88. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. aprila. XVIIL leto, 1885. shaja v.Huk dan zvefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrljsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 pld., za je Jen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za inesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćnje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole t'rankovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Koltnana hiši, „Gledališka stolha". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Železnice na balkanskem poluotoku. u. V prvem članku smo nekoliko povedali zgodovine o zasnutku železnic na balkanskem poluotoku in h koncu poudarili, da takisto zasnovana komu-njkačna bodočnost orijenta pomenja lepo bodočnost tudi za avstrijsko trgovstvo in obrtnost. Kadar se stvari dovršijo, navstane mirni narodno-gospodarski boj, kdo-li bode poslej večji producent in preku-pec za Levanto. Za ta boj ima že Avstrija pripravljeno, kar se da ugodno stališče, ker je tesna soseda prerajajočega se balkanskega poluotoka. Da si stvar še bolje razjasnimo, oglejmo si za danes natančniše mesta, ki so po svojih okol-nostih bila dosedaj središča, zbirališča trgovstva južnega in vzhodnega in ki ostanejo to tudi v bodoče. Poglavitni pristanišči za trgovstvo v Levanti sta Solun in Carigrad. Solun ima prebivalcev okolu 100.000. Nekdaj slovansko bolgarsko mesto ima dandanes sličen narodopisen obraz kakor Trst. Okolica je še zmirom bolgarska, mesto samo pa imajo pod roko tuji življi; ti so trgovci, ti imajo moč in upravo; kolikor je v Solunu še Bolgarov, to so sami delavci. Trgovci pa so Španjolci, posebna vrsta zidov s čudovitim jezikom. Zviti so za kupčijo, a vender še ne tako kakor Grki in Armenci. Znana je prislovica, da je jeden Grk zvit za tri Žide, a jeden Armenec je zvit za tri Grke. Po statistiki je bilo uvoza v luko Solunsko 1868. leta za okolu 10 milijonov gold., 1880. leta pa okolu 1 P/a milijonov goldinarjev, po večem je to bila ro-kotvorina, a bil je tudi slador, kava, kože in drugo. Izvozilo pa se je iz Soluna 1868. leta blaga za okolu 21 milijonov, 1880. leta pa samo za okolu 7 milijonov goldinarjev. Tako nizko vsoto je zakrivila zadnja vojna, kazeča poljedelstvo. Zavoljo nje je tudi mnogo tisoč kmetov, največ čerkeskih preselilo se v Malo Azijo, tako da tačas v Bolgariji in v Vzhodni Rumeliji delavcev zelo primankuje. A že rečena števila kažejo, da zemlja na jugu dobro rodi, če tudi po vrhu obdelovana in da ima mesto Solunsko tudi v tacih okolnostih svojo stanovitno trgovsko veljavo. Še veliko važniši pa je za trgovstvo mesto Carigrad. Neizmerno veliko je tukaj prevoza, nakla- danja z jedne ladije na drugo. In sicer leto za letom več. Od 1871. leta do 1880. se je to občevanje mej ladijami pomnožilo za 35°/0. Ladij je 50°/0 angleških, 11°/0 avstrijskih, 8°/0 ruskih, 7% francoskih, a iz drugih držav jih je 14°/0. Pristanišče pa je zelo v slabem. S trgovstvom so v tesni zvezi banke in kredit. Tudi le-to se za vso Levanto vodi iz Carigrada. Seveda si ni misliti, da spretno, kakor v srednji Evropi. Turki so iz davna svoje zaklade zaupavali Armencem. Ti so namreč srečni, če imajo zlato tele, za drugo se ne brigajo, najmanj za politično gospodstvo. Zato imajo turško zaupanje še danes ta dan in so depositarji turškega denarja, ki ga pa dandanes, kakor znano, ni veliko. Turška imovina je zginila, ž njo pa tudi hira dobiček Armencev in njih veljava v trgovskih krogih, ki je bila njega dni prva in odločujoča. Ker ni bank, ni kapitala v deželi, zato je tem več oderuštva. Kogar kedaj sila prižene k zastavarju, tisti je že 2a-tisnil gospodarske oči. Hranilnic ni, posojilnic ni, pač pa se kuje dobiček iz trgovstva in premenjave novcev. Velik del Carigrajskega prebivalstva živi ob tem. Novčne stvari v Turčiji nemajo nobenega stojala in zavoljo tega delajo velike zapreke gospodarskemu razvoju. Zadnja leta se nekoliko kaže tudi glede bank in kredita. Najpoglavitniše banke so v Carigradu: Banque Impenale Ottomane, Societe generale de 1' Empire ottoman, Societe Ottomane de cbange et de valeurs, Bunque de Costantinople in Čred it general Ottoman. Do pred kratkim so vse te banke imele skrb za jedno samo in isto „hišow: za turško finančno ministerstvo! Tu je bilo mleka za vse dosti! Kdo se bo brigal za klasove, če lehko snope jemlje od kupa? Tudi turške banke se za druge posle neso zmenila in še le zadnji čas, ko jim vlada ne more več dajati težkih obrestij in tolstih dividend, so iele iskati drugega torišča in tako uplivati na trgovstvo. Izmej imenovanih bank je največji in najbolj podimljiva Banque Imperiale Ottomane, je angleško-francoska in dela le za Levanto, zlasti za Carigrad. Ker je izvrstna in za kapital močna, je ta banka navadno tudi odločevala, kadar je šlo za turške finančne operacije. Trgovstvu in občinstvu mnogo koristi Credit Lvonnais, ki ima svojo Agence v Carigradu in mnogo druzih podruž- nic po drugodi. V Carigradu je tudi avstrijska trgovska zbornicu, ki pa ne velja veliko. Da ta zbornica ne donaša našim trgovcem dobička, kakor bi ga lahko, pravijo, je krivo to, ker nema dovoljne novčne podpore, ker si ne more vzdržavati izvrstnega tajnika in pridnega urada. Iz Carigrada se poglavitno izvaža: žito, oljno seme, tabak, lan, morska pena, kože, usnije, volna, rožna esencija, razne dišcčine. Uvaža pa se: oglje, železo, jeklo, kava, gradivo, papir, pivo, sladkor, sveče, steklenina, tiskovine, fesi, švicarsko blago, barve, drobiž, zdravila, zlate-nina in dragotina, pohištvo, orožje, obleka. Mimo Carigrada in Soluna se vsled nove že-leznične zveze s srednjo Evropo premerijo razmere tudi po druzih mestih na balkanskem poluotoku. Ne omenivši mest Beligrad in Niš, kateri že dolgo po Donavi uživata trgovsko odnošaje z Evropo, imenovati pa je mej drugimi kraji zlasti Sofijo, Adrijanopel in Filipopel. Prestolnica bolgarske kneževine, Sofija do-sihdob ni imela imena vrednega trgovskega ali obrtnega življenja. A zanaprej, kot glavno mesto bolgarsko, zlasti pa ko steko orijentalske železnice, utegne se dobro razviti in dočakati veliko bodočnost. Filipopel, glavno mesto samoupravne Vztočne Rumelije s 30.000 prebivalci sedaj kaže izredno lepo, cvetoče lice, a bilo je že poprej zelo razvito v narodno-gospodarskem oziru. Sploh pišejo potovalci, da se turško ozemljijo in pa osvobojena bolgarska zemlja razlikujeta kot noč pa dan. Obrt-nosti dosedaj ni bilo, a prvo korake je že storila tudi ona. Vse bolj pa se goji poljedelstvo, živinoreje in trta. Pred rusko-turško vojno so bile okolu Filipopla celo planjave posejane z rižem; napelja-vale so se nanje vode, s tem pa se je napravil močvir, ki je bil za zdravje jako slab in prouzro-čeval posebno, baje grozovito mrzlico. V take kraje so pošiljali tudi poredne ljudi in hudodelce; če jih druzega ni ukrotilo in poborilo, ta mrzlica jih je gotovo Pred nekoliko leti pa se je iz zdravstvenih ozirov sploh prepovedalo, sejati riž. V Vzhodni Rumeliji se je zadnji čas vsako leto pridelalo za okolu 50 milijonov goldinarjev. Blizu poludrugi milijon dobijo samo za „rožno olje" (rozovo maslo, pravijo LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal lične Lefebvre. Poslovenil * * * Stat notni r i i m muli,a.i Sedemnajsto poglavje. Neznana pot v cerkev. (Dalje.) Masa, rekel je Zambo, ki nikakor ni mogel moje svete jeze razumeti; če so papisti kristijani, tem bolje; meni je prav ljubo. Zakaj tem bolje? Ker je Jezus Kristus umrl za vse, ki ga mo-i\jo; rešil bode papiste kot druge kristijane. Zambo, dragi moj, rekel sem mu z največim zaničevanjem nasproti toli priprostosti, ti pač nikdar ne bodeš bogoslovec. Idi v svojo cerkev; nečem te zadržavati. A kje ste gospe? Gospa, odvrnil je, je v anglikanski cerkvi z vso imenitno gospodo mestno. Gospića pa je v templji prezbiter ijanskem. S svojim bratom, nedvomno? Ne, masa, z mladim gospodom Rosom. Gospod Henrik v cerkvi pri baptistih. Kaj lepo, rekel sem z vzdihljejem; in ti, Zambo, ti pač nedvomno sedaj pojdeš k Marti? Ne, ne, masa, vzkliknil je; gospica Marta je dunkerijanka, jaz pa sem metodist. Mi ubogi zamorci smo izključeni iz templjev belokožnikov ter smo vsi jedne in iste vere. Razumem, vi imate črno cerkev in pisano kri-stijanstvo. Le idi, prijatelj, ter po svojem načinu moli Krista, Mej temi sovražnimi razkolniki, ki se za kose sv. evangelija trgajo, bode že Gospod svoje izpoznal. Zambo oddaljil se je z naglimi stopinjami, jaz pa sem počasi korakal s pripogneuo glavo. Plašilo me je, kar sem ravnokar našel. Moja hiša, pribežališče mi v vseh nadlogah in skrbeh, bila je tedaj pravi Babel, brlog vseh mogočih razkolnikov. Mož katolik, žena anglikanka, hči prezbiterijanka, sin baptist, dekla kvakarca, sluga pa metodist; vsak je imel različno vero in nasprotujoče si nade! Kolika zmešnjava! kolika anarhija! To je bil pač pekel v hiši! In vender me je Jenny ljubila strastno, otroka sta bila srečna le v najini bližini, posla sta me spoštovala; krog sebe videl sem le srečne in zadovoljne ljudi. Vsak je čital sv. pismo na svoj način, vsak je imel posebno svojo vero in vender ni bilo nikakoršnega prepira. Nikjer ne jednote, a povsodi ljubezen in sloga. To je nasprotovalo vsem mislim in naukom mojo mladosti, to je bila skrivnost, ki mi je um motila. Ne, mislil sem, tega nravstvenega nereda no smem trpeti. To je le lažnjiv mir; te cvetke mi samo zakrivajo brezuiio. Če se to nadaljnjo, izgubljen sem. Jaz zahtevam, da v mojej hiši vsi tako mislijo kot jaz ali pa molče; zahtevam jednoličnost. Naj bodem že samo mrzel kristijan, katolik sem z dušo in telesom. V cerkvi, državi in rodbini mora gospodovati le jeden zakon, le jedna volja. Če treba bodem rabil blago in koristno ostrost; plašil bodom ženo, otrokoma pretil, posla pa izpodil; žrtvovati hočem vse, da izsilim pokorščino ali pa molčanje. Francoz sem, živelo jedinstvo! S tem modrim premišljevanjem minul mi je čas. Bilo je ravno deset, ko sem stopil v Topolsko ulico. Ta ulica brez konca in kraja dosega po veličanstvu in dolgosti imenitno ulico de Rivoli, le z razločkom, da v njej na vsakih sto stopinj iznad grške, bizantinske ali gotsko stavbe zvonik ali pa kuplja s križem kvišku moli. Ker se v tej državi vsak ustvari svojo vero, prav naravno je, da pri vsakej stopinji naletiš na cerkev. .Viribus uuiti3u. ^olgari), ki se ga prideljuje največ v mestu Ka-zanliku. Zelo žalostno pa se dandanes drži Adrija-nopel, ki je nekdaj bil znamenito in veliko šre-' dišče trgovsko. Prebivalcev ima že okolu 100.000, največ se peča