naj s® vinogradniki obrnejo na pristojn® občinske urade.
Občina Dolina sprejema prijaj na županstvu od 8. do 11. ure v sobi st. 5 in v naslednjih krajih: R1®' manje (občinska hiša) danes, t.m., od 17. do 19. ure. Preben®jj (gostilna) jutri, 22. t.m., od 17.
19. ure. Mačkolje (gostilna) v petek’ 23. t.m., od 17. do 19. ure.
Ob priliki bo tudi vpisovanje z osmice.
Opozarjamo, da so za izpolnjevanj® prijav potrebni naslednji podal*1.
Za vinogradnike proizvajalce: *m._ in priimek, količina pridelanega v1' na, površina vinograda ter DAVčN? ŠTEVILKA (Codice fiscale vinogr®®' nika).
Za vino iz kupljenega grozdJ®
morajo proizvajalci navesti P0*®? osebnih podatkov in davčne štev*' ke tudi podatke in davčno številk prodajalca ter pokrajino in občin > kjer je bilo grodnje pridelano.
Tajništvo Kmečke zvez®
V	spomin na nonota Benedikta Godino in šantljo Magdo Gregorič ob obletnicah smrti daruje družina Melite Pregare 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na nepozabnega moža in očeta Silvestra Pregarca ob 23. obletnici smrti daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Štefanije Žerjal darujeta Valerija in Stano Žerjal 5.000 lir za TFS Stu ledi
Ob 1. obletnici smrti drage none Marije Regent vd. Gerlanc darujeta Sonja in Stevo Zahar 10.000 lir za osnovno šolo v Borštu.
..,;..
Ob 7. obletnici smrti naše drage žene, mame, sestre in none
ALBINE GRGIČ
se je spominjajo mož Pepi, brat Viktor z družino, sinova Zoro in Luciano, snaha Miranda, vnuki Franco, Pavla in Martina ter drugi sorodniki.
Padriče, 21. novembra 1979
/
Gledališča
VERDI
Drevi ob 20. uri četrta predstava opere «Madama Butterfly», ki jo je uglasbil Giacomo Puccini. Abonmaji red B. Orkester vodi dirigent Paolo Peloso, zbor Verdijevega gledališča pa Andrea Giorgi. Prodaja .Vstopnic nri gledališki blagajni.
ROSSETTI
Danes, 21. t.m., ob 20.30 (konec ob 23. uri) «red prost*, Flaubertov »Candidato al Parlamenta*. V glavni vlogi Tino Buazzelli.
Na razpolago je 'e nekaj abonmajev za delavce in študente pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Ob 9.30 predstava: «Le famose marionette di Vittorio Podrecca*. Rezervacije pri osrednji blagajni za predstave za občinstvo v soboto, 24. t-m., ob 20.30 i v nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri.
# * #
V okviru pobud gledališča Verdi
se bo prihodnji teden v gledališču Avditorija začel ciklus baletnih predstav. Verdijev balet bo tudi letos vodil koreograf Alfredo Kollner, ki Je pripravil predstavo, namenjeno Predvsem mladim. Vodilni vlogi bosta imela solista Susanna Proja in Tuccio Rigano. Predstava bo trajala približno eno uro, prvi ciklus pa bo od torka, 27. novembra, do sobote, 1. decembra, z začetkom ob 11.30.
Šole, ki bi želele prisostvovati predstavam, naj to sporočijo tiskovnemu uradu gledališča Verdi (tel. 62931), ki bo poslal brezplačna vabila.
Koncerti
JUTRI ZVEČER NA SPOREDU KOPRSKE TELEVIZIJE
Dokumentarec o brigadi «Garibaldi - Trieste»
SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL NABREŽINA
priredita danes, 21. novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Nabrežini predavanje
DANAŠNJI
POLITIČNI TRENUTKI in 25 LET DELOVANJA SKGZ
Predaval bo tov. BORIS RACE, predsednik SKGZ.
Vabljeni!
V okviru nedeljskih koncertov se
bo komorni orkester Gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija v nedeljo (začetek ob H. uri, predprodaja vstopnic v Pasaži Protti) predstavil z dvema Vi-yaldijevima koncertoma s Tartinijevo sonato štev. 10 in s koncertom Tommasa Albinonija za oboo.
Kino
Nazionale 15.15 «Casablanca passa-ge». Anthony Quinn, Christopher Lee, Patricia Neal. Barvni film.
Ariston 17.00—22.00 «11 rito*. Ingmar Bergman. Prepovedan mladini pod 18. letom .
Rit/. 16.30 «Bersaglio altezza uomo* Luc Merenda. Prepovedan mladi ni pod 18. letom.
Eden 16.30 «Ordine da Hong Kong — uccidete Pantera nera*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Rxcelsior 15.30 «Sindrome cinese*. Jane Fonda.
Grattacielo 16.00—22.15 «Uragano»
Penice 16.00 «Manhattam>. Woody Allen. Črno-beli film za vsakogar.
Mignon 15.30 «Lawrence d’Arabia».
Pilodrammatico 15.30 «E continuanb a fare le pornomogli*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vristallo 16.30 «Uno sceriffo extra-terrestre . . . poco extra e molto terrestre*. Bud Spencer.
Moderno 15.00 «11 dottor Jeekill e gentile signora*. P. Villaggio
Aurora 16.30 «La chiamavano Bilbao*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «11 corpo della ragas-sa». Barvni film. Prepovedan mla-dini pod 18. letom.
vittorio Veneto 16.30 «Ritornano quelli della calibro 38». Barvni film.
Aldebaran Zaprto.
Volta (Milje) 16.00 «Le nuove avven-ture di Braccio di ferro*. Risanke.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
DUŠAN MILIČ, Zagradec St. 2, toči belo in črno vino.
KUPIM rulotko za tri do štiri o-sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldanskih urah.
KUPIM Jeep diesel. Tel., 061/41709 dopoldne.
ZAVAROVANJA za življenje m za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in UL Sa lici 1. Opčine, tel. 211489.
ŠTUDENTKA išče sobo v najem v mestnem središču. Prijave na šifro ŠTUDENTKA.
PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019.
KUPIM rabljena motorni stroj za okopavanje in traktor. Telefoni ra ti na štev. 228185.
UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan Pu 727 Polyurethari, brez priključkov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 825217 v večernih urah.
PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557.
VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat .tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravp PD pod šifro »sposoben*.
Koprska televizija bo v okviru rubrike «Cinenotes» predvajala jutri, v četrtek, 22. novembra, okrog 22.30 dokumentarec o brigadi »Garibaldi - Trieste*. ustanovljeni aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. Oddajo je pripravil časnikar Ennio Opassi.
V	njej bodo intervjuji z nekaterimi bivšimi voditelji te brigade. Kakor je znano, zbira nekdanji komandant brigade Riccardo Giacuzzo skupaj z bivšim komisarjem Mariom Abramom in publicistom Giacomom Scottijem že dalj časa gradivo za kronološki zgodovinski zapis o brigadi «Garibaldi - Trieste*, ki bi ga moral nato v primerni obliki objaviti Center za zgodovinske raziskave v sklopu Italijanske unije za Istro in Reko.
V	televizijski oddaji, ki bo v barvah, njen avtor Opassi (na sliki z Giacuzzom med snemanjem dokumentarca) intervjuva Giacuzza in Scottija, razgovarja pa se tudi z bivšima voditeljema brigade Giovan-nijem Paparazzom - Roma in Ginom Luperinijem, ki sta se nedavno mudila na Koprskem. Giacuzzo pa seznanja javnost s številnimi, doslej neznanimi epizodami iz brigadine zgodovine; to gradivo je bilo zbrano v zadnjih časih ter gr. bodo raziskovalci ravno tako vključili v zgodovinski zapis.
Razstave
V	Centru Barbacan razstavljata Virgilio Giuricin in Aldo Marocco.
V	galeriji Torbandcna razstava Tiziana Fantini. Razstavljala bo do 4: decembra.
Razna obvestila
Galerija Torkla v Dolini je s fotografsko razstavo MIMO OBJEKTIVA odprta jutri, od 19. do 21. ure.
ZKMI iz Križa obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za plesni tečaj še izključno ža moške in to danes, jutri in v petek v kriškem ljudskem domu od ’9. dd 21. ure.
SLOVENSKO STALNO . 1* GLEDALIŠČE " V TRSTU
Kulturni dom
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI
BENEČAN
igra v dveh delih
Režija: SERGEJ VERČ
Premiera: v petek, 23. novembra, ob 20.30.
IZVEN ABONMAJA POPUST ZA ABONENTE SSG
« « *
Obveščamo, da je zaradi tehničnih ovir mladinska igra
A L I N U R
preložena na prihodnji teden.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV včlanjeno v Confartigianato
Ul. Ghega 1 — tel. 64-514 obvešča
da bo danes, v SREDO, 21. t.m., ob 19. vri na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo:
MOŠKI KROJAČI
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika
2.	Razprava o sindikalnih dejavnostih
3.	Izvolitev predsednika in upravnega odbora
4.	Razno

Včeraj -danes
Danes, SREDA, 21. novembra MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30. — Dolžina dneva 9.18. — Luna vzide ob 8.32 in zatone ob 18.13.
Jutri, ČETRTEK, 22. novembra CECILIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 8,7, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1011 mb narašča, veter 18 km na uro vzhod severovzhodnik, burja 45 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo malo po-oblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca De Luise, Walter Šinigoj Sandro Weiss.
UMRLI SO: 33-letni Giuseppe Sp ga, 69-letni Edmondo Cossutta, 71 letni Francesco Zanetti, 68-letni Alberto Piccoli, 86-letna Isabelle E-sposto vd. Borgese. 79-letna Anna Montagna vd. Legoni, 76-letni Carlo Gherini, 49-letni Nicolo Stradi, 89-letna Maria Fragiacomo vd. Des sardo, 66-letna Norma Ricci por. Danisio, 72-letni Carlo Parovel. 79 letni Diego Merluzzi, 74-letna Santa Padar por. lesi, 80-letna Giuseppi-na Pizzamus, 87 letna Gisella Cas-setti vd. Neri, 76-letni Nazario Žago, 92-letna Angela Stefani vd. Furlan, 61-letni Giuseppe Stancich, 86 letna Maria Hollan vd. Zanfi, 84 letna Ida Ianni.
AUTO GAS
PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTARINI LOVATO
— brez montaže 180.000 lir
Cena naprave
VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI
Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile Ročne in električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje
NADOMESTNI DELI
AMAR
TRST
Ulica del Bosco 6 — TRST — tel. 741946
Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile
DNEVNA SLUŽBA LEKARN («d 8.30 do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel. 211001 Prosek: tel 226141; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina’ tel 200-121; Seslja n: 'tel 209 197; Žavlje tel 213 137; Milje: tel 271 124:
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira!
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301
NA PREIZKUŠNJI POLITIČNA SOLIDARNOST
Bo razprava o goriškem skladu obtičala v pokrajinskem svetu?
Za pesimiste je to znak, da bo v kratkem prišlo do preverjanja na pokrajini, čeprav predstavniki strank to zanikajo
«Cecilijanka»: letos že enaindvajsetič
Vse kaže, da bo razprava o u-pravljanju goriškega sklada še nekaj časa na dnevnem redu pokrajinskega sveta, pesimisti pa celo napovedujejo, da to tam po vsej verjetnosti tudi obtičala, ne da bi bilo doseženo soglasje strank, ki podpirajo sedanji enobarvni kr-ščanskodemokratskimi odbor. Popuščanja in kompromisov je bilo v e-noletnem obdobju dovolj. Od tega imela največ koristi krščanska demokracija, ki je pokrajino, kljub temu, da jo podpirajo še štiri druge stranke upravljala precej po svoje. Zdaj je skrajni čas, da se prične izvajati drugačna politika. To so te dni jasno povedali predstavniki levih strank, z dosedanjo politiko pa niso zadovoljni niti predstavniki manjših strank. Spričo zaostrenih stališč bo torej težko dose-soglasje glede namembnosti in načina uporabe sredstev goriškega sklada (okrog 2 milijardi letno), kot instrumenta zg usmerjanje in podpiranje različnih gospodarskih pobud.
Dosedanja razprava, ki traja že okrog dva meseca, je pokazala, da stališča dokaj različna. Tako so socialdemokrati, oziroma njihov predstavnik Bressan, kj je obenem predsednik gospodarske komisije, pripravili osnutek skupnega dokumenta, ki pa ni prejel podpore drugih strank večine, prej bi rekli, da je bil deležen ostrih kritik. Svoj osnutek so pripravili komunisti in socialisti, dopolnilo je predložila SSk, kaj pa nameravajo krščanski demokrati je zaenkrat težko ugotoviti. Morda bi bilo zanje še najbolj ugodno, če bi pokrajinski svet o-svojil osnutek gospodarske komisije, kar pa se najbrž ne bo zgodilo. Kaj predlagajo komunisti in socialisti v skupnem osnutku? Pred vsem to, da se -inančna sredstva uporabijo v korist tistih gospodarskih pobud, ki nudijo največ možnosti zaposlovanja, dalje za,krepitev obstoječih gospodarskih pobud, ob upoštevanju mednarodnega po ložaja goriške pokrajine in možnosti, ki jih odpira osimski sporazum.
