( J • TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Ur*4aiikt la spravaUki pea •torti MS7 8. U«iltU ar. I68T 80. l*wndaU »v*. TaUpkon«: LavadaU 4ttl. leto-vear xv. *zst bnUrvd ti >mmi4^ltt. Mit« iumr, ti. Iti«. 11 Um immi ufft«« M Ctt«*«u lllitoU uu4.r tA«t UinirMt of Muck S. IITI Chicago, III., eobota, 3. junija (Juno 3) 1922. liUtHS,IMI ŠTEV.—NUMBER 129. Acceptanc* for maUi»| at »p*«UI nI« of po*U«* provU«4 fw ia Mclio« 1103, Act of Ocl. S. 1017, aiitlmrii^ M J«M 14, laia. podjetniki z ahtra-citnega poua vstrajr-jo na svojem stališču. POGAJANJA 80 DOSPELA DO MRTVE TOČKE Antracit pohaja hitro na trgu. VELIKE DEMONSTRACIJE ZOPER VOJNO BE PEL PRAVLJAJO. New York, N. Y. — Suspenzija dela na antracitnem polju, Iti je pričela po poteku dveletne pogodbe, se hitro spreminja v stavko in ne bo samo suspenzija dela. Pogajanja so trajala več ko dva meseca, toda zdi se, da ao dospela do mrtve točke. Res je, da podod-seka rudarskih in podjetniških zastopnikov pričneta z delom po enotedenskem počitku, ali obe atranki sta izjavili, da ostaneta pri svojih zahtevah. Zastopniki rudarjev zahtevajo 20 odstotkov povišanja mezde za rudarje in dolar povifianja za rudniške delavce, ki prejemajo dnevno mezdo, kar popolnoma soglaša s sedanjo draginjo. Naobratno pa podjetniki zahtevajo, da se mezda zniža za 21 odstotkov, kar za rudarje toliko pomeni, ako se ta zahteva uresniči, da morajo s svojimi družinami vred umirati počasi lakote. Da spor še ne bo poravnan v e-nem tednu aH dveh, govori dejstvo, da so podjetniki dali počitnice svojemu pisarniškemu osob-ju, mule so pa poslali na pašo zunaj rudnikov. Stavka na antracitnem polju o-stanc 100-odstotna, dokler bodo podjetniki trmoglavi. Premog, ki ga nalože zdaj na železniške vozove, dobivajo s parnimi lopatami v rekah. Ta premog tehta par tisoč ton, ki ga nalože v enem tednu. Lahko bi ac reklo, da tehta toliko kot nič. Trgovci priznajo, da trdi premog hitro pohaja in da ga kmaln ne bo ntt pflatnogovih skladiščih. Lawrence 8yer, član mednarodnega odbora U. M. W. of A., naznanja, da bodo po vsem meatu odprli poataje, v katerih bodo aprejemah obleko, živila in denar za stavkarje. London, 2. jun. — (Federated Press.) — "Doli z vojno!" S tem geslom se bodo vršile letos na dan osemletnice izbruha zadnje vojne velike demonstracije v Angliji, Franciji, Nemčiji, llolandiji, Šve-diji, Avstriji, Cehoalovakiji, Švici, Italiji, Portugalski in v nekaterih drugih državah. Demonstracije bodo pod avspieijami socialistične stranke delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, ženskih organizacij in unij dosluženih vojakov in invalidov. prosperitete še ni tukaj, pa je ni! TUDI ZATRDILA ADMINI STRAOUE NE IZDAJO NlO, ČEfi, DA JE 2E PRED PRAGOM. stavka rudarjev se mogoče poostri. 8000 mož pri aeaalkah in čuvajev v rovih trdega premoga bo morda pozvanih v stavko. DRUGE VEBTI 8 FRONTE RUDARJEV V zadnjih deeet mesecih jo bil izvoz veliko nižji kot v prejšnjem fiskalnem letu ob tem čaeu. GR&KA VLADA JE PREPOVE DALA ZBOROVANJE STROKOVNIH UNIJ. ODLOK ZA ZNIŽANJE MEZDE V ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH SE OBJAVI DANES. Smokavzarsko časopisje ugiba, kaj store železničarji v svojo obrambo. Ohicafo, DI- — Danes objavi železniški delavaki odbor avoj odlok, po katerem se znižs mezda delsvcem v železniških delsvnicah in bodo železniški baroni imeli petdeset miljonov dolarjev več, ds jih razdele med aabo. fimokavzarako čaaopieje ve, da ae bo konvencija Ameriške delavske federacije bavila s položajem na železnicah, zategadelj ugiba, kako naatopijo železničarji na pram tej provokaciji. Vaako be aedo, ki jo apregovori kateri od bornik železničarekih organizacij, jo obrnejo in tolmačijo po avoje, daairavno je jaano kot beli dan, da nihče zdaj ne ve, kaj odgovore železničarji na znižanje mezde. Zelo priljubljena trditev proti aocialiatičnih elementov je bila, da je socializem za delitev. Vprav ti odloki železniškega delavskega odbora dokazujejo, da ae že v da našnji družbi prav pridno deli na škmio delavstva Sadovi dela ae tako razdele, da delavci dobe drobtine, tisti, ki ne delajo, pa lepo manično pogačo. Waahington, D. 0. — Admini stracija meni, da je proaperiteta že pred pragom. Ali številke, ki jih je priobčil trgovski depart-ment govore, da sta se izvoz in u-voz v aprilu zopet znižala in da je izvoz v zadnjih deset mesecih v primeri z deset meseci v prejšnjem fiskalnem letu padel za $2,-700,000,000. Uvoz v aprilu leta 1922 znaša $217,073,322, v letu 1921 ravno v tem mesecu je pa znašal $254,579,325. V deaet mesecih, ki ao končali z dnem 30. a-prila ae je uvozilo za $2,994.851,-033 blaga, ravno v teh meaecih v prejšnjem fiakalnem letu pa sa $8,268,058,251. Uvoz aa ja torej znižal akoraj za $1,150,000,000 ali za več ko sto miljonov dol*a}ev povprečno na mesec. Številke o izvozu dokazujejo ravno tako, da je šlo vse rakovo pot. Vse pripovedke o prihsjajoči prosperiteti, ki jih pripovedujejo od čaaa do časa političarji ljudstvu, da ga tolažijo, ne utaje ree-nice, da imamo trde čaae in da je veliko število delavcev brez dela. Mnogo ekonomičarjev je prepričanih, da je blokada, ki je bila uvedena proti Rusiji po sklenjenem premirju, nsjveč zakrivila, da postoji industrijski kaoa v Rvropi in da se je znižala ameriška trgovina a tujezematvom. Cle-ni adminiatraoije ao vznemirjeni zaradi trajajoče krize in podajajo od čaaa do čaaa optimistične izjave, da je prosperiteta že na pragu in da bo kmalu tukaj. Vae te izjave ne obrnejo niti enega koleaa več v tovarnah in eo v reanici brezpomembne. Ali te izjave vseeno govore nekaj druge ga. Vpoataviti moramo trgovino z Rusijo, če je to nekaterim oee-bam vžeč ali ne, in pomagati je treba Evropi zopet na noge, ako hočemo, da ae goapodareke razmere v Združenih državah obrnejo na bolje. ZA ODPRAVO OTROŠKEGA DELA DVA BANDITA USTRELJENA, EDEN RANJEN. Plint, Mich — Dva bandita sta bila ustreljena v bitki med bandi ti in dsputijakimi šerifi, tretji bandit je pa bil ranjen. Deputiji ao sledili banditom skozi tri okra je, ki ao oropali banko v Mata-mori za $6,500 in bežali a plenom v avtomobilu. V bitki je bilo izmenjanih več tiaoČ atrelov in nevarno je bil ra njen tildi železniški detektiv Wd liam Buckler. Mrtva bandita ao pripeljali v New York, N. Y. — (Federated Preea.) — Spor med rudarji in operatorji na polju trdega premoga se je tako poostril, da so za stopniki udarjev zagrozili, da po zovejo na plan še tiste delavce, katere je organizacija pustila v rovih, da pumpajo vodo in pazijo, da ne nastane ogenj v rudnikih. Teh delavcev je okrog 8000 v rovih trdega premoga. Operatorji so se v četrtek po svetovali, kaj jim jc storiti, ako res zastavkajo delavci pri sesal-kah in čuvaji. Rudarska unije je izjavila, da ne odneha za las od svoje zahteve za povišanje mezde za dvajset odstotkov; operatorji pa pravijo, da "revizija mezde mora iti navzdol, ne pa navzgor". Tak je zdaj po loža j na polju trdega premoga. Vsi rovi absolutno počivajo. Seattle, Wash. — (Ped. Preaa.) — Lastniki premogovnikov v Bcllinghamu, Wash., so raztrobili v vseh časopisih, katere poseduje lesni tmst, da bodo odprli rove na temelju odprte delavnice in oldju bili $5.85 dnevne mezdo vnem tistim, ki hočejo delati. Časopisi, ki so prinesli oglas, imajo skupno preko 350,000 naročnikov, toda o-peratorji so dobili samo 65 proeil cev za delo. Od teh 65 mož jo šlo na delo le pet; ostalih 60 je obrni lo hrbet rudnikom ,ko so izvedeli, da je stavka v tiru. Ebcnaburg, Pa. — (Federated Preea.) — Newyorški odvetnik A. G. TTsys, ki je obiskal stavkovne kraje v Pennsylvaniji z namenom, da se prepriča, če ao ti kraji res v Ameriki, je doživel še nekaj, kar je po njegovem mnenju abeolut-no protiameriško. Bil jc aretiran in prebil je pol ure v ječi v Vin-tondalu, nato pa je bil priča "sodnijski razpravi", kakritac še ni videl v svojem življenju. Haya je posetil pisarno mirovnega eodišča. Pisarna ae pa nahaja v glavnem stanu Vintondale Ooal kompanije. Vprsšal je, kdaj bodo zaslišani policisti, katere jc dal aretirati zaradi nearamnega napada na njegovo osebo prvo uro, ko je prišel v Vintondale. Do bil je odgovor, da ae naj pobere. llaya ae pa ni hotel pobrati nakar ga je John Butala aretiral, češ da je brez dovoljenja atopil na privatno posestvo. Butala je med obtoženci, ki so bili prej napadli IIsyss. Odvetnik je sedel pol ure v ječi in potem je bil poklican k "obravnavi". Pri dolgi mizi v pisarni Vinton-dalake premogovniške druži* ju aedel sodnik J*lewett, ki je dejal Hayau, da je obtožen "treapaaaa" (prekoračenja).—"Zaališitc me!" je zahteval Haya. — "Ha j vaa bom," je za režal sodnik, "krivi ste in plačajte pet dolarjev k s z „i." _ ||ays je oetrmel. "Kaj T Ali mi ne boste dali obravnav« po zakonu t To jc škandali" — "O Uravnava jc končana," je dejal aodnlk. — "Take obravnave London, 2. jun. — (Federated Prosa.) — Tukajšuji "l)aily Herald' je prejel poročilo iz Aten, da je grška vlada prepovedala konvencijo Splošne zveze strokovnih organizacij na Grškem. Vlada pravi, da je vsako delavsko giba njo ob času vojne s Turki v Mali Aziji 'nevarno drŽavi". Delavci, ki prihajajo iz Soluna in Maec doni je mora ji irnoti identifične listke, ki kažejo, kakšnega poli tičnega prepričanja ao . VELIK USPEH ZADRU2- ME8NI0I IN PEKARNI JE U8LUŽBENIH 42 DELAVCEV, Izplačana tedenska mezda znaša $1,800. pogoji za posojilo so trdi. Svetovni finančni kajaer baje zahteva, da mora ententa ani žati stroške oboroževanja. ITALIJANI PREDLAOAJO OSEM BDLJARD PRAN KOV &A NEMČIJO Pateraon, N. J. — V tukajš njem mestu, ki je sedež avilne in duatrije, v katerem je bilo delav atvo večkrat poraženo, ko ae je bojevalo za Izboljšanje avojega položaja, je aedcŽ uspešnega za družništva. Konzumna zadruga ae imenuje Purity Oooperative Soci ety in šteje dva tisoč Članov. Zadruga ima svojo pekarno in mea nico in apeče za dve ato petdeset tisoč dolarjev kruha in proda za ato tisoč dolarjev meaa. Zadruga pa še vedno napreduje in uapešno izpodriva privatne bizniške inte reae. Pekarna je naatanjena v tri* nadstropnem poelopju in je o-premljena a najmodernejšimi atro