s svilarstvom, druge obrtnosii nema kaj, pač pa poljedelstvo in vinstvo. Vino s«1 pošilja na Francosko, potem se pa kot „bordeaux" nazaj vrne v Car i.urad in v Levanto. .M. Učitelji slovenski! Casjetu, da še'zje-dinimo tesneje. ii. Poleg vsega tega pa bi našemu društvu še zinirom nekaj prepotrebnega manjkalo, namreč: lastnega glasila, katero bi se moralo odlikovati tako po vsebini kakor po vnanji obliki. K temu pa bi ne bilo nikakor treba osnovati novega časnika; saj imamo sedaj dva slovenska strokovnjaška lista: 25. leto izhajajočega „Uc i t oljskega Tovariša1' v Ljubljani, katerega ureduje zopet g Andrej Praprotuik in ki izhaja 1. in 15. dne vsacega meseca za 3 gld. na leto: — 0. leto potujočega ,,Popotnika" v Mariboru, kateremu je urednik g. Mihael Nerat in ki nas obiskuje tudi le vsakega meseca 10. in 25. dan za letno naročnino 3 gld. = f> gld. (Dalje je „Šola" v Gorici — ako še izhaja — katera so prikaže, mislim, da vsako četrtletje le po jedenkrat) Prvi list je glasilo učiteljev kranjskih, drugi štajerskih, tre! i primorskih. Kdor hoću biti tedaj količkaj po-mui o šolskih razmerah na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, mora čitati tri liste, ki stanejo precej denarja. Kljubu znatnemu znesku pu se izve iz ostalih slovenskih pokrajin prav malo uli pa nič. V smislu gasla našega viteškega, ljuilomilega vladarja: „Z združenimi močmi" — katero je že toliko blagotvornih društev, družb ter zadrug rodilo — pa bi moralo to drugače biti, zlasti pri toli malobrojnom narodiči, oziroma narodovem učiteljstvu kakor so Slovenci s svojimi učitelji. Po starem prcgovo u: ,,Bolje malo, pa to dobro" — zadostoval bi za nas slovenske učitelje še tudi dandanes le jeden stro k o v-njašk list — in ta jedinec naj bi bil glasilo našega slovenskega učiteljskega društva s Bedežem v Ljubljani. Se ve da bi mi ral zastopati učitelje drugih pokrajin slovenskih z isto nepristransko gorečnostjo in pravicoljupnostjjp, kakor zastopa učitelj-stvo iz pokrajine, v katerej sedaj izhaja. Lastnik lista, ki bi naj izhajal na pr. vsak petek z ovitkom, kakor je na pr. „Schule und Haus — tedaj v dostojnej, pri kupljivej obliki za kake 4 gld. na leto, imelo bi biti vsekako dotično društvo samo, in ko bi tudi v prvih letih ne d o na šalo to podjetje nobenega dobička. Društveniki dobivali bi list po znižanej ceni, ko bi ne kazalo društveuino za toliko povišati, da bi bil ž njo tudi list plačan, katerega bi potem vsak ud „brezplačno" prejemal. Za neude pa bi se določila zvišana naročnina. Kje naj bi ta list iz haj al V — Že od nekdaj vajen je Slovan starost spoštovati; — besede ,,starosta, starešina, starešinstvo" — še danes o tem spričujejo. In kdo podeduje pri nas za očetom posestvo njegovo? Največkrat, navadno najstarejši Vin njegov. Tako bi t'udi /iaše obširno1 polje; 'prep'iišlili imrnini 'srcem 'odTičhćiriu uredniku Mj-' starejšega strokovnjaškeura lista našega. Dobivali'oi| tedaj svoje lilasifo, (n'ajlioVje pod starim naklovom) iz središča Slovenije, za kar govori tudi mnogo' teVit-nih razlogov. „Čemu Mrpa morali navezani b'iiiilua samo jeden st!roko vnj'aš k Ifst2 Poglejte druge stanove! Vsaj ll m'a"nio' danes J Slo-; venci celo tri leposlovne lfs4e, 'po te1 m j tri dnevnike i'td." slišim zopet 'ugovarjati, fra, da,'res je tako! A to še ni'dokaz, da je Slovencem neobhodno potreba „Zvona", „Kresa" in „Slo-vanau, ali pa „Slovenskoga Naroda", „Slovenca" in „Ljub. lista" itd. Pomisli, dragi prijatelj, koliko ceneje in raznovrstneje berilo prihajalo bi nam v roke, ko bi se oni šesteri listi po mejsebojncm spo-razumljenji skrčili na tri ali dva, kar ne bi bilo nemogoče! — „Učiteljskoga tovariša" že od nekdaj nečem brati, ker je klerikalen," — šepeče mi zopet drugi na uho. Na to ti odgovarjam, da si ta list tako zaznamoval, ne da j bi ga dobro poznal. On namreč zagovarja načela ! krščanska, kakor tudi štajerski ,,Popotnik", kate-j rega pa vender ne nazivljoš tako. Slovenci smo dobri kristijani. in učiteljstvo bi ne hodilo z domačo i hišo roko v roki, bi ne postopalo vzajemno z do-i mačiini vzgojitelji, ko bi ne poučevalo mladine v j blažilnem duhu krščanstva, na podlagi vere Kri« i stove. Ako hočemo, da se v tem ne pregrešimo, k treba je, da smo z ozirom na vero, šege, navade /in običaje naroda konservativni v pravem pomenu \ besede, kakor smo vsi zastran jezika, ko iščemo izgubljenih besedij po starih knjigah in mej gor-' janci, katerih Se ni neniškutarstvo in lahonstvo ob-; liznilo. Z ozirom na duhovnike, naše sodelavce v i šoli pa si upam naravnost trditi, da le tam so šol-- ski vspebi najpovoljnejši in trajno zagotovljeni, kjer | delujeta učitelj in katehet vzajemno v zmislu ob-j stoječih postav, tedaj v inejsebojuem spoštovanji, I kar je na Slovenskem tudi v navadi; in baš v tem odlikuje se slovenski učitelj bistveno od svojega nemškega in menda tudi italijanskega sobrata. (?) Ako je tedaj vzajemnost, zaupljivost in plemenito, odkritosrčno prijateljstvo mej učiteljstvom in du-hovništvom slovenskim brez nasprotnih poniževalnih koncesij mogoče, zakaj bi se to ne gojilo, zakaj bi se tudi v dotičnom učiteljskem listu razodevati ne smelo brez onega strašilnega pridevka „klerikalen" ? V toažilo onima ugovornikoma naj še bo opazka, da bi bil urednik našemu