Na prvem mestu bi morali tako podpreti gradnjo in posodobit v nekaterih infrastruktur, kakor recimo tovornega in obmejnega postajališča, tržiškega pristaniš' in podpirati oblike gospodarske«, sodelovanja ob meji. Sredstva, ki so na razpolago bi bilo treba lporabiti tudi za uredit' industrijskih con. del pa nameniti pospeševanju razvoja proizvodno-obrtniške dejavnosti ter storitev.
In slednjič je treba podpreti vse tiste dejavnosti, predvsem pa kme-tijšVvo',"'k!' “Š6'‘ taočno ogrožene zaradi gradnje cest, avtocest iri dru-*K!\wXt$'v tem komunisti posebej poudarjajo, da je treba sredstva porabiti za te namen le v primeru, da ni drugačnega javnega finansiranja iz državnih ali deželnih fondov. Finansiranje pa naj se izvede v kratkem roku in se tako izogne nepredvidenemu naraščanju investicijskih stroškov. Pa še to, bolj kakor doslej bo treba pri porazdelitvi sredstev imeti v vidu celotno področje pokrajine, ne pa samo ozke koristi nekaterih občin.
Prihodnji ponedeljek občinska seja
Goriški občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30. Po vsej verjetnosti bodo razpravljali o zapadni obvoznici, ki je bila na programu predvčerajšnjim. Svetovalci, ki so prejeli povabilo na sejo, so dobili seznam dodatnih točk dnevnega reda: lanski obračun, odkup zasebnega zemljišča, podelitev prispevka športnemu društvu SanCAnna. Že v ponedeljek so odobrili več nakupov zemlje, ureditev parkov ter pregled del na občinski čistilni napravi. Sicer pa postajajo seje občinskega sveta vedno manj zanimive. To je mogoče sklepati tudi po tem, kako pogostoma mora župan z zvoncem sklicati svetovalce iz bara, kjer se vodijo številne in pogostoma tudi zanimive diskusije.
..........................inmiiim.......................
V PISMU GORIŠKEMU ŽUPANU
Ogorčen protest Štandrežcev proti poimenovanju ceste po Ceccottiju
Gre za provokacijo na račun slovenskega prebivalstva in žalitev tistih, ki so se borili in žrtvovali svoja življenja za zrušitev fašističnega režima
Predstavniki kulturnih, športnih in političnih organizacij s področja Štandreža so poslali goriškemu županu, načelnikom svetovalskih skupin, konzulti za slovenska vprašanja pri goriški občini in občinski komisije za toponomastiko ogorčeno pismo, v katerem protestirajo proti predlogu, da bi novi odsek ceste, ki povezuje Tržaško cesto preko Soče z Majnico in ki naj bi jo v prihodnje podaljšali proti Vidmu, poimenovali po Liviu Ceccottiju.
Pismo objavljamo v celoti:
«Podpisani predstavniki vseh štan-dreških društev, organizacij in rajonske konzulte, ob pred.ogu komisije za toponomastiko in ob sklepu goriškega občinskega sveta dne 12. 11. 1979, da poimenuje cesto, ki povezuje Tržaško cesto preko Soče do Mainice po Liviu Ceccottiju, ugotavljaj, ar Sklep) fSblmehčVatlja' Ceste, katere vččji del poteka po štan-dpeškern ozemlju, po človeku, kate-rdjTd e:d!ne /Zasluge sitfTBa sč" je v fašističnem obdobju proslavil kot prostovoljec v Afriki in v državljanski vojni v Španiji, predstavlja za pretežno slovensko vas štandrež pravo provokacijo in žalitev tistih, ki so se borili in tudi žrtvovali življenje za padec fašističnega režima. Zato podpisani zahtevajo preklic tega sklepa in preimenovanje omenjene ulice po človeku, ki zasluži tako priznanje.
Pismo so podpisali, Damjan Paulin za prosvetno društvo Štandrež, Nataša Peterin za prosvetno društvo Oton Župančič, Miloš Tabaj za športno društvo Juventine, Zavadlav Stanislav za športno društvo Velox, Valter Reščič za rajonsko konzulto, Stanko Marušič za društvo VZPI -ANPI in Viljem Zavadlav za Združenje za zaščito zemlje ter etnične in socia'no - gospodarske strukture Štandreža. Poleg tega je pismo podpisal tudi občinski svetovalec Vladimir Nanut.
V	SOBOTO. 24. NOVEMBRA
V	Šmartnem prireditev ob Dnevu republike
V	Šmartnem, v Goriških Brdih bodo v soboto: 24. novembra,- slovesno počastili Dan republike, 29. november. Ob 14.30 bo tiskovna konferenca v gotski hiši v išmartnem, ob 16. uri bodo odprli razstavo fo-janskih fresk, razstavo dokumentacije obnove naselja Šmartno in razstavo likovnih izdelkov učencev osnovne šole Dobrovo. Ob 19. uri bo zaključna slovesnost v osnovni šoli Dobrovo. V počastitev praznika bodo krajani Brd ustanovili tudi kulturno umetniško društvo «Brda».
Proslavo pripravlja Odbor za obnovo Šmartnega v sodelovanju
Gradnja hidroelektrarne Solkan
krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami Brd ter Kulturno skupnostjo Nova Gorica.
NA GORIŠKEM
Namesto danes splošna stavka šele v petek
Za danes napovedane štiriurne vsedržavne splošne stavke na Goriškem ne bo. Vodstvo enotne pokrajinske sindikalne federacije je namreč sklenilo, da bo stavka v petek, 23. t.m.
Prometne težave ob Andrejevem sejmu
Na poveljstvu mestnih redarjev v Gorici predvidevajo, da bodo imeli prihodnji teden ob jugoslovanskem državnem prazniku precej dela z jugoslovanskimi vozniki, ki se bodo, kot vsako leto za ta praznik, v velikem številu pripeljali k nam. Prometne težave se bodo še povečale zaradi sovpadanja Andrejevega sejma. Tisti teden bodo namreč po mestnih ulicah, zlasti okoli Travnika in Trga C. Battisti namestili zabavišča in se bodo parkirni prostori občutno skrčili. Občinska uprava in mestni redarji priporočajo, naj bi občani, ki se vozijo v mesto, takrat parkirali svoja vozila v perifernih ulicah. Jugoslovanske avtomobiliste, ki bodo prihajali od Rdeče hiše, bodo ustavljali v ulicah Alviano in Giustiniani ter v vseh o-stalih ulicah ob meji.
Z dvema uspešnima koncertoma, prvim v soboto zvečer in drugim v nedeljo popoldne, so v Katoliškem domu v Gorici, v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete, sklenili «Cecilijanko», revijo pevskih zborov. Letošnja prireditev je doživela 21. izvedbo, kar pomeni, da je tudi za stara pojmovanja postala «polnoletna». Ta svoj dosežek si je popolnoma zaslužila, tako po reprezentančnosti kakor tudi po kakovosti zborov.
Revija ostaja zvesta svojim načelom po razvijanju slovenske ljudske in nabožne pesmi, ki jih je postavil glasbeni strokovnjak Mirko Filej, je dejal Kazimir Humar v otvoritvenem govoru na nedeljskem koncertu, ko je pozdravil občinstvo in mu želel prijetno poslušanje.
V prizadevanjih, da doseže vedno višjo umetniško raven, je zadnja revija pokazala zadovoljivo glasovno kultiviranost in uglajenost, ki povsem ustreza našim razmeram. Pokazala pa je tudi- množično privrženost Slovencev, še zlasti Primorcev, tej prosvetni in umetniški zvrsti. Večina zborov je bila prav iz naših krajev, še največ z Goriške, pa tudi s Tržaškega. Nastopila sta še zbora s Primorske v Sloveniji ter zbor s Koroške. Tako naša narodnostna identiteta ni izkazovala samo po tern, ker radi pojemo, ampak tudi po krajih, od koder so zbori prišli. Tako je na lep način prišel do izraza enoten slovenski kulturni prostor, na katerem je prav pesem pomemben vezni člen. (Na sliki mešam zbor n Dobri na Koroškem).
Dela na gradbišču hidroelektrarne Solkan dobro napredujejo. Potekajo v pogodbenem roku, (nekaj časa so bila celo pred planom) pa čeprav opravljajo najtežjo fazo izgradnje: zazidanje gradbene jame na desnem bregu Soče, s pomočjo katere bodo reko «odmaknili» in ustvarili teren za gradnjo jezu. Ta faza izgradnje je bila predvidena za sušno obdobje, torej od L septembra dalje. Čeprav je prejšnje dni hudo deževalo in je narasla reka odnesla ponton, težave niso porušile terminskega roka. Tako še vedno velja, in bo zagotovo veljal do kraja terminski rok, kar pomeni, da bodo prvi agregat pognali konec leta 1982, drugega pa naslednje leto.
Obiskovalec na gradbišču bo sedaj naštel sedem betonskih stebrov s premerom 6 metrov, ki so zasidrani v živo skalo ter segajo več kot meter nad gladino reke. Takšnih, v 60 metrov dolgem loku postavljenih stebrov bo skupno 16 ter bo večina izmed njih služila za temelj bodočega jezu. Preostale pa bodo podrli. Takšen sistem gradnje so prvič uvedli na dravskih jezovih ter sedaj pridobljene izkušnje uspešno uveljavljajo pri gradnji je zu na Soči.
Gradnja teh stebrov je zahtevno delo. Z bagri in potapljači so morali
rečno strugo očistiti do skale, skalo minirati in s sesalci ter ročno odstraniti ves material. Tako so pripravili podlago za postavitev opažev in vbrizgavanje betona.
Vzporedno z gradnjo so sklenili tudi vse dogovore o dobavi opreme za hidroelektrarno. Tudi pri dobavi turbin, generatorjev itd., dobavni roki ne bodo prekršeni.
Objekt takšnih razsežnosti narekuje tudi utrjevanje rečnih bregov. Potrebna bodo sanacijska dela na železniškem nasipu in cesti, uredili bodo potoke, ki se stekajo v Sočo. Pod postajo žičnice na Skal-nico bodo traso ceste nekoliko spremenili. Predvidena je tudi rekonstrukcija črpališča na Mrzleku, kjer je vodnjak iz katerega se delno napaja tudi Gorica. Solkanska elektrarna je objekt, ki se gradi na podlagi osimskega sporazuma. Italija je za ta objekt, ki se gradi na mednarodni reki, v skladu z mednarodnimi predpisi izstavila vsa potrebna soglasja.
Mimo velikih koristi, ki jib bo prinašal gospodarstvu Nove Gorice, je jez pomemben tudi za naše vodno gospodarstvo, saj bo zaustavljal vodo, ki bi sicer po izrazito hudourniški reki, kakršna je Soča hitro stekla v morje, ne da bi od nje imeli kakršnokoli korist. Tako pa
bo voda zajeta v bazenu s kapaciteto 8 milijonov kubičnih metrov.
Vprašanje je, kako se bo italijanska stran odločila uporabljati pretok vode po Soči, k je količinsko določen z mednarodno pogodbo in predvideva najmanj 12,5 kubičnega metra na sekundo. V glavnem bi to vodo uporabljali za namakanje krminsko-gradiščanskega polja. Če se bo to izplačalo, je vprašanje, ki ga morajo razvozlati s pomočjo preučevanja in finančnega izračuna. Eno predvsem je gotovo in tudi najvažnejše: vode bo v neprimerno večjih količinah kot doslej. In to je še kako v interesu italijanske strani. Pri tem pa moramo povedati, da italijanski jez nima nikakršne zveze z osimskim sporazumom, ampak je objekt izključno notranjega značaja. O njem morajo odločati samo italijanske oblasti ali ministrstvo ali dežela, občina ali pa tisti, ki upravlja sklad za izvajanje osimskega sporazuma. Med drugim bi tudi zapadno obvoznico v Gorici, cesto ki sodi v varianto urbanističnega načrta, radi zgradili s sredstvi iz Osima.
To je bilo potrebno ponovno napisati, ker se iz teh stvari dela in se bo še delala pri nas velika zmeda, pogostoma tudi zato. ker nekdo na njej gradi svoje politične špekulacije.
Skupščina gasilcev, članov sindikata CGIL
Te dni so se na skupščini sestali gasilci, včlanjeni v sindikat državnih uslužbencev CGIL ter razpravljali o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih, predvsem pa o samo-urejevanju stavk.