ji. Je pač največja pekarna v Pa tereonu, njena oprema je vredna fto petdeeet Haeč dolarjev in v njih apečejo pet tieoč hlebov kruha in dva tieoč koaov finega peciva na dan. Kruh ae dovaža na dom, ravno tako tudi drugo blago. Zadruga ima dva voza in tri motorne vozove za to delo. Tam kjer prodajajo grocerijako blago in kruh, imajo podružne prodajalne. V pekarni in meanioi dela 42 delavcev, njih tedenaka mezda zneae tieoč šeat ato dolarjev. Produkti ae prodajajo po tržni ceni in dobiček ae v porabi za raa-širjenje zadruge. Vaa poalopja a opremo vred ao vredna ato pet in aedemdeaet tiaoč dolarjev, čeprav je zadruga avojim članom izpla-čala te lepe dividende. Člani ao pred kratkem aklenili, da uatavijo izplačevanje dividend in da ae denar porabi v druge namene in delavako koriat. Člani nameravajo zdaj vložiti denar v veliko farmo, ki bo alužila članom za počitnice. Člani in njih otrooi bodo lahke preživeli po dva tedna vaako leto na farmi, na da bi jim bilo treba plačati en cent aa poetrežbo, stsnovsnje in hrsno. Lani je ssdrugs izdsls zs iso brszbo v Pateraonu tiaoč dolarjev. Od leta 1908 že ni bilo atavke v tem mestu, katere ne bi bila zadruga podpirala. V zadnjem mesecu je zadruga podarila atavku-jočim tekstilnim delsvcem v Rhode Islsnd tri tone moka. Dva tieoč članov tvori pravo a Jazj gitatorično silo zadruge. Vaako Pariz, 2. jun. — la zanesljivih virov ao poroča, da jo Italija včeraj predlagala velebaukirjetu, ki tukaj "rešujejo" Evropo, da naj določijo oaeni miljard frankov poaojila Nemčiji, Posojilo naj bo za petdeact let, obrestuje naj aC s petimi odatotki in Amerika naj podpiše največji del. Neka viaoko ameriške avtoriteta je pozneje jekla, da ae nikakor ne strinja a tem predlogom. Dali je bila ta avtoriteta Morgan aam, poročevaleo ne pove. Včerajšnja seja bankirjev je zopet porodila vaepoltio špekula tivnih veati. Bila jo zadnja ta te den, kajti bankirji ao sklenili, du si vzamejo odmor do prihodnje srede. Kakor javljajo razni "i nesljivi informatorji", se še uiao bankirji zodinili glede-na pogoje mednarodnega poaojila. Iz ameriških krogov ae poroča, da Morgan zahteva, da Nemčija obdrži polovico posojila, drugo polovico pa vzamejo zavezniki < pogojem, da balaneirajo avoje bl žeje. Zavezniki morajo tudi podpi sati pogodbo, v .kateri morajo biti datumi, kdaj bod* Oompers predsednik Ameriške troita ne priznavam in ne plačam nič." |^to izvolijo svoje odbornike in —"Dobro, kazen vam je odpušč« ,,« četrtletnih aejah določijo tak na, ako se takoj poberete Iz me tiko zadruge zs prihodnje tri me ata." — "Nikamor ne grem Zali *eee. Razvijajo se od stopniee do tcvarn razpravo po zakonu. Kje ao stopnice in lahko se reče, da za priče in dokazi t" — "Dokazov bijajo žebelj za žebljem v rekev ni treba in obravnava je zaitljuče kapitalizma, kot vsaka druga na " — "Ne ganem se od tukaj prava delavska organizacija. Po dokler ae ne izvrši postavna obrav '-asi odrivajo privatne bizniške nava." "že dobro, saj mate interese v pekarski in mesarski krivi .!#• pojdite," je končno rekel industriji v Pateraonu, tods si gurno in brez prestanka krvavi ples ml ih-skem se nadaljuje. Angleške čete prihajajo na pomoč Ulateroem; velika bitka na eno miljo dolgi fronti KUPI MRUOBV IN RANJEN-CEV V BELPA8TU IZPETI TOBA0NI DELAVCI SO USTANOVILI ZADEUOO. Tam p a, Pla. — Organizirani tobačni delavei, katere ao podjetni* ki izprli, ko so pričsli s ksmpanjo ss odprto dslsvnico, so ustanovili zadružno tovarno. Vrgla js osem odetotkov dobička. Zsdružns tovarna je bila usta novljena z glavnico pet tisoč do-Isrjev. Povpraševanje po amod-kah iz te tovarne ja bilo tako ve liko, da ae je morala glavnica po višati na petdeset tiaoč dolarjev, da je bilo zadrugi mogoče izvršiti naroČila. Ta zadnji pojav je zelo značilen, kajti naročila ao aa povečala, daairavno imamo goapodarsko krizo. Zadruga je odprla avojo prodajalno tudi v Chicagu na štev. 39 Houth VVabash Ava., v kateri prodajajo smotke na debelo in drobno. London, 2. jun. — Velika bitka med irskimi republičani in Ulater-cl je v feku na euo miljo dolgi fronti v obmejnem okraju Louth, Angleške čete ao odšle IJleteroem na |M>moČ, Prejšnjo uoč ata divjali dve bitki med ulalerakimi vojaki ia siufajnovakimi atrelei v katoliškem delu IlolfaatA. Cela dva bloke hiš sta sgorela in devet mrlllav je bilo pobranih na oestah. Belfast, 2. Jun. — Tako krvava* ga dneva še ni bilo dolgo v Delta-atu kot je fcll vierajšnjl. štirinajst oseb je bilo ubitih in 48 ranjenih. Od poldnsva do večera ja zgorelo 1B hiš v katoliškem dela meata. Katoliški etrelci, ki. ao iaiviU isgrede, vsekakor niao med mrtMU, ker ae navadno umaiknajo in pra> puste avoje verske brate mašim* nju protsata*t9y it njihova nt* silja. Protestanti ao aalgall hlM, is katerih eo prej pokali ftnšl) največ požarov zanetijo haatba. Mod ealvami strelov, pokanja* bomb in |višganjem krogel ja odmevalo tuljenje ženak in otrok. Mrliči leže po cele ure na iittak, ker ae jih nihče ne upa pofcMl Največ žrtev so nedolžni ijttdja, ki iščejo zavetja pred kroglami, • ne morejo uteči pravočaano. Včeraj je bil med drugimi ubit neki protesten to vek i berač in neka katoliška žena s hčerjo. JCkstreuini sinfajnovoi ia JuJtoe Irsko, ki ao se priklatUI kol bij* željni puatolovel v 11 lat ar ,00 največ krivi trpljenja katoUI*** ▼ liolfaatu. Veraki fanatiki htt>k*. Jo ljudi na boj, potem pa skele. Dublln, 2. jun. — Hinfsjnovaki organiaaeija sestavlja kandidat-ako liatlno aa volitve, ki 4 ttU 16. junija. Hedanji republllailgM poslanci v dali eireannu (Iraka« parlamentu) bodo večinoma po-ttovno kandidirali. Unija kmetov in 4*1*veka stranka bosta postavili avoje kandidate t kmetie bodo Imeli 27, delavci pa 20 kandidat**. Prijavilo ae je tudi mnoga neod-vianih kandidatov, ki najbalj topa jo rta zmago PREMOG SE DRAŽI EA DOMA- 0O VPORARO. Profltai"J! vriskajo reaelja la Ift-n je jo I delavske fr-deraeije, je aklical kon fi reneo 7 namenom, da ae orga nizira trajna kampanja proti o t roškemu delu. Poalediea te kon f«*renre jc uatanoritev te organi zacije. h kateri ao ae pridružile vae delavske organizacije, zaato pane na konferenci. Imenovan je bil tudi odbor \f deeet člsnov. ki ima nslogo izdelati smendment k ustavi. Organiaaeija noei ime >o Kolaki se j« podal, k» je bil ra nj«n. Deptftijem je rekel, da ga je banditoka trojica prisilila a sa rnokreai, ds ae je udeležil ropar ake^s pohoda. žal '' Nenj te vrag od tukaj' .In/ ti pokaLrn to. STRAŠNO, STRAiNO, DEKLE TA KADE CIOARETE . . . VREME SNEG V WVOMINOU Chejaona, Wyo — Na prvega junija je anežilo v južnem in een tralnem Wyosaingru. NejeUrejši prebivalci aa »a spominjajo, da ja kdaj aadfla v ' Min naa pol Is, Mlnn 22 letns Mana lievana in 24 letna Haiel Wkitford ata se sprehajali po Ni eolotovi ulici m pušili cigarete --<>stre oči detektivov John Paltleo Chicapo in okoliea V nedeljo m Joeeph llerry so zapazila greš nestalno, morda del. I^ahki »e niei Detektiva sta ju aretirale in vernovzhodni vetrovi Temperatu sodnik C. L. Hmitk je vaako ob rs v zadnjih 24 urah: najvišja sodil ae šeetdeeet dni v prisilno njnižja SL. Solne« laldo ob »:1S, delavnico aaradi vagaboi.daie. ob • JO. OrateM Blato miljonerkl. ■ Pašisti ln eoctaliatl Rim, 2 jun. — Italijanska vla da ae pripravlja na vojaško Inter verni jo med fašisti in sorisll«ti Ifzgrerli naraščajo v mnogih mestih. V I to log n i j« prava civilna voj ria Fešiatj se olmsšajo kot pravi banditl. M cel o jdanes poombeml zažgali de lavako k »nu Chica^p llio^ and fortifn cosntriaa >8.00 par ^MT 'MEMBER of Tba FEDERATED PRESS' ai Bllaa v •Uffpaaj« a. p r. (April 30 22) pol«« vaJafa Imu aa aaalara r*> ja a tam Jaavaai patafcla urelaiu. Paaavita ja •a na a« atUrl liat. *_ V NORMALNOST SE VRAČAMO, KAJNE! V normalnost hitimo, v normalnost! Ali mar ne? Zvezna meddržavna komisija je znižala voznino za tovorno blago. To znižanje je prava malenkost. Ali komaj je bila izvršena, se je oglasil železniški delavski odbor in je znižal 400,000 siromašnim železniškim delavcem njih mezdo za petdeset miljonov dolarjev. Prizadeti so najslabeje plačani delavci, katerim se pozna vsak nikelj, ako se jim vtrga. Za odlok je glasovalo šest članov odbora, trije pa proti. Za predlog so bili trije člani, ki zastopajo železni-ške družbe, in trije člani, ki zastopajo javnost, to je ljudstvo. Proti predlogu so glasovali zastopniki delavstva. Ker ljudstvo ne sestoji iz samih železniških magnatov, trgovskih princev, industrijskih baronov in finančnih knezov ampak tudi iz delavcev in farmarjev, pokazuje ta zaključek, kako služijo zastopniki ameriškega ljudstva ameriškemu ljudstvu. Prikrajšani ne bodo le delavci in člani njih družin, ampak prizadeti so tudi farmarji. Kolikor manj delavec zasluži, toliko manj konzumira. Iz tega sledi, da bodo farmarji prodali za petdeset miljonov dolarjev manj produktov, kajti jasno je, da železniški magnatje ne morejo povžiti za petdeset miljonov dolarjev več živeža, četudi zaprisežejo, da si pokvarijo rajše svoje ielodce, samo da se konzum živeža na zniža. Tako se vračamo nazaj v normalnost po metodi republikanske sranke. Pred predsedniškimi volitvami marsikateri volilec, ki ja glasoval za kandidate republikanske stranke, ni razumel, kaj pomeni povrnitev v normalne čase. Mislil je, da taka obljuba pomeni dober zaslužek za delavce in ugodne trge za farmarje Zdaj se je lahko vsakdo prepričal, da taka obljuba pomeni manj kruha za delavni ljudstvo in vaČ profita za miljonarje in miljarderje. Zdi se, da stara garda v republikanski stranki razume tako besede "vračanje v normalnost", da smo čim bližje aormalnosti, kolikor bolj delavno ljudstvo strada. Kadar bp navadno ljudstvo umiralo lakote, kakor da je velika in izredna naravna kataatrofa zadela poljedelstvo, tedaj bpmo pa do vratu v normalnosti. ,Socialni delavci, ki pomagajo militi bedo v Zapadni njiniji med stavkujočimi rudarji, izjavljajo, da se raz-prav nič ne ločijo že zdaj od razmer v Rusiji v krajih, »bili prizadeti vsled suše. In ker bo železniški de-odbor najbrž osrečil še druge kategorije železni-'•v kmalu z enakim odlokom kot železniške delavce za