glasilu načelnik (predsednik) v glavnoj skupščini izvoljenega društvenega ravnateljstva, tedaj mož, kateri je našega največjega zaupanja vreden. Mislim, da se mi je posrečilo, največe premisleke s temi tehtnimi dokazi pregnati. „A1 i bi pa ne bila ostala urednika znabiti s tem užaljena?" — Kaj še! Ona sta vender moža — in pravemu možu gre vsekdar le za stvar, ne pa za osebo. Poleg tega bi še vedno lahko ostala na svojih mestih kot sourednika, tako, da bi pošiljali štajerski sodelavci svoje spise skoz Maribor, primorski pa skoz Gorico ali Trst glavnemu uredniku v Ljubljano, kateremu bi se s tem delo jako polajšalo. Jako hvalevredno podjetje njuno bi tudi bilo izdajanje „Šolskega letnica" — podobnega nekdanjim tako priljubljenim' ^loni^etovim • •DroMmieam"! Priiifičrii niKgltti V Lj ubij ari i 20. 'aprila. llrV.uviii jshor še ni zaključen, že je posebno v severnih knmovinah kaj živah'tia agitacija. Posebno liberalci "na Češkem in /Moravskehi že napenjajo vse*»voje moči. da bi vdaj obdr/ali vse svoje dosedanje swleže. /PoMJbrto 'petakurji njim'naprav-Ijajo velike' preglase. ^i&Pse, da 'bodo'zlasti petakurji volili s Čehi in konservativci. Liberalci so premalo storili za mali obrtnijski stan, da Bi si bili pridobili to vrsto volilcev zase. — Kompromis mej konservativnimi in italijanskimi veleposestniki na Tirolskem je že skoro gotov. Konservativci so Italijanom obljubili do neke meje podpirati njih narodne težnje. Za kandidate bodo postavili dva konservativca in dva Italijana. Liberalci vse sile napenjajo, da bi preprečili ta kompromis, pa se njim bode javaljne posrečilo. Praški stolni kapitel in naučno ministerstvo sta predlagala vsak svojo terno, kdo da se naj imenuje Praškim nadškofom. Primo loco sta oba, naučno ministerstvo in stolni kapitel, predlagala škofa grofa Schonborna. Tedaj je mnogo upanja, da ta Cehom prijazen dostojanstvenik postaiie nadškof v zlatej Pragi, to tembolj, ker so neki tiidi v Kinlu imeti zanj. Oba predloga sta se že po diplo-matičnem i otu poslala v Rim. Na CVskoau in Jloravakeni bode vlada dela v pokoj, oziroma prestavila več okrajnih glavarjev, kateri so sovražni Cehom in so pri vsakih volitvah delali propagando za nemške liberalce. Zategadelj je pa že velik hrup po liberalnih listih. Ko so prejšnje vlade preganjale slovanske uradnike, jih gonile z jednoga konca države na druzega, je pa bilo vso dobro, samo Nemcu ne bi se smel las skriviti. V soboto se je hrvatski sabor zopet otvori!. Poslancev je pa samo malo prišlo k prvej seji. Izmej novovoljenih bili so samo trije. Prva seja bila je le formalna in je trajala samo deset minut. To zasedanje ne bode trajalo dolgo, rešil se bode samo budget. Dopolnilne volitve neso nič spremenile sestave salima. V njem je ročilu), ki je prava načela ohranil! Država je prava šahovnica, kjer ima vsaka reč svoje polje, kjer telo in duša na isti in jednolični način vladajo Hvala sv. zakonu mej državo in cerkvijo (vero) vse je lahko. Imajo škofe, kot imajo namestnike, župnike, kot župane; duhovski in posvetni uradniki imajo svoje določeno mesto v istej vrsti ter jeduako korakajo. Rojstvo, krst, odgoja, sv. obhajilo, novačenje (vojaško), izpoved, davki, časnikarstvo, smrt, pogreb, vse se skup drži. Cerkev je gosposka, gosposka je cerkev. Iz cerkve izobčujejo vojaške begune in časnikarje, krivoverce pa obsojajo na galeje. Narod, ta večni otrok, pa vodijo z milostjo ali pa s silo do smotra, katerega so mu določili, ne da bi ga količkaj vprašali. Ta občudovanja vredna politika je osrečevala krščanstvo, predno je ostudni Luter z istim udarcem odklenil verige verski in državljanski svobodi, tej dvojni kugi, katere svet nikdar več ne bode ozdravel. Odkar so prepustili ljudem samim skrb za njih dušo in življenje, ni več niti vere, niti vladarstva. Prišedši do samostana Uršulinskega, ustopil sem v cerkev. Najti bogočastje svoje domovine, bilo je približati se Franciji, od katere me je zavidna usoda oddaljila. Cerkev je druga domovina, iz katere nas vsaj nikdar ne izženo. (Dulje prih. ne more biti nemški. Kulturna naloga ruska v srednji Aziji ne izključuje ruskih interesov. na Balkanu. Rusija bode tudi tam za naprej izvajala svojo kulturno nalogo- — Car je sankcijoniral zakon, katerega je izdelal državni sovet, da se na Rusko-Polj-fikem upelje v vse šole ruski jezik za poučni jezik. Samo veronauk se bode še učil v materinščini, katera tudi1 ostane kot učni predmet. — Dne 1. maja odpelje parhik „Palestrina" 1 častnika in 50 mož trdnjavske artilerije, 1 častnika in 50 mož ženijskth čet' in 1 častnika in 50 mož Uliju:e kot podkrepljenje ilalijaiiNkej posadki v •Massaiiah. Ob jeanefn se bode tja odposlalo več štabnih častnikov,'jedna godba in jeden'vojaški duhoven. Da je I »ukini ustanck v Afganistanu se še ni potrdilo, pa tudi preklicalo iie. Sodi se pa, da se mej Afganci kaže velika nevolja proti Angležem. To čuti sam emir, zato neki ni hotel privoliti, da bi angleški vojaki šli čez njegovo ozemlje nad Ruse. Vsled tega je na Angleškem zavladala sedaj večja miroljubnost. Skoro vsi angleški listi že priznavajo, da ho poslednji boj prouzročili Afganci, ne pa Rusi, in da je Koinarov pravilno postopal. To pa je že korak k sporazumljenju. Zategadelj so se pa v Londonu žo sprijaznili z mislijo, da