Prav gasilci so v tem pogledu že velikokrat pokazali, kako je s čutom odgovornosti ter brez poseganja po takih ali drugačnih zakonskih ukrepih mogoče zadovoljivo u-rediti tudi to vprašanje. Na skupščini so tudi izvolili nov sindikalni svet.
V Tržiču so bili te dni že spet na delu tatovi. Tokrat so vdrli v prostore zemljeknjižnega urada v Ulici Toti 20. Iz železne blagajne so ukradli približno 30 tisoč lir, iz nekaterih predalov pa še manjšo vsoto. Zanimivo je pri tem, da so blagajno odprli s ključi, ki so jih našli v pisarni!
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Stefano Bressan, Stefano Candolfo, Marco Ortolano, Lorenza Ballaben, Roberta Čeči, Matteo Battistutta, Francesca Grion, Chiara Camuffo, Giulio Aleš sandris, Andrea Moserini, Marco Busut, Luca Paoletti.
UMRLI SO: 73-letna upokojenka Vittoria Zampar, 81-letni upokojenec Michele Bizjach, 70-letna gospodinja Antonia Barnaba, 64-letni Marcello Bregant, 74-letni upokojenec Mario Montanari, 65-letni kmet Guerrino Fregonese, 66-letna Euge-nia Brumat, 72-letni upokojenec Savino Zuliani, 43-letna Cecilia Ma-cor vd. Donda, 83-letna Filomena Nicolaucig por. Turco, 86-letna Al bina Falzari vd. Sartori, 76-letni u-pokojenec Giuseppe Pascoletti.
POROČILA STA SE Lucio Mor-san in Loredana Marchi.
OKLICI: bolničar Loris Bettoli in trgovska vajenka Cristina Capaccio-li, financar Giacomo Luigi Preite in uradnica Adriana Marassi, učitelj Claudio Galliani in učiteljica Anna Barbieri.
Jutri ponovno dražba na goriški zastavljalnici
Na sedežu goriške zastavljalnic« v Carduccijevi ulici bo jutri ob 10. uri javna dražba. Poleg drugih predmetov bodo prodali tudi dve sliki neznanega avtorja iz 18. stoletja. Sliki bosta na ogled pred pričetkom dražbe na sedežu Goriške hranilnice in posojilnice, prav tako v Carduccijevi ulici.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Henrik Ibsen: Nora. Predstava za red premiera.
Prireditve
V okviru glasbenih večerov, ki jih pripravlja goriška občinska uprava v sodelovanju z nemškim kulturnim institutom iz Trsta, bosta v petek, 23. novembra, nastopila v deželnem avditoriju violinist Michael Grub« in pianistka Helen Grube. Koncert, ki ga prirejajo na predvečer mednarodnega strokovnega posveta o jezikoslovcu Ascoliju, bo ob 21. uri.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «11 salario della paura*. R. Schneider in B. Cremer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Uragano». J. Roberts in M. Farrovv. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 pomo de-sideri di una studentessa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «L’infemo sommerso*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Un matri-monio*.
]Xova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 «Junak divjine*. Hongkonški film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Convoy». Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Jezna pest*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoru & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
KZSSSmHi
Namesto cvetja na grob očeta Edmunda Košute daruje Angela Sve-čerič 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Podgori.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. novembra 1979
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA EP
DANAŠNJE OSREDNJE SREČANJE VZHODNA NEMČIJA-NIZOZEMSKA
Tekma bo odločala o uvrstitvi v 4. skupini - Anglija in Zahodna Nemčija skoraj na varnem - Nejasen položaj v 2. skupini
Danes bo na sporeda kar šest od skupno sedmih tekem, kolikor jih bodo ta teden odigrali v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnjega leia v Italiji.
V	prvi skupini se bodo danes sre čale Anglija in Bolgarija ter Severna Irska in Irska. Angliji zadostuje za uvrstitev le neodločen izid. V primeru poraza proti Bolgariji in zmage Severne Irske, pa bo odločalo srečanje med Anglijo in Irsko prihodnjega 6. februarja.
V	drugi skupini, v kateri bodo odigrali tekme med Belgijo in škotsko ter Portugalsko in Avstrijo, je položaj še nejasen. Za Avstrijo, ki ima isto število točk (9) kot Portugalska, je to zadnje srečanje, medtem ko i-ma Škotska, ki mora še sprejeti v goste Belgijo in Portugalsko, še ne kaj možnosti, da se uvrsti, vendar mora danes zmagati. Zaradi tega i-mata Belgija (8 točk) in Portugalska nekaj več možnosti, da se uvrstita.
V	četrti skupini bodo danes odigrali odločilno srečanje, in sicer med Vzhodno Nemčijo in Nizozemsko. Poljska sicer vodi na skupni lestvici z 12. točkami, vendar je že izpadla, saj Nizozemski zadostuje danes le neodločen izid zaradi boljše razlike v golih. Vzhodna Nemčija pa mora za potovanje v Italijo jurišati na zmago.
Zadnja današnja tekma, in sicer srečanje med Turčijo in Walesom, ki igrata v sedmi skupini, ne bi sme la imeti večjega pomena: oba se morata namreč še srečati z Zahodno Nemčijo, ki vodi na začasni skupni lestvici in ki si bo verjetno brez posebnih težav zagotovila uvrstitev.
1. SKUPINA
■ • Anglija	6 5	1 0	18:5	11
Irska	6 2	3 1	9:5	7
Sev. Irska	7 3	1 3	9:13	7
Bolgarija	7 2	1 4	6:12	5
Danska	8 1	2 5	13:17	4
DANES: Anglija		Bolgarija,		Se
verna Irska -		Irska,	6. 3. 1980	
Anglija -	Irska.			
2.	SKUPINA			
Avstrija	7 3	3 1	12:6	9
Portugalska	6 4	1 1	8:5	9
Belgija	6 2	4 0	7:4	8
Škotska	5 2	1 2	10:7	5
Norveška	8 0	1 7	5:20	1
no doslej v prvenstvu razočaral in zato išče prav v italijanskem pokalu pravo formo za prvenstvene nastope, obenem pa tudi uspeh, da bi se obdržal v evropskih nogometnih pokalih.
Tekma mect Interjem in Juventu-som pa bo v sredo, 28. novembra.
V 3. AMATERSKI LIGI
Zmaga Mladosti v zanimivi tekmi
Mladost — Piedimonte 2:1 (0:0)
MLADOST: S. Ferfolja, Pahor. L. Gergolet, L. Frandolič, Kljan, Šuligoj, D. Gergolet, Marizza, G. Ferfolja, K. Ferfolja, D, Frandolič (v 51. min. Candusso).
PIEDIMONTE: Bordin, Carta, Do-nati, Stambuc, Pecorari, Codermaz, Roturdam, Tesolin, Deiuri, Terpin, Sossol.
STRELCA: v d.p. 4 in 45. min. Gabrijel Ferfolja, v 26. min. Terpin.
Mladost je na domačih tleh odpravila tudi ekipo iz Podgore. Kljub slabemu igrišču je bila tekma vseskozi zanimiva,
V 12. min. je Gabrijel Ferfolja streljal na vrata Bordina, strel tega pa je na sami gol-črti zaustavil branilec gostov. Tudi po tej priložnosti so se vrstile napadalne akcije domačinov, ki pa niso rodile zaželenih sadov. Tudi v nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. V 4. min. je sodnik dosodil enajstmetrovko domačinom, potem ko je domači branilec podrl v kazenskem prostoru Gabrijela Ferfoljo. Realiziral jo je Gabrijel Ferfolja. Potem ko so domačini prišli zasluženo v vodstvo so gostje pritisnili na vrata Ferfolje. V 26. min. pa je Terpin naravnost iz kota ukanil domačega vratarja. Po remiju so naši fantje zopet prevzeli vajeti igre v svoje roke, vendar so tudi tokrat le redkokdaj resno zaposlili Bordina. Le dve minuti pred koncem je Gabrijel Ferfolja izkoristil podajo Karla Ferfolje in z glavo poslal žogo v mrežo ter tako, zapečatil izid.
D. Gergolet
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA 01
Jugoslovani danes proti Turčiji
BEOGRAD — Na stadionu, JNA, s pričetkom ob 13.30 bo dahes jugo-slovanska nogometna reprezentanca odigrala prvo kvalifikacijsko tekmo za olimpijske jgre v Mopkvi. Prvi nasprotnik «plavih» bo turška reprezentanca.'	'
Trener olimpijske reprezentance Jugoslavije Toplak je včeraj objavil postavo, s katero bo Jugoslavija igrala proti Turčiji. Le-ta pa je naslednja: Pantelič, Jovanovič, Hr-stič, Krstičevič, Primorac, Rožič, Kranjčar, Šestič, Zl. Vujovič, Janja-nin, Repčič.
Olimpijska reprezentanca Turčije je prava neznanka. Turčija je sicer nastopala na sredozemskih igrah, v Beograd pa je dopotovala povsem drugačna reprezentanca, tako da je vsako predvidevanje za današnjo srečanje povsem tvegano.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
DREVI OB 20.30 V NABREŽINI JADRAN PROTI CRVENI ZVEZDI
.i	Beograjčani bodo igrali s svojo najbolj-
šo postavo (Kopriviea, Živkovič, itd.)
ŠPORT NA TV
Danes bo na prvi italijanski televizijski mreži v teku oddaje «Športna nedelja* (22.15) strnjen prenos nogometne tekme NDR - Nizozemska.
Jutri, prav tako na prvi mreži, ob 14.10 bo registriran prenos ko-šaršarskega srečanja Billy - Gri-maldi. Na drugi mreži pa bo oddaja «Eurogoal» na sporedu ob 22.55 in ne ob 23.55.
Jadranovi košarkarji bodo danes zvečer v Nabrežini gostili beograjsko Crveno zvezdo, znanega jugoslovanskega prvoligaša, ki je trenutno na predprvenstvenih pripravah v Poreču in se je odzval vabilu, da odigra prijateljsko tekmo s slovenskim četrtoligašem.
Za vse ljubitelje košarke bo nedvomno to odlična priložnost, da spet vidijo vrhunsko košarko, saj bo Crvena zvezda nastopila s popolno postavo. Beograjčani, ki jih letos vodi znani bivši reprezentant Sila Nikolič, ki je svoje čase igral z Daneuom, Koračem in drugimi že legendarnimi asi, ob strokovni pomoči Ranka Žeravice, k> naj bi dru-
Danes, 21. t.m., bo v nabre-žinski občinski telovadnici mednarodno prijateljsko košarkarsko srečanje
Jadran — Crvena zvezda
Srečanje se bo začelo ob 20.30.
........m..,,,,,,.................n....................................... „,i„,.................................„„„„„„„„„„„..............
NOGOMET
NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Bregovi kadeti v gosteh premagali S. Giovanni
V ostalih prvenstvih so naše enajsterice slabše igrale - Trije remiji naraščajnikov
DANES: Belgija - Škotska, Portugalska - Avstrija; 19.12. šlict-cka - Belgija; 6. 2. 1980 Škotska Portugalska.	1
4. SKUPINA
Poljska	8	5	2	1	13:4	12
Nizozemska	7	5	11	17:4	11
Vzh. Nemčija 7 5 11	16:7	11
Švica	8	2	0	6	7:10	4
Islandija	8	0	0	8	2:21	0
DANES: Vzhodna Nemčija ■ Mizo zenska.
	7. SKUPINA		
Zah. Nemčija 4 2 2 0		7:1	6
Wales	5 3 0 2	11:7	(i
Turčija	4 2 11	4:3	3
Malta	5 0 14	2:13	1
D.MVtčS:	Turčija - VVales: 22. 12.		
Zah. Nemčija - Turčija;		27. 2.1980	
Zah. Nemčija - Malta.
ITALIJANSKI POKAL
Danes tri tekme
V okviru četrtfinala italijanske ga nogometnega pokala bodo danes tri tekme.
Pred najlažjo nalogo bo vsekakor Napoli, ki bo ob 14. uri igral proti Ternani. Sodil bo Domenico Lops.
Milan ho na San Siru ob 13.30 Igral proti Romi. Sodil bo Alberto Michelotti Milančani se bodo torej SDopriielj z moštvom, ki ga trenira Ledholm, to je trener, ki je prav v minuli sezoni imel največ za-slue. da so Milančani osvojili dr žavni naslov.
Dokaj zanimivo bo tudi današnje srečanje v Turinu, kjer bo domači Torino ob 14.30 (sodnik: Paolo Ca sarin) igral proti Laziu. Tudi to srečanje bo zanimivo, saj je Tori
KADETI S. Giovanni — Breg 0:1
BREG: Sancin, Labiani, Šavron. Albertini, Pauletič, Azzolin, Kalin (Petrina), Peroša, Bržan, Lovrečič, Sclics
STRELEC: v 13. min. d.p. Petrina.
V soboto so Bregovi kadeti iboje-vali svojo prvo letošnjo zmago v gosteh. Dejstvo, da so zmagali prav na igrišču pri Sv. rvanu in proti tamkajšnji ekipi, pa še tako bolj daje veljavo njihovi zmagi, saj je prvič neka Bregova ekipa zmagala na tem .fcrišču.