tUdiiavanje železnic, so vsa znamenja tukaj, da stara flrfla v republikanski stranki spolnila svojo besedo in da bodo kmalu sredi normalnosti. HRT-1 _ Mita •»'' fa&MOGOVNI&KI MAGNATJE SO Z OBRAVNAVO PROTI BL1ZZARDU LE NEKAJ PRIDOBILI. I• »J*|ti -- PROSVETA a SLIKE IZ NASELBIN. Osage, W. Vs. — Stavkovni položaj v naši naaelbini ae je či ato obrnil, da atavka z vaškim dnem boljle napreduje in amo si aveati zmage. Podjetnike je pričelo to griati in Brady premogovni družba je poakusils si poma gsti iz zagate. Dne 24. msjs je hodil auperintendent od hiše do hiše in govoril, ds druibs teli pričeti z delom. Med tukajšnjimi nsaeljenci je nastsla tedsj rado-vednoat, a kakimi delavci bo druibs pričela obratovati in koliko ae jih bo odzvalo poziru kompa-nije. To je bil rea pričetek z delom, kajti niti eden se ni kompa-niji odzval. V bližnji naaelbini Chaplinu ao pričeli z delom ravno na tak način, pa tudi tam ae ni nikdo odzval. Dva dni pozneje je nosil poli-esj iz Morgantowna od hiie do hiie letake, ds ae moramo iz-aeliti iz družbinih atanovanj tekom oamih dni. Vaegs nss je 50 družin, ki so vae oarečene a tem odlokom. Od čass, ko je bils usts-novljens ts naselbina, so prebi-valci akrbeli, da ao ae izboljševs-la atanovanjs in urejevali ao vrtove, zdaj pa je treba atanovanjs zapuatiti. Družba ai je rea izbra-Is lepo priliko za preganjanje premogarjev, toda bomo videli, koliko bo imela uapeha. Omeniti tudi moram, da je bils naša družba vedno zadnja, ko je bilo treba pričeti z delom, sedaj pa, ko atavkamo, hoče biii po vai aili prva in je prva pričela a šikaniranjem. Kakoršen bo uapeh te družbe, tako ae bodo po nji ravnale druge družbe, to je gotovo, ta na-aelbina Oaage je kakor ključ za druge naaelbine. Rojaki po Združenih državah, bodite na atraži, če bi vam prigovarjal kak agent, da greate v Za-psdno Virginijo. Odgovorite takemu agentu, da tu v Zapadni Virginiji ni nikakih tovarn, po rudnikih pa je stavka. Tako zapeljujejo ljudi, da gredo delat v "tovarne" po Zapadni Virginiji, ko pa pridejo aem, ae prepričajo, da tu ni tovarn, zato rojaki, pazite in tudi druge podučite, da Medaj ni tukaj zanje proatora. Pravi boj po teh krajih ae bo še-le pričel, ko gre podjetnikom za nohte, zato ne hodite na roke njihovim agentom. Dovolj ljudi je še, ki niao popolnoma za organizacijo, nimajo namreč pravega poguma. Take je treba podučiti in jih navduše-vati; povejte jim velikanski pomen sedanje stavke in kaj bi lahko nastalo, če propademo. Bodimo aložni in zmaga bo gotovo na strani nas, premogarjev. — Stavkar. Olaridge, Pa. — Precej bi ae dalo napiaati iz nafte naselbine, ker pa razmere tu niso ravno take, da bi bilo ugodno za vae, ae mi pa zdi, da je najbolje, da kar na kratko opiiem. S strajkom ae dobro dVžimo, ker čimdalje traja, bolj smo nav dušeni. Pri vaem tem se pa tudi mirno zadržimo. Zato imajo oni ljudje, ki ao tukaj nastavljeni za vzdrževanje miru in reda, prav malo ali nič opraviti. Heveda mi smo že iz navade mirni ljudje, ne zahajamo na cesto in se tudi do-hro peči držimo, kar je rea nekaj posebnega ob poletnem času. K temu imamo Se nekake papirje tu in tam nabite, na katerih He nam dopoveduje, kako ne imamo radržati, da ne pridemo v sit-noat, kar se pa nam zdi brez po trebe, vsaj kolikor ne nas Straj-ka rjev tiče. Oni, kateri so morali iz kom partijskih hi*, so ae že zdavnaj izselili. Ni bilo ravno prostora /h vae po privatnih hišah, ampak potaknili »o »e kjerkoli je bilo kaj prostora, ker sedaj je dobra vnuka luknja. Tako, danea ni no benega atrajkarja več v kompa tujskih hi&ah, katere stoje prazne m čakajo na nove stanovalec. I*a ..... A ... . . j t i u i k je jih dobiti! Ako bi ae tako la Kljub temu ho pa premogovniški baroni le dosegli hko ,)ohiH hU(. 4l. hii(. uspeh. Premogovniškim baronom ni treba potrošiti centa adsvnaj napolnjene. v bližnjih y Zapadni Virginiji, kjer vladajo premogovniški baronic železno pestjo kot nekdaj fevdni baroni v srednjem Vtika, je končala sodnijska obravnava proti rudarju Wil-Uam filizzardu z oprostitvijo. BI izza rd je bil obtožen ve-Majijt' proti državi Zapadni Virginiji, ker se je udeležil rudarskega pohoda proti okraju Lokami. Porotniki ho iarekli, da Hlizzard ni izvršil zločina, katerega je bil na gonjo premogovniških podjetnikov obtožen. A M Oprostitev Hlizzarda je seveda velika moralna zaušnica za državnega pravdnika in premogovniške barone, ki so hoteli za vsako ceno prikazati rudarje kot veleizda-jalce, ker se ne dajo izkoriščati in ne za izkoriščanje še ponižno ne zahvalijo. Znano je, da je tudi pri nekaj 1 j udi, a katerimi o-bratujejo, pa kar ti ljudje apra-vijo premoga na površje, bi ne zadoatovalo po zimi, da bi ae eu-irat pošteno ogreli. Lokomotiva aeveda pridno piščari navadno le po noči prevažajoč prazne vozove, polne pa navadno z velikim hrupom vleče zvečer na bližnjo križišče in po noči zopet nazaj. 8 tem mialijo, da se nas slepi, ampak če to mialijo, ae hudo motijo, ker nam ao bile take svijače že znane, ko ae jim še sanjalo ni o tem. Govorijo tudi, da bodo že-ezničarji atopili na štrajk a tem ali drugim dnem, to ao le bajke, ker znano je vaem, da ti ljudje izatopijo le če ao oni v škripcih kot je bilo predlanakim letom, ko ao jih hoteli oamukati za plačo in unijo kot danes nas premogarje. Seveda govorijo med nevednimi ljudmi, češ, zdaj in zdaj bodo železničarji pokazali svojo moč. To so izmišljotine, ker če bi res tsko držali s premogarji, bi gotovo ne prevažali danea teh par kar premoga, ki ga tu in tam nakop-ljejo. Imajo pač avoja pravila, ki ae jih drže, da bi pa pomagali drugim, ni mialiti tega. Nekateri trdijo, da amo z našim štrajkom na dobrih nogah, da nam ne odide aedaj to, za kar ao ae naši premogarji tolikrat brezua-pešno borili. Odvisno je še od njih aamih, kar bodo gotovo tudi storili, da bodo Še vzdržali kakih par tednov. Morda niti toliko. Zvezda zmage je danea na atrani premogarjev in priaijala bo tudi nad naš zapuščeni weatmorc-landaki okraj, katera doaedaj ni mogla prodreti a avojo lučjo črnih oblakov samodržtva naših premogovih mogotcev. Rea, da je položaj nekaterih premogarjev, ki ao že dalj čaaa na štrajku, skrajno žaloaten, toda dolžnoat je drugih, ki niao še tako prizadeti, da jim po možnoati pomagajo. Kar ae nas tiče, mamo Še ravno v kakih atiakah, V8aj nekateri, v primeru z drugimi. In to pa delodajalci tudi predobro vedo, da ao izbrali ugoden čaa, da izvrše njihove nakane. Ampak spodletelo jim bo, kar že tudi u-videvajo aami. Edino, kar še nam preostaja, da se še vzdržimo teh zadnjih par dni. Težko bo za nekatere, ampak vedite, da ta boj je tudi zadnji v Westmorelandu, ker če aedaj podležemo, nikdar več nam ni treba mialiti na kak odpor proti mogočnem premogo-vem kapitalizmu našega okraja. Dokler naših ciljev ne dosežemo, bomo držali, če tudi sežemo po travi, ker nekaj časa ae tudi ob travi živi. Pozdrav vsem fitrajkarjem. — Štrajkar. Tu je precej Slovencev, ki i-majo svojs domove, kar pa naa je naseljenih po kompanijakih stanovanjih, nam je že boa povedal, da gremo delat ali is stanovanja. Samo še na pismene napovedi čakamo. V tej naselbini nsm je torej trebs pomoči, ds z ljud-atvom napravimo pohode od rovs do rovs kskor smo delali lets 1910 v westmorelandakem okraju. Ns ta način bi jih dobili na našo atran, zato bratje, požuri-mo ae, dokler je še čas in potem bo gotovo zmaga na naši strsni. Pretepačev nimamo v naselbini, le par šerifov je, ki pazijo na kompanijako zemljo, posebno ps ns Zimermsnovo. Ksr nss je Slovencev v nsselbini, smo vsi eno, ds ni odpsdniks med nsmi. Toliko v pojaanilo Ralphtončanom. — Pozdrav vsem stavksrjem in čitateljem Prosvete. — Stavkar JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Prosvete, Stockett, Mont. — Iz te okolice še ni bilo dopisa v Proaveti. O delavskih razmerah ne bom poročal drugega kot da amo iz-prti že od prvega aprila. Nikakor mi ne gre v glavo, ko nekateri kličejo, da imamo premogarako stavko, ker to ne odgovarja res niči. Operatorji ao bili pozvani na konferenco, pa se pozivu niso odzvsli, zsto moramo klicati tako početje le za izprtje. V tem okraju imamo le nekoga ki ni z nami, katerega pa je naš lokal št. 231 U. M. W. of A. sua-pendiral za dobo devetindevet-deaet let, to je J. Suden. Ko pre mogsrji zmagamo in ae vrnemo nazaj na delo, bomo znali obra-čuniti a takim človekom in tudi rojaki po drugih naselbinah, ko pridejo k vam ljudje, o katerih boste vedeli, da ao delali med tem, ko smo vsi drugi vztrajali doma, vprašajte jih vaeeno, kje so bili za časa našega izprtja in potem pa atorite po avoje. Člane društva št. 454 SNPJ poživljam, da 8e polnoštevilno ude ležijo prihodnje društvene aeje ki ae vrši dne 11. junija v proato-rih brata Johna Zupana v Center villu ali št. 4. Na dnevnem redu i mamo iniciativo društva št. 233 — Tajnik društva. Willard, Wia. — Nad naselbi no je pričelo že precej pripekati aolnce kakor bi bili že v aredi me-aeca julija, aamo noči so še prav hladne. Naš rojak John Brigan, večletni blagajnik tukajšnjega društva jednote in vodja willardskih pečlarjev, ae je naveličal pečlar skega življenja, da je kar na lepem nekega dne zmanjkal in odšel je v mrzlo Minnesoto za teden dni. 8eveda smo bili vai pečlarji poparjeni, poaebno tedaj, ko ae je vrnil z mlado ženo. Sedaj imamo Ae drugi pečlarji več upanja na lepSe čase, da bo tudi nam nekoč zasijalo lep*e aolnee, kot je r.aaijalo našemu Johnu. Vsi ostali pečlarji mu že limo obilo sreče in veselja v zakonskem stanu. — F. Ghriatoff. Rockwood, Pa. — V Rt. 122 sem naletel na dopis i r. Ralphto na, v katerem dopisnik nekaj kritizira čer. Roekwood. Pravi, da se mu roka tres<- ob priliki, ko nas svari. Prav nič se mu ni treba bati, mi ne borno kruha snedli ne naftim otrokom niti ko mu drugemu. 