Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki 1 Din. TRGOVSKI L1£T Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]££ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D, — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 9. junija 1923. ŠTEV. 66. Nova nevarnost? Ministrski predsednik je prebral dne 1- m- narodni skupščini vladno deklaracijo, ki nam obljublja poleg rednih državnih pribitkov k državnim davkom še izredne pribitke, ki se bodo pobirali, dokler se ne davkih en°*en zakon ° neposrednjih deklaracija omenja izredne doklade le mimogrede in še nismo na jasnem, v katerem obsegu m na katere davčne vrste namerava vjQda naložiti nove doklade. Dasi vladna deklaracija ni izčrpna, se vendar že sedaj zavarujemo proti Povišku davčne obremenitve v Sloveniji, ki že itak presega izmero znosljivosti. Vlada ima očividno namen spraviti nove doklade v zvezo z 'zenačenjem davčnih bremen in iz naslova mehanično povišati V e, ki se pobirajo v posameznih Pokraimah brez ozira na to, ali posamezne pokrajine poleg sedanjih dajatev preneso še nadaljni povišek davčnih bremen ali ne. Med Pokrajine, ki ne preneso nobenega Poviška sedanjih davčnih meril, pa spada gotovo Slovenija. Pri nas Veljavni davčni sistem daje po svojem ustroju možnost, da se davčni predpisi sproti prilagodujejo davčni moči posameznikov. Eksekutiva tudi izvaja v tem smislu pri nas veljavne davčne zakone in doseza pri tem uspehe, kateri režejo že sedaj globoko v naše meso. To dokazujeta statistika in državni proračun. Po proračunu za leto 1922/23 naj bi plačala Slovenija direktnih davkov v času od 1. avgusta 1922 do konca julija 1923 skupno 13,704.700 Din in na državnih pribitkih 14,079.050 Din. Dejansko je pa že v času do konca februarja leta 1923 plačala na davkih 16 milijonov 402.076 Din in na pribitkih 17,672. 601 Din. Donos vojnega davka je bil proračun jen na 16,250.000 Uin, plačila so pa že tekom prvih sedmih mesecev proračunskega leta dosegla vsoto 16,520.934 Din. Cesten proračun neposrednih davkov , , aveniji je znašal 44,427.750 Din, faktično plačilo je pa že do konca februarja 1923 doseglo vsoto po 51,188.60/ Din. Poleg tega je pa Slovenija do konca februarja 1923 plačala na davku na poslovni promet 16,495.178 Din in na invalidskem davku 2,293.133 Din. V celoti je Slovenija le na direktnih davkih Plačala v 7 mesecih 69,976.918 Din. Kako je v tern pogledu v drugih Pokrajinah, nam dokazuje pregled državnih dohodkov do konca fe-ruarjg 1923, objavljen v Službenih plnQh z dne 1. junija t. I. m Pre9l.edu so plačale po- davkih v Pv°krai'ne na neposrednih do konca f°KU °d 1- avgusta 1922 d° Konoa februarja 1923' Srbija 86,533.252 Din napram celoletnem pioracunu no 15KS7A7sn Din, Bosna in Hercegovini47milijonov 664.607 Din napram 59,430.000 Din, Hrvatska in Slavonija 75,277.160 Din napram 126,050.000 Din, Vojvodina pa 87,220.363 Din napr. 210 .milijonov 680.000 Din. V dobi sedmih Mesecev je edino Slovenija znatno Prekoračila celotni proračun. Naš davčni sistem torej ne potrebuje nobene korekture sedanje davčne obremenitve, ker že sistem sam in njegovo striktno izvajanje skrbi za to, da izravnava vse ne-kakomernosti, katere eventuelno p°vzročajo nekateri donosni davki. overjeni smo, da bodo naši po- slanci znali preprečiti nevarnost, ki preti slovenskim davkoplačevalcem, in ob pravem trenotkru dopovedali merodajnim faktorjem, da davčni vijak v Sloveniji tudi brez novih doklad izčrpava za državo ne le to, kar ji po zakonu gre, ampak da je dosegel že mero, preko katere ne more iti, ako noče, da s pezo davkov uniči eksistenčne pogoje slovenskega prebivalstva, specijelno pa trgovine in obrti. Kdaj je treba grajati napake kupljenega blaga. (Iz prakse našega trgovskega sodišča.) Dne 31. 3. 1921 je kupil tožitelj, ki je trgovec v Trstu od toženca tri vagone modre galice, vskladiščene v prostorih špedicijske tvrdke 'Balkan«, v Ljubljani. Pogodba se ie tudi zapisala, ter se je glasila: -da je tožitelj kupil od toženca glasom izročenih mu originalnih Weizler-lisiin o teži in številu sodov 3 vagone galice po 18 K za kilogram v skladišču »Balkan«. Prevzeti je bilo treba galico tekom enega meseca. Tožitelj trdi, da je od toženca, brez prejšnjega ogleda kupil galico po 18 kron, ker mu je toženec zagotovil, da je galica prvovrstno blago. Glede teže je rekel tožencu, da bo blago disponiral na posamezne odjemalce in da se bo pri tem ugotovilo pravo težo. Tudi na fakturi z dne 12. maja 1921 je toženec zapisal, da se teža konštatira pri prevzetju in v svojem dopisu istega dne na tvrdko Balkan je toženec naročil, da je galico prevagati. Kmalu pa so pričele prihajati graje odjemalcev, da je blago slabo, vlažno in da nima lepe modre barve, sploh da je blago slabejše vrste, o čemur se je prepričal tudi tožitelj sam. Tako blago je pa vsaj 3 K za kilogram manj vredno, kakor pogojeno prvovrstno blago. Tudi ni bilo pogojene teže 29.685 kg temveč samo 29.136 kg torej 554 kg blaga manj, kakor ga je tožitelj plačal. Vsled tga je zahteval povračilo za 29.131 kg, preveč plačanih 87.393 kron in za 554 kg plačanih 9.972 K torej znesek 97.365 K s 6% obrestmi od 12. maja 1921. Toženec je ugovarjal, da je tožencu takoj začetkoma povedal, da ima 3 vagone galice, za katero zahteva za kg 18 K in da se mora prevzeti na podlagf originalnih listin merodajnih za težo in da se mora blago prevzeti v Ljubljani pri Balkanu. Tožitelju je cena sicer ugajala, vendar si je pa hotel blago prej ogledati. Čez nekaj dni, namereč 31. marca 1921 je prišel tožitelj zopet in izjavil, da si je galico ogledal in da si je vzel vzorec. Na to se je sklenila pogodba in zapisala kakor že uvodoma navedeno. V določenem roku enega meseca je prevzel tožitelj samo en vagon in ga plačal, za prevzem ostalih dveh vagonov mu je pa tožene podaljšal rok do 5. ^aja 1921, pozneje pa še za en te-r,en+‘u *em mu ie tožitelj še en-, 3 rz(?layil, da je cena galici pad- za 5 K m da naj mu toženec na kupnim nekaj popusti, čemur pa toženec m ugodil, na kar mu je to-zitelj pogojno kupnino tudi za ostala dva vagona plačal. Toženec mu je izročil potrebne listine, "ter je na fakturi in dopisu Balkanu z dne 12. maja 1921 res omenil, da je galico pri ^.ločitvi tehtati, toda to je storil le 'v varovanje eventuelnega regresa. Po izvršitvi potrebnih dokazov je sodišče tožbeno zahtevo zavrnilo iz bistveno sledečih razlogov: Toženčev ugovor, da si je tožitelj galico ogledal in vzel od nje celo vzorec, predno se ie sklenila pogodba, potrjen je po zaslišanih pričah. S tem je dokazano, da je bila tožitelju kakovost galice znana in da je ravno to galico potem tudi sprejel od toženca listine, s kojimi je pri Balkanu z blagom disponiral in ga razpečal. Poznejša graja njegovih odjemalcev na tem ne more ničesar spremenili, to tem-manj, ker je vsaka poznejša skvara šla v smislu čl. 345 t. j. že na škodo tožiteljevo. Da se je lega tudi tožitelj sam zavedal sledi, iz okolščine potrjene po priči M. V., da je tožitelj pozneje, ko je cena galici padla, prišel večkrat k tožencu, da bi mu na ceni popustil, kar je ta zavrnil, češ zakaj ni tožitelj galice že prej prodal. Pa tudi glede nedostatne teže je tožiteljevo zahteva neopravičena. V fakturi z dne 12. maja 1921 je namreč navedena teža še 29.685 kg. Da bi se bilo pa pri odpošiljatvi dognalo, da je bilo galice samo 29.131 kg pa ni dokazano v očigled pričevanju skladiščnika A., ki je kot priča izpovedal, da je na podlagi skladiščnih listov ugotovil, da je teža galice v vseh 3 vagonih znašala še mnogo več, kakor je bila označena v fakfuri. Če bi pa teža na skladiščnih listih ne bila zanesljiva, bi se pa drugače tudi ne dala več dognati, kajti če bi cela vrsta tožite-ljevih odjemalcev potrdila skupno manjšo težo, bi ne bilo še dokazano, da je tožitelj že od toženca pri Balkanu prevzel to manjšo težo, kajti po navedbi A. se nekaj galice v sodili osuši in raztrese. Za pri-mankljaj nastal po prevzemu pa toženec ni bil več odgovoren. Proti sodbi deželnega kot tudi trgovskega sodišča je tožitelj vložil priziv na višje deželno sodišče, ki je pa razsodbo prve stopinje potrdilo. Razlogi drugoinsiančne sodbe navajajo, da v tem slučaju ne gre za distančni posel, da se morajo pa tudi pri poslih na mestu očitne napake grajati takoj, sicer je blago odobreno, skrite napake se morajo pa glede načela zaupanja in poštenja, vladajočega v trgovskem prometu, grajati brez. nepotrebnega zavlačevanja. V predloženem slučaju gre pa za očitne napake, kajti tožitelj sam trdi, da je bilo blago preležano, vlažno in ni imelo lepe barve. Neodločilno je, da je bilo blago na vrhu sodov brez. napak in aa s° se hibe pokazale šele v spod-nnn plasteh, kajti tožiteljevo dolžnost je bila prepričati se o kakovosti blaga tudi v spodnjih plasteh. Sicer je pa po pričah dokazano, da se je tožitelj prej blago v skladišču ogledal in vzel od njega vzorec. To-z^a?c ie torej pri sklepu pogodbe izključil vsako jamstvo za kakovost blaga in je bil tožitelj s lem zadovoljen. Glede teže je po skladiščniku A. dokazano, da se blaga v skladišču ni nič izgubilo, in je po priči M. V. dokazano, da je tožitelj prevzel blago v isti teži kot so jo izkazovale Weizlerjeve listine. Sicer je pa imel tožitelj glasom fakture in dopisa z. dne 12. maja 1921 pravico, da blago pri j^revzemii pretehta, poznejši primanjkljaj je šel pa že po zakonu na njegov račun. Predpisi glede odpreme poštnih paketov. Kakor razvidimo iz mnogobrojnih pritožb trgovcev o težkočah, ki jih imajo pri prometu s poštnimi paketi, je vzrok vseh teh neprilik ta, da večina našega trgovstva ne pozna natančno predjhsov poštnega pravilnika, kako morajo biti poštni paketi opremljeni. Radi tega smatramo za potrebno, da v nastopnem navedemo te določbe, da se bodo trgovski krogi v bodoče po njih ravnali, obenem pa, da bodo vedeli h kakšnim zahtevam so glede poštnih paketov pošlni uradi upravičeni in h kakšnim ne. V tuzemskem prometu se odpravljajo paketi, ki so največ do 20 kg težki in do neomejene vrednosti. Po obsegu se delijo v navadne in v ločene (izdvojne) ali ločenke. Navadni paketi so taki, ki ne presegajo na nobeno stran 60 cm ali ki niso daljši ko 110 cm, širši kot 40 cm in višji kot 30 cm. Vsi paketi, ki presegajo, te izmere, se smatrajo za ločene (izdvojne) pakete in so podvrženi dvojni pristojbini. Ločeni paketi ne smejo na nobeno stran presegati 2 metra oziroma ne smejo biti daljši ko 160 cm, višji in širši pa ne ko 40 cm. V tuzemskem prometu je dovoljeno priložiti paketu pismo, ki ie naslovljeno na naslovnika paketa. V pakete, ki se pošiljajo z železnico ali drugimi vozili privatnih podjetij, se ne smejo devati pisma. Paketi morajo biti opremljeni tako, da je njih vsebina dovolj zavarovana zoper poškodbe in da tudi oni ne morejo poškodovati drugih jrošiljk, ali raniti poštnih uslužbencev. Zaviti oziroma zaprti morajo biti tako, da se njih vsebina ali tudi samo del vsebine ne more izvleči, ne da bi se vidno poškodovala za-vonja tvarina ali pečati. Za dobro opremo vsebine znotraj paketa mora skrbeti pošiljatelj in če vsebina ni zavarovana s primerno tvarino, je on odgovoren za vse posledice. Oprema paketa mora biti glede na njegovo vrednost, težo in vrsto vsebine, glede na prometna sredstva in daljavo pota, več ali manj hpežna. Glede na ta načela .morajo biti paketi opremljeni tako-le : Predmeti z večjo vrednostjo, zlasti predenih, ki se zaradi vlage, trenja, pritiska ali udarcev lahko pokvarijo in pa pošiljke, ki gredo daleč, posebno take, ki se prevažajo z vozovi in se morajo po svoji vrednosti, obsegu in teži zaviti v narobe obrnjeno voščeno platno, v kožo ali pa deti v škatljo, ki je prevlečena s platnom ali se pa morajo vložiti v lesen zaboj. Kje naj bo meja za »večjo vrednost« poštni pravilnik ne določa. Nakite in druge dragocenosti, kot žepne ure, zapestnice, prstane itd. je treba najprej dobro zaviti v papir ali kako drugo tkanino, potem položiti v škatljo iz lesa ali lepenke in škatljo zaviti v močno platno. Manj vredni predmeti, ki jim ne škoduje vlaga, pritisk ali udarec, se lahko oddajajo, če se večkrat zavijejo v močen ovojni papir ali navadno platno in če se trdno povežejo. Sveže cvetlice, žive rastilne in pa umetne cvetlice se morajo pošiljati v škatljah, košarah ali drugih opravah in sicer opremljene tako, da se ne morejo poškodovati. biti razločen. Za pečatenje paketa se sme uporabit samo en pečatnik in pečatni vosek ene vrste. Rabiti se sme samo pečatnik v katerega je vrezano kako ime, začetne črke kakega imena, ali pa naslov kakega zavoda, tvrdke ali oblasti. Kaki drugi predmeti se ne smejo uporabljati za pečatnike. Naslov paketa mora biti zapisan razločno in natančno tako, da se paket brez spremnice lahko dostavi. Ce le mogoče naj se napravi naslov na zavojni tvarini, če pa zavojna tvarina ni zato pripravna, naj se napiše na kos močnejšega papirja, ki naj se prilepi, če je paket povezan, pod in sicer tako, da je papir čez in čez dobro prilepljen. Lahko pa se napiše tudi na kos lepenke, kože, pločevine ali na deščico, ki naj se pričvrsti na paket. Oba konca vrvice, na kateri visi naslov, se pritrdita s pečatom, svincem ali z vinjeto na drugo stran naslova. Pri rečeh, ki se rade pokvarijo, je treba napisati na paket in pa na spremnico »Se rado pokvari« in io z barvnim svinčnikom podčrtati. Dobro je če se dene v paket na kosu papirja napisan natančni naslov paketa in naslov pošiljatelja. Na paket se ne sme napisati nič drugega ko samo naslov in opombe, ki opozarjajo pošto kako naj se s paketom na potu in pri dostavi ravna. Dobro je tudi če napiše pošiljatelj na paket svoj natančni naslov ali pa če pritisne nanj pečat s svojim naslovom na tek prostor, da se naslov pošiljatelja ne more zamenjati z naslovom naslovnika. Ce se hoče že rabljena zavojna tvarina, škatlja, zaboj itd. v drugič uporabiti, je ireba prejšnji naslov, prejšnje službene beležke in nalep-ne listke stran vzeti ali izbrisati, tako, da se ne vidijo več. Paketi, katerih vrednost je označena s 600 dinarji in več, morajo biti glede na vrsto in vrednost blaga dobro opremljeni in zadostno zapečateni. Pečati morajo biti tam, kjer se konci /.fivojne tvarine stikajo in sicer pri