Rusom puste Peuždeh. To bode tem ložje, ker emir sam dosti ne mara za ta kraj. Po poslednjem boji so prebivalci okrog Penždeha sami se sovražne kazali Afgancem in celo ropali njih tabor; to pa kaže, da imajo Rusi prav, trdeči, da ondu okrog domače prebivalstvo ni afgansko, ampak turkoman-sko. Časniki na Angleškem, zlasti, vladni pripravljajo javno mnenje že za odstop Penždeha. Peuždeh slikajo kakor neznatno vas, brez vsacega strategič-nega pomena, dočim so nedavno še temu kraju pripisovali v jako veliko važnost. Sedaj Angleži in Rusi zaradi urejenja afgansko meje neso dosti več navskriž. Samo Sulfikarske prelaze hočejo Angleži priklopiti Afganistanu, ker emir jih zmatra potrebnimi za varstvo dežele. V tem bodo pa najbrž Rusi odjenjali in stvar bodo poravnana. Ker pa vendar še ni gotovo, da bi se mir obranil, Rusija pridno dela priprave za varstvo baltijskega obrežja. Vse mesta bode zavarovala s torpedi, in obrožila bode mnogo torpedovk. Vse za boj sposobne ladije pripravile se bodo za vojno in teh je tam nad 40 velicih, največ oklopnie. Vsi pomorski častniki, ki so na odpustu, so se že poklicali v službo. Priprave za varstvo bregov so neki take, da niti misliti ni, da bi kje mogel sovražnik na suho, ko bi bil tudi še sihiejši, kakor so Angleži. Tem manj vspeha pa imajo Angleži pričakovati, ker njih vojno brodovje ni napredovale s časom. V novejšem času obstoji glavna moč na morji v torpedovkah, ne pa v velikih oklopnicah. Torpedovk pa imajo Angleži primerno jako malo, vseh vkup 19, dočim jih imajo na primer Francozi 50. Kako moč pa imajo torpede, so se angleški pomorski častniki prepričali v orijentalskej vojni, ko so Rusi večinoma s tem orožjem precejšnje turško brodovje na Dunavu neško dljivo storili, četudi so mu zapovedovali spretni angleški častniki. Gotovo ni vesela podoba, kakeršna sedaj kaže svetu A Novska. Skoro v vseh delih sveta jej vedno prete vojne in ustaje, pri tem pa njena vojska sila ni v nikakeršnej razmeri z velikostjo njenega ozemlja. Se ni končan boj v Sudanu, že se začne ustaja v Kanadi v Ameriki. Vojna z Rusijo morda tudi ni več daleč, in Irci čakajo samo, da se Angleži zapleto v kako veliko vojno, pot^m pa začno boj za svobodo. Ustaja v Kanadi sicer Angliji ne bi napravljala toliko skrbij, ko bi drugod ne potrebovala svojih čet. Hitro bi jo zatrli njeni vojaki, kakor jo jo zatrl' pred petnajstimi leti tedaj še polkovnik Wolseley. Uprli so se sedaj kakor tedaj mestici, to je iz mešanih zakonov tam naseljenih Francozov in Indijancev nastali narod. Ti ljudje se vsi bavijo z lovom in so zelo izurjeni strelci ter morejo včasih pokončati precej močne vojaške čete. Vodja jim je Louis Riel, kakor je bil tudi pred petnajstimi leti. Število listajnikov sedaj neki ni večje, nego 1500 mož, in kanadska vlada poslala je proti njim že 20(>0 vojakov. Ustaja sedaj še ni nevarna, a nevarnejša bi postala, ko bi se pridružilo ustajnikom 16000 Indijanov s severo-zapada. Tudi naseljenci Alberskega teritorija prete, da se pridružijo ustajnikom, ako se ne izpolnijo nekatere njih želje. Poslednje neznatne praske mej Kitajci in Francozi pri Kepu nikakor ne dokazujejo, da Kitajci ne žele miru. Uzrok tem bojem je iskati v tem, da vsled slabih zvez v Kitaj! vojni poveljnik se m bil dobil povelja mirovati iii da sploh še ni vedel, da se vrše kaka pogajanja za mir. Sedaj, ko so pa kitajski poveljniki to zvedeli, umaknili so se s svojimi vojaki proti severu. Freycinet jo zaukazal poslaniku Patenotru, da naj hitro odpotuje v Tient-sin, kjer se bodo vršila daljnja mirovna' pogajanja. Upanje je tedaj, da se kmalu sklene mir. - Ker so skušnje dovolj poučile Francoze, da Kitajcem ni zaupati, sklenili so, biti pripravljeni, ko bi se zopet začelo vojevanje. Razen že odposlanih čet zbrali so v Alpinesu deset tisoč vojakov, katere bodo takoj odposlali v Azijo, ko bi se razbila mirovna pogajanja. Generalu Briere de Isle izročilo se je glavno poveljništvo v vsem Tonkingu in Anainu, dokler ne pride nov poveljnik. Dapis si. T/. Itoh-a 17. aprila/ [Izv. ddp.) Gospod uradnik! Vaša predrznost presega že vse meje! ste Vi, da se upate tiskati v svojem listu take"do-'pise, ki „nekega" v"naSem Bolci vfeelfej 'Hudo zadenejo! Kje ste si pridobili diplom, da smete „uČUrie, pravicoljubne narodne, idt." .'poslance tako hdflo obrekovati ter1 kratiti JmPcasto (?!) in zaupanje (!!) mej narodom? Li ne veste, da ste' sf'MSlMfJfili1 večno sovraštvo našega bankirja?! Li se Vi morda »tisočakov" he bojite! Li ni naš možak grozil v Vašoj urednici: da Vas hoče utakniti v „kajho", ali po 'Vašo: da Vas hoče poslati naŽabjak ričet pokušat, če bi ga ta scherzetto stal tudi par tisočakov?! O saneta simplicitas! 