1'iseu bi predvsem • lr*a\ah, kjer je štrajk. sc ie mor tla dobe kaki kalini sli teh tudi in dovolj ra vae. !x drugih držav pa. kjer so ae popred navadno priporočal, da se prepriča o ra i. merah v naselbini, potem M? da nekaj v javnost kar misli. Bili smo vsaki dan pripravlje {ha z njimi. Premog, ki pra nakop Herminie, Pa. — Od vseh kra jev nam dan za dnem vozijo avtomobili najeteže. To se jim dobro godi! Po eni strani pelje avtomobil štrajkarje * iz kompa nijskega poslopja, po drugi atra ni, pa dovaža na delo črne zamor ce, a katerimi pa kompanija ni ma poaebnih uapehov. Najamejo namreč take ljudi, ki rudnika oc znotraj prej sploh še nikdar niao videli. Zato se pa tudi vedno sli ši, da jih ubije v rudnikih. Žal imamo tudi nekaj takih belih na jetežev, ki jih učijo kopanja strojem. Človek bolj zameri tem najetim belokožeem kakor onim bednim črneem, kajti ti nimajo tako velike potrebe in le njihova požrešnost je tako velika, da jih zavaja k nelepemu delu. Pohlep ni so po denarju in za njega so pripravljeni storiti vsako izdajal sko delo. Prav nič jim ni mar za čaat in lepo ime pri svojih aotrpi nlh, samo da ima kompanijA za nje denar. Naj si zapomnijo, da mi nikdar ne bomo pozabili sedanjega njihovejra početja in bodo trotovo celo njihovi otroci morali prestajati radi njihove zakrknjenosti. Pri zadnji seji našega lokala je l.r) njih priseglo, da hočejo postati člani unije, a vzlic temu ao se vrnili delat. Med njimi sta tudi dva člana RNP.T. Slovenec in Hrvat. Rojaki se bodo fie pozneje z njimi seznanili. Pri vsaki tukajšnji majni je po stavkokazev, a vseeno knmpanije nimajo pravega nape po 16 do 18 mesecih razbita. T*ko nas je kompsnijs izigrala, da n* js razdvojila. Lahko amo torej apoznali, da le slogi je moč. Med starimi stavkarji, ki ao bili zapeljani * sicer še dobi danea kak, ki pravi da aamo osls se apravi dvakrat na led, toda večina je apoznala velik obseg in pomen te stavke in se prepričala, da je dsnea naju godnejša prilika, ako hožemo kdaj priti do boljših življenskih pogojev. Svoji organizaciji torej ostsnimo zveati in vztrajajmo v nji- če nam niao po volji naši voditelji, tedaj pa moramo imeti priliko, da jih po dokazanem pre grešku proti uniji takoj odsta vimo in kaznujemo. Le po složno ati v organizaciji in dobrem vod stvu smo ssgotovljeni, da bo zmsgs naša. — Stavkar. Clinton, Ind. — Stavka poteka popolnoma mirno, to pa največ zato, ker amo stoodatotno orga nizirsni in nimsmo kompanijakih pretepsčev. V Proaveti aem bral, da sts bils pri tuksjšnjih izgredih ubita dva rudarja. To ni res niča, ker bila sta ubita le dva tihotapca z mesečino in niata ime la nikakih atikov a premogarsko stavko. Če bomo premogarji ostali ta ko solidarni kot smo sedaj, tedaj bo naša zmaga gotova. Seveda ni prijetno aedeti v senci s praznim želodcem, a še neprijetnejše je postati suženj, kajti če podležemo aedaj, bomo v resnici sužnji za vedno. Že sedaj smo bili bolj podobni sužnjem kakor pa delavcem, kaj pa potem, če se našim pijavkam posreči zrušiti našo organizacijo. Na neunijske premo garje, ki še delate, apeliram, da se pridružite nam in pomečete v stran krampe in lopate, ker če podležemo mi, boate tudi vi. S tem, da delate, delate krivico samim sebi in svojim otrokom. Kaj boste rekli svojim sinovom, ko vas bodo vprašali: Kaj ste delali očetje, da smo mi postali še toliko hujši aužnji kot ste bili vit Ali se jim boste upali pogledati v obraze? Vaši otroci vaa nikakor ne bodo mogli pripoznati za dobre stariše, aaj boate vi krivi, u-sodnega njihovega položaja. Torej vai, ki še niate v naših vrstah, stopite ns našo strsn nemudoma, da ae ns bosta pozneje ke-aali. Soboriteljem širom Unije želim veliko uspeha, naše gealo naj bo: Vztrajati do zmage! — J. S. za tako obravnavo, ker noni država, pravzaprav okraj, stroške za državnega pravdnika. Rudarje je pa stala ta obravnava lep denar. Rudarji ho zdaj na stavki in vnak dolar, ki je izdan v tak namen, pomeni manj kruha Za dobivali, imajo aedaj dovolj de stavkujoče rudarje in njih družine. Tri in dvajset rudar- '« doma in Jim ni treba v odda jev je še obtoženih veleizdaje! In če bo obravnava vršila j^1" b1odkiJl " Jr'on; k'r • , , . , . z , , » ko bi se dali lahko dobiti, bi bi proti vsem rudarjem, tedaj bo rudarnka organizacija mo- u ir „Uvn>j napolnjeni vsi koti In rala potrošiti lepo vsoto denarja. Daniravno ho porotniki izrekli, da takih činov ne sma-14* k"r n* N»»l*«lnj*fs dne smo bili porva ni na stavko, toda nam ni slo Organizatorji so prišli sem v a prilu. prej kot v Kalphton ,in takrat se nas jc vpisalo v organi raeijo okoli 25. Kako bi bili mo gli mi s tako malim Številom za stavkatif Takrat nam je rekel organizator, naj delamo s r toli se Ijejo nikakor ne zadostuje niti za rabo. Zato pa nam ni treba obn pavati, ostanimo le zvesti svojim načelom in slošni, pa bo zmasra trotovo na na&i strani. Nikakor se ne dajmo na kak način zapeljati, niti ne dopustimo, da bi morda v eni dr*avi sklenili pogodbo, v ko tasa. da se vpišr zadostno'drugi pa pustili brate še vedno število k organizaeiji. Tako smo na stavki. Vzemimo za vzgled le delali do 12. maja. med katerim ti 1910 do 1911, ko je pittahurš čaaom se jih je vpisalo &r 90. to hnrško premogarsko okrožje po i^e hi ne zadostovali, poatavili bi rej je bilo Vseh skupaj čez Sto. dolgi .tavki končno pustilo na ee dilti w*stmore1andski okraj, čim je enkrat podjetništvo sklenilo t trajo za veleizdajo, je vseeno mogoče, da tudi ostale ni> 1^fJ^Ui™ Su". L" T V • 7 . . ... .. .... ... ... P« *rdaj stoje prazne. Mislimo, [Odloiili smo krampe m lopate njimi pogodbo. Voditelji okrožja 'so sieer obljubili da jih bodo darjt postavijo pred porotnike. Premogovniški podjetniki ,ia dandanašnji ni več mnogo ta dne 13. maja, nekaj pa jih je šlo se dobro zavedajo, da čim več denarja mora rudarska k«h ljudi in jih bo čimdalje manj .M delat in potem vsaki dan več,! podpirali t denarjem, toda taka stavka je bila zamanj Kompanija Indianapolis, Ind. — Kdo bi mislil, da v Indianapolisu ni Slovencev, ker so tako redki dopisi odtod, pa nas je precej tod na-atanjenih, ki imamo večinoma svoje domove. Delovne razmere so take kakor povsod. Delat je treba veliko, plače pa je malo, cene Živilom gredo navzgor, plače pa dol. Tu je imela biti birma dne 28. maja, pa jo ni bilo, ker sta si v laseh naš g. župnik in "častiti" g. škof. Ljudje so že napravili za pojedine, birme pa ni bilo, nato so rekli, da bo dne 30. maja zvečer, a tudi o tem šele "mogoče". Naš g. župnik je tudi zapovedal, da mora iti vsakdo k spovedi, kdor hoče vezati birmo; samo dobri katoličani morejo biti birmanski botri. Vsak ni hotel iti k spovedi na župnikovo povelje, zato pa je bil 7.avržen kot boter. To je seveda bolj zadelo tiste, ki ne trobijo v župnikov rog, njim ne je bil namenil, da bo bolj diktiral. Žnpnikovi podrepniki so la hko izbirali botre po svoje, tako je bilo vseeno, če ao bili pri spovedi ali ne, aamo, da so prinesli listke od spovedi, četudi hO bili kupljeni za kvoder alt pol dolnr-ia. Rojak Z. je lahko izbral ra birmanskega botra rojaka P. na farmah, četudi je bil ta zadnji* pri spovedi na dan avoje porok<•. Kojak Z. je pač dober katoličan in lahko dela po svoje kakor ho če, saj rojak P. je pošten mož. če ie bil pri spovedi ali ne. R tem je samo povedano, kako g. žnp nik ločijo nedolžne ovčiee in gr<' sne kozle. Le tako naprej, g. župnik, in tudi nedolžne ovčiee bodo posta le počaai kozli. Kdo bo pa pot*m Sel v eerkev botrovat otrokom. menda bodo ostali aami. Toliko velja za birmanske bo tre. za krstnega botra je pa la hko vaak. Tam ae ne ozira ns spoved. Pri krstu pač župnik do^ be od botrov po par dolarjev ali pa tudi več, dočim pri birmi ne prejmejo ničmar. Tako je pač da nea. da se ne glada več zs Boga le v denar imajo neomajno vero Poroftsvalka. organizac ija izdati v take namene, toliko alabeja postaja T*kn hodo todl frnci #n i'* dela že skoraj polo^ ............I krat ta v fd ali aa samo OfH, «ova-1 vioa. Oslo taki so ili delat, ki so DOT m *avkL U*di Bi manjkalo. Jmi so Italijani i. Angleži ao jo lshko vzdržsle, ker so obese« obrstovali po rovih sosedajs-gs okrožja b tako j« bila stavka Oče je vprašal sms. ssksj so žene prej zrele kakor ljaljk* hitre i; delavskega sen. (Federated Press.) Industrijalni unijonizem. Mogočna delegacija Bratovščine železniških in paraiških pisarniških nameščencev, prekladalcev tovora in ekaprcanih ter poetajnih uslužbencev bo predlagala na konvenciji Ameriške delavake federacije, da ae organizacije vseh transport nih delavcev, bodiai na železnicah in parnikih, združijo v eno organi zacijo ter da ae Ameriška delav aka federacija reformira v fede racijo induatrijalnih unij. Na kon venciji v Dallaau je 1047 delega tov omenjeni Bratovščine zoglaa-no odobrilo reeolucijo za združe nje in induztrijalni unijonizem.— Konvencija Ameriške delavake fe deracije ae otvori 10. junija v Cin cinnatiju, Ohio. Povprečna mesda t New Torku. Industrijski komiaar državnega departmenta za delo poroča, da povprečna mezda v državi New Yorku je bila v aprilu $24.15. To je nekaj malega čez polovico vao te $42.60, katero mora mezdni de lavec z družino pot glav dobiti ako hoče doatojno živeti na temelju delavčevega proračuna, kate rega je izdelal department za delo. Boj proti odprti delavnici v pa pirni industriji traja že čez eno leto. Delavci pri International Paper Co., ki je največja družba za izdelovanje papirja v ZdruŽe nih državah, 80 že leto dni v stav ki. Družba poaeduje 32 papirnic Pred nekaj dnevi ao zastopniki delavcev povabili predaednika druž be Philip T. Dodgeja, da se naj snide z njimi v konferenci, Dodgc je pa odgovoril, da noče imeti z njimi nobenega opravka. Mornarski delavci bi radi znali, zakaj ae ne bi predsednik Harding "potegnil" za aprajšanje delavni ka povaod in ne aarfio v jeklarski induatriji. Andrew Furuaeth, predsednik mornarske organizacije International Seamen'a Union, je pisal Hardingu, da ae naj "po tegne" pri parni&kih magnatih za vpoatavljenje osemurnega delav nika mornarjem, ki jim je bil odvzet. Polioaji v Bt. Paulu zapustili unijo. Unija policajev v St. Paulu, Minn., je pod pritiekom mestnih oblaati izstopila iz Ameriške delavske federacije in se prelevila v zabavno in podporno organizacijo. Zidarji v Youngatownu, Salem u in Eaat Liverpoolu, O., ter v New-caetlu, Pa., so zastavikali 2. junija. B polja rudarjev v Utahu. Mehiški konzul v Salt Lake Cityju ac pritožuje, da ao stavkujoČi