zabojih, kjer se stikajo deske. Če so paketi povezani z vrvico, ne sme biti nobenih vozlov, a oba konca vrvice je treba stisniti in zapečatiti z voskom ali s svincem. Kreditni denar-pomoč proti pomanjkanju gotovine. Ne samo pri nas, ko se prav za-prav vadimo šele hoditi na svojih nogah in še do dobra niti shodili nismo, tudi drugod je preživljala in še preživlja industrija, trgovina in obrt težke dneve radi pomanjkanja | gotovine. Lahko bi sc tu navedlo j predvsem Zedinjene države Sever-j ne Amerike, kjer sta prebolela vsled istega vzroka ravno industrija in trgovina še dokaj težko krizo. Posledica te krize je pa ostala trajno in še danes ne potrebujeta tam industrija in trgovina mnogo gotovine, dasiravno sta obe panogi razvite v taki meri, kakor nikjer drugje — iz-vzemši morda v Angliji. Tudi gotovina, ki je pri nas v obtoku, bi lahko zadostovala mnogo večjim potrebam, kakor zadostuje to danes, posebno, ker se obtok itak zmerno veča. Tako se je obtok bankovcev Narodne banke konccm aprila povečal za 38,917.000 Din na višino 5.459,172.000 Din. Zahtevi, da pa izda Narodna banka v promet še več papirnatega denarja, se popolnoma pravilno protivi finančni minister, ako hoče vzdržati vrednost dinarja. Najbolj uspešen plačilen nadomestek za gotovino pa je danes ček — in sicer bančni ček ter poštni ček. Pomen in praktično vrednost čekovnega poslovanja se je pojasnevala že v posebnih člankih v T. L. Skrajna potreba današnjega trgovca in in-dustrijalca je, da se v mnogo izdatnejši meri poslužujeta prav obeh vrst čekov, ker se spopolnjujeta tako, da pride s pomočjo čekovnega prometa v poštev vsak poljubni interesent v vsakem poljubnem kraju širom naše države. Vsak praktičen trgovec, obrtnik ali industrijalec bodi torej računo-imetnik pri čekovnem uradu in principoma naj iztirjava vse svoje zahtevke s čekovnimi položnicami. S tem se njegova imovina zvišuje in je na razpolago za druge obveznosti. Razpoložljivi del preostanka pa preodkaže svoji banki, kjer se mu bolje obrestuje in ima obenem tudi tam večjo imovino na razpolago. Tu pa je predvsem potrebno, da tudi banke in bančni zavodi poenostavijo čekovni promet in se zedinijo v enotnem ter v enostavnem poslovanju, ker dosedanji zistem je nezmožen, da bi v velikem obsegu nadomeščal plačilo v gotovini. Kakor imajo v Ameriki upeljan čekovni promei, ne plačujejo banke lastnikom računov nobenih obresti. Izvzete so le visoke vloge, katerih se tiče poseben dogovor. Vsled tega pa tudi ne računijo nobenih stroškov in ne provizije. Banke izplačujejo čeke brez obvestila in se izplačilo tudi stranki sami ne sporoča, ker se izplačani, oz. obračunjeni čeki vračajo mesečno lastniku računa v pregled s svojimi knjižbami. Čeke honorira in izplača vsaka banka poznani osebi, ako so tudi izstavljeni na drugo banko. V svrho, da sc zneski ne morejo zlorabiti, se vsekajo s posebno pripravo v ček. kih možnost kontrole s kontrolnimi številkami ob desnem robu čeka, ki se ali črtajo ali pa režejo odgovar- Sadje je treba vložiti v košaro ali lesen zabojček, ki je nastlan s papirnimi odrezki, s slamo, senom, itd., zato, da se ne otolče. Maslo se zavije najprej v pergamentni papir, potem se zabije v lesen zabojček ali pa se dene v dobro zaprto pločevinasto škatljo ali posodo, tako, da nikakor ne more prodreti ovojne tvarine. Mast mora biti v močni in dobro zaprti posodi iz pločevine in če je posoda slaba se mora zabiti še v sod. Sveže meso in zaklana perutnina se mora pošiljati v košarah, vrečah ali v platno zavita, da se meso prehitro ne pokvari je dobro če se vsak kos še posebej zavije. jajca se pošiljajo v močnih zabojčkih ali košaricah, vložena v žaganje, pleve, senen drob itd., tako, da se drugo drugega ne more dotikati in da se ne morejo premikati. Brez opreme je dovoljeno pošiljati tele predmete: potne kovčege, potne torbe, dobro okovane sode, dobro zabite zaboje, skrinje in škatlje, divjačino, ki več ne krvavi, in sicer '• vsako žival zase, puške, ki niso nabite, topo orožje, dele strojev, motike in druge take predmete, a samo če je pošiljka iz enega samega kosa in če se vrednost pošiljke označi z manj ko 600 dinarji. Tudi več takih predmetov, n. pr. košare drugo v drugi, sc lahko pošlje kot c sam paket, če so medseboj z žico aii vrvico dobro zvezani in če so konci poveze prepečateni z voskom ali s svincem tako, da ne more zmanjkati ne ena reč, ne da bi se to takoj opazilo. Paketi z vrednostjo 600 dinarjev in več morajo biti vedno zaviti in zapečateni. Če so v paketu tekočine ali kake krhke stvari, se mora na paket narisati steklenica. Denar v gotovini ali dragocenosti naj se ne devajo z drugimi rečmi v pakete, zakaj če se denar ali dragocenosti izgubijo, se ne izplača za nje nobena odškodnina. V papir zaviti paketi, katerih vrednoti je označena z manj ko 600 dinarji, morajo biii povezani z vrvico brez vozlov. Konci vrvice morajo biti zapečateni z voskom, s svincem ali kako vinjeto. Če se všije paket v kako tkanino, se mora po šivu napraviti toliko pečatov, kolikor jih je potreba, da je vsebina popolnoma varna pred tujo roko. Pečatov pa na takih paketih ni potreba, če je vsebina iz enega samega kosa ali če je iz več kosov, da bi se vsak kos posebej ne mogel porabiti, tudi jih ni potreba na pošiljkah, katere trgovci po navadi ne zavijajo. Pakete je treba pečatiti z dobrim in trpežnim pečatnim voskom kakršnekoli barve. Vsak pečat mora LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Razumni jurist mu je nujno svetoval, naj nikar ne misli na tak dobiček, ker ni nikakega upanja, da bi mogel kupiti hipoteko za manjšo svoto, kot se glasi nominale. Ravno ta nasvet pa je plemenitaša še bolj utrdil v sklepu, da se bo ravnal pri kupovanju hipoteke po svoji lastni razsodnosti. Nekoliko dni na to se je javil pri baronu močen, velik mož, rdečega, svetlega obraza, neki gospod Pinkus iz glavnega mesta. Itzigo-vega hišnega gospodarja so peljali v baronovo pisarno, kjer je pričel na vh> moč opravičevati svoj prihod. Slišal de je, da želi milostni gospod naložiti denar; v to svrho da ve on za izvrstno, popolnoma varno in pa zelo priporočljivo hipoteko. Glasi se na neko veleposestvo v sosednji provinci, last bogategti grbfa Za-minskvia, ki biva v inozemstvu. Svo-ta znaša štiridesettisoč tolarjev. — Posest, na katero se glasi hipoteka, imd vse mogoče prednosti; obstoji —'m —MB—— iz Irch ali štirih posestev, poleg njih se nahaja gozd, ki meri dvatisoč oralov. Stili vasi so obvezane delati tlako, in sto krajev plačuje odkupnino v gotovini. Ta hipoteka štiridesettisoč tolarjev je vknjižena takoj za prvimi stotisočimi. Za njo jc še pet ali šest manjših. Hipoteko ima začasno v posesti grof ZaminskY sam in jo je prepustil v prodajo svojemu poslovodju. In, kot je Pinkus skrivnostno namignil, bi bilo ta izvrstni instrument mogoče dobiti za devetdeset odstotkov, torej za šest-intridesettisoč tolarjev. — Malo ne-pripravno je sicer ker leži posestvo v tuji provinci, toda oddaljeno je od meje komaj par kilometrov, in bližnje mesto je zvezano s svetom z veliko cesto. — Vsekakor ni zamuditi take