'In Vi našega možaka še vedtio Obdelujete?! — Iz vsega tega razvidim, da se Vdm hlačice ne treso iz strahu pred našim možakoln. Tudi mi se tresemo pred njim, kakor pred onim snegom, ki je pal ono zimo, ko je naš mož obul tam doli v belih "Kranjcih1 prve bele hlačice. Vede-1 remo e non taceremo ! Vem, da Vam naše novice že presedajo, a' kaj morem jaz za to, še bi Vam pošiljal lehko dolge dopise, morda celo zanimive, pikantne dopise do sodnjega dneva popoludne. Vse kar ste že natisnili, ni še niti cela senca našega veljaka. Povedal sem Viim zadnjič, da bodemo na novo volili občinski svet. Zakaj? to veste. Povedal sem bil tudi že takrat, kak bode volitvam izid. V prvem razredu smo zmagali, ker prvi razred ne klečeplazi pred bankirjem,: a 1 v drugem in tretjem razredu smo 'propali, ker „gospodovi" vazali ne smejo delati gospodovim težnjam nasproti. Li Vam zdrava logika ne pravi tako! — Vender bi bili lehko v drugem razredu prodrli, ker smo bili v manjšini le za par glasov, da ni dobil gosp. A. Durijava one sladke zaušnice in iii' mogel agitovati. Opomniti Vam moram, da ni bilo na našej strani skoro nikako agitacije, in prišli so na volišče skoraj vsi iz lastnega nagiba in iz lastne želje, da bi si 'kruti jarem vender že otresli. In na bankirjevej strani? (Vidite, da se imenu izogibljem!) Mislili smo, da so njegova ljubezniva boljša zakonska polovica same skrbi zmoti. „Oh! kaj bo, kaj bo, če Matija (vender!) propade !J Tu je bilo tekanja, nagovarjanja, rotenja, da nas je smeh'silil. Sploh, kdor zna, ta ima, de pregovor. Jaz Vam, gospod urednik, vsega nikakor ne moram pisati, kaj in na kake načine se je agito-valo itd., a pošiljam Vam prepis rekurza, ki smo ga uložili proti izvolitvi deželnega poslanca v trgih in obrtnijskih krajih. Dober tek! gospod urednik na tem osem celih pol obsezajočem rekurzu, če ga bo-dete prebirali. Iz njega lehko razvidite, kako pra-vicoljuben, kako prebrisan je naš mož, vreden ve-licega Jona", da bi ga postavili za „barona". O tempora, o moreš! Najbolje bi bilo zanj, da bi na stare dni mirno užival svojo pokojnino, t. j. svoje stotisočake, katere mu je Bolški težak skupil, ter se ne urival tja, kjer ga treba ni, in kjer bi se brez njega veliko bolje opravilo. A on se nam na vse pretege uriva, — in nam naj bode na vse zadnje tudi prav, a obljubimo mu, da ne bodeino nikdar več molčali, da mu hočemo še marsikojo grenko povedati, da se v bližnjoj prihodnosti še mnogokrat snidemo pri --Filipih, da-si si domišljujc, kakor Neron: Oderint dum metuanti! Njegov teutonski tajnik si šteje v največo zaslugo, da je prisilil si. c. k. davkarijo, da mora ista poslovati z občinskim uradom in občino v „tajčarski šprahi". „Sloga", li nemaš nič na vesti?! Če slednjič rečem, da je Matijeva zakonska polovica kandidovala nekega Miho za podžupana, in da bode ta izvoljen, ker hoče tako mati županja, naj končam v tej zadevi, da-si bi lehko napolnil celo knjigo o interesantni volitvi. Telegrafiično se Vam je poročalo, da se je prejšnji mesec obesil nek J. Rot vulgo Minkec. Kaj ga je dovelo k samomoru? — Ta mož imel je 9000 gld. premoženja, a ker jo bil bankirju dolžan le nekaj čez 3000 gld., ni se mogel več ganiti radi neizmerne privlačnosti našega „Magna". Mož je tržil že nad 40 let s suknom, a naš velikaš mu je zadnje leto vzel ves kredit, kajti češki Židje se mu veliko upali. Naš mož jim je pisal: „Poberite mu vse, ker njegovo premoženje bode vse moje!" To-raj 9000 za 3000! Lepa teorija! Ko je naš bankir po zvijači odpeljal dve kravi za borih 55 gld., ter odvzel tako družini vsakdanji živež, obupal je, ter se obesil. Tudi o tem bi lehko pisal Naš Magnua je imel tako kosmato vest, da ni imel dovolj 120 gotd. ''dobička za kdpitkl 55. gld. khtere je skupil za'junico,'imeti je hotel celih;400 gld. 1 O! Deus! Denš! irieWa det. —i. Ta Cerkljan na G o rOnj s k eni1 IG. aprila, tlžv. dop1.] Danes 16. aprila t. 1. bil je !ta 'našo občino Zopet nesrečni dan. Pogorela so v šmartinu 1 pr! Cerkljah l.-f posestnikom vsa njih poslopja. Ostalo ni'druzega,'kakor razpokano zidovje, kjer1 pa tega ni, je komaj1 poznati, kje je peč stala. Ni- mrve,' ne slame, ne'detelje, ne poljskega brOdju, z jedno besedo,'Vse je ogenj bokončal. Nesreča je nastala, kakor je že1 v'navadi, po otrocih. Zopet bodo nastala jeVl na'vas 'lepši, ' toda Ubogi kmetje, katori morajo po ognji svoja pohištva lepšati? Ubogi ljudje' So V resnici' 'Usmiljenja Vnidni. Zavarovani bili so sicer vsi, toda ža prav male Vsote. Denarji, kar jih bodo od zavarovalnic dobili, zadostovali bodo komaj za orodje, katero jim je zgorelo, kajti1 rešiti neso mogli skoraj nič,'ker je hud veter vlekel in ker so vsa poslopja bila v kratkih minutah v ognji. Brizgahiica iz Cerkljan In iz Zgornjega Brnbka bili sta'precej'na'mestu požara, tudi požarna'hramba iz1 Kranja ni zaostala, kar je vse hvale vredno. Slava požarni hrambi Kranjski! Danes ste pokazali, da ste naši sosedje, kajti ni Vas strašil daljni pot in zamuda. Veliko' ste pomagali in ko bi tudi nič ne bili, veseli smo, da ste ! prijaznost nesrečnežem skazali 'in prišli pomagat. Zaostal pa tudi ni naš preljubi jeni gospod c. kr. okr. glavar Merk, ki se je jako hitro* pripeljal na požarišče, in so osobno prepričal o bedi pogorelcev. K sklepu svojega dopisa naj še dostavim, da so tukaj ljudje usmiljenja vredni. Lansko leto je po vsi občini, izimši jedno vas, toča skoro vse polje pobila, ajde in prosa neso pridelali skoro nič in ako ima katori kako zrniše pšenico na prodaj, je komaj speča in to po nizki ceni. Kako, da bode za-naprej, nam bode prihodnjosb pokazala. Bog daj le kaj boljšega? A. V. 