rudarji v bližnjem kraju pognali pet mehiških stavkokazov iz mesta. BOVA KNJIGA O VOJNI BA TBOU. Kapitalistični lizti ao napravili sa-njo dobro reklamo, kar so rekli, da je sa nič. • ALI WALL STREET RBB NIMA NOBENEGA VPLIVA NA ŽBLBZNltKE DRUŽBE? Waahington, D. O. — Ko je W. Jett Lauck, ekonomičar in aveto-valec za Eelezničarake organizacije, izjavil, da skupina newyorških bankirjev gospodari železniškim družbam, je seveda za avojo trditev navedel dokaze. Zdaj je bil zaslišan pred meddržavno trgovako komiaijo Robert 8. Lovett, predaednik upravnega odbora unijake pacifične železniške družbe. Tam je izjevil, de ko-likor je njemu znano, je bilz ta izjava ekonomičarja Laucka napačna. Verjamemo, da je Lovett govoril reanico. Kajti vaak človek ima pravico, da igra tepca. Lovettu ni bilo treba čitati Lauckovih dokazov, na kar lahko izjavi, da je bila izjava, "kolikor jc njemu znano", napačna. Lovett aeveda ni govoril, da ae pokaže kot ignorant. Njegov na men je bil pobiti Lauckovo izjavo in izbriaati vtis, ki ga je naprevi-la na ameriiko ljudatvo. ZARADI DVANAJST CENTOV! New Vork, N. Y. — Nova "vojna knjiga" je na trgu. Dnevnik "New York Timea" ji je napravil prav dobro reklamo, ker jo je ob-aodil v uvodniku, da ni doati prida. Knjiga ima naalov "The Enor-moua Room" in apiaal jo je Edvard E. Cummings, član zdravniške enote v Franciji. Bil jo dalj čaaa zaprt v francoaki ječi, ker ae je izrazil, da ao poapeševalei vojne in militariati vaeh narodov e-naki. Posledica takega govorjenja je bila, da ao ga amatrali, da aim-patizira z Nemci in zaprli eo ga v neanažno ječo. V knjigi opiauje to ječo. Dnevni "New York Timea" aicer ne taji, da ni ree, kar je v knjigi, ampak pravi, da bi moral mr. Cumminga pregledati take malenkoeti, ker ae jo vojna bojevala za viaoke, plemenite in neae-bične ideale. V BURŽOAZNEM POLITIČNEM KOTLU VRBI Ohfeago, 111. — Iz Milvvaukeeja prihaja veat, da se je atara garda v republikanaki stranki organizirala za lotožnjo volilno kampanjo v jeaeni. Izbrala je tudi avoje kandidate. Stara garda amatra za avojo najvažnejšo nalogo, da pobija aenatorja La Folletta, ki je seveda tudi republikance, a dela neprenehoma aitnoati a avojo kritiko atari gardi. Stara garda jc sprejela rezolucijo, v kateri obsoja La Folletta. Kot največji greh mu očita, da ni bil doati pa-trijotičen v vojnem čaau. Privrženci La Folletta aodijo, da taki očitki ne bodo doati ško-dili La Folletftu, ker so bili najbolj glaani patrijotje razkrinkani kot največji profitarji. Stara garda je aprejela tudi nekakšno rezolucijo zaradi prohibi-cije. Zameriti ae ne mara ljud-atvu, ki je aito prohibicije in zahteva odpravo Volateadovega za kona, in v nemiloat nc mara pri ti pri prohibioijoniških fanatikih in tietih ljudeh, ki imajo od pro hibicijc največji dobiček. Da u streže vsem, je sprejela tako resolucijo, ki je pol ptiča pol raiša. V tej rezoluciji se glasi: "Republikanska stranka je vedno podpirala uatavo in zakone, ki ao bili aprejeti v njenem amialu. Ponov no izjavljamo, da amo za atrogo in nepristransko izvajanje zako nov". Tz Detroita poročajo, da ae je ustanovil poseben klub, ki bo agi tiral, da znani avtomobilski tovarnar Henry Ford postane pred aedniški kandidat. Vae to govori, da v buržoaznem političnem kotlu vre in da akuša vaak po avoje podaljšati kapitalizmu življenje. Ena atruja je za najobširneje izkoriščanje ljudatva. pa z njo več doaeči, kot z brez-druga je za popuatljivoat, ker u-mejnim izkoriščanjem. VOJAtKA BOLNIŠNICA JB BILA PRODANA ZA SKLEDO LE OB NA JAVNI DRAŽBI. New Vork, N. Y. — Bolnišnica Združenih držav pri Foz Hillau na Staten Ialandu, ki ne aluži več za zdravljenje hromih vojakov, je bila prodana za eden in šeetdeact tieoč dolarjev. Vlada je isdsla za bolnišnioo in vao njeno opremo, električno centralo, vodovod itd., tri miljone dolarjev. Foz Hills ims s svojimi 91 lesenimi poslopji, zgrajenimi na pet in šestdeset akrov zemljišča, kratko, toda precej burno zgodovino za aabo. Takoj v začetku ao ae pojavile razne neprilike in pritožbe. Slišati jc bilo, da ac je ala-bo ravnalo z bolniki, da nizo bile sanitarne naprave dobro urejene, pa ališati ao bile tudi pritošbe o slabi upravi. Bile ao uvedene preiskave, toda doaegle in dognale niao kaj. Na vzhodu ao ranjeni in hromi vojaki govorili a atrahom o tej bolnišnici. V ssčetku ni vlada poelušala doati teh pritošb, kes neje je pa pričela vojake premeščati is te bolnišnice drugam. Nedavno je vojni department odre dil, da ae bolnišnica sspre. Večins poslopij je moderno o-premljens. Rssns poslopja in druge naprave ao bile na javni dražbi prodane poaebej. Najvižja ponudba za poaamezna poslopja je bila dvajaet dolarjev. Poveljni fiki stan, hiža z oamimi aobami, jc žla za $1,635. Električna centrala za proisvajanjs električne aile sa razavetljavo jc bila prodana za $675. Železnica, dolga 35,000 čevljev, je prineala le tri tiaoč dolar jev. Priseljevanje v Ameriko. v. DRŽAVNI URADNIKI, 0LANI KUKLUKS KLANA. CEETNOŽELEZNlftKA VOZNI NA V CHICAGU ZNIŽANA ZA EN CENTI Loa Angelca, OaL — Dva ma dkirana bendita ste oropela Les ter T. HhedenhHma. atavbinakega podjetnika, za dvanejat centov, na kar ata ga natrelila, ko je tekel proti avojemu avtomobilu. Ta ko je neznenile mlada žena poli-eiji, ki je bile a njim v avtomo bilo. Krmeln in Litviaov pojdeta v Hag Berlin. 2. jun. — Leonid Kra «ln in Makaim Lltvinov boeta voditelje ruske komisije na prihod nji konferenci o entento. ki ee otvori U meaee v Iša*u ne Ho landakem. Tretji vpfivai acvjetaki voditelj bo Chloago, DI. — Zvezno aodišče je odločilo, da ae ceatnoželezniška voznina zniža za en cent. Znižanje ne ame atopiti v veljavo kes-neje kot 15. junija. Kdor bo kupil tri vozne lietke, bo plečel za nje 20 eentov. Velebizniško čeaopiaje ae je vrglo na to znižanje in ge obdelave v interaau ceatnoŽelezniških baronov. Na široko pripoveduje, da znižanje voznine prihreni ljud atvu aedem miljonov dolarjev na leto. Obenem razlaga, de je aamo poaebica, da ae more zdaj znižati mezda ceatnoŽelezniških usluž-beaeev. Ampek nekej ni povedelo velebizniško čeaopiaje. Kaj t Ko ao povišali voznino, je bile poviša-ne ze šeatdaaet odatotkov, znižana j« pe bile aamo za 12.5 odatotkov, ako ee znižanje odbije od cele voznine. Ako ae znižanje odbije od povišenege zneeke. pe zneše zniženje semo eno tretjino. ŽGABJB BA POTU. , 111 — Iz Perize poročajo, da je bilo pred dveme leto-me poelanih iz Združenih držav 21.000 aodov žganje v Ha vre ne Franeoakem. da odidejo zaplembi. Osemnajst tieoč aodov žganje ao zopet od peljali ne Kubo, Behem ško otočje in Kanedo, da ae pro de ne meetu ali pa vtihotapi v države. V Hevru je o- Phoeniz, Ariz. — (Federated Prea.) — "Dunbar'a Weekly" je pravkar objavil imenik članov tajne kuklukaklanovake organiza cije v Arizoni. V seznamu, ki žteje 892 imen, ao tudi imena državnega tajnika, državnega blagajnika, o-krajnega pravdnika, šerifa in pod šerija v okraju Marioopa, tajnika Društva tovarnarjev in trgovccv, urednika liata "The Arizona Ga zette" (protiunijaki liat) in mnogih drugih vodilnih podjetnikov in političarjev v Arizoni . Imenik ao izdali člani, ki ao Šl kot fipijoni v Kukluksklan. Go-vernor Campbell, ki je razpiaal nagrado tistemu, ki pride na aled kukluksklanovcem, kateri so pred kratkim pretepli neko učiteljico, ima imenik v avojih rokah in nas protniki kukluksov ao radovedni, kaj zdaj atori. Kitajski predsednik je odstopil Tokijo, 2. jun. — lleušihčang, predaednik kitajake republike, je včeraj podal oatavko in njegovo meato je prevzel general Lijuan hung, ki je bil izvoljen po amrti Juanšikaja leta 1916 in kateri je bil atrmoglavljen po militariatih leta 1917. Tako ae glaal uradno po ročilo iz Peklnge. Peking, 2. jun. — Predaednik Ilaušihčang je odatopil. Stari re publičanaki parlament, ki je bil razpuščen med civilno vojno leta 1917., ae je zopet aešel v Tientainu in sprejel program za združeajc razcepljene kitajake republike. Dr. Sunjataen, prvi kitajaki pred aednik in aedaj vodja Južnokitaj ake republike a aedežem v Kantonu, jc prejel vabilo, da aa pridru ži gibanju za združeno Kitajsko. Dr. Sun je vodno smatral, da je llsušihčeng nepostavni predaed nik In zato ae je bil odcepil od Pekinga. Tientain, 2. ju »k — Bojevanje med Mami Vupejfuje in Ceugt-soline ob vzhodni kitsjski žel. zni-nadaljuje. ci se Ob—dno stanje v * lezi ji Berlin, 2. jun. Iz Beuthene je prišla vcet, da je medzaveznišlui komisija v Gornji Aleziji oklieals vojno stanje a prekim eodom v okoliših Katowitza, Gle|witza. Ilindenbrrga in Kjrbnika. Čaeo pieje v Alesiji je pod cenzuro V torek ao bili isgredi med Nemci in Poljaki v Kattowitzu in Bcuthc-nu. Neki Nemec j« bil ubit. Revolte v Paragvaju. Buenos Airee, Arg., 2 jun. V mali južnoameriški republiki Paragvaj je isbruhnils meščanska revolucije. " Neeioo " je prejel p« ročilo, de so revolucijotiarji napadli glavno meeto Aeuncion, toda morali so aa umakniti pred Izredno izključeni inosemoi. New Vork. (Jugoslovsnski oddelek F. L. I. S.) Poleg vnsprej nsjetih delsveev (oontrset labor) in nepiamenih priaelniški zakoni izključujejo tudi nekatere druge vrste priseljencev, isrečno navedene v zakonu. Tekom zadnjih štirideaetih let je Kongree toaa devno vzekonil čim dalje več o-mejitev; to zaporedno pooatrenje priaeljeniških zakonov je odaev apremenjenih razmer v tej zem Iji. Ko je bil Georgc Waahington izbran prvim predaednikom Zdrušenih dršav 1. 