priložnosti, in Pinkus da zaupa to skrivnost plemenitašu le vsled tega, ker ga pozna kot izvrstnega moža in dobrega gospodarja. Baron je pri tej pohvali ohranil svoje dostojanstveno vedenje, kot se je pač spodobilo zanj. Pred odhodom je potegnil Pinkus iz žepa debel zvezek spisov, ki so vsebovali vse, kar je že prej ustmeno povedal, ter jih zaupno položil pred plemenitaša. Iz njih naj se prepriča o resničnosti vseh podatkov. Prihodnjega jutra se je baron odpeljal z dokumenti k svojemu pravniku ter ga prosil, naj jih pregleda in dožene, kaj je na celi stvari. Sam pa se je odpravil v Ehrenihalovo stanovanje. Ehrenthala je očividno presenetila čast, ki ga je doletela. Bliskoma je odložil svojo domačo haljo in po-vabii plemenitaša, naj na vsak način zajtrkuje pri njem, česar mu ta tudi ni odrekel. Peljal ga je v obedovalnico, kjer je plemenitaš s skrito veselostjo ogledoval pisano opravo, neokusno barvane zavese, rdeče prevlečno zofo, nesnažna tla m številne oljnate slike po stenah, !0«, ponudba 640; »2«, 1 vagon 662.5; >6«, 1 vagon 475. Otrobi: baški (v ju- tinih vrečah) ponudba 130; isti (v papirnatih) ponudba 125. Tendenca neizpre-menjeria. Zagrebški sejem (6. t. m.) Dogon živine precejšen. Cene za kg žive teže: voli 1. 13.50 — 15, 11. 12 — 13, bosanski I. 11.62, II. 9.50-11, III. 6.75-8.50, krave I. 12-13, II. 10-11, 111. 6.75-8, mlada živina 12.50-13.50, teleta I. 15-16.50, II. 14—14.50, III. 12.50—13.50, svinje debele 23.50-25. II. 22.50-23.50, 111. 20 do 21.50. Seno se je tržilo po 100—150 dinarjev, a nova detelja po 125—150 dinarjev za cent. Cene goveji živini so od zadnjega sejma znatno padle. Dunajska lesna borza (6. t. m.) Zmeren obisk. Ponudba neznatna in tudi povpraševanje se je držalo v ozkih mejah. Zaključek: les za kurjavo mehak, polena, 1922, po 2,900.000 Ka. z Mar-chegga. Nekatere ponudbe: igličasti jamski les, 10—20 cm, po 200.000 Ka z nižjeavstrijske postaje, mecesnovi oblikovci, 15—22 cm, 4 — 10 m, po 260 tisoč Ka z nižjeavstrijske postaje, deske iz igličastega lesa, 26 mm, od 18 do 32 cm, po 590.000 Ka z Dunaja, hrastovi oblikovci od 30 cm naprej, po 550 tisoč Ka z nižjeavstrijske postaje, les za kurjavo, trd, suh, polena 3,500.000 Ka z Dunaja. I. C. KOTAR, Ljubljana. gumijeve pete in gumijevi podplati so se pocenili I Franc Erjavec pri „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mlihleisen) nasproti krlžanske cerkve. Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica. Biorita ulita 24 Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. N® veliko in malo! Posetnice izvršuje Tiskarna Merkur v Ljubljani Simon Gregorjeva ulica. mmltii annt, niinliit Mm ii rotnimstiiu-iinbliin stikluepliOi Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev. Originalno, zajamčeno pristno ERENYI DIANA francosko žganje male steklenice, zaboji po 100 steklenic srednje steklenice, zaboji po 50 steklenic velike steklenice, zaboji po 25 steklenic po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški popust — je stalno na zalogi pri1, FRANC GULDA — MARIBOR. Štet:; 66. M—I —M—M l Telefon št. 588. !!!!l!llll!i!!!l!I!!!!!!n!i!!!!i!!![!!!!!i[!!lil!!!!!FU!H!!lf!ILM!!!!!!i!!!l!fff!ffH.!l!!!f!!n!rfl! d. d. LJUBLJANA CENTRA L A: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA ULICA 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA 20 Maribor MESTNI TRG 25 Beograd agreo TOVARNIŠKA ZALOGA POLNOGUMIJASTIH OBROČEV, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago STISKALNICA za montiranje polnogumijastih obročev. VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERIJALA. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurence. AVTO bencin, pnevmatika, olje, masi, vsa, popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Prodaja Inna iiislriega podjetja Jntgar" 11 o. i. Gorje pri Bledu. Z ozirom na družinske razmere in preveliko zaposlenosl pri drugih podjetjih prodasla podpisana lasinika tvrdke „Vintgar“ svoje dobro vpeljano podjelje, sesloječe iz tovarniških, pisarniških in gospodarskih poslopij, iz restavracije „Vinlgar“ ter gozdov, travnikov in njiv. Evenluelno je samo en delež izmed obeh enakih deležev na prodaj. Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in posiv je interesentom v družbeni pisarni v Vintgarju, pošta Gorje pri Bledu, na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. julija 1.1. Vintgar, p. Gorje pri Bledu, dne 2. junija 1923. Franc Golob, Anton Jelenc, lastnika. "Trsowici »siašaitc v Jrgovskem listu"! $!#%ako= VRSTNI čPECimiTETE Novo^ta 9*CVREC M&&&3ANA P/ilflČA U-KRED-BK' Na veliko in malol Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje polreb-ščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljublj'ana, Sv. Petra nasip 7. IVA.IV ZAKOTNIK TElSlOn St. 379. mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Dunajska cesta 46. tihn st. m. Vsakovrstna lesarska dela, kakor: moderne lesene sfavbe, ostrešja? za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. ■H9I ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920, VI, št. 3199, zvišanje delniške glavnice od 20,000.000 na 25,000.000 dinarjev z izdajo 50.000 novih delnic po Din 100'— nom. r' pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000 — dinarjev tako, da smejo optirati na vsakih pet starih eno novo po tečaju Din 175'— tel guel V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji siare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložili v prekolekovanje mesiu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo. 2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din 1,000.000 — in vse od dosedanjih delničarjev nevpisane delnice po kurzu Din 215’— tel guel za delnico. 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je vplačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 5. Vse nove delnice so deležne dobička za celo tekoče leio in imajo kupon za leto 1923. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. 6. Subskripcija traja od 10. junija do 25. junija 1923. 7. Kot subskripcijska mesta so določene . Ljubljanska kreditna bankah Ljubljani ir. njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko - slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu; Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; živnostenska banka, filialka Wien, Wiener Bank Verein, Wien in živnostenska banka v Pragi. 8. Dodelitev neopiiranih delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje do 31. julija I. 1. 9. Izročitev novih delnic se bo vršila proli vrnitvi subskripcijskih po-irdil do konca tekočega leta. 10. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. Upravni svet. m m li: m m ta m m m Si Lastnik: »Merkur« Irgovsko-industrijska d. d., Ljubljona. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odflovorni urednik; Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industnjske d- d štetim gospodarjem. Potem bi ne ležalo po raznih blagajnah mrtvega denarja, ki tvori skupno mrtve milijone, ampak ti milijoni bi živeli in bili vir novih podjetij, pa tudi vir našega narodnega blagostanja. I. Mohorič. Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. INadaljevanje.) Ljutomerski okraj ima po izkazu oddelka ministrstva za trgovino obrtno-nadljevalno šolo v Ljutomeru, katere vzdrževanje stane 4890 Din. Sodni okraj Gornja Radgona je brez nadaljevalne šole. V logaškem političnem okraju, kjer je vsec)a skupaj 23 trgovskih učencev, se nahajajo obrlno-nada-ljevalne šole v Cerknici, Logatcu in Zireh. Proračun Cirkniške šole znaša 1700, Logaške 4270 in Zirovske pa 8000 Din. V Kranjskem političnem okraju se nahajate izven gremijalne šole v Kranju še obrlno-nadaljevalni šoli v Tržiču (proračun 7625 Din) in pa v Škofji loki (proračun 5160 Din). V litijskem okraju imamo obrtno-nadaljevalno šolo v Šmartnem pri Litiji (proračun 6990 Din). 9. Finance trgovskih nadaljevalnih šol. Kakor vidimo so finance trgov-sko-nadaljevalnih šol, sedaj ko se jim je popolnoma odbila prej običajna dvetretjinska državna podpora, zelo ra/.lične. Gremiji nosijo pretežni del vzdrževalnih stroškov, del kritja pa se dobi od šolnine, ki je z ozirom na krajevne razmere različno visoka. Ostali krajevni faktorji prispevajo tudi zelo neenako. Sistema tu ni in vsled tega so finance in je s tem cela šola vsako leto ope-tovano v negotovem položaju glede obstoja in neprestanih zadregah glede denarja. Odtegnitev državne podpore nadaljevalnim šolam z motivacijo, da naj trgovci sami vzdržujejo svoje šoie, je le preenostavna. Država ima napram trgovstvu najmanj iste dolžnosti kakor napram drugim pridobitnim krogom, obrtništvu in kmetijstvu in ni dopustno, da bi onim, iz katerih delavnosti in podjetnosti črpa glavni vir svojih dohodkov, odrekala podporo pri nadaljevalnem pouku. Nejevolja trgovskih krogov, ki je nastala vsled ukinitve kredita za subvencioniranje šol, je zelo velika. Nadaljevalne šole so važna in potrebna inštitucija. Lani je obstojalo še 14 trgovskih nadaljevalnih šol, letos je padlo število na 7, ki so se vzdržale s požrtvovanjem gremijev, ki pa z gotovostjo računajo na to, da bo država v letu 1923/24 zopet dovolila dve tretjini subvencije. Nadaljevalno šolstvo sedaj močno bremeni tudi proračun trgovske zbornice. Zbornica je predlani dovolila večje kredite za podporo nadaljevalnih in strokovnih šol predvsem radi tega, da bi si šole nakupile potrebna učila, ker so bile po večini brez njih. Jaz tudi mislim, da se je vse to zanemarjenje trgovskega in nadaljevalnega šolstva dogodilo le zato, ker se v ministrstvu trgovine in industrije za šolstvo nikdo energično m sistematično ne briga. Namesto, da bi obstojal za naučne svrhe poseben oddelek, pa se to smatra kot privesek h kakemu drugemu referatu. Vsled tega ni glave, ni sistema in ni napredka, marveč samo životarjenje iz zadrege v zadrego. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani poroča podrobno v ministrstvo o vseh naših željah in s hvalevredno vnemo brani naše interese. Kljub temu se ne doseže ničesar. Opozoriti je zato treba naše narodne poslance, posebno one, ki so člani finančnega odbora, da ne dopustijo takih redukcij, kakor so postavke za honorarje za nadure, za izdajo knjig, za kurjavo m razsvetljavo. Predlani je bilo ministrstvo trgovine sklicalo anketo o strokovnem šolstvu na kateri so strokovnjaki podali zanimive referate o stanju šolstva v posameznih pokrajinah s konkretnimi, praktičnimi predlogi in mislili smo, da bo ministrstvo izdalo vsaj tam podana poročila in izdelalo nekak program. Toda zgodilo se ni ničesar in cela anketa se je končala brez uspeha. (Dalje prihodnjič.) Jajca so draga, meso je drago zrjto uživajte »PEKATETE«, ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave. (Predavanje g. dr. K. Savnika, delegata min. financ v društvu »Soča« dne 19. maja 1923.) (Konec.) Neprimerno kvarneje so pa notranje hibe tega zistema in se kažejo posebno v personalijah, tako da se z osobjern različnih strok v stanovskih zadevah, n. pr. glede dopustov, avancementov, deloma različno ravna, kar je proti vsem dobrim administrativnim pravilom, ker naravno vzbuja slabo kri. Kdor količkaj pozna pisarniški zrak, zlasti pa magično moč t. zv. čina (ranga), si lahko misli, koliko nejevolje med prizadetimi, neprilik za neposrednega šefa in podobnega se mora povzročiti na ta način. Prave zmešnjave pa lahko nastanejo na legis-lativnem polju. Dogodilo se je n. pr., da se je delegacija sama čutila obvezano, predlagati zvišanje t. zv. katastrskih pristojbin, ki se plačujejo za izvestne prepise in operate, ker so vsled padca valute daleč za ostale za režijskimi stroški. To zvišanje, ki je bilo možno administrativnim potom, je generalna direkcija katasira tudi promptno izvedla. V isti sapi je pa uvedla še gen. direkcija posrednih poreza horendne takse na nekatere teh operatov, ker ravho delata vsaka popolnoma zase, lako, da irnamo danes v tem oziru stvarno in tudi financijelno popolnoma neosnovano dvojno obdačenje. Navajam, kar mi ravno prihaja na misel, ker nimam časa, da bi brskal po svojih zapiskih — jasno Vam pa je že iz povedanega, da je v interesu smotrenega poslovanja, da v tern oziru preprežemo. Tipično za našo birokracijo je v obče, da zelo nerada, če smem tako reči, »v paru vozi«, t. j. da ne išče sporazuma, ke-dar gre za stvar, ki se tiče več re-sortov. Tu se res dosledno, ali na zelo nepravem mestu ravnamo po pregovoru, da vsak sam za se, Bog pa za vse. Opažam to tudi v Ljubljani in celo pri enem in istem oblasfvu — delegacijo ne izvzeto — jasno pa je, da mora vse panoge obsegajoča enotnost, če kje, vladati ravno na najvišjem mestu. Ce pa že na nižjih mestih oseba šefa komaj zadostuje za to in je treba še drugih, stvarnih kavtel, je docela izključeno, da bi bila oseba ministra zadostna garancija v tem oziru. Tu nam bo zares treba neke spopolnitve v organizaciji, bodi da se gen. direkcije na en ali drug način prisilijo k intenzivnejši negi skupnosti, ali pa ustvari poseben organ, katerega glavna naloga bi bila čuvati enotnost. T. zv. kabinet v te svrhe negle-de na to, da je nezadostno zaseden, davno ne zadostuje, že radi tega ne, ker je njegov vpliv na gen. direkcije zelo omejen. Ce se ne motim, je bila v ogrskem finančnem ministrstvu to naloga državnega tajnika. Ali tudi temeljita preorientacija v vsem, kar sem do sedaj obravnaval, ne bo zadostovala. Vse to so stvarne predpostave, ki imajo seveda svoj ogromen pomen — toda koncem koncev so uprava vendarle tisti ljudje, ki jo vrše. Ako v oziru pridemo do zadovoljive rešitve, stopijo vsi pojmi centralizacije, specializacije in drugega zelo v ozadje, ker pravo uradništvo via faeti ublaži ostrine in napake vladajočega zistema in instinktivno nagiba k vrlinam nasprotnega. Bodočnost finančne uprave je zato, če ne izključno, vendar pa v veliki meri odvisna od tega, da si ustvarimo našim razmeram in potrebam odgovarjajoče uradništvo. S tem sem se pa dotaknil najkočljivejše točke vsega vprašanja. Misleč nanjo sem se mnogokrat vprašal, ali naj se lu ne ustavim. Vsi pa čutimo, da nekaj ni v redu. Baš iz tega, da se ne potrudimo priti stvari do konca in da se čutimo pri tem ali ženirane po napačni ozirnosti, ki