'Domače stvari. — (Iz Ptuja) se nam piše: V 10. dan t. m. bila jo seja okrajnega šolskega sveta v Ptuji in pa občinska volitev v Ormoži. Na obeh krajih' torej nikakor ni bilo možno biti jednomu in istemu človeku. Tako si je tudi mislil naš ljubi g. Premrl. On, ki se udeležuje vsake seje okrajnega šolskega sveta, da kaže Slovencem mogočnost svoje, odločil se je za Ormož, kamor ga sili g. Kosol, občinski predstojnik v Ormoži, kajti brez Premrla utegnila bi nemčurska stranka vender le propasti. In res Premrl u se je pot v Ormož dobro obnesel, saj so pri občinskih volitvah zmagali — nemčurji. — (Petdesetletnico) svojega službovanja praznoval je v 12. dan t. in. nadučitelj g. Martin Dernjač v Dolenjej Poljskavi. — (No v o-osno van a Čitalnica pri sv. Petru pod sv. gorami) se bo 3, nodeljo t. j. 26. t. m. popoludne ob 4. uri slovesno otvorila. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Železnica iz Metkovića do Mostara) je že gotova in se po njej že potuje, samo postaje še neso dovršeno. — (Pogreša se) od bele nedelje trinajstletni gimnazijec Makso Konšic iz Celja. Zadnjikrat videli so ga na okrajni cesti pri Laškem trgu. — (Utopljenca) potegnili so v 1. dan t. m. na Roki iz morja. Po mnenji zdravnikov bil je le malo ur v morji. Ker se kljubu mnogostran-skemu poizvedovanju do sedaj iti moglo določiti, kdo je bil nepoznani samomorilec, fotografovali so mrtveca in razposlali popis njegove osobe. Star je bil 30—3G let, imel tenmo-rujave, srednje dolge lase, širok poln obraz, majhne oči, rujave obrvi, pravilen, ob nosnicah širok nos, mala usta, pravilni ustni, močne zobe, v gorenji čeljusti manjka mu 4 zob. Brke so precej dolge, brada polna, gosta, na kratko ostrižena. Na prsih ima obronek 14 cm. dolg, 5 cm. širok, bržkone vsled bramorjev (skrofeln). Obleka: Hlače in suknja od črnega sukna, črn okrogel klobuk, rujava tesna srajca od ovčje volne, vol-nate spodnje hlače in nogovice. Spodnje hlače in dva robca z žoltimi robovi so znaiuovani s črkama G. G. Na pisemskem zavitku v žepu bilo je s svinčnikom zapisano: „Ein Ungliicklicher ohne Namen, bin Protestant, Gott sei mir gnadig". Denarja imel je pri sebi 1 gld. 52 kr. Natančneji po-piB in fotografija je na ogled pri tukajšnjem magistratu. — (Avstrijske hranilnice) vrste se po izkazih koncem 1883. leta tako: Prva avstrijska hranilnica na Dunaji (deluje 66 let) 140,699.300 gld.; češka hranilnica (60 let) 89,845.068 gld.; Štajerska v Gradci (60 let) 29,285.527 gld.; hranilnica v Inomostu (63 let) 22,293.094 gld.; hranilnica v Linci (36 let) 20,398.482 gld.; mestna hranilnica v Pragi (10 let) 18,741.231 gld.; občinska hranilnica v Gradci (16 let) 17,807.827 gld.; hranilnica Ljubljanska (65 let) 10,749.300 gld.; hranilnica v Brnu (33 let) 15,913.715 gld.; hranilnica v Levovu (41 let) 13,539.957 gld.; hranilnica v Li-berci (31 let) 12,296.144 gld. Vseh zasobnih hranilnic bilo je koncem 1882 leta 345, v njih pa 826,334.250 gld. uloženih. Povprečno na vsako hra-nilnično knjižnico 488 gld. 80 kr. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na dvorazrednici na Studenci pod Ljubljano. Plača 400 gld. Prošnje do 1. maja t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Iz Metlike. Metliški in Črnomeljski „šukljejevci" so že imeli volilni shod. Predsedoval Metliški nHadži-Loja". — Račun brez krčmarja! Černovci 19. aprila. V mestu Wiznic pogorelo je 140 hiš do tal. Veliko nesreč. Dunaj 18. aprila. Dvorni svetnik Eitelberger umrl. — 700 delavcev in delavk v tovarni za juto v Florisdorfu ustavilo je delo, ker se zahtevano povišanje mezde dovolilo le mali skupini delavcev. Družba poklicala je potrebno število delavcev iz tovarne v Simeringu, a tudi ti delavci pridružili so se „štrajku". Tovarna zaprta, nemirov še ni bilo. Peterburg 19. aprila. Vojne ladije v Kron-Btadtu se oborožujejo; vse ladije dobile so zaukaz, naj bodo pripravljene. Bukurešt 19. aprila. Angleška vlada pozvala je vse ladije v dunavskih pristaniščih, naj se umaknejo iz Črnega morja. Vsled tega zvišala se je voznina po morji na Angleško za 50%- Pariz 19. aprila. Španjsko poslaništvo odločno zanikava vest o ustaji na Španjskein. Ljudsko sredstvo. Muli-o v o n Francosko Žganje" daje ravno tuko uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošdja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (11—3) Tujci: 17. aprila. Pri Nioun: Franki z Dunaja. — Bachracli iz Gradca. — BuzzV iz Celovca. tri 01*1141: Kirchbauer z Dunaja. — Janny iz Budimpešte. — Steiner z Dunaja. — Stchr iz Trsta. — Ka-plof z Dunaja. Meteorologijo poročilo. 1 Cas opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura v«.! /e Nebo trovi Mokri na v mm. 118. aprila J 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-71 mm. 733-99 mm. 73539 mm. 100° C 12 6° C 9GuO si. 8VZ. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 040 mm. deija. 19. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73028 mm. 737 14 mm. 739-72 uim. 7tVU l/-6aC 98'U si. svz. m. svz. si. SVZ. d. jas. jao. jas. 000 mm. Srednja temperatura 10-7° in 11-7*, za Vi* in 231 nad nortnalom. ID vin. a j sika "borza dne 20. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro............. Napol............ C. kr cekini.......... Nemške marke ........ 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1804 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 0°/0...... „ papirna renta 5°/0...... 5e/Q štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava rog srečke 5*/, . . 