Tekma je bila lepa in igra precej izenačena. Pri Bregu se je poznala odsotnost nekaterih napadalcev, medtem ko je obramba odlično o-pravila svojo nalogo. Tu se je predvsem izkazal vratar Primož Sancin, ki je res ubranil vse, kar se je dalo in je bil eden izmed najboljših na igrišču.
min. drugega polčasa s Petrino, ki je sam pred vratarjem neubranljivo povedel.
SMI
NAJMLAJŠI
Deželno prvenstvo Triestlne— Primorje 5:1 (1:0)
PRIMORJE: Biagi, Husu, Gašperlin, Antoni, Meden, Sedmak, Vidali, Abbondanza, Celea (Ostrouška), Ro-chetti, Meden.
STRELEC za Primorje: v 36. min. Meden.
V kosteh je proseško Primorje doživelo hud poraz proti močni ekipi Triestine. Tržačani so v prvem delu igre vodili le z golom prednosti in Prosečani so bili gotovo v tem delu tekme kos vsekakor bolj izku-čenemu nasprotniku. V nadaljevanju so namreč «rdeče-rumeni» takoj v začetku polčasa remiziral z Medenom, toda Tržačani so takoj reagirali. tudi ker so Prosečani nepriča-kano popustili in najprej prišli v vodstvo nato pa realizirali še kar tri gole.	H. W.
Fortltudo — Kras 7:0 (2:0)
KRAS:	Klavdij Purič (Valter
Škrk). Darjo Legiša (Gabrovec), Peric, Drago Purič, Boris Škrk, Šuc, Terčon, Kralj, Rebula (Franko Škabar) in Hrvatič.
Krasovi fantje so visoko izgubili v Miljah. Moramo upoštevati, da so igrali brez vratarja Škabarja, ki je bil izključen za dve nedelji zaradi incidenta po tekmi z ekipo S. Andrea. Tudi sodnik je s slabim so-
jenjem zelo razburil naše igralce. Mladi sodnik je tudi rekel našemu kapetanu, naj ne govori s svojim soigralcem slovensko, ker on slovenščine ne razume in ga bo v nasprotnem primeru opomnil. Malo potem je Dragu Puriču sodnik pokazal rumeni karton, nekaj minut pred koncem pa ga je izključil, ker naj bi nepravilno zaustavil nasprotnega napadalca.
R B
NARAŠČAJNIKI
Breg — Olimpia	0:0
BREG: Korošec, Tedesco, šavron, Albertini, Tul, Gregori, Kraljič, Bartole, Zeriali, Costa, Pizzi.
Brežani so na domačem igrišču v tekmi z Olimpijo res zamudili lepo priložnost za zmago. . Skozi vso tekmo so igrali ngpacjalno,
Njihova premoč pa je bila še bolj očitna v drugem polčasu. Žal, pa
tv'	edov lZMed- črnih dni, ko
J	in noče v mrežo, saj
♦plavi* niso izkoristili nobene od vsaj petih stoodstotnih priložnosti. Gostje so večkrat s pravo srečo rešili svoja vrata in tako osvojili dragoceno, a ne povsem zasluženo točko.
4	SMI
Zarja — CGS 1:1 (0:0)
ZARJA: Racman, Stancich (Paoli), Ridulfo, Crociati, Corona, Burni, Zol (Gregori), Fonda, Ražem, Tognetti, Franza.
STRELEC: v 30. minuti d.p. Fonda.
Zarja je povsem zasluženo remizirala proti močni ekipi CGS. Tekma je bila vseskozi zanimiva, čeprav sta blatno igrišče in burja o-virala normalen potek igre.
Zarja je že takoj na začetku začela napadati in je parkrat izgubila priložnost za gol. Tako je Ražem (sam pred vratarjem) zgrešil najlepšo priložnost tekme. Pobudo je v drugem polčasu prevzela ekipa CGS, kljub temu Racman pa ni imel večjega dela.
V 15. minuti je CGS prišel v vodstvo po hudi napaki domače obrambe. Zarja se je takoj pognala v napad in je neprestano oblegala nasprotnikova vrata. Do izenačenja je prišlo v 30. minuti, po zaslugi Fonde.
Pri Zarji moremo pohvaliti Stan-cicha in Tognettija.
Primorec — C; i 0:1 (0:1)
PRIMOREC: Vidali, Paolo Tome, Alessandro Tome, Igor Milkovič, Valter Kalc, Bole, Žagar (Fabio
Kalc), Finesi, Salvi, Cochetti (Col-leric), Pečar.
CAVE: Ridolfi, Dodich, Zuliani, Candotto, Sisot, Andreini, Zampar, Seppini, Milanič, Kobal, Dellu Pie-trs
STRELEC: v 25. min. p.p. Milanič
Proti šibkemu nasprotniku je Primorec na domačih tleh moral poražen z igrišča. Igralci so zaigrali zelo neurejeno. Gostje so prišli v vodstvo že v 25. min. p.p. z Milaničem, ki je izkoristil napako Vidali-ja. Deset minut kasneje so gostje tudi zgrešili enajstmetrovko.
Trebenci so v drugem polčasu sicer napadali a so se preveč spuščali v posamezna preigravanja.
Bruno Križmančič
Vesna Rosandra (2:2 (1:0)
VESNA: Savarin, Sedmak, Musiz-za, Purič, Zucca, Pertot, Del Bello, De Lorenzi, Stefančič, Bukavec, Kostnapfel.
STRELCI: v 17. min. p.p. De Lorenzi, v d.p. v 10. in 14. min. Rosandra, v 35. min. Kostnapfel.
Vesna je proti skromni Rosandri osvojila le točko, pa čeprav bi lahko z malo več športne sreče gladko odpravila nasprotnika. Po lepem začetnem zadetku De Lorenzija so Križani najprej z Del Bellom zadeli prečko in nato je isti igralec zastreljal 11-metrovko. Gostje so nato izkoristili dve napaki domače obrambe in prešli v vodstvo in le gol Kostnapfla je preprečil, da hi odšli iz kriškega pravokotnika s polnim izkupičkom.
Fabio
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINK
Sokol odvzel niz ekipi OMA
Sjkol — Oma	1:3
(14:16, 11:15, 15:5, 7:15)
V okviru prvenstva mladink smo v nabrežinski telovadnici prisostvovali tekmi med domačim Sokolom in OMA, ki je v tem prvenstvu nesporen favorit. To je bila letošnja najlepša tekma, saj so tako Nabrežinke kot Tržačanke pokazale res lepo in razgibano igro, tako, ki gledalce navduši. Sokolove igralke so se vseskozi zagrizeno merile z nasprotnicami. V prvih dveh setih se je zlasti odlikovala obramba, tretji set so nato celo osvojile. V četrtem setu
pa niso bile dovolj učinkovite v napadu, kar je tudi vplivalo na končni rezultat.	D. K.
MLADINKE
Bor — Inter 3:0 (15:11, 15:13, 15:11)
BOR: Zupančič, Gerdol, E. in L. Maver, Čepar, Cergol, Vekjet, Vi-gini, Birsa, Junc.
INTER: Lutman, Di Benedetto, Sellan, Boschian, Quaranta, Pittoni, Taverna, Fronzoni.
SODNIKA: Marcon in Orsi.
V prvi tekmi povratnega dela prvenstva so mladinke Bora zasluženo premagale drugouvrščeno šester-ko Interja. Srečanje je bilo razmeroma kakovostno, saj smo (ob nekaterih začetniških napakah) lahko videli tudi kopico dobro~wpel$anih akcij. Borovke so zmagale predvsem zaradi boljše igre ob mreži, kjer so spretno izkoristile dober dan nekaterih svojih tolkačic. Boljši kot navadno je bil tokrat tudi sprejem servisa, nihanja v igri pa, seveda, zaenkrat ne bo mogoče bistveno popraviti, saj je en trening tedensko odločno premalo za kak poseben napredek.
Mig.
DEČKI
Bor — Rozzol 0:3 (—8, —9, 1)
BOR: Tul, Batič, Volk, Sgubin, De Waldestein, Grahonja in Furlani.
SODNIK: Orsi, stranski: Marcon, zapisnikar: Montanari.
Konec srečanja je bil znan še v naprej. Rozzol niti letos ne bo imel enakovrednega tekmeca v tej konkurenci in to ne samo v pokrajini n deželi, ampak tudi izven deželnih meja.
Borovci niso pričeli najbolj spodbudno. Proti koncu seta so se otresli začetne treme in so razliko precej omilili. Izredno dobro so nadaljevali še v prvi polovici drugega niza, saj so povedli in vodili vse do devetice. Tu se je zataknilo. Ne glede na to je bilo v primerjavi s prvo tekmo z Interjem videti določen napredek. Dc povratnih dveh srečanj, ki bosta v začetku decembra, se bo dalo še marsikaj popraviti.
G. F
SMUČANJE
CERVIN1A — Smučarsko preiz kusnjo za svetovni pokal v ženski konkurenci, ki bi morala biti v Cervinii, 9. decembra, so prenesli na 27. januar.
go leto prevzel direktno vodstvo moštva, so se letos znatno okrepili s prihodom Branka Kovačeviča, ki je do lani igral v vrstah Metalca iz Valjeva, ki je letos izpadel iz prve lige. Polegč njega okostje ekipe sestavljata reprezentančna centra Ko-privica in Živkovič: prvi se odlikuje po odličnem metu iz vseh položajev, drugi pa po neverjetni telesni moči, ki mu pomaga prebroditi očitne hibe v tehničnem znanju. Žal, so po odhodu Slavniča pred nekaj leti Beograjčani dokaj šibki (relativno, seveda...) v zunanjih igralcih, pri katerih na primer pred leti zelo obetavni Vukosavljevič ni še izpolnil pričakovanj. Vsekakor pa je letos v vrste «belo-rdečih» pristopilo nekaj mladih igralcev, ki naj bi s časom napolnilo to vrzel.
Jadran seveda nima nikakršnih možnosti proti takemu nasprotniku, vseeno pa se bo skušal pokazati v najboljši luči. Žal, pa bo skoraj gotovo manjkal center Mauro Čuk, ki je zbolel za gripo takoj po nedeljski ligaški tekmi.
Tekma bo v nabrežinski telovadnici, s pričetkom ob 20.30.
Sergij Tavčar
PRVENSTVO ITALIJE
Franulovič uspešen Fleming izločen
BOLOGNA — V prvem kolu teniškega mednarodnega dvoranskega turnirja je Jugoslovan Željko Fra-nulovič premagal s 6:3, 6:3 in izločil italijanskega tenisarja Berto-luccija. Veliko presenečenje je bil poraz Američana Fleminga, ki je klonil pred rojakom Buehningom. Izid srečanja je bil 6:4, 5:7, 6:4.
Ostali izidi prvega kola:
Cox (VB) - Magnelli (It.) 6:3, 6:3 Taygan (ZDA) - Vattuone (It.) 6:4, 6:4
Caujolle (Fr.) - Norback (Švi.) 7:6, 6:1
Lewis (VB) - Prucha (ČSSR) 6:4, 7:5
MINIBASKET
Sokol — Camb B	31:10
SOKOL: Tanze, Škrk D., Pahor P., Terčon 10, Pahor D. 6, Carli, Job 2, Caharija, Pertot 2. Škrk A., Lesizza, Kante, Stanissa W. 11, Sla-nissa I.
Mladi Nabrežinci so v drugem kolu igrali proti verjetno najslabši peterki turnirja. V prvih dveh četrtinah si je Sokol pridobil že razmeroma visoko prednost. Prav v tem delu tekme smo prisostvovali
najboljši igri. V zadnjih dveh četrtinah pa (predvsem zato, ker je nabrežinski trener poslal na igrišče mlajše in neizkušene minikošarkar-je) je raven igre zelo padla.
Posebno pohvalo zasluži tokrat VV. Stanissa, ki se je uspešno boril za odbite žoge.
MITJA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Borovci premagali peterko Interja 1904
V okviru priprav na prvo tekmo promocijskega košarkarskega prvenstva je Borova članska ekipa v četrtek odigrala prijateljsko tekmo z Interjem 1904, ki nastopa v D ligi. Borovci so zasluženo premagali Micolove varovance s 104:88.
Za Bor so bili takole uspešni: Klobas 20, Žerjal 32, Ražem 8, Krečič 4, Race 12, Marsich 14, Pegan 4, Perco 6, Canciani 4, Košuta 4.
Caneia
ODBOJKA
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Rečanke v Trstu Borovci na Reki
Prijateljski in športni stiki med OK Rijeka in Borom so dokaj plodni. No, danes bosta kluba zopet obnovila to tradicijo
Rijeka, ki nastopa v prvi ženski jugoslovanski ligi, bo danes gost borovk, ki se pripravljalo na drugo-ligaško prvenstvo. Srečanje, ki bo za borovke izredno koristno, bo na stadionu «Prvi maj* v Trstu in se bo pričelo ob 19. uri.