ravno med brati ni na mestu, ali pa takoj preidemo v strupenost in sovražnost — baš iz tega se mi pa zdi, da izvirajo tista nevarna nesporazumljenja, ki zastrupljajo atmosfero in odtujujejo, mesto da bi odkrita beseda zbliževala. Očitati bi mi torej smeli po mojem čutu naravnost nepopolnost, ako ne storim še tega zadnjega koraka. Našega materijelnega vprašanja se ne bom dotaknil, dasi spada sem in je najtesnejše spojeno z usodo naše uprave v obče, prepuščam ie bolj poklicanim rokam. Gre mi za tiste momente idejne in moralične narave, ki — ali je marksistom prav ali ne — v življenju poedincev in narodov niso nič manj važne, v našem vprašanju pa uprav odločilnega pomena. Kdo smo eni in drugi? Zdi se mi, da zapeljani po prekipevajočem navdušenju ali slepi strasti običajno gremo mimo tega vprašanja in da v prvi vrsti mi Slovenci in Prečani v obče preradi pozabljamo, da smo do pred nedavnim služili v pisarnah države, ki je s Srbijo takorekoč že od padca Obrenovičev živela v sovražnem razmerju, jo že dolgo pred svetovno vojno skušala ekonomično in končno tudi politično upropastiti. Ali se Vam res zdi tako neopravičeno, da smo bili zbog le svoje preteklosti sprejeti s političnim nezaupanjem? Zlasti, ako si mislite, da se baš Srbom, kot staremu političnemu rodu, ni bilo ravno lahko uživeti v psiho bivšega avstrijskega uradnika, bodi tistega, ki ie bil baje samo uradnik in nič drugega, torej nekak birokratični Ianc-kneht, bodi tistega, ki je hotel biti dober uradnik, a ne pozabiti svojega slovanskega izvora. Saj smo vendar vsi že pred vojno čutili lažnivost prve konstrukcije pri večini naših nemških tovarišev, pri sebi pa nenaravnost druge, ki je res tudi takoj razpadla v nič, ko je počil prvi strel, in so eni stopili v vrste konspi-rantov, drugi prisiljeni po razmerah, tretji pa še iz prirojenega in privzgojenega čuta dolžnosti, ki je tudi etična vrednota, ostali na svojih mestih ter s telesom tukaj, z dušo in srcem tam, vršili svojo dolžnost. V tem je bila ravno naša individu-elna in narodna tragika, ki se je za neprizadetega tujca morala uprav groteskno izražati ob znanih učinkih vesti o avstrijskih zmagah in srbskih porazih. Vse to so pa komplicirani problemi, ki jih tudi Francoz, Lah in drugi narodi z lastno državnostjo in lastno politično zgodovino le težko razumejo. Zaradi tega iz njih ne izvajam nobenih konsekvenc, kakor gotovo so bila ona Štiri leta zame in za Vas doba največje moralične muke, katere bi za nobeno ceno ne hotel še enkrat preživeti. Bilo je torej na nas, da premagamo nezaupanje in si zaslužimo zaupanje, in vedeti smo morali, da to ne gre čez noč, tem manj, ker ie znano, kakšne rane so sekali tisti, ki so nastopali v našem imenu. Od prvega trenutka pa je bila naša najiskrenejša želja, da zgine ona žalostna senca in da nas objame topli žarek bratstva. Ta želja je bila tako iskrena, da čutimo kot največji neuspeh, kadar vidimo, da še vedno ni čisto izpolnjena. Ce pa rabimo še kako legitimacijo za njeno odkritosrčnost, je ta legitimacija — mislim — naše gotovo pomanjkljivo ali pošteno delo. Komu velja? Nam? Našemu žepu? Naši časti? Ne — edino le celokupnosti. Morda smo pri tem nehote in nevede taktično nekoliko grešili. Iz razvalin Avstrije smo si rešili svoje stanovske posebnosti. Pri tem nc mislim toliko na tisto stanovsko prevzetnost, ki se je v izvestnih zastop -nikih stopnjevala do neke specifične c. kr. božanstvenosti in je bila v avstrijskem zraku sicer pojmljiva, a je že tu odbijala — govorim iz spominov svojih mladih let, ko mi je bil uradniški milieu še docela tuj — do-čim je morala iti drugim uprav na živce, kolikor se jim ni zdela smešna. Na to lastnost, kakor rečeno, nc mislim, bilo je je v krogih slovenskega uradništva v obče in, če sem prav opazoval, finančnega še posebej vedo malo, ali vsaj neprimerno manj, kakor pri drugih, vse-kako jo je pa naša že v zadnja vojna leta segajoča mizerija že davno morala iztrebiti. Ostal nam je pa stanovski čut, stanovska zavednost, dočim stoje naši srbski tovariši v ti točki šele ob začetku razvoja .Ce se je pa morala zdeti ta, srbijanske-mu uradniku doslej popolnoma neznana poteza beograjskim krogom ravno v zvezi z našim komaj preslanim političnim in nacijonalnim suženstvo mdvojno nerazumljiva in vplivati nanje, kolikor se je preveč poudarjala, kakor prepotentni nastop lakaja, ki ne čuti gospodove roke — če je pa vse to res, je ravno tako res, da smo v ti točki posebno občutljivi, vedoč, da gre tu ne samo za zadnje, kar je ostalo nam, ampak tudi za prvo, kar si mora srbsko uradništvo priboriti. Služabnik države, da — in kolikor mi pravi trezni preudarek, da moram vlado kot predstaviteljico države istovetiti s to — tudi služabnik vlade, ker se mora sicer začeti anarhija; služabnik torej da, in sicer do zadnje meje mojih moči in discipline, ki še ni samovolje — suženj ne, dokler imam čisto vest in čiste roke. Vem, da narod črpa svojo moč iz žuljev ora-tarja, iz delavnosti obrtnika, iz podjetnosti trgovca in industrijalca, in zato sovražim ravno uradniško prevzetnost — vem, da je v tem smislu naše sodelovanje manj produktivno kakor drugo. Kolikor je pa potrebno, se smatraj za jednakovredno in jednakopravno, in sicer že radi tega, ker je le potem vršim z ljubeznijo, udan mu z vsem svojim bitjem, pripravljen žrtvovati se zanj, in ga ne občutim kot robske verige. Mnogo bi pripomogel k povoljni ureditvi razvoj jezikovnega vprašanja. Da bi šlo že sedaj vse gladko niti pri nas ni res, in v obče znanstveno in politično že nevarno meii na frazo. Jezik ni samo občevalno sredstvo, marveč ključ do človeške duše in srca, kot tak pa tem manj poljubno zamenljiv, ker nam odpira vrata v skrivnostni in za to iracijo-nalni svet. Podrobnosti ne sodijo v moje predavanje, opozarjam pa na izredno lepi in trezni uvodnik, ki ga je priobčil g. prof. Pitamic v Novi Evropi od 21. jan. t. I. in ki je zaslužil vso pažnjo, ki je — če se ne motim — pri nas doslej ni imel. Nič manjšega pomena je pa vprašanje naše vzgoje. V Beogradu prevladuje za finančno službo trgovinska predizobrazba, pri nas — vsaj za vodilna mesta, za ta mi gre v prvi vrsti — akademična. Ne podcenjujem one, prvič ker se brez orientacije vsaj v nekaterih strokah (n. pr. knjigovodstvo) naša služba deloma v obče ne da opravljati, potem pa tudi, ker je načelno važno, da tudi nas nekoliko prešine trgovski duh. V zadnji inštanci zavisi naša vrednost vendar tudi od tega, da znamo hitro čim več in s čim manjšimi stroški zbrati. Priporočal bi lo posebno nekaterim gospodom davčne stroke, ki jim vsa radikalna pre-memba valutnih razmer, kakor radi govore o nji, še vedno ni šla v glavo in ki se še vedno pehajo za kronskimi diferencami, kakor bi šlo za dolarje. Priznam tudi rad, da je Avstrija ilačila pravnike na mesta, kjer so bili potrebni in še večkrat nepotrebni in uganjala v tem oziru direktno neodpusten luksus. Za še večjo napako pa bi smatral, ko bi se Stran 4. mmmmmmmmmmmmmtaaamumKmmmmaaamn postavili na nasprotno stališče in skušali izriniti pravnika, za kar je dosti prilike in seveda ne