100 gld Zemlj. obč avstr. 4f/av/i 7'lati za8t ''9ti ■ Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditno srečke.....100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traminway-drust. vel j. 170 gld a, v. . . 81 gld. 81 „ 105 „ 9(5 ■ 857 „ 284 „ 125 m 9 5 61 120 170 105 VG 91 104 115 124 113 100 178 18 1'0 214 05 25 25 40 10 SO 89'/, 87 20 90 15 00 75 75 25 25 kr. Zahvala. Globoko ganena po mnogih presrčnih dokazih odkritourčnega sočutja mej boleznijo in ob Bmrti naše velecenjene in presrčno ljubljene matere, oziroma stare matere, tašč', svakinje in tete, gospe Marije Pajl, 4 )L hl mnogobrojnom ipremtt' u k poslednjemu počitku pokojnice ter mnogin dnro\anih lepih vencih, izreka zato najiskrenejšo zahvalo (227) žalujoča rodbina. VLjnbljani, dnč 20. aprila 188c Zahvala. Vsem Častitim našim prijateljem in znancem, ki bo mej boleznijo in o smrti našega predrazega, nepozabljivega, jedinega Binka, oziroma unuka in brata (228) LEOPOLDA spominjali se premilega ranjcega, mu podarili toliko krasnih vencev in ga Boremlli na njegovi zadnji poti v tej tužni dolini, posebno še onim, ki so z ginljivim petjem poveličali prelepi sprevod, kakor tudi slednjič vsem onim, ki so nam pri tej brid-kej izgubi od blizu in od daleč ustno in pismeno blHgovolili izraziti svoje sočutje In prijateljska tolažila, izreka najiskrenejšo zahvalo rodbina Bachmanova. V Ilirskoj Bistrici dne 20. aprila 1885. Natečaj. Pevsko društvo ,,Zvonimir'* v Spljeta v Dalmaciji lš«e (217—2) ki zna klavir in orglanje. Kdor želi kaj natančnejšega izvedeti, naj se obrne na podpisano upraviteljstvo. V Spije tu, dne 13. aprila 1885. Upraviteljstvo pevskega društva „Zvonimira". Vidi se na občno željo se «lo urede v Šelen-burgovih ulicah. Najnovejše! Amerikanski tajni kabinet. ČuuBM ži?a gta „Kaoliostro" na imizji. Govori, ugane in prorokuje vs«-. tudi če ga občinstvo samo povprašuje. Ugane vse zapisane številke, uro in minute na vsaki uri, kaka je veriga, barvo kamnov prstanov in prorokuje prihodnje življensko stanje. Ustopnina: I. prostor: 20 kr., II. prostor: 10 kr. Vsa naprava se p.n. občinstvu, ako to želi, tudi raztolmači. (229) S spoštovanjem Jam*/, ftoller. Iz Trsta t Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „G-erm.anla'% odhod okolu 10. dne maja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gol d. Potuiki naj Be obrnejo na (210—2) J.TEREZUILE, generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Comunalo, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillitno d' Ant. l*ogl»y«'n. generalnega agenta v Trstu. Velika partija i (788-90) (po 3—4 metra), v vseh barvah, za polno mofcko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. li. Ntorcli v Krmi. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Na 4. dan maja napovedana prostovoljna dražba živine se s tem odpoveduje. Lastinstvo graščine Turn-Podpeč (224) (Thurn-GaUenstein). VABILO k seji občnega zbora okrajne posojilnice, uknjiženoga druitva s neomejeno zavozo. V posvetovanje in sklepanje pridejo: 1. Račun za leto 1884 z določilom o letnem pridobičku in odvezi načelstva /..stran tega računa; 2. izločitev društvenih udov, ki društvenih pravil ne izpolnjujejo; 3. nadomesten)e 5 udov nadzornega svetovalstva; 4. volitev 3 udov v cenilno komisijo. Seja je v nedeljo 3. maja t.1. v ftolakem po* slopjt t Ljutomeru in se začne ob 8. url predpolu-dnevom. V Ljutomeru, dne 15. aprila 1885. (225) Ravnateljstvo. Savinjska pivovarna v Žavci. Usojam si naznaniti, da so za poletni čas pričenja razpošiljanje izvrstnega marčnega, belega in tudi bok-piva v sodčkih in steklenicah, ter ga na obilno naročbo priporočani. Tudi se dobivajo pri meni ostanlci SlaćLvi kot izvrstna krma za govejo živino. Simon EZuLlrec, (220—% pivovarnar v Žavci. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-Bejfie želndčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jeirah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper Bkropok ter čistijo pokvarjeno kri. Ono no preganjajo samo omenjenih bolezni j, ampak nas obvarujejo tudi pred vBako boleznijo. Prodajejo Be v vseh glavnih lekarnah na evetu; za naročbo in poailjatve pa jedino v lekarni Cristo-foletll v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkocsy, ua Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (102-9) Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi so zaradi dobiČkaželjnoBti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo noboue moči in vrednosti. NAJBOLJŠI ^o\R ZA Q\GAR£r y Je prlBtni C LE HOUE i'fnrii'nsk fah t-i ka t Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI III evf Pravi je ta papir za cigarete samo (g* tedaj, če ima vsak list znamko LE 13« HOUBLON in vsak karton nosi "M varstveno znamko in signaturo. {FORMAT/ ^ (■" M H r i-- *j fabricantS. Fac-SImilc de l'Eliqiiottc 17 Rdi Keranr^r i PARIŠ # cr t—i t_j. C/3 FRANZ JOSEF „prijeten in priročen lek za seiščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne prouzroča nobenih težav." BITTER Prof pl-BAMBERGER,Pnnaj. „je nspešneje, kakor druge grenčice." QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA G REN Čl CA". Zaloge povsod. ""^H (184-8) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti, Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"• D3B 596343