1789, ja U de šele imela manj kot štiri miljone prebivalcev. Zemlja je potrebo vala več prebivalatva, ki bi ee na-aelilo po redko obljudeni aemlji in raavijalo njeno naravno bo-gaatvo. Danaa pa imajo Zdrušene države čes 105 miljonov prebi valeev. Radi tega so jim dobrodo žli le oni priseljenci, ki jih ems-trajo sa teleano in umno adraVe in katerih pridobitev bo v koriat in ne v žkodo tej deželi. Zakon prepoveduje prihod vaeh onih i-nozemccv, ki jih akratka amatra kot teleano, umno in moralno nesposobne. To ne pomenjs, ds je priseljenec, ki je bres roke sli noge, slep ali pa gluhonem, is-rccno isključen. Priseljenec je izrečno sli mandatorično, torej brezpogojno, isključen le, sko upada h kaki vrati, poaebno na znsčeni v postavi. Izmed oseb, telesno sli umno nesposobnih, zskon isključuje isrečno le idijote, slsboumneže, umno pomsnjkljive, blazne — vštevši one, ki ao v prošloati trpeli na napadu blaznoati — oaebe a kroničnim alkoholizmom, bož-jaatne oaebe in one, ki imajo tu berkulozo (jetiko) v katerisibo-di obliki ali pa kako ostudno ali kužno bolezen. Med te bolezni spadajo traehoma ,erab na trepalnici), favua (grinta) in spol ne bolezni. Kot "moralno nesposobne" za kon izrečno isključujs one prlse Ijence, ki eo bili sodno sposnsni oziroma se sami priposnsvajo krivim kakega zločina ali pa prestopka proti naravnosti i poliga misti ali osebe, ki ao priataži mno goženstva ali v njem živijo; pro stitutke in vae oaebe, ki prihaja jo v nemoralne avrhe; in anarhi sti ter enake oaebe, vštevši one ki propovedujejo proti (zakonito razrušenje laatnina. Je še nekoliko vrat tujcev, ki jih zakon ne propušča v Združene države i na pr. berači po po klicu in potepuhi j oaebe, ki ao bile tekom leta nazaj deportirana in ki zopet prihajajo bres poseb-negs dovoljenje delsvskegs tej nika j vas osebe, rszun neksterih javnih ursdnikov in strojnikov, prihsjsjoče iz takozvansge asl-jatakega prepovedanega ozemlja, ki približno vključuje Indijo, Hiam, Indokino, Afghaniatan, dal ruakega Turkeatana in Arabije na azijatakem kontinentu in so-Medne otoke, kot New Guinea, liorneo, Sumatra in Javs. Za naie farmarje* Kolika, klanje ali grizenje konj in druga domače živine. (Oolic.) Piže Frsnk Luksncich. Vidim, ds se tu ps tanj med ži* vino zelo pogosto pojavlja kolika, klanje ali grizenje, pbsebno pri konjih, ker ps fsrmarji nišo rmolni in nimajo povaod strokov-njakov, živinozdrsvnikov, da bi bili zmožni ozdraviti to bolezen, zato jim Živinč« največkrat pogine, ki bi ae lahko ozdravilo z majhnimi nt roški. Ker je ta boler,<«n večji del ozdravljive, jo hočem opiaatl nekoliko obširneje. Te bolezen nepede največkrat konje, sicer pe tudi govejo živino, pri keteri Ime živine hode bolečine v trebuhu in je zevoljo njih bolj eli manj nepokojna. Bolezen ac nevedno neglo prikaže bres kakih snemenj in tu di neglo preteč«; tudi a smrtjo konča, j« ob začetku brez vroč nice, por.n«>je p« sc pridruži tudi vročniea. ftedež bolezni je v žel od »u eli črevih. KezloAujemo koliko ali grizenj« takole < 75% kolik na atane valed zaprtje blete v čre vlh ali želodca, to Je nej pogo vladnimi četami Aeuncion ja šc ,t«jfa vrata kolike ( drugič koli-ki vladne čete ke valed preklajcoje. tretjič ke U.«..otI>... S. april« 1S04. lakarp. IT. jaaija 1007 v drlavi lllUoi. GLAVNI STAN. SSST-SS SO. LAWNDALE AVI., CHICAGO. ILLINOIS. I reševalni odbor t UPRAVNI ODSEK. . Vlaaeal Caiakar, pa. s" taiaft Maltka« Turk, Ujaik kalaUkaga m aU« Novak. «1. kl.,.J»tk Jaka Vafrlak, aradalk Jaia Zar« D. ?, ielke vtHalk, POROTNI ODSEK. uprarilalj flaalla • . Uadarya< »Mliadalk 40S W. Hay St.. Seriaafial4. III., M Zaleaalkar. Bos Z7S. Barkartaa. Okla, F~4 A. Vtdae, Ba« 073. Ely. M S^"a«TuW IU * Uvrraaaa. Fa.. Ukm Gadak, 414 W. Hay BOLNIŠKI ODSKKi OSREDNJI OKROŽJE i Bla. Navak. pra^aik. SSS7-SS S. Uwa4ala Av«« fblugt m ' VZHODNO OKROŽJE i Jaaab A.bcaSlI, Ba« SSS, Maa. B.a. Fa. % IAI.nNft ^^^ f41 »»»»k Sl„ Clavalaad, O, ZAFADNO OKROŽJE. Aata« Sular. Ba. 104, GraM, Kaa«.. aa jaeeeapad. Mas Mara. Raa ICC. Bakl, M ta a., aa aeaaraMpaA Zazal. 8483 S. Wl.«k.,l.r Si., Mar«*,. 0« lk, SIS4 Sa. Cravrfacd Ava., . Clavalaa4, O., WiUUai Stttar, CKU..., III. Fraak P, saoa Si dalr SlH Nadzorni odbori Fraak Zaila. pra4«a4ail S a« rak, SSOO Fraaaar Ava., Clavalaad, Okla. Združitveni odbori Pradaadalk. Fraak Alai, SIS4 Sa. Crawfar4 Ava., CUaaga, Jaika Ora«. Mil W. Mik Si., Cklaaga, III. Jaa. Skuk, ItOl R. SSrd Si., aavalaaXOkla. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. Kam. SSOS Si. CUlr Av.. CUveUad,a POZOR I—Kara»i»aa4aaaa s «1. adkaralki, ki Salaje v «Ui III. p kl ? aaaalaJeoaea^a tl. eradaadalka ae aaalevei Pra4aa4aillva S. N. P. JH SSS7-SS Sa. Uvadala Ava., Cklaafa, III. u. y«KPP^KSS^i*! «*>«>*« NASLOVR, BalaUka laj. Blitva S. N. P. J., SSS7-SS Sa. U«ra4ala Ava., Cklaa«a, IU. DENARNI FOSIUATVI IN STVARI, kl aa llšaja «1 i.vrlavalaao •4kara I. Maau vak4a aa aatlava. TajaMtva S. N. F. J., SSS7-SS Sa. Uwa-aala Ava., Ckiaaga, IU. . v»*«apkve v zvezi z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aaAUjeJe ae aaalav. BUfajaUlva S. N. F. J., 1C87-S0 Sa. Lawa4ata Ava., CkUavaTlIl. p Jf* rHlaika elada aatUvaaja v f I. l.vriavalaaai adkara aa aaj MŠUjaje Fraak Zaila«. pr.4*a4alka aa4aaraa«a adkara, «l«ar aaalav ja afarejT^ y*ltVHul£ »l:.^^1«1 eallljeja aa aaalav. Jaka Ua4ac woa4. 4IS W. Hay St., SeHa«flaM, III. V.I 4apUI la drafl »pUl, aaaaaaila, a«la.i. aaralalaa la aplak vae ker ja v mri . Sl«ilaa. jašaata, aaj ae MUja aa aaalav. "Fra.rala", 8SS7-SS S«. Lavradala Ave., Cklaaf*i IU. vinče že v nekoliko urah, torej je zelo nevarna konjaka boleaen. Povzročitelji kolike ao: Preobilna ali napačna, pokvarjena, spleanjiva, aparjana, napol oau-šena klaja, napenjajoča klaja, rš, preveč moka in otrobov, oprhla koruza, aploh o p rti I o žito, preo* bložcnje a delom, prehlanjenje vaake vrste, kamni in gliate v čravib, savitje snega črevesa okoli drugega. Zaprtje in prahlajenja, slasti poprej apotene in mokre živine, ta^dve. vsroks bi se ssmoglo dol-žiti sa najnavadnejša povarošite-Ija kolika. Ako ae šivina a polnim trebuhom takoj upreže in prežene, da želodec ni imel čaaa prebaviti in prekuhati, če ae živini, ki preveč stoji in malo dela sapahne blato, Če je kaj žkodljivega ka-menitaga, železnega, ateklenega, požrla i če smo govedu dali moke, pomedene od mlinskih kamnov. Moje mnenje j«, da gliste niao lelo veliki povzročitelji kolika, ker one ao večji del mirni goatje v trebuhu, le kadar jih je preveč, začne od njih živino klati, to pa le večkrat po malem. Oatro etru pena zelišča, ki pravzaprav povzročijo vnetje Črev. Vsi omenjeni vzroki zdražijo želodec In čreva, da jih napade krč in da k rdra ženim črevam priteka več krvi. Krč in naval krvi. proti črevc au ata tedaj tista notranja povzročitelja sli premembe, v katerih kolika obstoji in ki nam morata biti vodili pri ozdravljanju. Ako se v 5 do 7 urah ali že preja ne potolaži naval krvi pri koliki, ali popolnoma ne preide, naatopi kmalu manj ali bolj hudo vnetje črev, tako, da Je pri koliki la majhno razdalje od krča s navalom krvi do pravega, večkrat hudega vnetja. Ako dobro premislimo vzroke kolike, in kaj ac vse včssih v čre vih zatlači in kako ac ondi ob tičale reči spridijo, pridemo takoj do zaključka, da od kolike ni daleč do vnetja Črev. ftpoKnsnje kolike, živina pred vaem neha jesti, in prežvekovati, postsne nemima, ae ozire po trebuhu, koplje a sprednjima noga ma in z zadnjima bije pod trebuh, tudi z mahanjem repe sem ter tje nsznsnjs bolezen, Ko je bolezen hujls, se vrže na tla, valje In zo pet vstane, atoka, ječi, atoji na kater« minute mirno in ec lo po klajl eege, ko pa naatsnejo bolečine zopet Je zopet nepokoj na, ac večkrat pripravlja k ses nju ali blatu, pa celo nič eli le malo a allo apravi Iz acb«, rato bij maraikateri mialll, da ac živini za plra voda ali da jc zavoljo tega nepokojne. Ta prikazen jc la pri-družek kolike, ki nc pomeni ve||. ko In ac pri ozdravljenju tudi nc ozira nanjo, ker izide takoj, ko živino več nc kolje. Pri allno hudem ac meč« brezobzirno, va I je ea aemtertje ali leži nabrhtu in nateguje noge krči ji vo na tre buk. Resen toge škriplje g zobmi, težko eepe. se poti in tudi vode mrsls, ušesa in noge ao uavedno hladne. Poleg tega ja gobec vroč auh, oči ji bolj ven atoje, šivina gleda atrmo in boječa, šila od ss-čatka večjidel naravno bije, le ko ae boleaen pohujša, ee tudi šila pohitri in je majhna, trda ia napete. Nevarna znamenja kolika eet ako konj aedi kakor pee, ako s prednjima nogama kleči in vsa-di atoji, ako ss Isrsdno hitro nsp-nej to vss snači, da so ss čreva savlla, ali da js šravo počilo. Risb znak js, sko ss konj davi ali cele bljujc, ako se močno poti ter je snoj mrsel, ako ss ns brani posš* gu v uho. Vobče ne pričakuj niča-aar dobrega, sko se vedno k bik* tu priprevljs in kskega pol dne? vs ničessr ne apravi is sebe. (Konec prihodnjič.) Obravnava proti izdaj I Dunaj, 2, Jun. — (Fed. Press.! — Obravnava proti aoclalnlm re volucijonarjem, ki ao obtočen atentatov na aovjatake uradniki in da ao bili v alušbl Denlkina li Vrangela ob čaau civilne vojne, ji zdaj v teku. Vaeh obtožencev je 47. Friderik Adler je prejel poročilo, da Imajo obtoženci šeet od* vetnlkov, Zastopniki druge in nacionala, med katerimi Vandervelde ia llclgljs, aodnl dvorani in delajo Obravnava je javna. Smrtnih oH* sodb ne bo. V __ , <«rf Kratkotasnlce. J i - Odvetnik1! »slo 4000 d^S te za pre vi? "•.vrini. ; ' |»e- r v ranici ivguMJen, to.! jc dobljena I" Zaloatna reenioa. "Sodišče vam jc priznalo larjev. Meni doigujeti stroške 4500 dolarjev. Dobim f4 rej od ves še M H) dolarjev." -aJ Kiljent! "Za božjo voljo I Potent* takem ps izgubim vrhu vsega Še svoj denar." - Odvetnik i "Denar J« sicer da pravda Bsismems ljubezen *Bh, Freul[ aka, ti n« veš, k s ko s«m Inl neare* čen, ko ao mi tvoji steriši odrekli, tvojo roko. Ker akozi okno sem« hotel skočiti." "In zakaj nieff" • "Bilo Je previsoko " Pameten vratar. Tujec vpreša kolodvorskega vrstsrjsi "Ali se Je nerodil v tem mestu kak velik mol t" - Vratar: "Nc, kajti pri nas prihajaj«« le majhni otroci na svet." Opravičil ee je. Matii "Tinček, kako ac upaš reči leti, de je neumna. Takoj pojdI k njej in ji reei, da ti ja žal I" — Tinček je hitel k teti ter Ji rakci i "Oh, ljube teta, meni Je raa žel, de ste neumni!" Btadentovska "fltrle nu pošli jo 100 dolerjev ter mi piše: Ns svidenje ( Hcdej pa res ne vam, ali misli men« sli deasr." Pobalinska Ooepod pobelinus "KeJ, srem la bodi, ker ai čistil nos s prsti " — "Z nogami OTOK ZAKLADOV. Oudovtti doživljaji malega Janka bi whw in ii mor j«. Angleško spissl R. L. SUvenson. PoslovenU J. M. (Dalje.) * Beda j vidiš* Jakee Hswkin», ja rekel šepeUje, Uko da ga je bilo komaj elišati, "tebi grosi amrt in kar jo ie mnogo hujše, trpinčenje. Oni me nameravajo