No, istočasno se bosta spoprijeli tudi moški vrsti obeh klubov. Ri; jeka, ki igra v drugi jugoslovanski ligi, in borovci, ki se vneto pripravljajo na bližnje prvenstvo druge i-talijanske lige, bodo drevi na Reki pomerili svoje moči v prijateljski tekmi, ki bo za obe šesterki in še, posebno za borovce izredno koristna.
OBVESTILA ŠK Kras
obvešča, da sc je pričela telovadba za otroke iz vrtca. Telovadba bo ob torkih od 15.30 do 16.15, V prostorih repentabrskega vrtca.
4* « »
ŠK Kras
obvešča, da se je pričela v Rep-nu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure.
Zamudniki se lahko vpišejo ob prvem treningu.
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiifiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiNiiiiiniiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiiiMiiil
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Dom na drugem mestu
V prihodnjem kolu bodo igrali do-movci težko tekmo proti Pagnossinu
OBVESTILA
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, la so abonmaji za letošnje odbojkarsko prvenstvo za Borovo druguligašku mouo in žensko ekipo (abonma velja za obe ekipi) na prodaj tudi na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
• * •
ŠD Sokol
javlja naslednje urnike treningov v nabrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 . 16.30 (prva skupina), četrtek 15.00 - 16.30 (druga skupina).
KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.0(1	18.00.
ODBOJKA začetnice: torek 15.00 • 16.30.
» • •
Smučarski klub Devin prireja štiritedenski smučarski tečaj za alpske in nord'jske discipline v Ovčji vasi. Tečaj se bo pričel v nedeljo, 2. decembra, ter nadaljeval 9., 16. in 23. decembra. Cene so sledeče: popoln tečaj 37.000 lir; štiri vožnje 22.000; enkratna vožnja 6.000; samo tečaj (12 ur!) 18.000 lir. Vpisovanje pri odbornikih ali telefonsko od 19. do 20. ure pri Lucijanu Sosiča, telefon št. 208551, Žarku Fučki 212163, Leonidi Gruden 209506 in Bruni Škerku 200236.
Dom — Arte 89:82 (47:44)
DOM: Semolič 27, Waltritsch, Vižintin, Prinčič (k) 19, Sancin 21, Cantelli, Klanjšček 17, Brešan 5.
V	soboto je slovenski Dom odigral prvo kolo povratnega dela predprven-stvenega turnirja za mladince. Z novim parom točk so se naši fantje povzpeli na drugo mesto skupne lestvice.
Tekma je bila zelo izenačena in ekipi sta se vseskozi menjavali v vodstvu. Hvaličevi varovanci so poskusili vsakovrstne načine obrambe, toda vse zaman. Vendar je z dobro igro našiti centrov Prinčiča in zlasti Sancina Dom le ohranil rahlo prednost ob izteku polčasa.
V	drugem delu srečanja je moral; Prinčič zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak.
,	/llrj v. -Al vif.Jii
V	18. minuti (pri stanju 80:80) je že kazalo na nepričakovan poraz. Toda Semolič je dokazal, da zna v ključnih trenutkih zaigrati zelo zanesljivo. Dosegel je osem točk zapored in strah pred porazom je izginil.
V	prihodnjem kolu bodo domovci gostovali pri Pagnossinu in poraz bo neizogiben. Naši fantje se bodo borili le, da bi bila razlika v koših čim manjša.
Vladimir
NARAŠČAJNIKI Bcr — Ifalsider 21:96 (9:40)
BOR: Križmančič 16 (2:3), Šik 2 (0:3), Struna 3 (1:4), Furlan Masi, Gomgač, Žerjul, Rudes, Roncelli, Krevatin.
SODNIK: Fornasari.
PROSTI MFTI- Bor 3:10, Italsi-der 2:14.
V	prvi prvenstveni tekmi je Bor doživel visok poraz na domačem i-grišču proti sicer ne izredni ekipi Italsidra. Naj takoj poudarimo, da je bil to za večino borovcev prvi uradni nastop v prvenstvu, kar je posebno v uvodnih minutah povzro čalo razumljivo tremo.
V	nadaljevanju so borovoi zaigrali bolje: predvsem je treba pohvaliti Rudesa in Struno za požrtvovalnost v obrambi ter Križmančiča za točnost v napadu.
Naj še omenimo, da je bil v Borovih vrstah odsoten Kozlovič, ki se je v dosedanjih prijateljskih tekmah izkazal kot najboljši strelec.
Štefan
IZIDI 1. KOLA
Bor - Italsider	21:96
Don Bosco - Alabarda	69:68
Feroviario - Inter Milje	66:48
Počitek: Kontovel.
LESTVICA
Don Bosco, Italsider in Ferrovia-rio 2, Bor, Kontovel, Inter Milje in Alabarda 0.
PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Kontovel (24. 11. ob 19.00 v Miljah); Alabarda - Ferro-viario; Italsider - Don Bosco. Počitek: Bor.
DEČKI
Sokol — Bor 56:65 (24:32)
SOKOL: Grilanc, Pertot 2 (0:2), Bandelj 10, Devetak 15 (3:9), Berlot'4 (0:1), Ušaj 24 (8:22), Busan
1 (1:2).
. BOR: Vascotto, Jagodic 2, Caharija 2, Semen 2. De Carli 17 (1:3). Vecchiet 1 (1:3), Tavčar 6 (0:5). Civardi 2 (0:2), Tremul 12 (2:2). Bradassi 21 (1:4).
V dokaj čudni tekmi, v kateri je sodnik dosodil skupno kar 55 oseb' nih napak (33 za Bor in 22 za Sokol) je Bor z dokajšnjo težavo premagal požrtvovalne košarkarje na-brežinskega Sokola, ki so proti favoriziranemu Boru povsem ugodno presenetili. Nabrežinci so v 35. minuti stanje celo izenačili na 47:47, nakar pa je prišla na dan boljša tehnična pripravljenost «plavih», ki so tako osvojili zmago.
Marko
IZIDI 1. KOLA
Sokol - Bor	56:65
Ricreatori - Inter 1904	46:74
Alabarda - Don Bosco	71:69
Saba - Ferroviario	37:42
Počitek: Polet.
LESTVICA
Bor, Inter 1904, Alabarda in Ferroviario 2, Sokol, Ricreatori, Don Bosco, Saba in Polet 0.
PRIHODNJE KOLO Bor - Alabarda (24.11. ob 15.15 v Dolini); Don Bosco - Ricreatori: Ferroviario - Polet (25.11. ob 10.15 v Ul. Miramare); Inter 1901 - Saba. Počitek: Soko1
SD Primorje čestita svojemu nogometašu Oskarju Rustji in ženi Nelidi ob rojstvu hčerke
ILONKE
Bob Woodward Carl Bernstein
NIXONOV
PADEC
§r	i
I
i
£
I
£
$•
A/IUMjU	35.
1.1 -	• '	.	I
Prevedel Dušan Dolinar tsastsMiss
Ob treh je Haig že spraševal, kje neki se predsednik tako dolgo mudi, da ne sprejme Buzhardta. V . predsednikov kabinet v poslopju izvršnih uradov so vse popoldne hodili in spet odhajali iz njega Ziegler, Rose VVoods in Steve Buli. VVoodsova in Buli sta bila poleg samega Nixona. Haldemana in pripadnikov tajne službe edina človeka, ki sta imela opraviti s trakovi.
Malo pred četrto uro popoldne je predsednik odkorakal nazaj v Belo hišo in se povzpel v syojo rezidenco. Čez pol ure se je naposled le vrnil v ovalno pisarno. Od tam je pozvonil Haigovemu pomočniku majorju Georgeu Joulvvanu in mu povedal, da čaka Buzhardta in Haiga.
Ko sta prišla, je bil pri predsedniku Ziegler; njegov srd se je polegel, vsaj navidez. Haig je dobro vedel, d* »i predsednik le redko dopusti viden napad jeza. In
kakor je bilo pričakovati, se Nixon ni spoprijel z Buz-hardtom naravnost.
Buzhardt mu je na svoj blagi način poročal, kaj je odkril prejšnji večer. Kazalo je, da je predsednik sicer zaskrbljen, a miren, ko mu je Buzhardt opisoval dvoje različnih šumov.
Kaj mislite, kaj se je utegnilo primeriti, ga je vprašal predsednik.
Buzhardt je rekel, da ne ve.
Kaj je bilo na traku?
Buzhardt mu je povedal, da tudi tega ne ve.
Nixon je dejal, da se ne spominja, kaj sta govorila med tistim sestankom. Trudil se je že, toda —
Buzhardt je tenkočutno podrezal. Ali ima nemara predsednik kakšno razlago, kaj se je utegnilo primeriti?
No, popoldne je govoril z Rose Mary, ki je vsa vznemirjena in zmešana, je povedal Nixon. Se spomni kakšnega drugega pojasnila poleg naključnega brisanja? Kakšne tehnične napake pri aparatu? Česa takšnega, s čimer bi bilo mogoče razložiti, od kod razlika med dolžino vrzeli, kakšne se spominja Rose, in dejstvom, da je vrzel daljša od osemnajstih minut? Je to utegnil povzročiti nožni sprožilec, Jikratno delovanje pedala in gumba, ki sprožita trak, ali nemara še kaj podobnega?
Buzhardt tega ne ve, bo pa preveril. Razbral je, da je predsednik zaradi vrzeli neznansko zaskrbljen, toda v Nixonovih besedah in ravnanju je bilo nekaj izmikajočega, v niegovih odzivih nekaj vznemirljivega Buzhard-tu se je zdelo, da mu skuša predsednik vsiljevati različna pojasnila In da ugiba okrog različrUh izgovorov,
kakor bi mu hotel predlagati: »No, ali se ne bi mogli oprijeti ene teh različic?.
Buzhardt si je ponosno domišljal, da ve, kdaj predsednik laže. To ponavadi ni bilo težko uganiti. Nixon je bil nemara eden najbolj prozornih lažnivcev, kar jih je poznal. Kadar predsednik laže, skoraj vedno ponavlja svoje besede tudi po trikrat — kakor bi hotel prepričati samega sebe. Toda toliko Buzhardt ni mogel reči, ali predsednik laže ali govori resniso. Najprej se mu je zdelo, da je kriv predsednik, naslednji hip pa je sumil VVoodsovo. Morda sta to storila oba. Eno se mu je zdelo precej gotovo: naključje to ni. Navsezadnje se je Buzhardt bolj nagibal k domnevi, da je krivec VVoodsova. Če je bil trak zbrisal predsednik, bi to komu povedal: klient, ki tako brezobzirno predlaga, naj bi ponaredili dokazno gradivo, bi enako brezobzirno predlagal, naj ga uničijo.
Buzhardt je poskusil še enkrat. Morda je pa VVoodsova omenila kaj drugega, morda ve več, kakor je povedala.
Ne, je rekel predsednik. Buzhardt ve o tem toliko kot on sam.
Čakajo nas resne nevšečnosti, ga je opozoril Buzhardt.
Iz Nixona je spet izbruhnilo. Zadrl se je: «Kaj pa mislite, za vraga, da bom ob tem storil?.
Buzhardta je vrglo nazaj.
Nixon se je pomiril in se vrnil k možnosti, da bi zapis obnovili s kakšnim elektronskim sredstvom. Buzhardt je dvomil, da bi se dalo kaj takega uresničiti, a je rekel, da bo pozvedel.
»Poskusiti bi morali, da dobimo zapiske, ki si jih j® morda med sestankom beležil Bob,, je predlagal Buzhardt. «Nemara pa nam kaj osvetlijo..
Predsednik mu je pritrdil. Nato je Haig poslal Buzhardta po zapiske iz Haldemanovih map, ki so bile na varnem v dokumentaciji v poslopju izvršnih uradov, stražili pa so jih agenti tajne službe. Buzhardt je bil cez nekaj minut že spet v Haigovi pisarni. Ni poznal šifre, kombinacije, ki odpira blagajno s Haldemanovi-mi papirp.
w.^aig tf6 ,e sP°mn'l' kako mu je pravil odhajajoči
Ha 'fo °Se ,a-iV ma'U’ ko j® od njega prevzemal posle-da je naročil, naj kombinacijo spremene. Prav, je te-dai rekel Haig, toda poskrbi, da boš kombinacijo pustil prt predsedniku.
• ®u7.hardt je čakal, Haig pa je šel k VVoodsovi. Ali j Haldeman pustil predsedniku šifro svoje blagajne? VVoodsova ie pregledala svoje papirje. Ne, ni je pustil.