samo s slabo plačo. Trgovinska šola je šola privatno gospodarskega dobička — razumem seveda besedo v njenem najboljšem pomenu — in bo, čim boljše je zasnovana in čim boljše je upravljana, tem bolj zadoščala ravno temu namenu, tem globlje pa tudi vplivala na vse mišljenje učenca. Naša služba pa je pri vsi ma -terijelnosti le služba javnega interesa, zanjo ne srne biti merodajen samo rentabilnostni kalkul, marveč tudi narodnogospodarski dobiček, pred vsem pa pravo in pravica. Ne sme imeti rešpekta pred polno mošnjo in se ne bati, da jo šele prav navrta, če je treba, tudi bogatinu pa ne sme odreči varstva zakona. Poznati mora privatni egoizem in ve -deli, da je motor vsega življenja, orientirati se mora v njega potih in sredstvih — ne sme si pa dati zmotiti pogleda po njem, marveč mora imeti pogum in proste roke, da ga zavrne, ako se skuša dvigniti nad solidarnost interesov vsega prebivalstva. Ne zablodi naj v teorijo, ali poznati jo mora, če hoče ostati v zvezi z ostalim svetom in ogromnim' delom, ki sc je v korist financ opravilo ravno po znanstvenikih. Ne vidim pa druge možnosti, da si človek pridobi vse za to potrebne kvalitete, kakor humanistično šolo in nje krono: univerzo. Brez dvoma tudi doktorska di-i ploma ne daje privilegija do primata in ena mojih najljubših skušenj, ki sem jih dobil v Sloveniji, je, da sem spoznal med neakademiki nekaj nad vse odličih delavcev, ali tako daleč stvar tudi ne sme iti, da bi iz pomanjkanja diplome nastal privilegij. V vseh teh vprašanjih, ki sem Vam jih razvil, v njih preudarku sine ira et studio, leži bodočnost naše uprave. Sedanja starša generacija ni verjetno, da bi jo še uživala, rekla bo pa lahko, da jo je pripravila, ako razume svojo nalogo. Naj se dobro izteče! _________' ______________ TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba JURIJA", Ljubljane Kralja Petra trg 8. Telefon št. 22\ M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V Gornji Radgoni obstoja že od leta 1882 šampanjska in vinska klet Clotar Bouvier, ki producira šampanjec po večini iz vina iz lastnega vinograda. Kupuje tudi vina, ki so izdelana iz črnega burgundca (Pinot noir) belega burgundca in rizlinga. Zemljišče je za produkcijo šampanjskih vin zelo ugodno, samo ako bi vinogradniki gojili one vrste grozdja, ki so za to svrho pripravne in ako bi umeli vino tudi negovati. Letno se producira okrog 35.000 stek-lenic. Večina se proda v tuzemstvu. Šampanjec se izdeluje po francoskem načinu in je lastnik vinograda in šampanjske tovarne sam Francoz. V Puju se nahajajo šampanjske kleti Franca čučeka & Komp., ki so bile ustanovljene leta 1883 od Bal-dema Hinze in so leta 1920 prešle v roke g. Čuček & Komp., Šampanjec , se izdeluje iz slovitega belega burgundskega vina iz Slovenije. Letna produkcija znaša 30 do 40.000 steklenic šampanjca. Šampanjec se prodaja samo v tuzemstvu in izdeluje samo na francoski način. V Senju bo g. E. Skarpa v kratkem otvoril šampanjsko tovarno iz senj-skega vina. Zares zelo čudno je, da se ne najde nikdo, da bi zgradil v Smedere-vem tovarno za produkcijo šampanjca iz. Smederevskega vina, ki se je v dobi, ko so propadali vinogradi v' Šampanjiji na Francoskem upo-rabljajlo poleg vršaškega vina za izdelavo pravega šampanjca. Toda upamo, da česar do sedaj ni bilo, da to še lahko postane. * # * Poleg šampanjca, ki se producira na naravni francoski način, producira se tudi šampanjec na umetni način, to je, da se falsificira. Naravni način je, da se vzame prvovrstno belo vino, ki se prevre v močnih steklenicah v hladu dobrih kleti in sicer na ta način, da je grlo steklenice obrnjeno navzdol, tako da se vsa gošča prevretja nabere v grlu steklenice. Dobre kleti delajo veliko, kakor so kleti v Šampanji, kjer je zemlja sestavljena iz mehke krede in so se v njej lahko izkopale dobre in globoke kleti s stalno temperaturo. Ko je vino prevrelo, se na spreten način odstrani zamašek in odlije gošča v steklenico, se pnlije malo porcijo likerja ter se znova zamaši, nakar je šampanjec goden za uporabo. Liker mu daje malo slasti in upliva na duh šampanjca. Umetni šampanjec se imenuje, ako se vzame belo vino ter ga osladi z. likerjem in se ga kakor pokalico impregnira z ogljikovo kislino. Takih falsifikatov se pojavlja v trgovini dosti in gredo za tem, da ne plačajo velike občinske in državne trošarine. Proti njim je treba voditi energično borbo in sicer v ime zaščite občinstva pred falsifikati in luči v svrho zaščite produkcije naravnega šampanjca, ki predstavlja vrhunec znanja in umetnosti v gojitvi njihove trte in negovanja vina. la akcija bi se dala najbolje izpeljati, ako bi se izdali dobri vinski zakoni proti ponarejanju življenskih potrebščin. * * * Z dosedanjo produkcijo šampanjca smo dokazali, da imamo na mnogih krajih zelo ugoden teren za produkcijo šampanjskega vina prve vrste, ki bi se poleg kritja domače potrebe lahko porabit za izvoz na debelo v inozemstvo. Da bi se to doseglo, bi bilo treba v onih krajih, ki so se praktično izkazali za ugodne za produkcijo šampanjca, naj-prvo gojiti one vrste trt, ki so izredno ugodne za izdelavo prvovrstnega šampanjca, v drugi vrsti pa, da se uvede boljši način kletarienja za vino. To dvoje se do doseči: 1. z intenzivnim delom od strani države in sicer potom šol, tečajev, potnih učiteljev, podpiranja zadrug in zasebnih vzornih kleti in na podobne načine, 2. s tem, da se dovoli, da se velikost posestev vinogradov za tovarne šampanjca ne omeji. Uspehi, ki so bili doseženi pri produkciji vina za šampanjec bili bi dobrodošli tudi za produkcijo drugih boljših vin. IV. Pdodukcija malinovega in češnjevega soka pri nas. Malinov sok se spravlja po večini po hišah in so producenti soka za prodajo le redki. Maline se redko-ma gojijo; marveč se samo nabirajo jagode od divje rastočih malin. — Glede nabiranja stoji najbolje Slovenija, kjer se maline povsod nabirajo, posebno pa na Dolenjskem v Metliki, Dobrepolju, Novem mestu, Kočevju, Ljubljani in Mariboru. Med producenti soka je omeniti Srečko Potnika v Ljubljani, Metelkova ulica, ki pridela letno do 100.000 kg malinovega soka in g. Dragotina Hribarja, ki ima tvrdko Schumi & Ko., v Ljubljani. Poleg teh se nahaja veliko število malih producentov malinovega soka za lastno domačo potrebo in za prodajo, ki izdelujejo izvrsten sok, tako da se v Sloveniji lahko povsod dobi pravi malinov sok, kar v drugih krajih naše države ni mogoče. Letošnje leto so maline vsled suše omahnile. V Bosni so znana mesta za maline v krčevinah posekanih gozdov: 1. Goražda in Rogatica v vzhodni Bosni, 2. Oštrel, Mlinište in Drvar v priviligiranih gozdovih gozdno-in-čustrijskega podjetja Dobrlin—Drvar, kjer se jih dobi v ogromnih množinah na krajih, kjer je bil posekan gozd, ali kjer se je požgalo šumo, 3. v okolici krajev Kladno, Bugojno in Pazarič. Letos so tudi v Bosni maline radi suše omahnile. Naravni malinov sok so producirali: »Pehar« v Alipašinem mostu, v Osjekovcu pri Bosanskem Brodu, kjer ga pa sedaj ne izdelujejo več ter g. Luka Avram iz Glamoča pri Mliništu na progi Jajce-Drvar, ki ga pa lani ni izdeloval, ker je malina vsled suše omahnila. V Bosni se da nabrati letno okrog 50 vagonov malin, pa tudi več ako je leto ugodno. G. Luka Avram nabira letno okrog 2 vagona malin in izdela iz tega 12 do 13.000 kg malinovega soka. Bilo bi treba intenzivno agitirati, da se ta koristna stroka dela v Bosni čimbolje vpelje in da se jih čimveč loti izdelovanja tega zdravilnega soka, da bi ga prodajali v Bosni in po celi državi. Na Hrvaškem in v Slavoniji se nabirajo maline v zagrebški, viroviti-ški, liško-krbavski in varaždinski županiji. Prideluje se tudi v Zagrebu in sicer ga izdeluje lekarna g. Vladko Barulič; v Varaždinu lekarnar g. Josip Jurjevič, med tem ko se v Vi-rovitici, Vukovaru in lvanjcih pFi Varaždinu predeluje potom domače industrije. Surov neoslajen sok se je izvažal v Gradec, surove maline iz vasi Sirač in Čulovek v daruvarskem okraju pa so se izvažale na Dunaj. Cela Hrvaška in Slavonija je spravila v trgovino okrog 3 do 4 vagone soka. V Vojvodini je izdelovalo v Turškem Bečeju sok od domače maline posestvo Geza Rohonczi in ga izvažalo v Budimpešto, v Avstrijo in v Nemčijo. V Srbiji rastejo maline po planinah Goč, Kopaonik, Jastrebac, Jelica, Perister, na podnožju Sar planine, Bosanja in Zlatarja itd. Na Goču se nabere malin okrog 5.000 kg letno in se jih donaša v Vrnce, kjer delajo gosti iz njih malinov sok. Z Jelice donašajo kmetje maline v čačak, kjer izdelujejo iz njih meščani sok ter se od produkta nekaj spravi v trgovino. Kmetje s Periste-ra donašajo maline v Bitolj, kjer se nahajate dve delavnici, ki ste pred svetovno vojno izdelovali sok, ki so ga prodajali v Carigrad. Sedaj pa ne obratujete, ker ste prišle ob kapital. V kačaniškem okraju nabirajo kmetje maline in jih prodajajo surove na postaji Kačanik. Tu bi se dala zasnovati produkcija malinovega soka. Na Bosanju in Zlatarju bi bilo treba nabirati maline ter jih predelovati v sok v Novi Varoši. V Srbiji se žalibog malinov sok strašno ponareja, da skoro nikjer ne morete dobiti pravega, marveč se prodaja neka brezokusna oslad-kana in z anilinsko barvo pobarvana tekočina, ki parfumirana z umetnim vonjem malin. V interesu narodnega zdravja in napredka nabiranja ter rentabilnega gojenja malin, kakor tudi izdelave pravega naravnega malinovega so- lo, bi bilo treba vse one, ki izdelujejo potvorjen sok najstrožje kaznovati. Policija bi morala od časa do časa obiti vse producente malinovega soka, dalje tudi kavarne in lekarne, da bi vzela vzorce in jih dala analizirati in potem vsakega pona-rejalca najstrožje kaznovala. (Dalje sledi.) Izmoz in uvoz. Novi predpisi ocarinjenju izvoznega blaga. Finančno ministrstvo je izdalo nastopne nove predpise: 1. Carina za nepakovane predmete se plača po lastni teži izvoznega blaga; če se blago izvaža v priznanih zavojih, pa po odbitku tare. 2. Priznani zunanji zavoji, ki jih našteva točka 9. predpisov o ton, niso podvrženi carini, tudi v primeri, cc bi se drugače kot izvozno blago zaca-linili. 3. Eden in isti zavoj ne sme vsebovati več različnih izvoznih predmetov, ki se na podlagi tovornega lista cdpremljajo z železno ali po vodni poti. 4. Izvozni predmeti se morajo prijaviti vedno v kosmati teži in če so predmeti v priznanih zavojih podvrženi carini po teži, bo carinski uradnik odbil taro in izračunal carino po čisti teži. Za predmete v nepriznanih zavojih se računa carina za kosmato težo. Če je zavoj podvržen višji carinski postavki, nego izvozni predmet, se plača carina po carinski postavki za zavojni materijal. .S. A.ko se priznani zavoj ne more uvr- Štev. 66. —1—BB slih v nobeno odgovarjajoče merilo za odbijanje tare, se mora teža tare preračunati enako podobnim zavojem pri uvozu. 6. Evenlualna pojasnila daje Generalna direkcija carin v Beogradu. Novi predpisi stopijo v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah.« Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Polom velike novosadske tvrdke. Novosadska tvrdka Zaharevič in Frušič je prijavila svojo insolvenco. Sodišče je uvedlo prisilno poravnavno postopanje. Pasiva znašajo 11 milijonov dinarjev, poravnani predlog se glasi na 30 odst. Svoboden borzni premet v Budimpešti, ki je bil dosedaj ukinjen, je zopet vpeljan. Industrija. Zveza industrij za predelavo mesa se ie osnovala te dni v Beogradu. Organiziralo se je 17 najuglednejših naših lvornic za izdelavo salam, suhomesnatih izdelkov in konzerv. Alpinska montanska družba izkazuje za leto 1922 čistega dobička 4877 milijonov Ka. Izplačala se bo za delnico dividenda 4000 Ka proti 100 Ka v predhodnem letu. Produkcija premoga v Zedinjenih državah. Centralni industrijski urad v Washingtonu poroča, da proizvajajo Zedinjene države tekom zadnjih let po 700 do 900 milijonov ton premoga na leto. Carina. Dohodki glavnih carinarnic v drugi dekadi maja so znašali 42,855.044 Din Največ dohodkov so imele nastopne carinarnice, in sicer: Zagreb 7,403.020 Din, Beograd 4,781.114, Bezdan 3,767.336, Subotica 3,252.792, Maribor 3,273.024, Ljubljana 3,239.128, Novi Sad 1,903.323, Sisak 1,798.913, Sarajevo 1,739.750, Jesenice 1,450.903, Skoplje 1,064.735, Dubrovnik 1,048.155 Din. Ostale so imele dohodke pod 1 milijon Din. Od 1. avgusta 1922 do 20. maja so znašali carinski dohodki 1.178,593.553 Din. Ukinjena naredba o plačanju carine s carinskimi nakaznicami. Iz Beograda poročajo, da je generalna direkcija carin ukinila razpis C. št. 18.911 z dne 31. marca 1923. po katerem so se plačevale carinske dajatve, ki so znašale preko 10.000 Din, samo s carinskimi nakaznicami, ki jih je izdajala Narodna banka. Davki. Plačilo davkov s kuponi in obveznicami državnih posojil. Uradni list štev. 52 od 4. i. m. objavlja razglas tukajšnje finančne delegacije, da se smejo za plačilo davkov sprejemati samo oni kuponi srbskih državnih posojil, ki so v plačilo že zapadli, obveznice pa samo one, ki so amortizirane in so poslale kol take izplačljive. - Od kuponov 7% nega investicijskega državnega posojila iz leta 1921 se sprejemajo v plačilo davkov le oni, ki so v plačilo že zapadli, torej ne tudi kuponi, ki še niso dospeli v plačilo. Vodovodna doklada in kanalska pristojbina v Ljubljani se po naredbi pokrajinske uprave z dne 19. maja t. L,, ki jo objavlja Uradni list št. 52 od 4. junija, od cele najemščine, od katere se plačuje hišna najmarina za davčno dvoleije 1923/24. Davčna prostost, ki je bila glede omenjenih davščin prvotno omejena do 200 Din hišne najemnine, je torej razveljavljena. Promet. Novo podraženje telefona. Minister pošte in brzojava je izdal nove pristojbine za telefonske pogovore v medkrajevnem prometu. Telefonske pristojbine se zvišajo za 20 do 50 odstotkov, in sicer z ozirom na dolžino črte. Pri najkrajši razdalji se zvišajo pritojbine za 50 odst, potem pa vedno manj do 20 odstotkov. češkoslovaško-bolgarska paroplovna družba. »Prager Presse« poroča, da je češkoslovaška vlada izročila bolgarski vladi načrt za zoložbo češkoslovaško-bolgarske paroplovne družbe, ki ga je bolgarska vlada že sprejela. Pri tem gre za delniško družbo z glavnico 60 milijonov levov. Bolgarska država bo ude-