odaUviti. Toda, zapomni si, jaz ti pomagam v vaškem slučaju. Jaz nisem boUl nlčeaar reči, dokler ae nisi oglasil. Skoro sem ie obupal, ds izgubim Uliko densrjs in pridom še na vislice navsessdnje. Vendar vidim, da si ti pravi dečko. Pravim sam prisebi: Ti pomagaš Jakeu Hawkinsu, John, in Hswkins bo pomagsl tebi. Ti si njegova poslednja ksrts, in grom in streU! John ps tvoja 1 Rama ob rami, pravim. Ti rašlš svojo pričo, on bo ps rešil tvoj vrat!" Začelo ss mi je nekaj sviUti. "Ali raisliU, da js vse izgubljeno f" sem gs vprašal. "Da, preklicano, da!" je odgovoril. "Ladjs izgubljena, vrat izgubljen — Uko sUje stvsri. Ko sem zadnjič pogledal na ssliv, Jskec Hswkins, in nisem f«i vi del lsdje » no, lilsv in vztrajen sem. vendsr aem obupal. Kar se U tolpe in njensgs posvetovsnja tiče, morsm reči, ds so ssmi tepci in nerode! Jsz ti rešim šivi jen je, če bom le mogel. Tods glej, Jskec — enako zs ensko — ti ps rešiš Dolgegs Johns vislic." Bil sem ves zmeden, tsko brez umno se mi je zdelo, ksr me je prosil — on, sUri morski ropar in kolovodja skozinskos. "Kar js v moji moči, bom storil,** sem rekel. "To je kupčije!" j« vskliknil Dolgi John. "Pogumno govoriš, in grom in strels! jsz imam zopet upsnje!" Sepal je k bsklji, ki je bils vUknjens v les in vnovič prišgsl svojo pipo. "Ds me rssumei, Jskec," jo de-jsl, ko ss je vrnil. "Jss imam glavo na ramenih, da. Sedaj sem ns sodnikovi strani. Jss vem, da si ti spravil ladjo varno na stran. Kako si to storil, ns vem, toda varna je. rs, ds sU se onadva opija-Nikdsr nisem imel dobregs mnenje o njih. 8edsj m« ps po slušsj. Jaz ne bom stsvil vprašanj in tudi ne bom pripustil, ds bi jih drugi sUvilL Vem, kedej jo igra isgubljena, da; in poznam človeka, če je zanealjiv. Oh, ti si še mlad — ti in jaz bi lahko še ne znsnsko mnogo dobregs storila skupaj f" Natočil je nekoliko konjaka iz sods v majhen cinsst kozarec. "Ali hočeš malo pokusiti, to-vsriš!" je vprsšsl, in ko sem zanikal: "Dobro, potem ga bom pa jaz en poširek, Jakec", je rekel, potrebujem moči, kajti neprili-ke naju čakajo. In ker ravno govoriva d neprilikah, zakaj mi js dsl zdravnik zemljevid, Jskec!" Moj obrsz je kszsl Uko odkritosrčno zsčudenje, ds je uvidel, da so vas nsdsljns vprsšsnjs nepotrebno. "Oh, dobro, on je ie vedel, ksj je storil", je rekel. "In neksj dobregs sli slsbegs tiči zs Um, Jskec." In vzel js še en poširek igsnjs in nsto je stresel svojo čedno glavo kot človek, ki je pripravljen na najhujše. • XXIX. POGLAVJE, m enkrat črno snsmenje. Morski rszbojniki so se posve-tovsli nekoliko čsss; med tem js eden stopil v hišo in prosil, ds bi smel vzeti zs trenutdk bskljo. Silver je ns krstko privolil in od-poslsnec je odšel ter nsju pustil v Umi. "Vihsr se blišs, Jskec", js rs-kel Silver, ki je postsl sedsj po-polnoms prijazen in domač. Obrnil sem se k strelni lini in pogledsl ns prosto. Pepel velike-gs ognjs je ie izgorel in tlel sedsj tsko temno, ds sem tskoj razumel, zakaj so ssrotniki želeli imeti bskljo. Nsksko pol pots dol po strmini proti ogrsji so bili zbrani v gruči f eden js v sredi klečsl in vidsl sem v njegovi roki klino odprtegs nois, ki ss je v svitu lune in bskljs lesketala v NOVICE IZJGOSUNflJE. O lavna kontrola In oaarksrv. Zskonodsjni odbor v Belgrsdu različnih barvak. OsUli so so nekoliko nagibali, kakor ds bi gledali, kaj daU. Mogel eem ravno | apoznati, da je imel v roki knjigo in noš, in ko eem se is vedno trudil, ksko more priti kaj Uko zelo nasprotnega v njihovo po I rešujenečrt' zskons o gUvni kon sest, je oni, ki je klečsl, vstal in Lj. ^ p^gUa poaebnega pdfl cela družba se je zsčeU skupsj odbora y ,pioŠnem je zskon, zs pomiksti proti hiši. ksteregs so dobili člsni Zakono- "Sedsj prihsjsjo", sem rekel dajnega odbora tudi primeren in in stopil nszsj, kjer sem bil P«- L6rpan mtterisl od posebne ko-prej, ksjti zdelo se mi je, ds j«|miljje( ki je izdelovsU prvotni pod mojo čsetjo, če bi videli, da ^ -rt dol)Cr in ^trei* svojemu sem jih opazoval. namenu. V nekdanjih podrobno- " Dobro, naj prihajajo, »nMltih je pododbor izpremenil na — naj prihajajo!" je rekel Sil- {rt jn y Mkonodajnem odboru ao ver veselo. "Se imsm en strsl ns I pokazala naiprotjs le zsradi razpolago." - nekaterih določb. Vrata so ae odprl, m petorica omenjenegs zskons do- mož, k ao k* ^ ao podvrženi vrhovnemu zunaj je poUanila ^ nadzorstvu glsvne kontrole tudi prej V v* drugtt okoVU*** * ^ korporacij bi bilo smešno v,deti ksko je po- * določa Naslov po- prto desno roko predse. "Le nsprej, dečko", je vzkliknil Silver. "Ne bom te pojedel. glavjs, ki obsega člene 97. do 108., se je ps po predlogu pod odbors glasil: "Razsojsnje spo- U Uro« mi 000. nerodne*. Dobro |rovo »»oupravnih ob- poznam po.LV., odpo.l.neu n«|l>,tl '» "rkvemh ln •»«">•*»»- ">7uii vJ^bndi M j. pre>. * « ™ J u tluZl«.« in samoatsnov podvrženi nsdzor- Sttr^ rr: ir^U >—^ r„ to »opet hitro TO.il k .vojim to- " J« »d™« KruUn' kl 1* varišem. dejal: Pomoraki kuhsr je pogledsl "Gospodje, de jsl sem že v pod stvsr, ki so mu jo izročili. odboru: in tuksj ponavljam, da "Črno znamenje! Sem si mi-k ne morem atrinjsti s tem, ds bi slU!" je rekel. "Kje so vendsr bile vse cerkve in vsi samostsni dobili pspirf No, hslo! Poglej generalno podvrženi nadzorstvu no; sli ni to srečs! Sli sU in iz- glavne kontrole. Mislim psč, ds rezsli ts kos pspirja iz svetegs bi se morsli pregledsvsti vsi rs-piama: Kdo ps je ts norec, ki je čuni, pri ksterih je država inte-izrezsl sveto pismo!" resirana s svojim imetjem. Ce ima "Ah, glej!" je rekel Morgan, kakšna cerkev kakšno javno "glej, glej! Kaj aem rekel! Nič met je, tedaj se mora to kontroli dobrega ne bo iz Uga sem rekel" rati; toda cerkev sama na seW še ■"No, sedaj ste se torej domeni- n« P°meni korporacije, ki mora i ii", je nadaljeval Silver. "Sedaj met.» Presti ne pomeni, da mo boste viseli vsi, mislim. KsUri ™ imeti kskšno javno imetje tepče ps je imel sv. pismo!" amP»k " £ a^0vmia"ti' V? "Dick gs je imel," je rekel " ob'ta^tl tudl bre'ftefa: Koh » * kor se spominjam, obstajajo vsu; Sv U i u:i • i« ..z«« v katoliški cerkvi, kateri s.m ne- ve sreče je konec." Ir,h mor11 flovek'- 8e V,t°P' V M Sedsj ps js pbsegel vmes gin z rumenimi očmi. (Dalje prihodnjič.) moeUnov, mogli rešiti dragocenosti, umetnino itd., ki se nahajajo um. Tudi ob Uj kontroli boaU *Kkn našli tukaj kskinegs igu-Um kakšnega gvardija-na, kisbo prodajal Uke reči, pa poUgal račune. Tako vendar nisU zaščitili Ugs imetja, in sato ponsvljsm, ds je trebs poaebnega zskons, ki naj reši vse to. Drisvs je mnogo, tods vse vendsr ni. Ons ni varuh, ki naj se brigs zs vssko reč. Ali so rsčuni kakšne velike industrije podvrženi glavni kontroli * Niso. Ali ve-liks tovarna, ali pa akupina podjetij, tovarn, rudnikov, železnic, za javno življenje gotovo e-nako važen interes, kakor to, kar poseduje kakšna cerkev. Ampak vi zahtevate, da naj se ljudje, ki imsjo posla s temi industrijsmi, sami brigajo za njih račune, da se ssmi brigsjo za to, da ne bodo varani. Stvar države ni tutorizi-rati člane posameznih cerkve, ampak naloga države je vzgajati državljane, da bodo sposobni i svojih raznih organizacijah akr-beti za to, kar je prav, in med te naznanilo iv ZAHVALA. Žaloatnim srcem naznanjam vaem aorodjiikom, prijateljem in znancem tužno vest, ds je za pluf. nico umri dno 24. maja ob 8 uri zjutraj moj soprog in oče štirih še nedoraatlih otrok. JOHN PRMDOVNIK, po domače Pleščov Johan, star 38 let, doma iz vasi Ternavče, fara Mozirje v Savjnaki dolini na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 15 let BU je skrben oče svoje družine in dober soprog, ter zelo priljubljen med rojaki v Indianapolisu, ind. BU je član društva 44Franc Prešeren" št. 34, S. N. P. J. in član Livarske unije (International Molders Union) vedno je stal v vrstah med delavci za delavske pravice. Pogreb se je vršU dne 27. maja, 1922 po katoliškem obredu. Moja iskrena hvala društvu za krasen darovani venec in še posebno pa bratu Uj-niku Anton Berkopcu —,----, — . -------------------— za ginljiv organizacije spsos tudi cerkev, govor ob njegovem grobu v imenu i-, dol- t. VL Dostojevskij: T m besi m W Roman v trsh dstth. -Prsioifl Vladimir Lsvstik. (Dalje.) Aigaljov je sedel ter ssčel: "Kolikor ssm vse razumel, in govorUi sU dovolj jasno, sU v zsčetku in pozneje is enkrst Vi sami kaj sgovorno, dssi preveč teoretično rasvi-jali sliko Rusije, pokrito s brezkončno mreio vos-br. Sleherna dajstvujoča akupina shira novo pri-Hals Ur se raaiirja po ovojih atranakih odoepkih f neskončnost ; njo naloga je, da a sistematično rtskrinkovslno propagando neprestano ispodko-pava ugled krajevne oblaati, Izziva v prebivalatvu dvom, aejo med njim einlsem in ikandale, istreb-Ijs vero in vis, kar je, ter vsbujs iejo po boljism; končno da s pomočjo poisrov — s Um sminsntno narodnim sredstvom — v danem trenotku strmo-glavi deielo v obup, ako treba. Ali ao U besede, ki sam jih skuial doslovno ponoviti, vsis! AU js to Hi deUvni program, katerogs ste nam raaodeli bat pooblaičenee oarednjega odbors, tisUga ma lodanc fantaatičnega odbora, ki nam js doaloj ie Vedno akrit In nspoanan!" "Gotovo da; ls krajie bi govorili.** "Vsak ima pravieo do beaode. S tem, ko sU K a namigovali, da iUjs skupna mreis, ki pora Rusijo, sdsj le nekaj ato posameznih vozlov, ter rasvijaU, ako vaak s uspehom opravi svoje do-lo, da vataae v danem trenotku vsa Rusija ns prvo aaamsnje..." "Ah, vrag vss nesi, tudi bres vss Imamo do-tolj opravks!'* se je Pjotr Htepsnovič prevrnil v naalanjaču. "IsvoUte! Skrajšati hočem In končsti ssmo s vprašanffcn: v tem mestu amo videli škandala, videli smo nesadovoljnost prebivalstva, (spodkopali amo ugled tukajšnje uprave, in končno amo videli a svojimi Isstnimi očmi poUr. H čim ste nesado-voljni! Ali ni to vaš program! Kaj nam morete •Mati!" "Rvojevoljnost!" je rasjsrjeno kriknil Pjotr Stepanovič. "Dokler aem jaz med vami, niate smeli nlčeaar storiti bres mojega dovoljenja. Dovolj o Um. Ovadita je gotova stvsr; polove vss jutri. Če ne ie nocoj. To imate adaj. Veat je sanesljiva.** Rasume ee, da so odprli uaU. "Zapro vaa. ne le kot hujaksče k poiigu, sm pek todi kot petorioo Ovsdubii je znsna vsa •krivnoot organiaaeije. I*po sodijo ste akuhsli!** "Gotovo jo BUvrogint" je kriknil LlpuUn. "Kako sekaj HUvrogln!" Pjotni Stepena viču js skoraj glas obttčel v grlu. "Kh, vraga T je bUknil naravno^ "Astov je! Zdaj msnds is vsi veste, ds js bil Aetov svojs dni nai ttovek. ftaaodeti vam moram, da aem ga opeaoval po osebah, ki Jih on niti n« somi. ter svsds) v svoje aaimlsnjis, da poaaa eslo orgsniaacijo mrsAs — a eno bseedo, ves. Ds as raM preganjanja radi noja ovadil vaa. Prej je Ao ome koval; sato ssm ara prisanaiel. % tem polarom pa rasbradatt; ves js prst rman In nI« vel ae . "Zares! Kako pa Satov ve?" Razburjenost js bila nepopisna. "Vss js resnično in zanesljivo. Ns smem vam raslagati, po kakšnih potih pem hodil in kako sem gs sledil) U nekaj Uhko storim sa vas; jo osebe, po kateri noss vplivati na Satova, da nič hudega sluteč Is počsks s ovadbo, a tudi ne dalj ko Štiriindvajset ur. Daljšsga odloga ne morem doae-či. In tako as lahko čutlto varna do pojutrišnjem sjutrsj." Vsi so molčali. "Tak pošljimo ga vendar ie k vragu!** jo pr vi vskliknU Tolkačenko. "Že sdavnaj je bilo potrebno!*' js srdito pri-trdU Ljamšin ter udaril a pestjo po mizi. "Toda kako!" je samrmral Liputin. Pjotr SUpanovič je Ukoj pograbil sa vprašanja Ur jim raslolU svoj načrt Obstojal je v Um. da zvabijo Satova v svrho izročitve tajne tiskarne, ki jo ima, na aamotni kraj, kjer je zakopana, in sicer jutri svsčsr — "tam pa ukransjo vss oeU-lo.** DoteknU ss js mnogih potrebnih podrobnosti, ki jih sa adaj ispustimo, Ur pojssnU dvoumno Satova rasmerje do oarednjega odbora, ki je bpav-eu le snano. "Vso prav," je pripomnU Liputin v neodločnosti, "sli... spet nov dogodek U vrste... to mora prsvsč osupiti ljudi.** ' ' "Gotovo da," js potrdil Pjotr Stepanovič, "toda poakrbljeno js tudi v Um pogledu. Je sredstvo, ki povsem odvrne sumnjo.** In s prejšnjo natanteoatjo je rasloiil, kar vemo o Kirilovu: da sa misli Ustreliti, pa js obljubil počakati znamenja Ur zapuatiti -ob avoji smrti pismo, v katerem se obdolii vsega, kar mu bodo narekovali. "Njegovo trdno namero vsoti si življenje — on pravi, da je filoeofska, po mojem jo blazna 1 — so svedsll tam,** je Pjotr SUpanovič nadaljeval avoje raalagauje. "In tam ne zanemarijo nobenega lasu in nobenegs praška, vas gre splošni stvari v korist. Ker ao IsprevideU to korist in ss prepričali o popolni resnosti njegovega namena, so mu ponudili sdtlstva, da as vrne na Rusko (bogve sekaj js hoUl brezpogojno umreti do-ms!) i sato ao mu dali nalogo, kaUro aa je obvezal izpolniti in jo tudi iapolnil. Ur mu odvzeli še snano vam obljubo končati ae le takrat, kadar mu poroko. ObljubU jo vaa. VediU, da aluli naši stvari na posebni podlagi Ur ji šoli koristiti. več vsm ne morem odkriti. Jutri, kadar opravimo a Satovom, mu narekujem piamo, da je on kriv njsgove smrti. To js seto verjetno; bila sU prijatelja in sU skupaj potovala v Ameriko, um sta ss apria — vss to bo v pismu povedano. In . . . sodeč po okolnostih, ss bo dalo narekovati Kirilovu še kaj drugega, na primer o proklamecijah in magari, kar aa tiče polara. Vas to la do jutri premislim. Ne skrbite, moi je bres predsodkov; on podpiše ves." Zatuli ao aa iaraai, dvoma; ideja ae je sdels poslale vtem prefsntsatlčns. Todo vsak je bil ie nekaj siiial a Kirilovu. največ med vsemi Upu tin. "Lshko al makmna premisli, da noče,** je de Jal Atgeljov. "Naj bo Uko aH tako. aoree je, ipanje al mostan, položiti obljubo airoma-štva. Ne vem naUčno, kako je s tem v praksi: toda &e je tako si romsštvo teoretično predpissno in se tudi v praksi izvriiuje, ka, naj ae tedaj kontrolira! Lahko a predsUvljsm povsem novo cerkev, ki nssUne brez vssksga i metja, vsaj brez vsskegs jsvnegs imetja, in ssmo js Ulfcs cerkev privatno drttftvo kakor "Sokol**. "Orel", kakor kskšen pevski si zsbsvni zbor, kjer imajo Slan svoje mišljenje in se zsradi njegs sdruiujejo. Ksj naj driava pri Ukem društvu kontrolira, kako ti ljudje upravljajo, kar in, a jo sli čessr nimsjo! Sem torej za to da ostsns, kskor je bilo prvotno določeno, ds nsdsoruje glavna kontroU vse tisto ustsnove in korporseije, ki uiivsjo držsvno pomoč." Ker je bil minisUr sa isensče nje sakonov odsoten in kei je bi lo tudi is posno, se jc razprsvs orekinils in ss js nad al ie vsis ns aeji v torek 9. msjs. Tsdaj ae rasvila zelo obširna debata, v ka Uri je aodrug Kristsn oznsčil so-eislistično sUlišče: "Gospodje, mi hočemo tuksj sskonom o glavni kontroli rsše-vati vprašanja, ki spsdsjo na vae drugo polje. Naleteli smo ns vprsšanje, ki je bres dvoms zelo veliko, in mislim, ds je trebs imeti poguma, ds se reši to vprs šsnje s posebnim sskonom, ki se nsj bsvi s stvsrjo samo in ji seie do jedrs, ne ps, ds si mečemo pe sek v oči in' isjsvljsmo, ds smo reiili neksj, čessr v resnici nismo reiili. Gospodje, vse to bi bi drugsče, če bi se bilo Ukoj, ko ss je isdelsvsls uatsvs, ilo tjs ksmor bi se bilo moralo iti, nsm reč ds bi se bils ločils eerkev o< držsve. Cerkev in drisvs sts dve različni stvsri, Uko rsslični, i bi morali biti ločeni. Ker pa ii-viu driava in cerkev v nekaki-nem divjem zakonu, ni čudno, da prihajamo vssk čss do tskih te-1 isv. In Uke teieve bomo imeli vse dotlej, dokler ne dobimo jss-negs odnošsjs med eerkvijo in i drla ve. Gospodje, tuksj se je govorilo o velikih interesih, ki so spojeni s cerkvsmi, s njih posestmi itd.; tuksj ps stojimo pred situscijo. o kateri ns vemo, koliko t<«e, kar pripada cerkvam, zadeva- javne interese in koliko ne, koliko i-ms jo cerkve po pravici in koliko ns. Teh reči ne moremo relevsti t sskonom o glavni kontroli, am-| pok potrebujemo zskon, ki prime [te reči «ploh. Tudi meni bi bilo |lal. če bi propadlo toliko lepih reči, ki ao po cerkvah in samosU-nih. toda nikakor ae vidim, kako Kakor stoje stvari, ss mi zdi, da sprsvljsmo s tem zskonom i-tak večino cerkva v naši državi pod gUvno kontrolo, zakaj pra-voslavna eerkev, kakor tudi ka-toliika, muslimanska in še nekatere druge uživajo atalno državno pomoč, njih duhovnike plačuje drŽava, in daje jim še druge subvencije. Na U račun morajo te cerkve že po drugem členu tega zakona predlagati svoje raču-. ne glavni kontroli. Nikakor pa se ne moremo ogrevati za to, da bi kontrolirala glavna državna kontrola vse cerkve in samostane sploh, zakaj v ideji ai pač lahko zamislite, da se usUnovi cerkev, ci ne sprejema ničesar od države, in kpko naj tedaj pride, do Uga, da bi predlagala avoje račune glavni kontroli! Če aklene danes ]>ravoslsvna ali katoliška cerkev, la odkloni vssko državno pomoč in nima javnega imetja, po čemu naj bi država tedaj pregledavala njih račune! Seveda ne verjamem, da' bodo storile kaj Ukega, ker jim bolje konvenira, kar je; toda misliti si Aioremo, da bi to bilo mogoče. Dokler uživajo drl žavno pomoč, sem sa to, da ao podvržene kontroli tiste države, od katore dobivajo podporo. Hočem pa, da se nspravi jssns razlika mod Um, kar more država kontrolirati, in med Tem, kjer nima kaj kontrolirati, zato ker ne daje ničeaar. V splošnem se strinjsm z glav nimi mislimi gosp. Ljube Jovsno-viča, po katerih se prsv Uko pri hsjs do Ugs, ds je trebs to vprsšsnjs rešiti popolnoms, ne ps usUvljsti se ns polovici poti. Imeti moramo toliko pogums, ds nsstopimo zs rešitev vsegs cerkvenega vprašanja na Uk način, kakor je najbolje sa interese dr-žsvs in nsrods, ne pa da bi hodili po ovinkih in reševali U vprašanja Uko, da v resnici nič ne bi bilo rošsno." Po dolgi debsti je bilo sklenjeno, da ostsne kontrols ss cerkve in ssmosUne Uks, kakršna je doaloj, dokler ae ne sklene zskon o orgsnissciji eerkvs. društva na pokopališču. Hvala tudi Livarski organizaciji za kras ni venec. Posebno se moram zahvaliti Frank in Mary Tomšek, Frank Kohečniku in Joe Gregor-cu, iki so prišli daleč iz drugih mest, da so mi bili v tolažbo v mojih žalostnih urah nesreče. Moja najlepša hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovane krasne vence, katere ste položili na krsto mojemu neporabljenemu soprogu, ter bili mi v tolažbo v mojih žslostnih dneh. Tuikaj zapušča mene žalujočo soprogo in 4 male otro&če v starem kraju pa mster, sestro in ©nega brata. Tebi dragi soprog in oče želimo, počivaj mirno v hladni ameriški grudi.' Žalujoči ostali: Apolonija p redovnik, soproga. Apolonija, John, Ema in Hcpry, otroci, vsi v InsHanapolis, Ind. slovenska zdravniška knjiga immim m toliko trapi prt Dr. SMkup: I« ««. T» adravnik tudi U muUIJ« _ . mm no »Inki se ▼ aJurn kolo aa ofeajo m OaMoo. Om apNjorno UM MU nlko v njifovm atanoranja raak dan la ob ▼•Sortk i ob aodoljah mm lae ■!<■«. dr. A. M. 0OUKUP, ms W. Um4 St., e«r. MilUrd ato., (Adr.) OdpUlO. tUU Zrn Icuhnnje piva doma fttndsntovaka. Nek dijsk je zabaval jako dobro v gostilni goste, ki so sarsdi tega apili precejšnje množine. Ko js odhsjsl dijak, mu js dsjsl gostilničsr: "Da ae Vam iskaism zs Vsio ssbsvo, Vam izbrišem polovico računa." "In jas,'* pravi nsto dijsk, "ho-čem biti ensk Vsm in isbriiem ie osUlo polovico! Klsnjsm sel" v zalogi slsd. hmelj, slsdkor in vss droge potrebščine. Poskusite is se prepricsjts, ds Js dosss pri nss, kuhsnf vsdno ls nsjboljšl in nsiee-nejšL Dobiti Je tudi zbirko sodov, steklenic ia rasnih loncev, itd. Mi vsm dostevlmo neročflo po pošti, točno v vss kraje. Grocerljsm, slsdčičsfjsm ia v prodajaln« ielesnlse dsmo primero n popust pri vsčjih nsročilih7 Pišite po informacije as: FRANK OGLAR, MOI SaporUr Avmm, Clevslaad, O. trnom DmOKTNA SLUSOA V JUGOSLAVIJO la savoib.........hmm f. pariš..............j«m 14. chicaco...........j«M is. lapayette........jmmm s4. ■a S. 4 la S •aha, aoba^ VAS PODPIS BO imal Uko vrodnoet, kakršno mu boate a svojimi prlsndevanji sami ustvarili. Vradnoat od visi najvoč od vniofa prizadevanja sistematično hmniH. VI opravičeni tudi nekaj imeti od ▼ t vašega dela, sato ae odločite sedaj izplačevali aebi določeno svoto iz vn-ftega tedenskega zaaluška in jo vlagajte v to banko. C^I CMITC braniti in rred-ONLLIll 1 L nost vaftefa podpisa bo naraftčala sorazmerno z vašimi prizadevanji. POŠILJAMO doaar i PROOAJCMO UtUm Mfha to MM, KAfflPAR STATE BANK