Haig je zbesnel. Haldemanova predrznost očitno res 'ZT* Vedno ie Prepričan, da je Bela hiša nje-Taiifnr m-reZerVat' Haig mu ie telefoniral domov. * rekel	*!?’ mU razložil' za kai gre. -Bob,, mu I®
na \r o r&'u kl odPira t0 blagajno, mora biti shrani®'
vnrii HBe 'u hlŠI in nikjer druKie.» Haldeman je odg o-oni, da bi se dalo do gradiva priti najprej tako, d*
, ga P°lskal njegov nekdanji administrativni pomočnik Larry Higby. V dokumentaciji je več kot štirideset pr®' aaiov z zapisniki in drugimi papirji. Poklical bo Hig' yia. mu povedal kombinacijo in mu naročil, kako naj poišče pravo mapo.

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Kinoteki - Kultura
13.00	Umetnost mesto: Benetke
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Osnovni tečaj o ekonomiji Vzgojna oddaja
17.00	Remi
17.25	Bilo je nekoč ... jutri
17.45	Pink panter
18.00	Zgodovina in njeni protagonisti
18.30	Koncert jazz glasbe
19.00	DNEVNIK 1 -.Kronike 19.20 Družina Smith - TV film
L’ha voluto il destino
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Mash - TV film
Žena za Walkerja
21.10	GrandTtalia
Oddaja, ki jo vodi Maurizio Costanzo
22.15 Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Proti in za
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Predsmučarska telovadba
17.00	Program za otroke: Barbapapa
17.05	Kapitan Harlock
17.30	II genio in erba
18.00	Viaggio nella notte secca Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50	Mali čudeži velike narave
19.05	Dober večer z . .. Albertom Lupom
Vmes TV film Mork in Mindy Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Sandokan — 2. nadaljevanje
21.50	Kakšni smo bili - 8. in zadnji del
22.50	Teatromusica
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
Z besedo in sliko:
Hrškova pogača
17.45	Potovanje v deželo lutk V današnji osmi oddaji iz cikla «Potovanje v deželo lutk*, ki je namenjena mladim in tudi starejšim gledalcem, nam bo voditelj predstavil lutke, ki jih premikamo z vrvico. Rožnati pelikan in klovn, ki se bo vozil na kolesu, bosta ponazorila možnosti te tehnike.
Otroci v oddaji pa nam bodo pokazali, kako v svoji delavnici naredijo lutke iz plastičnih steklenic in barvnega papirja. Te, zatem nastopijo v pustolovščini, ki se dogaja na dnu morja. Tudi te lutke se seveda premikajo z vrvico
18.10	Ne prezrite 18.30 Obzornik
17.30
18.40 Na obisku pri ansamblu Mo stovi
Starogradske pesmi so tako priljubljena zvrst glasbe pri naših bratih v sosednjih republikah, da bi jim kar težko pritaknili slovenski prevod. Najbrž jim bodo radi prisluhnili tudi poslušalci pri nas, zato po sarajevskih producentih povzemamo oddajo, v kateri nastopa sarajevski ansambel Mostovi. Sestavljajo ga mladi tam med drugim in tretjim življenjskim desetletjem, petje pa jim pomeni prijetno razvedrilo in družbeno navado, zato so si dali tudi tako simbolično ime
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00 Film tedna: Kota Zabriskie, ital. film
V študentskih nemirih je ubit policaj. Študent Mark je obtožen uboja, ker pa ne more dokazati svoje nedolžnosti, zbeži. Pri tem ukrade letalo in med letom opazi osamljeno dekle v avtomobilu. Pristane in dekle prisili, da skupaj nadaljujeta pot. Odpravita se v dolino smrti, kjer nekaj časa živita skupaj. Zgodba, po kateri sta scenarista napisala scenarij, je resnični dogodek, ki se je dejansko zgodil v Arizoni. Nekateri kritiki so Antonio-niju zamerili, da je vzel za igralca same <tnaturščike». češ da bi poklicni igralci bolje opravili svoje naloge. Režija: Michelangelo Anto nioni. Igrajo: Mark Frechet te, Daria Halprin, Rod Tay-lor
21.50	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.55 Miniature:
Dane Zajc - si videl
22.20 DNEVNIK
Koper
19.50	Stičišče
19.58 2 minuti
20.00 Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Nogomet: Jugoslavija - Turčija
22.15	Niente di grave, suo marito č incinto - film
Igrata Catherine Deneuve, Marcello Mastroianni
Zagreb
.17.35 TV koledar
17.45	Sezamova ulica
18.15	Dokumentarni film
18.45	Popularna glasba
19.30	DNEVNIK
20.00	Izbor v sredo
21.30	Zabavno - glasbena oddaja
22.15	DNEVNIK ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Program za otroke: Top
19.05	Dotna 'Ih Tzčen doma'
19.35	Znaki
,20.30 DNEVNIK
20.45	Argumenti
21.35	Musicalmente
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Adamovo rebro (Evino mnenje o tem in onem)*; 9-00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in o-mika nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.15 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško o-kence: «Odprimo knjigo pravljic*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Vladimir Bartol: «Alamut* — 1. del; 15.10 Paleta orkestrov; 15.35 Najnovejša izdaja plošč; 16.30 Jugo-tonov ekspres; 17.05 Mi in glasba; Mladi izvajalci; 17.20 Slavni pevci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: Slovenska književnost v Italiji.
čem traku; 14.00 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 Glasbeni notes, objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16 30 Aktualna tema: po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo — spored do mačih viž in napevov; 16.59 Za-
ključek.	
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 KHz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 MHz do 103,9 MHz
GLAVNE FREKVENCE Vzhodna Benečija 96,1 MHz Gorica	98,3	MHz
Rezija in
Kanalska dolina 100,7 MHz Videm	101,9	MHz
Trst	103,9	MHz
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje Rino Ga-etano; 9.32 Lucianovi dopisniki; lO.Oo Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; (5.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 plasbeni trenutek; 15.45 Dalmacija m njene pesmi; 16.00 Kino danes; (6.10 Flash v glasbi; 16.32 Crash; (6.15 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Grandi interpreti dei nostri tempi; 18.32 E-vegreen; 19.00 Zbori v večeru.
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.00, 13.30,	14.30,
Poročila; 6.00 - 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro, kole-(ar, reklame in objave, najava Sporedov; 7.29 Zaključek; 13.05 ■4aša pomlad: posnetki z revije Jteoških in mladinskih zborov Primorske; 13.37 Melodije na teko-
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.05 Glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Sei personaggi in cerca di bambi-no; 14.30 Voglia d’apocalisse; 15 03 Rally; 15.30 Popoldansk: sreča nja; 17.00 Patchwork; 18.35 Glo betrotter; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.20 Radijska drama; 20.30 Radio 1 — jazz 79.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Cronache di poveri amant' radijska priredba; 9.32 • 10.12 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 II giorno del successo. E poi?; 13.40 Sound - Track; 15.45 Radio 2 - 3131; 16.37 In Concert!; 17.55 Frammenti di luna; 18.3.3 Srečanja in razgovori z mladimi o življenju danes; 20.40 Spazio X LJUBLJANA
5.00,	7.00, 9.00, 10.00,	12.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.3j Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervirano za...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do
13.00	— Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Cesar Franck: Preludij, arija in finale za klavir; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca; 20.00 Koncert za besedo - misel; 20.25 Novi posnetki violinskih skladb Marijana Lipovška; 21.05 Antonin Dvorak: Odlomki iz opere »Rusalka*; 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični Utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba - Radio Maribor.


MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO
t	*
energija je del tvojega življenja pametno živi in pametno uporabljaj
PREVOZI
Zakaj voziš s hitrostjo 130 km/h, če pri 100 km/h porabiš skoro polovico goriva?
Denar lahko prihraniš tudi:
+ če redno pregledaš motor in uplinjač
+ če na streho avtomobila ne nalagaš težkih bremen
^ če se na delo in nazaj voziš z avtobusom in ne z lastnim avtomobilom

/
25°C
20°C
\
tim

-vr .p* •


fr
s
VyA^;v::v;v/:.:.X'ššr-
□□I
fin
•■■■•.vXvX::::

OGREVANJE
Zakaj pretirano segrevaš stanovanje, če |e najprimernejša temperatura 20°?
Denar lahko prihraniš tudi:
♦	če redno pregledaš gorilnik in se ravnaš točno po navodilih
♦	če termično izoliraš stanovanje
♦	če na vsak način skušaš preprečiti razpršitev toplote
♦	če pravilno reguliraš gorilnik in v stanovanje namestiš termostat
INDUSTRIJA
Zakaj z nepotrebnim trošenjem energije povečaš
stroške svojemu podjetju?
Denar lahko prihraniš tudi:
+ če pametno uporabljaš energijo za pogon in uporabo naprav
+ če programiraš proizvodni ciklus tako, da preprečiš nepotrebno trošenje energije in obenem ponovno izkoristiš toploto, ki se sprošča pri proizvodnem procesu
♦ če kompetentna oseba skrbi za omejitev energetskih stroškov in za pametno upravljanje tvojega podjetja

'))//// ///m
m
■H


I
$
f
ELEKTRIČNA
ENERGIJA
Tudi električna energija je dragocena za tvoj žep in državno bilanco
♦ ne uporabljaj električnih gospodinjskih strojev v jutranjih in opoldanskih urah (8. — 10. in 15. — 19.)
+ ne ogrevaj stanovanja z električnimi pečmi + ne prižigaj luči po nepotrebnem
Kdo je
Peter Handke?
Peter Handke se je rodil 1942. leta v Grebir.ju (Griffen) na avstrijskem Koroškem slovenski materi in nemškemu očetu. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, pravo pa je študiral v Gradcu. Tu se je kmalu seznanil s kulturnim gibanjem »Forum Stadtpark*, ki se mu je tudi takoj priključil. »Forum Stadtpark* je združeval mlade navdušence in zelo razgibane duhove iz vrst glasbenikov, likovnikov in seveda pisateljske avantgarde, tako imenovanih »lingvistov* (lingvisti so poudarjali predvsem jezikovni izraz). V tem krogu so sodelovali tudi slovenski u-stvarialci iz Koroške.
Svoja prva dela je napis«.' in objavil že zelo zgodaj (menda leta 1963). Leto zatem smo ga spoznali tudi v Sloveniji. Društvo slovenskih književnikov je izdalo odlomek iz njegovih »Sršenov* (»Di* Horrnisse*). Leta 1964 se je preselil v Diisseldorf, kjer je pisal in se preživljal kot poklicni književnik. Leta 1969 je odšel v Pariz, kjer tudi danes živi in piše.
Peter Handke je začel svojo pisateljsko kariero z igrami (Weis-sagung - Prerokovanje 1964. Pu-blikumsbeschimpfung - Zmerjanje publike 1965, Selbstbezichtigung • Samoobtožba 1965). Handke je nadaljeval svojo pisateljsko pot s pripovedmi kakor jih sam imenuje. Ena izmed teh «Der kurze Brief zum langen Abschied* (1972) smo dobili v prevodu V. Klabusa tudi v slovenščini že 1973. leta. Zares veliko priznanje je Handke prejel za delo «Wunschloses Ungluck*, ki je izšlo prav tako 1972. leta pri založbi Residenz v Salzburgu. Zanj je dobil Buchnerjevo nagrado, ki je ena izmed najbolj uglednih nemških književnih nagrad. (To je tudi delo, ki so ga dramatiziranega videli in slišali v nedeljo zvečer v mariborski Dram; v izvedbi igralcev dunajskega Burgtheatra). Leta 1977 smo tudi to delo dobili v slovenščini pod naslovom »Žalost onkraj sanj* v prevodu Stanke Re-
RADIO TRST A
DANES, SREDA, OB 12.00
POD MATAJURJAN
posebnosti in omik:: nadiških dolin
To oddajo upravlja skupina »Dom* in jo trenutno vodi g. Emil Cenčič iz Gornjega Tarbilja, ki poslušalcem na prijeten način posreduje navade in običaje, «prafce» in pripovedke nadiških dolin. Danes bomo slišali, kaj je Md-tajurjev «klobuk» in pa kako si ljudska modrost predstavlja posmrtno življenje na-diškega župana. Oddaja je v narečju in je posvečena Benečanom, a ji bo vsak rad prisluhnil, kdor se zanima za folkloro teh naših krajev
dle, izšlo pa je pri Cankarjev založbi v Ljubljani.
Ce nadaljujemo z naštevanjem Handkejevih del, moramo vsekakor omeniti še njegovo Levoroko žensko (»Linkshandige Frau* iz leta 1976, izšlo pri založbi Suhrkamp v Frankfurtu) ter najnovejše delo »Langsame Heimkehr* — Počasno vračanje domov —, ki je prav tako izšlo pri Suhrkampu v Frankfurtu.
Handke je zagotovo avtor, ki je vznemiril s svojim zanimivim introvertiranim pripovedovanjem e-vropsko bralstvo; je izreden stilist; ko zastavlja pisateljsko pero, ne zanemari zgodbe, večkrat se celo zdi. kot da mu je dominantna preokupacija, toda šele v mnogih podtonih in stranskih skokih, če jih tako imenujemo, opozarja nase, kot pisatelj najbolj tenkočutnih orisov človeških u-sod in značajev. V evropskem romanu se Peter Handke od popred-metnosti obrača (ali vrača) k človeku.
(po Večeru)
Kitajsko geslo: samo en otrok
V kitajskem glavnem mesti so pričeli z akcijo, ki so jo poimenovali »en otrok v eni družini*. Namen akcije je, da bi do leta 1985 zmanjšali prirastek prebivalstva v Pekingu na pet novorojenčkov na 1.000 prebivalcev. Napovedali so ostre ukrepe kontrole rojstev ter vrsto olajšanj za družine z enim otrokom, zlasti pri vpisu v vrtce, zdravniškem varstvu in šolanju.
Skrajnosti italijanske navtične proizvodnje
Obrati, ki proizvajajo več kot 30 plovil letno, so v Italiji red-:a izjema. Navadno se proizvodnja omeji na 10 jaht, ali celo manj, saj tako iztržijo iste vsote, kot da bi proizvajali desetkrat več manjših in cenejših plovil. Skrajni primer takih teženj italijanske industrije je nedavna splavitev o-gromne jeklene jahte za nekega industrijca iz Saudske Arabije. Jahta, ali bolje rečeno ladja, je dolga 86 metrov in ima 2.456 ton, široka 13,20 metra. Na krov lahko vkrca dva helikopterja in pet gliserjev. V podkrovju pa je poleg najrazkošnejših prostorov tudi mala kinodvorana in prava miniaturna bolnišnica z operacijsko sobo. Jahto so zgradili v ladjedelnici Benetti v Viareggiu in je stala približno 24 milijard lir.
Iz tehničnih razlogov sta rubriki Avtomobil in človek ter Ti in morje ta teden odpadli.
uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 {4 llnl|e)
Podružnico	Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino žo inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a <DAN».
V SFRJ šievilka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul {šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja
___..._____mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
Za SFRJ
Oglasi 400 lir za
21. novembra 1979
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
zn-I Trst
član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
ZAČELO SE JE MEDNARODNO SREČANJE 0 ENERGIJI
RAZVITE DRŽAVE POTREBUJEJO GLOBALNO ENERGETSKO POLITIKO
Končni odgovori za sedaj nemogoči, vsi gledajo na problem s svojega zornega kota
je taka izbira kratkoročna in služi predvsem '.a prebroditev sedanjih težav, dokler z novimi gospodarskimi odnosi, z novo miselnostjo in tehnologijo ne rešimo sedanje odvisnosti od nafte, (voc)
Heroin «z limono»: ugotovili istovetnost razpečevalca v Vidmu
VIDEM — Agenti videmskega letečega oddelka so ugotovili istovetnost razpečevalca, ki je pred dnevi prodal dozo heroina s citronsko kislino 17-letnemu dekletu, ki še vedno tvega, da popolnoma izgubi vid prav zaradi usodne injekcije mamila.
26-letni razpečevalec, Roberto Carbone iz Vidma, je narkoman in ga v krogu videmskih uživalcev heroina dobro poznajo. Agenti so zbrali dokaze, po katerih naj bi se prav on odpravil k dekletu v bolnišnico. kjer je bila hospitalizirana, ker je želela rešiti se zasvojenosti. Carbone je prepričal dekle, da je kupila heroin, tudi zato, ker je prav takrat preživljala abstinenčno krizo in zato ni imela dovolj moči, da bi se «injekciji umetnega raja* od-, povedala.
Kmalu potem ji je nevarno ošibil vid in zdravniki niso še preklicali nevarnosti, da popolnoma oslepi. Ni še jasno, kaj je slepoto povzročilo. čeprav je še najbolj verjetno, da je imel heroin primesi, v katerih se lahko razvijejo gljivice, ki povzročajo slepoto, kot je npr. «can-dida tropicalis*, ki je že prizadela nekaj narkomanov.
Državni pradvdnik Toše je za Car-boneja izdal zaporni nalog, ki pa je zaenkrat ostal neučinkovit, saj se obtoženec skriva.
PRI PARMI
Karabinjer ubit v spopadu z roparji
PARMA — V bližini lombardskega glavnega mesta so včeraj zjutraj aretirali 21-letnega Augusta Abbatija, enega izmed roparjev, ki sta v noči med ponedeljkom in torkom v oboroženem spopadu ubila 36-letnega karabinjerja Luciana Mi-lanija. Kaže, da so preiskovalci že identificirali tudi drugega zločinca, ki ga sedaj vneto iščejo. Aretirani
Abbati, ki je stari znanec policije, je bil v preteklosti že večkrat vpleten v kazniva dejanja. Pogreb nesrečnega Milanija bo jutri v Piacenzi.
V večernih urah je policija aretirala v bližini Piacenze še 22-letnega Bolonjčana Patrizia Mazzantija, roparja, ki je z Abatijem sodeloval pri umoru karabinjerja.
CAGLIARI — Trije zaporniki, ki so preživljali nekajmesečne zaporne kazni, so včeraj zjutraj zbežali iz zapora v Arenasu v bližini sardinskega glavnega mesta.
SAINT VINCENT - V prihodnjih desetih letih bo primanjkovalo e-nergije, cena pa se bo občutno zvišala, da bodo morale industrializirane države, predvsem pa Evropa, uresničiti globalno energetsko politiko, ki bo zaobjela vrsto predlogov od- maksimalnih uvoznih količin, do varčevanja in iskanja novih energetskih virov. To so prve ugotovitve včerajšnjega začetka mednarodnega srečanja o energiji v Saint Vincentu.
Do prihodnjega četrtka bodo skušali znanstveniki, politiki, ekonomisti in predstave ki industrijskega življenja najti odgovor na najbolj pereča vprašanja o energetskem varčevanju, o iskanju alternativnih virov in o urejevanju mednarodnih dobav nafte.
Nedvomno ne moremo od saintvin-centskega srečanja pričakovati končnih odgovorov, saj vsakdo gleda na problem s svojega zornega kota, vsak hoče iztržiti čim več. Že včeraj je prišlo do prayega nasprotovanja med predsednikom italijanske poslanske komisije za energijo La Malfo in predsednikom ENI Maz-znnitijem. Politik trdi, da je treba naftne dobave doseči v okviru večstranskih sporazumov, predsednik ENI pa s svojo miselnostjo vztraja na dvostranskih sporazumih, ki so bili do sedaj res uspešni, a bi bili lahko v bodočnosti skrajno nevarni.
Iz srečanja je med drugim že sedaj ražvidni, da cen:, nafte ni tako pretirana kot marsikdo zatrjuje.
»Realna cena*, če upoštevamo inflacijo in devalvacijo < dolarja, je ostala skoraj nespremenjena že vrsto let. Podražitve so bile torej le navidezne in nis ogrožale svetovnega gospodarstva v taki meri. kot skušato to dokazovati vlade zahodnih držav.
V Saint Vincentu bomo nedvomno slišali tudi ocene možnosti iskanja novih virov energije. Že sedaj pa nam je skoraj popolnoma jasno, da bodo vztrajali pri jedrski izbiri in črtali možnost iskanja obnovljivih virov energije. Brez jedrskih elektrarn si ne moremo omisliti industrijskega razvoja po sedanjih gospodarskih smernicah, jedrska izbira pa sama po sebi ne nore reševati energetskega primanjkljaja, če ne spremenimo naše miselnosti. Ihtavo nasprotovanje jedrski izbiri je prav tako nevarno kot brezkompro misno zagovarjanje take izbire, saj bi pomenilo hudo gospodarsko krizo in recesijo. Zagovorniki jedrskih e-lektrarn na se morajo zavedati, da
•liiMiMiiMiiiimMiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiišiHMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiinmifiliiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiMiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiii
Andrej Gromiko v Madridu
BIVŠI KRALJIČIN SVETOVALEC VOHUNIL ZA SZ
Politično prepričanje močnejše od zvestobe britanski domovini
Anthonyju Bluntu se je 1930. leta zdela SZ edini jez v obrambi pred naraščajočim fašizmom
LONDON — O Anthonyju Bluntu, univerzitetnem profesorju, oskrbniku dvorne umetnostne galerije, do pred kratkim, ko mu je kraljica odvzela naslov, še »sir*. se je že mnogo govorilo, se govori in kot kaže, se bo še govorilo. Govorilo se je o vohunu, ki je izdajal Sovjetom številne tajne. Toda pred dolgimi leti se je mož skesal, priznal vse in si izposloval od proti-vohunske službe »nedotakljivost*.
Toda pred kratkim je presenetljiva vest prodrla v svet in Antho ny Blunt, ki se je s protivohunsko službo obvezal, da ne bo nikomur o zadevi črhnil besedice, je izgi nil brez sledu.
Njegov prijatelj je prav te dni pojasnil, da je bivši kraljičin svetovalec za umetnostna dela v tujini, točneje v Neapelju, kjer kot nenadomestljivi izvedenec pomaga pri organizaciji pomembne razstave v Borbonih.
Včeraj pa je Blunt prekini! molk, ki je trajal od dneva, ko je prvi minister Thatcherjeva spregovorila o aferi pred britanskim parlamentom, z izjavo o vlogi, ki jo je ime) v tej vohunski aferi.
«Sredi 30. let» je rečeno v izjavi agenciji Press Association, »smo bili jez in številni moji vrstniki prepričani, da predstavljata komunistična partija in Sovjetska zveza
llllllimillllllIttllltUllllllllltlllllMIIIIIMIIItllHIItlllIHMIIIIIIItlllimittlimillllMIIIIIMItMIIttlltlltimilltIMIIIIIItMNilllfItlllllllllltllllllltllllIftMtmvtIIIIIttIHIIIIIIIIItl
V GERISTOFU NA GRADIŠČANSKEM
Uspešna vsakoletna skupščina hrvaškega kulturnega društva
Na zborovanju ugodno ocenili dvostransko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo - Temeljna narodnostna vprašanja še vedno čakajo na rešitev
ŽELEZNO — Na redni letni skupščini hrvaškega kulturnega društva, ki je bila v nedeljo v Gerištofu na Srednjem Gradiščanskem, so kritično ocenili manjšinsko politiko v Avstriji ter hkrati poudarili, da se tudi na Gradiščanskem za hrvaško narodnostno skupnost, ustvarja o-zračje, v katerem bo mogoče pričeti razreševati doslej še nerešena vprašanja. Nedvoumno so odklonili sedmojulijsko zakonodajo in sodelovanje v narodnih sosvetih, saj je temelj in izhodišče za manjšinske pravice zgolj po državni pogodbi.
Novo ozračje za reševanje manjšinskih vprašanj v Avstriji nasploh, je nastalo po zaslugi najnovejših dvostranskih stikov, po obisku gradiščanskega deželnega glavarja Theodorja Kerya v Zagrebu, obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca na Dunaju in po srečanju predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djurano-viča s Kreiskym. O pomenu dvostranskega sodelovanja za hrvaško narodnost v Avstriji, ter o ostalih vprašanjih, je na letni skupščini hrvaškega kulturnega društva govoril njegov predsednik dr. Ivo Miiller.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je imel včeraj v Madridu uradni razgovor s predsednikom španske vlade Suarezom.	(Telefoto AP)
Uvodoma je ugodno ocenil tudi u-vajanje radijskih oddaj iz deželnega studia v Železnem. Te oddaje so bile v začetku enkrat mesečno, zdaj so vsak teden, konec tega leta pa bodo vsak dan. Tako postoono širijo hrvaški program, si pridobivajo izkušnje in tudi nove sodelavce. U-gotavljajo, da so dosedanje oddaje bile lepo sprejete na vseh koncih Gradiščanske, seveda pa bodo morale biti deležne kritične ocene čez nekaj časa. Vsak začetek je težak, pravijo, zato je z oceno treba počakati, pa tudi to je zelo pomembno, da sliši hrvaška beseda.
Ko je dr. Ivo Muller govoril o sodelovanju z ostalimi hrvaškimi društvi je ugodno ocenil stike, oziroma aodelqywtjg s^rKaŠ^g) aka; demskim klubom na Dunaju, ki predstavlja »avantgardo hrvaškega naroda*. Hrvaški akademski klub je med ostalimi akcijami pripravil izredno uspelo prireditev: Dan hrvaške kulture v Čajti, s katero se je še bolj uveljavil na Gradiščanskem.
Posebej važno je tudi sodelovanje z matično domovino, socialistično republiko Hrvaško. Poleg kulturnih stikov želijo navezati in vzpostaviti tudi možnosti za gospodarsko sodelovanje, in razgovori o tem so že stekli. V Zagrebu skrbi za stike društvo za sodelovanje z gradiščanskimi Hrvati, s čemer so akcije dokaj usklajene in dobro izpeljane. In še nečesa ne gre prezreti: vsebinskih stikov in sodelovanje s koroškimi Slovenci. Pred leti, še pred preštevanjem, je bil pomemben razgovor v Brucku na Muri in za začetek decembra je ponovno napovedano srečanje v tem kraju. Pogovarjali se bodo o aktualnih manjšinskih vprašanjih, zlasti pa o nadaljnjih ukrepih pri uresničevanju manjšinske politike v novem, ugodnejšem ozračju, toda izključno na osnovi državne pogodbe in z neposrednim stikom z zvezno vlado na Dunaju.
Na letni skupščini so ocenili tudi finančne razmere in ugotovili, da dobijo premalo pomoči za uspešno delo, pri čemer so tudi ugotovili, da republika Avstrija ne gleda na vsoto šilingov, ki jih je treba na primer za njeno manjšino v Italiji, gradiščanskim Hrvatom pa vse skozi reže enak kos kruha za njihovo narodnostno delovanje.
Med nalogami, katerih je bil obširen govor v referatu in razpravi ter na koncu sprejeti resoluciji. so kot načelno poudarili potrebo po večji aktivnosti v slehernem kraju, kjer živijo Hrvati. Nato bo hrvaško kulturno društvo pripravilo tudi več različnih seminarjev, s katerimi bo skušalo oživeti in razgibati narodnostno politično delovanje. Opozorili so na odprta šolska vprašanja, ki jih bo mogoče rešiti le s spremembami šolskih zakonov, ki bodo morali omogočiti dvojezični
pouk. Pozvali pa so starše, naj izkoristijo možnosti dvojezične vzgoje v otroških vrtcih, kjer le-ti so in naj otroke učijo tudi sami materinščine.
Letna skupščina hrvaškega kulturnega društva je torej opozorila na vsa temeljna narodnostna vprašanja, ki že skoraj četrt stoletja čakajo na uresničitev, če vzamemo na izhodišče leto 1955, ko je bila podpisana državna pogodba. Skupščina se je odvijala tudi v času, ko avstrijska uradna politika kaže nekoliko več naklonjenosti za razreševanje problemov, seveda pa bo to ugodno ozračje potrebno izkoristiti. Očitno je, da so gradiščanski Hrvati zdaj bolj kot kdajkoli doslej pripravljanj borit« se za uresničevanje svojih pravic.
Ernest Ružič
edino obrambo proti naraščajočemu fašizmu, še posebno, ker so imele zahodne demokracije dvoumno stališče in se nagibale h kompromisu z Nemčijo. Tako se je, prepričan, da je to edino možna obramba antifašistične stvarnosti, pridružil Guyu Burgessu, ki je bil že povezan s SZ. Treba je bilo pač izbirati med politično zavestjo in predanostjo domovini: jaz sem izbral prvo.
Kasneje, ko sem spoznal sovjetsko stvarnost,* trdi Blunt, «se zaradi načela zvestobe nisem mogel umakniti: prijateljev namreč nisem mogel prijaviti. 1964. leta sem se odpovedal tej lojalnosti in ker so mi obljubili imuniteto, sem predstavnikom oblasti posredoval vse podrobnosti, ki sem jih poznal. 1945. leta nisem več posredoval Rusom vesti, vendar sem bil 1951. leta in to v podporo Burgessa, zopet v stikih z njimi. Tudi mene so vabiii v Sovjetsko zvezo, a sem ponudbo odklonil.*
Nikoil ni nameraval zapustiti domovine, niti tedaj ne, ko je That cherjeva spregovorila o njem pred parlamentom. Tedaj ie pismeno podal ostavko, a kaže, da pismo ni pravočasno prišlo v roko kraljici, ki mu je razveljavila plemiški nas lov. Blunt je nadalje izjavil, da ga obvezuje zakon o državni tajnosti, zaradi česar ne bi mogel odgovarjati na vprašanja predstavnikov tiska.
Kljub tej izjavi pa se je Blunt včeraj podal v uredništvo »Timesa*. kjer je maloštevilnim zbranim časnikarjem pripravil tiskovno konferenco. Kaj ie govoril, pa trenutno še ni znano.
V televizijskem intervjuju je Blunt javno priznal svojo »grozovito napako*, a je pripomnil, da svojega prepričanja ni zatajjl. Pripomnil je, da so se informacije, ki jih je posredoval Sovjetski zvezi, nanašale izključno na nemško tajno službo, nikakor pa ni oškodoval britanske obrambe. Blunt je tudi odločno zanikal da bi Burgessa in MacLena opozoril na sumničenje s strani britanske obveščevalne službe, zaradi česar sta se oba zatekla v Sovjetsko zvezo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POROČILO ŽUPANA C0UE
Javna dela na dnevnem redu občinske seje na Repentnbru
Soglasno odobrena resolucija o ukrepih za razvoj kmetijstva
V uvodnem poročilu ponedeljkovega zasedanja repentabrskega občinskega sveta je župan dr. Pavel Colja	poročal	o	številnih	javnih
delih, ki so v polnem teku. Tako nogometno igrišče kot slačilnica sta bila pred mesecem dni predana svojemu namenu, za kar se je zahvalil tudi športnikom ŠK Kras, ki so s prostovoljnim delom omogočili	realizacijo.	Sedaj pa	bo	u-
prava poiskala še sredstva za nočno razsvetljavo igrišča in za ureditev pomožnega igrišča za treninge. Preureditvena dela v bivši občinski kopalnici bodo kmalu nared in ta objekt bo služil za kulturno namembnost. Domače PD Kraški dom bo tam imelo na razpolago večjo	dvorano	in	knjižnico	ter	si
bo uredilo lastni sedež. Kar zadeva izgradnjo	telovadnice,	so	na
dražbi (Kidali dela podjetju iz Cer vignana s poviškom 12 od sto. Čez dva tedna bodo podpisali pogodbo in če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletljajev, bi moral biti objekt dokončan do junija prihodnjega leta. V šolski stavbi so tudi pri kraju dela za razširitev dveh učilnic, ki bosta predani svojemu namenu proti koncu leta Uprava pa pripravlja podroben načrt za ureditev poljskih poti, do realizacije pa naj bi prišlo spomladi.
Med priporočili je član svetovalske manjšine apeliral na župana, naj bi zares občinska uprava sku-šaia čimprej in smotrno rešiti nekatere nujne primere v zvezi z regulacijskim načrtom, kot se je že obvezal v nedavnem intervjuju v Primorskem dnevniku.
Po odobritvi vrste odborovih sklepov so soglasno izglasovali resolucijo o nujnih ukrepih za razvoj kmetijstva. V njei pozivajo deželne organe, naj koordinirano in homogeno podprejo pobude, kot so Kraška zadružna mlekarna na Repen-tabru, zadruga Dolga krona v Dolini in zadružni hlev v Praprotu in tako omogočijo razmah krajevnega kmetijstva.
Sprejeli so še nekatere sklepe v zvezi s prodajo jusarskega zemljišča, upravnim postopkom zaradi ne zakonite gradnje, odobrili so letni prispevek pokrajinskemu zdravstvenemu konzorciju, razpisali natečaj
za uradniško mesto, imenovali V. Vodopivca, L, Škabarja in A. Miliča za preglednike računov ter se izrekli za pristop repentabrske občine h konzorciju, ki bo upravljal kraški kulturni center (Kraški muzej v Repnu in botanični vrt Car-siana v Zgoniku), (bs)
Koncert Glasbene matice v Sežani
V sredo, 14.11.1979, smo učenci T. in 8. razredov OŠ Srečko Kosovel Sežana poslušali koncert diplomantov Glasbene matice iz Trsta. Spored koncerta je potekal takole: najprej so nam zaigrali Debussgjevo Razpsodijo za klarinet, ki ga je *' gral Silvio Pibrovec, na klavir Pa ga je spremljal prof. Aleksander Vodopivec. Naši gostje so v svoj spored uvrstili tudi Chopina in sicer njegovi dve nokturni op. 72 *** 15, št. 1 in 2 v e-molu ter fis-duru. Za klavirjem pa je bila Tea Košuta. Nato so izvedli še Boccherini-jevo sonato št. 6 v A-duru za violončelo in klavir. Nastopala sta violenčelist Iztok Kodrič in pianistka prof. Mojca šiškovič. S tem je bil spored zaključen. Zadovoljni smo se vračali nazaj v razrede, še bolj pa smo bili veseli, ko smo izvedeli, da so diplomanti GM še pripravljeni gostovati pri nas. V svojem programu imajo še godala in pihala. Seveda smo še izvedeli, kdo nam je te koncerte omogočil. To pa je bila Zveza kulturnih organizacij Sežana. Za to se jim lepo zahvaljujemo in si želimo, da bi nam omogočili še več takih koncertov. V ponedeljek, 12.11.1979, so glasbeniki pripravili isti koncert za odrasle, vendar je bil slabo obiskan.
Mar starejši nimajo časa ali posluha za umetnost?
Darja Seražin, 8. c OŠ Srečka Kosovela Sežana
• Sindikat upokojencev CGIL sporoča, da bo jutri ob 16.30 v ricmanj-skem PD Slavec zborovanje upokojencev, na katerem bodo razpravljali o draginji, zdravstvu in razmerah upokojencev.
centificati di credito del tesoro
vel|avnosh dve leli
zapadlost: 1. decembra 1981
prvi šestmesečni kupon
V ITALIJI BOJ PROTI MAMILOM ŠE VEDNO SAMO NA RAVNI RAZPRAV
Ministri EGS proti «legalizaciji» lahkih mamil
RIM — Evropski ministri, ki so zbrali v Stockholmu na konfe-nci za sodelovanje v boju proti ivanju in ilegalnem trgovanju z imili. so izrekli svoje negativno liišče glede proste prodaje (le-lizacije) lahkih mamil in pouda i, da so potrebne nadaljnje štu-je o škodljivih posledicah uživa-i marijuane in hašiša ter drugih ovi, ki ustvarjajo psihično in fi-ino odvisnost.
Ob koncu pogovorov so ministri obrili dokument, ki poudarja po-,bo. da se združijo pobude za boj oti mamilom, ki so preplavila ropska tržišča in ustanovijo po-ben strokovni odbor, ki bo mo-1 za prihodnjo konferenco pripra ti poročilo o treh posebno po etnbnih vprašanjih, in sicer: raz-
širjenost uživanja ilegalnih mamil v državah članicah, ukrepi, ki so jih razne države sprejele ali načrtovale za zajezitev proizvodnje, trgovanja in uživanja ilegalnih mamil: končno bo moral odbor poročati tudi o novih ukrepih, ki so potrebni v boju proti uživanju mamil.
Na srečanje v Stockholmu je bil prisoten tudi italijanski minister za zdravstvo Altissimo, ki je kole gom objasnil italijanske pobude gle de tega družbenega problema. Res niči na ljubo je treba povedati, da je bilo v Italiji zelo malo storjenega, če izvzamemo seveda razprave in druge pobude, predvsem verbalnega značaja.
Zaenkrat je vse prepuščeno krajevnim ustanovam in zasebnim pobudnikom. Zgled v tem smislu je
dala rimska občina, ki je organizirala strokovni tečaj za zdravnike, ki so pripravljeni pomagati narkomanom.
V teh dneh so se tečaji končali, 1000 zdravnikov je torej pripravljenih, manjkajo pa strukture, v katerih bi lahko ustrezno in učinkovito delali. To stanje je predvsem posledica še nerešene zdravstvene reforme, ki bi morala stopiti v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta in po kateri bodo zdravstvene usluge poverjene krajevnim zdravstvenim enotam, katerih ustanovitev pa je v večini italijanskih dežel še vedno na ravni razprave.
Rimska občina pa kljub temu nadaljuje z delom na pudročjih, kjer
se da kaj napraviti. V teku je finansiranje raznih posegov splošnejšega značaja, kot so središča za mladinsko združevanje, domovi za narkomane, ki se zdravijo in pa terapevtske skupnosti V Rimu so tudi objavili podatke o količini mamil, ki so jih letos finančni stražniki zaplenili. V okviru boja proti mamilom so predvsem na mejnih prehodih zaplenili 26 kg heroina, 2713 kg hašiša in marijuane 69,5 kg hašiševega olja in 26,5 kg drugih halucinogenih snovi. Agenti so nadalje prijavili sodnim oblastem 689 oseb, od katerih so aretirali 387 Posebno u-činkovite so se v tem boju izkazale enote, ki se poslužujejo izrednega voha posebno izučenih psov.
(nf)
zajamčeni šestmesečni kupon
zajamčeni lefni donos
emisijska cena za vsakih 100 lir nominalne vrednosli
6
12,9B
odstotkov
,15
odstotkov
a Vrednost kupona sledi gibanju obrestnih mer na denarnem trgu □□□ Minimalni sveženj 1 milijon coa Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banca d'ltalia do 22. novembra □□□ Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in pri menjalnih agentih po emisijskih cenah plus provizija □□
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine