l/rtulnl.itvo /e v Kopitarjevi ulici št. e lil Rokopisi se ne vrača/o, nefranltlrana plima se ne sprejemalo * Uredništva telefon Stev. 50, upravnlStva Stev. 328
Političen list sa slovenski narodi
Uprava fe v Kopitarjevi al. St. 6 - Čekovni račun: CJublJana Stev. 10.650 In 10.349 xa lnserate, Sara/evoSt. 7503, Zagreb SI. 39.011. Praga ln Dunaf St. 24.797
Naročnina
Dnevna Itdnla
za državo SHS
DeseCno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdalo celoleino v Jugo-•lavltl SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I sfolp. pellf-vrsta mali oglasi po 1 50 lnZD,ve£|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 DIi» □ Pri vcCIcro □ naroČilu popust
Izide ob 4 zjulrej
razen pondelIKo In dneva po prazniku
Pašič zopet na površju?
AVDIJENCE PRI KRALJU.
Zaupnikom SLS!
Do 10. decembra je samo čas za popravo volivnih imenikov. Pripravite brž vse za reklamacije. Imenike prav povsod prepišite.
Kdor še ni poslal seznama predstavnikov, naj to nemudoma stori.
Začetek boljših dni.
Stara Avstrija ni bila ravno domovina modernega demokratizma, toda številni zunanjepolitični udarci prvih dveh tretjin preteklega stoletja ter železna gospodarska nujnost bo jo vendarle polagoma pritirali in prisilili do tega, da je polagoma morala začeti računati tudi s sestavinami starodavnega in nekoč tako mogočnega cesarstva. V to svrho je že Bredi preteklega stoletja uvedla za tedanjo dobo prav znatno avtonomijo občan in avtonomijo dežel, ki so imele, kakor znano, oelo zakonodajno pravico. In to avtonomijo je tudi dokaj varovala, kajti do razpustitve občinskih odborov je prišlo le v izjemnih slučajih, pač je bil pa velik del deželnih zborov dela nezmožnih.
Tega je bilo krivo v prvi vrsti dejstvo, da so hoteli dunajski mogotci imeti volka sitega in kozo celo. Zadovoljena naj bi bila na eni strani hegemonistiena stremljenja Nemcev, na drugi strani pa tudi posameznih sestavin države. Da bi dosegli to, niso vzeli v račun živih organizmov, ki so sestavljali monarhijo, to je narodov, na katere edino bi bilo mogoče zgraditi zdravo stavbo, temveč že davno preživele petrefaikte iz fevdalnih časov, to je dežele. Naravna posledica tega je morala biti, da so oni deželni zbori, ki so bili nacionalno kolikor toliko enotni, delali z največjimi uspehi in navdušenji, dočim so ostale večno pretresali najstrastnejši notranji boji, ki so v ■veliki meri onemogočali vsako resno pozitivno delo. Najlepši vzgled za to sta nam bivša Kranjska, kjer je po razbijtu liberalno-nem-fckega bratstva zavladala po zaslugi SLS taka uspešna delavnost, kakršne naša domovina ne pomni, ter na drugi strani bivša Štajerska, kjer je boj med Nemci in Slovenci potiskal v ozadje druge probleme.
Te reminiscence se nam nehote vzbujajo te dni. Ko smo kljub jasnim zakonskim predpisom šele sedaj (s kako ležernostjo se pri nas prezirajo zakoni!) vendarle doživeli razpis volitev v oblastvene zbore. Kakor nekoč v Avstriji, tako so tudi sedaj v Jugoslaviji postavile vladajoče reakcionarne liberalne stranke zahtevo po samoupravi na popolnoma iz-grešen princip teritorijalnosti in ne živih naravnih organizmov (n. pr. priklopitev Kast-va k Ljubljani in Medjimurja k Mariboru, zlonamerna parcelacija Hrvaške itd.) in razen tega so z vsemi sredstvi skušali okrniti resnično samoupravo prav v vseh pogledih, samo da bi v prid majhni kasti gospodarskih parasitov in takih politikov, ki ne temelje v ljudstvu, vzdržali vse uničujoči centralizem. Da bodo talvi oblastveni, oziroma okrajni zbori nezmožni za trajnejše zdravo življenje, je na dlani, ne glede na to, da nas to uči že avstrijska politična zgodovina, katero naši vlastodržci s tako dosledno zaslepljenostjo ponavljajo.
Tcda kakor so bili avstrijski deželni zbori kljub vsem svojim nedostatkom ogromne važnosti za vse avstrijske narode brez izjeme, tako bodo tudi naši oblastveni zbori, kajti v njih bo morda vendarle mogoče vsaj do neke gotove mero paralelizirati uničujoče gospodarske posledice nesposobnega centralizma, a na drugi s'rani bodo. pa skupno z bodočimi okrajnimi zbori tudi najboljša politična šola za ljudstvo, zlasti po onih pokrajinah, ki še apatično prenašajo dela in nehanja politike centralističnih strank. Iz, okrožnih zborov bo z nu.no logiko živega življenja izšla tista sila, pred katero se bo prej ali slej zrušil vladajoči politični sistem. In ko s padcem ccntraliz.ma zacvelejo posamezne pokrajine, bo močna in cvetoča tudi celoia, Jugoslavija.
Glede na vse to je jasno, da se bo slovenski nnrcd tudi pri teh volitvah pokazal zrelega moža.	P- E.
Jutri ob 8. uri zvečer v Unionu
časnikarski koncert.
Belgrad, 29. nov. (Izv.) Danes popoldne je kralj sprejel v avdijenci Nikola Pašiča. Od 4. aprila, ko je Pašič podal svojo ostavko, pa do danes je bilo to prvič, da je kralj Pašiča zopet sprejel. Dasiravno so bili politični krogi žc dalje časa pripravljeni na to, je vendar vest o tej avdijenci zbudila veliko senzacijo, med radikali pa veliko vznemirjenost. Posebno tako zvani vladni radikali so bili skrajno slabe volje in so se izogibali razgovorov o pomenu in značaju te avdijence.
Nekateri politični krogi kljub temu mislijo, da tej avdijenci za sedaj ni treba pripisovati velikega pomena, češ da gre predvsem za to, da bi Pašič končnoveljavno opustil vsako misel na vrnitev in da bi to tudi sporočil svojim prijateljem v radikalnem klubu, da bi na ta način vlada prišla v radikalnem klubu do veljave in bi se ji omogočilo malo bolj svobodno dihanje. Drugi krogi, posebno pašičevci seveda, so pa prepričani, da pome-nja ta avdijcnca formalen pričetek reševanja krize, ki se naj bi po njihovem mnenju končalo tako, da bi prišel Pašič zopet na površje in bi s svojimi prijatelji sestavil vlado, ki naj bi dala naši notranji politiki čvrsto smer in v parlamentu imela takšno avtoriteto, da bi lahko izvedla velike naloge, ki jo čakajo pred skupščino,
Nikola Pašič je bil v avdijcnci od 4 do 5 popoldne. Seveda so bili kmalu na to opozorjeni časnikarji, ki so ga pričakovali, eni pred njegovim stanovanjem, drugi pred dvorom. Niti prvim niti drugim pa Pašič ni hotel
Dogodki v
Budimpešta, 29. nov. (Izv.) Uradne vesti o izboljšanju kraljevega stanja ne odgovarjajo resnici, Kraljevo stanje jc kritično. Kralj je izrazil željo, da bi ga obiskal sin Karol, toda okolica ga od tega odvrača.
V soboto se je vršil ministrski svet, kateremu sta prisostvovala tudi Bratianu in Jorga. Bratianu je dobil nalog, da odpotuje y Pariz in osebno govori s Karolom.
Uradno poročilo o kraljevem stanju.
Bukarešt, 29. nov. (Izv.) Uradno poročilo javlja, da se je stanje kralja Ferdinanda izboljšalo; sprejel je ministrskega predsednika Averesca in reševal državne posle.
Bolgrad, 29. nov. (Izv.) Romunski poslanik v Belgradu g. Emandi je danes obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča in ga obvestil o zdravstvenem stanju romunskega kralja. G. Emaoidi je izjavil časnikarjem, da je kralj že boljši. Dalje je javil, da 60 neresnične vesti nekaterih inozemskih listov, da je kralj že umrl in da se njegova smrt prikriva radi tega, ker je kraljica odsotna in se še vedno nahaja v inozemstvu.
Pariz, 29. nov. (Izv.) >Daily May« poToča, da je poslala romunska kraljica Marija s par-nika >Berengaria<j, na katerem se voai nazaj v Evropo, radio-brzojav, v katerem izraža svo-
Volivna zborovanja HPS.
Zagreb, 29. novembra. (Iz.) Včeraj jo imela HPS pet volivnih zborovanj. Na zborovanju HPS v Dubrancu (okraj Velika Gorica) so govorili dr. Andrič, kmet Marijan Botančič, kmet Deverič ter g. Stepanič. Zborovanje je Jako dobro uspelo. — Isti dan se je vršila javna skupščina HPS tudi v Veliki Gorici, kjer sta govorila dr. Bačič in dr. Andrič. Tudi v Repovcu je volivno zborovanje HPS dobro izpadlo; govorila sta g. Kratina in kmet Ilija Petričevič. — Na zborovanju v V1 a h i m i č k i h je govoril delegat HPS g. Grgec., ki je nato šel na zborovanje v Ludini.
Volivci so na teh zborovanjih odobrili program HPS in se odločili, da gredo v oblastne volitve z geslom proti centralizmu. Obenem pozivajo vse one, ki ne priznavajo centralizma, da se združijo v HPS.
DR. KOROŠEC V ZAGREBU.
Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Danes se je peljal skozi Zagreb načelnik SLS dr. Anton Korošec. Na kolodvoru je imel dr. Anton Korošec kratek razgovor s predsednikom HPS g. Stjepanom Baričem.
DR. LAZA MARKOVIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Semkaj je prispel dr. Laza Markovič. Njegov prihod
dati nobenih izjav; dejal je samo, da je vs'e dobro.
Takoj po njegovi avdijenci so se pričeli v predsedstvu vlade zbirati radikalni ministri. Med prvimi je bil notranji minister dr. Boža Maksimovič, za njim pa železniški minister g. dr. Vasa Jovanovič. Opazilo sc je, da radikalni ministri niso bili preveč navdušeni, niti dobre volje. Nasprotno bi se lahko trdilo, da jim cela zadeva ni bila ravno preveč pogodu.
Predsednik vlade, ki jc sicer zelo zgovoren, ni hotel dati danes časnikarjem nobenih pojasnil, pač pa je dejal, da za sedaj ni nobenega javnega povoda za spremembe v vladi. Če se bodo pojavili javni povodi in vzroki, potem se bo kriza javno rešila. Sicer pa, je dejal g. Nikola Uzunovič, se bo 7, decembra vršila seja radikalnega kluba.
Po tej izjavi g, Nikole Uzunoviča je pričakovati, da bo prišlo, če ne pozneje, 7. ue-ccmbra do končnoveljavnega razčiščevanja v radikalnem klubu. Od sklepa radikalnega kluba je odvisna usoda vlade g. Nikole Uzunoviča.
Avdijenca Nikole Pašiča je bila edini stvarni dogodek današnjega dneva. Prec'ej sc je govorilo o raznih shodih, ki so se vršiTi ši-rom naše domovine skoro v vseh okrajih. Gospod Svetozar Pribičevič je bil v Vojvodini, kjer pa mu je okrajni glavar prepovedal shod. Šele na ponovno prošnjo na notranjega ministra, se je g. Svetozarju Pribičeviču dovolil shod, ki pa je bil slabo obiskan.
Bukarešto.
je zadovoljstvo, ker se je zdravje romunskega kralja nekoliko izboljšalo. V dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da je kraljica Marija odločena, prevzeti začasno regentstvo za slučaj, ako bi romunski kralj Ferdinand umrl.
Borba za prestolonaslcdstvo.
Budimpešta, 29. nov. (Izv.) Avcrcscu in Bratianu sta mrzlično na delu, da preprečita pristašem vsak poizkus kakega upora. Kmct-ska stranka se doslej še ni odločila proti Ka-rolu, nasprotno je na delu zanj. Shod njenih zaupnikov, ki ga je sklicala v tej stvari, jc policija prepovedala. — Močno oporo" ima bivši prestolonaslednik v pravoslavni duhovščini. Sv. sinod se jc izrekel proti nameri, da bi vstopila v regentski svet tudi kraljica Marija, ki jo smatrajo — poleg Averesca in Bra-tiana — za najneizprosnejšo nasprotnico Karola. Baje želi kraljica Marija po Ferdinandovi smrti sama zasesti prestol, čemur se Avarescu in Bratianu nc upirata. Po drugih vesteh, naj bi zasedla prestol princezinja Ileana, a do njene polnoletnosti bi vladala kraljica Marija. — Kakor se zdi, ima Karol veliko pristašev tudi v armadi; vlada je pripravila ukaz, s katerim se upokoje ali premestijo vsi častniki, ki so znani kot Karolovi prijatelji.
spravljajo v zvezo z agitacijo radikalne stranke pri prihodnjih oblastnih volitvah.
IZ HRVATSKE FEDERALISTIČNE STRANKE.
Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Glavni odbor federalistične stranke je imel včeraj sejo, nia kateri se je po poročilu predsednika stranke in nekaterih zastopnikov poslanskega federalističnega kluba sprejela resolucija, v kateri se izreka zaupanje vsem poslancem stranke in se poudarja, da se HFS udeleži volitev v oblastne skupščine pod geslom borbe proti centralizmu in parcelacije Hrvatske.
Svet. Pribičevič proti oblastnim skupščinam.
Bolgrad, 29. nov. (Izv.) Svetozar Pribičevič je na shodu v Vojvodini pričel razvijati svoj volivni program. Ostro je nastopil proti oblastnim skupščinam, kar je z ozirom na njegovo stranko razumljivo, ker no more pričakovati nobenega rezultata. Zanimivo pa je tudi to, da se je načelno izjavil proti oblastnim skupščinam, češ, da niso sposobne za življenje in da ni od njih ničesar dobrega pričakovati.
Ta izjava g. Pribičeviča jc pač najboljši dokaz nesposobne politike samostojnih demokratov, ki so bili elavni borci ustave — vsaj
Pribičevič so je vedno tako hvalil —, na katerih pritisk so oblastne uprave dobile takšne samoupravo. Zato je g. Svetozar Pribičevič dejal, da so te volitve bolj važne s političnega stališča in da jo politično njih pomen velik.
G. Ljuba Davidovič je imel velik politični shod v Senti, na katerem je ravnotako govoril predvsem o volitvah v oblastne skupščine in naglasil njihovo veliko važnost.
Govorice o neki banki.
Bolgrad, 29. nov. (Izv.) Današnje >Novo* sti« pišejo: »Govori se, da neka tukajšnja banka, ki je bila zelo udeležena pri neki banki, ki je v velikih težavah, ponuja gotovim uglednim osebam velike vsoto denarja — govori se o 15 milijonih dinarjev — da bi so vprašanje te banke uredilo tako, da ta tukajšnja banka ne bi trpela nobene škode. Videli bomo, kako se bo ta cela stvar razvijala in bomo po potrebi še o tem govorili.«
1
Albanska vstala zadušena.
Skader, 29. nov. (Izv.) Radi narodnega praznika proglasitve albanske neodvisnosti se vršijo tukaj velike slovesnosti, katerim prisostvujejo velike ljudske množioe. V krogih, ki so blizu albanski vladi, se računa, da se je vstaja popolnoma udušila. Nadalje se javlja, da so vladne čete vstaše ^opolnoma obkolile dn da se jim je na ta način onemogočilo, da bi pobegnili na jugoslovansko ozemlje.
Italija med Nemčijo in Francijo.
Berlin, 29. nov. (Izv.) Italija zelo pospe« šuje pogajanja, da skleno z Nemčijo razso. dišono pogodbo. Mussolini je pripravljen, da potem podpira v svetu Društva narodov nemško zahteve glede takojšnje ukinitve vojaške kontrole. Nemška politična javnost ostaja nasproti tem ponudbam dosti hladna. Merodajni krogi 6icer brez pridržka izjavljajo, da bi jim bilo seveda zelo ljubo, ako bi 6e Italija v kontrolnem vprašanju pridružila angleškemu stan lišču in se tudi drugače ne upirajo italijansko-nemškemu zbližanju, toda le pod pogojem, da to zbližanje ne bi imelo nobene osti proti Franciji. Vse, kar bi moglo ovirati ali škodo, vati pogajanjem za nemško-francoski sporazum, Nemčija kar najodločneje odklanja.
V tem zmislu piše tudi nemško časopisje, ki naglaša, da je Locarno zmešal italijanska zunanjepolitične račune. Po Locarnu omahuje italijanska politika brez cilja sem in tja in ponuja v eni sapi zvezo Nemčiji in Franciji. »Toda« — piše »Franfkurter Zeitung« — »Italiji se ne bo posrečilo, da bi nemško ljudstvo odvrnila od locarnske poti in v Franciji polo-< žaj zanjo istotako ni nič ugodnejši.«
Vendar utegne Italija tudi ob tej priliki odnesti s poprišča znatne koristi. Anglija zelo želi, da zagotovi soglasno sodelovanje štirih velesil v Društvu narodov — govori se celo o četverozvezi — in jo evrjetno, da bo Italija v ime poravnave s Francijo izsilila kake koristi. Po zadnjih vesteh naj bi bila Anglija pripravljena, da odstopi Italiji svojo južnovzhod-no afriško kolonijo Kenya pod pogojem, da reši Francija narodnostno vprašanje v Tunisu v zmislu italijanskih želja.
Bz Češkoslovaške.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE.
Praga, 29. nov. (Izv.) Dne 27. novembra je začelo potekati zadnje polletje sedemletne predsedniške dobe dr. Masaryka. Po ustavi predsednik Masaryk nima več pravice, da razpusti parlament. Volitve novega predsednika se morajo vršiti štiri tedne pred potekom sedemletne dobe, tedaj med 30. aprilom in pa 27. majem 1927. Volitev so vrši v skupni seji obeh zbornic; navzočih mora biti nad polovico članov obeh zbornic, a za izvolitev jc potrebna tripetinska večina glasov.
PRED RUDARSKIM STRAJKOM.
Praga, 29. nov. (Izv.) Dno 27. novembra se je vršila seja koali rani h rudarskih zvez, na kateri so pretresali odklonilni odgovor- zveze rudniških lastnikov gledo 20 odstotnega zvišanja plač. Rudarski zastopniki so označili odgovor delodajalcev kot izzivanje delavstva na boj. Sprejeli so več sklepov glede nadaljnega solidarnega nastopanja. V poučenih krogih pravico, da se v rudarskih krogih preudarjata sedaj dve možnosti: da se odpove kolektivna pogodba ali pa, da se brez take odpovedi začno s šlrajkom. Sedaj posreduje delovno ministrstvo; upajo, da se sklene kompromis na podlagi zvišanja plačj a no v višini, ki io zahteva delavstvo.
Premise politike sosp. Pre peluha.
Ako pozabimo vse ono, kar je g. Prepeluh pisal v »Avtonomtstu« ln »Slov. Republikancu«, se glasi njegova prva premisai SLS jc zaradi svoje klerikalnosti pri Srbih in Hrvatih nepriljubljena in ravno zaradi tega Slovenci pod njenim vodstvom ne moremo upali na uspeh.
Četudi bi bila v tem vsa resnica, bi se realen slovenski politik vendarle moral vprašati že: ili pa je prav, da izključno samo za to, ker kleri-kalizum ni všeč Srbom in Hrvatom, momino ruSiti SLS in ali je sploh mogoče SLS v doglednem času, pa magari s pomočjo pritiska neslov. političnih skupin (kar pa je vedno zelo problematične vrednosti) toliko oslabiti, da bi ne imela 53 vedno velike, četudi ne glavne besede v slovenski politiki Že na to vprašanje je človeku, ki pozna vse vezne sile slovenskega političnega življenja, in to mora biti za nas msrodajno, nc pa tuje «odbe, zelo težko prilrdiino odgovoriti.
Siccr pa je ogorčenje Srbov in Hrvatov proti slovenskemu klerikalizmu neiskreno, ne neti ga nobena visoka misel, temveč čisto navadno politično špekulantstvo: všeč jim ni, da Slovenci vztrajamo pri zahtevi po slovenski avtonomiji in hočejo torej zlomiti tisti del slovenske inteligence, ki je danes tej veliki in odločilni borbi slovenskega naroda glavna opora. Kakor so srbski radikali in pribičevičijanci za enkrat zlomili Hrvate pod krinko preganjanja boljševizma in komunizma, tako hočejo zagovorniki in priganjači 6r'oskega imperializma zlomiti Slovence pon krinko pregnnjanja klerikalizma. Vprašanje slovenskega klerikalizma je čisto slovenska interna zadeva. Noben Srb in Hrvat nima pravice vmešavati se v te notranje zadeve slovenskega naroda, 'tembolj, ker na Vsak pritisk * pomočjo tujih političnih sil samo moti v našem notranjem izčišče-nju in nas zavaja na itranpota, v boje, ki bi se jim z nekoliko narodno discipliniranostjo | ne s kako napačno pojmovano slogo) lahko izognili. Že nekaj let sem poudarjamo nekateri Slovenci to misel (tudi Prepeluh je nekdaj tako govoril), pa smo kakor glas vpijočega v puščavi
Druga premisa sedanjega Prepcluhovega političnega delovanja se glasi: Slovenci sami zase smo preslabi, da bi se uprli centralizmu, zato nam J je treba hrvatske pomoči V boju z belgrajskim centralizmom moramo Slovenci stati odločno in dosledno na strani Hrvatov.
Tu je najprvo zelo zanimivo, da g. Prepeluh predpostavlja nekak boj Hrvatov s srbsko-jugo-»lovenskimi centralisti. Takega boja namreč po 27. marcem 1925 za treznega pol.tika ni več in ga pod Radičevim vodstvom tudi nikdar več ne more biti v tisti čistosti in idejni zaokroženosti, ' kakor nekdaj in kakor bi edino mogel biti zmagovit. To je važno: pod Radičevim vodstvom ne večj kajti to, kar je danes, je čisto navadno strankarsko prerivanje, povratek k prvotni politiki pod Radičevim vodstvom pa bi pomenil za Hrvate večjo nevarnost, kakor bi bilo nevarno vztrajanje. 2e ta tiha predpostavka omenjene premise je torej zmotna. Pa tudi samemu nauku, ki ie izražen v tej drugi premisi in ki ga gg. Prepeluh in Pucelj ponavljata v najrazličnejših varija-cijah bolj ali manj prikrito, se mora človek čuditi. Kateri Slovenec, razen onih, ki so jugoslovensko orijentirani in ki se že besede »borba z Belgradom« ustrašijo, danes sploh taji, da nam je potrebna zveza s Hrvatil Saj ne gre za to. Gre za to, da se večina Hrvatov res začn« zopet boriti, in drugič, da se zvežemo Slovenci s Hrvati na tak način, da ne bomo ponižani v kimovce. V kakršnikoli zvezi že moramo Slovenci čuvati samostojnost sodbe in nastopanja. Ni to nikako napenjanje, temveč kratkomalo nujnost, ki poganja iz posebnosti slovenskega kulturnega in gospodarsko socialnega stanja, vsega onega, čemur kratko pravimo: slovenska narodna individualnost. Gg. Prepeluh in Pucelj grešita proti temu na neodpustljiv način in samo s hrvatsko pomočjo vršita ono, kar vršijo Jugoslovani s srbsko: ubijata slovensko iniciativnost in razkrajata slovenske vrste, ne da bi bila zmožna razkrojene sama lopet zbrati.
Tretja premisa je izrečena v večkratnem poudarjanju gg. Prepeluha in Puclja, da je potrebna kmetska (seljačka) stanovska politika. Te potrebnosti ni mogoče zanikati. Zopet pa bi moralo biti vprašanje zastavljeno drugače, kakor ga zastavljata gg. Prepeluh in Pucelj. Vprašanje se ne glasi, ali je kmetska stanovska politika pottebna ali ne, temveč v kakšni zavisnosti je usoda slovenskega kmetskega stanu s slovensko narodno usodo. Ali je za posameznika dalekosežnejšega pomena usoda narodne ali stanovske in razredne skupnosti? Mi pravimo: narodne. Tudi RacMč je prvotno mislil tako, zato je hrvatskemu seljač-kemu pokretu hotel dati adekvaten državno-pravni okvir, v katerem bi mu bilo mogoče svoj kulturni in gospodarsko-socialni program izvesti kar najbolj nemoteno. Ko je opustil svoje dr-žavnopravne zahteve, je zadal smrtni udarec tudi izpolnjevanju tvojega kulturnega in socialno-go-spodarskega programa. Nobeno zavijanje ne bo pomagalo preko teh dejstev. Isto velja za slovensko kmetsko stanovsko politiko.
To je prokletstvo politikov kakor sta gg. Prepeluh in Pucelj, da v razvrstitvi vrednot, za katere gre v tem političnem boju, nikdar ne vesta, kateri vrednoti je treba dati prednost, temveč jih pokladata eno poleg druge, ne da bi »e zavedala organskih vezi med njimi in nujnosti potrebe nekega razvrstitvenega reda, po katerem se višje vrednote nikdar ne smejo žrtvova.t nižjim. To sta tipična politika-eklektika, brez V3ake usivui jajuče, slovensko originalne (de v sebi Po-
litika gg. Prepeluha la Puclja n« pomeni za slovensko življenje niti najmanjšega koraka naprej, temveč j« samo politika prerivanja in izpodrivanja, ob kateri se smejejo tretji, mi vsi skupaj pa trpimo le škodo. One, ki *e nočejo odreči borbi za slovensko avtonomijo, vodi prepričanje, da |e
Dunaj, 29. nov. (Izv.) Vest o novem atentatu na Mussolinija, ki se je bila v soboto raznesla iz Pariza, se ne potrjuje.
Genova, 29. nov. (Izv.) Tu so aretirali
nekega Gramosija in nekega Montecellija, 1« sta dopotovala iz Marseilla. Pri njima so našli revolver in strelivo. Policija sum4, da sta nameravala izvršiti atentat na Mussolinija.
Rim. 29. nov. (Izv.) Tukajšnji inozemski poročevalci — približno 200 po številu — so imeli sestanek, na katerem so sklenili, da v znak protesta proti izgonu nekaterih svojih tpvarišev korporativno zapuste Italijo. V svojih listih bodo nadaljevali boj proti Musso'i-niju in njegovemu režimu. Za te sklepe je takoj izvedela italijanski vlada, dasi je bil sestanek tajen. Dala je več poročevalcev aretirati in jih bodo izgnali.
Fašistična vlada dementira.
Eim, 29. nov. (Izv.) Uradno se den,*niira vest o izgonu odnosno odhodu inozemskih časnikarjev iz Italije.
RIMSKI GUVERNER ODSTOPIL.
Rim, 29. n iv. (Izv.) Guverner Rima Cre-monesi je rrdi nekaterih administrativnih spornih vprašanj odstopil. Mussolini je njegovo ostavko sprejel.
Rim, 29. nov. Izv.j Vsled sporov v mestni upravi je guverner senator Cr.emonesi podal ostavko, ki jo utemeljuje s tem, da je po SMrih letih delovanja potreben miru. Istočasno je
Chamberlain za sestanek med Briandom in Mussolinijem.
London, 29. nov. (Izv.) Poluslužbeno se potrjuje, da Chamberlain želi, da bi se se šla Briand in Mussolini in da se v tem pravcu prizadeva.
Pariz, 29. nov. (Izv.) O nameravanem potovanju zunanjega ministra Chamberlama poročajo iz Londona/da ni bil Chamberlain od leta 1922 v Parku in da bo ob priliki sedanjega poseta v Parizu obiskal Poinoareja, s katerim bo imel va."en razgovor. Tudi z Bri-andom bo imel konferenco o zadevi vseh onih vprašanj, ki se bodo obravnavala na decembrskem zase.lanju sveta Društva narodov. Temu rag voru bedo prisostvovali tudi zastopniki drugih vlad. Ce bi prišlo do nameravanega sestanka med Brinndom in Mussolinijem, je Chamberlain pripravljen, da se na posebno vabilo kot tretji udeleži tega sestanka.
Viharna seja v francoski zbornici.
Pariz, 29. nov. (Izv.) V sobotni zbornični seji je došlo o priliki debate o vojnem preračunu do ostrih nastopov. Socialisti so vložili predlog, da se aktivna vojna služba znii?s od 13 meseccv na eno leto. Predlog je zagovarjal Paul Boncourt, pri čemer je došlo do ostrih spopadov med njim in bivšim vojnim ministrom Maginotom. Zbornica je s 355 glasovi proti 210 odobrila vladno zahtevo, da ostani v veljavi 18mesečna službena doba.
»JOURNAL DES DEBATS« V NOVIH ROKAH.
Pariz, 29. nov. (Izv.) Poučeni krogi izjavljajo, da je prešel »Journal des Debats« v roke skupine, ki ji načeluje lorenski veleindu-strijalec posl. Rcndel. Uredništvo ostane dosedanje in bo list izpremenil le svojo gospodarsko politiko.
VOLIVNA KAMPANJA NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 29. nov. (Izv.) Včerajšnji dan je potekel v znamenju brezštevilnih volivnih zborovanj. Prišlo ni do nobenega inoi-| denta. Največje zanimanje je brezdvonmo vladalo za Beethlenovo volivno zborovanje v De-breezinu. Vsi člani vlade so se pedali na volivna zborov n'a po provinci. Tudi opozicija je pokazala živahno podjetnost na volvnih zborovanjih. Tako je v Weizenu govoril grof Andrassy o legitimizmu. Vsi opozicionalni govorniki so na volivnih zborovanjih zahtevali, da se uvede tajno glasovanje pri vol.tvah.
MEHIŠKA ZBORNICA PROTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
Mehika, 29. nov. (Izv.) Poslanska zbornica je sprejela dnevni red, v katerem izraža ministrskemu predsedniku Callcsu zaupanje in odobrava njegovo stališče in- ravnanje glede lastninskega zakona in petrolejskega ozemlja. Callesu so ob tej priliki prirejali ovacije. Govorniki so naglašali, da stremijo Združene države za tem, da spravijo Mehiko pod svojo zastavo; proti temu se bodo borili Mehikanci do zadnjega moža.
POGREB GIACOMA PUCCINI.
Milan, 29. novembra. (Izv.) Danes popoldne se je vršil v Via Reggio z vsemi slovesnostmi pogreb zemeljskih ostankov Gia-coma Puccini. Mussolini je brzojavno izrazil svoje obžalovanje nad tem, da ne more osebno udeležiti pogrebav
vztrajno približevanje k temu cilju ter skupna slovenska narodna fronta danes v tem trenutku tudi najboljša slovenska kmetska stanovska politika. Zdrav razum, mirno opazovanje sedanjosti, študij zgodovine ter sociologi), vse vodi k temu spoznanju.	L. U.
odstopil tudi viccguverner. Predsednik ministrskega sveta Benito Mussolini je obe ostavki sprejel. Kot njuna naslednika prideta v poštev knez Colonna in princ Buon Compagni.
USTANOVITEV PROTIFAŠISTIČNE CEN-TRALE V ŠVICI.
Rfan, 29. nov. (Izv.) »Informator! dela Stampa« poroča, da se je zadnji čas izselilo v Švico precejšnje število vodij protifašističnega gibanja. Večina od njih pripada aven-tinski opoziciji. Pregnanci so sf naselili v Ziirichu. Med njimi se nahaja Turatti, Trevcs in Bocconi. V Ziirichu so ustanovili centralni odbor forušitov, ki naj bo centrala protifašistične fronte. Vodje te centrale so poslali na odbore v Parizu, Nizzi, Bruxe!lesu, Dunaju in Berlinu okrožnice, v katerih jim sporočajo ustanovitev tc ccntrale in jih obenem vabijo na glavno zborovanje, ki se bo vršilo v Ziirichu. Mednarodna prostozidarska organizacija jc tem emigrantom nakazala za dosego njihovega cilja visoka denarna sredstva.
ZASEDANJE ITALIJANSKEGA MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 29. novembra. Prihodnje zasedanje ministrskega sveta se prične dne 6. januarja 1927. Ministrski svet se bo bavil z vprašanjem zakona o smrtni kazni. Mussolini bo kot vojni minister predložil imena onih oseb, ki pridejo pred izjemno sodišče. Sodišče bo poslovalo v Rimu.
Beležke
A Kandidatske liste. Za okraj Liti|a so bivši samostojneži peslavili, kakor nam poročajo, sledeče kandidate: Anton Berščak, zaloga pive, Stična, Ivan Hočevar, zaloga piva, Zagorje, Ciril Hočevar, gostilničar, Krka, Jakob Grilc, posestnik, Vače. Demokratje st .ia prvi mesti postavili v tem okraju Mirka V/cinbergerja, Zagorje in Vojka Šribarja, gostilničarja, Gradec pri LitijL Oboji so povedali, da so obupali. — V Celju (mesto) bo, kakor se govori, kandidirala SDS g. dr. A. Božiča, odvetnika v Celju.
A Nekaj o trgovski in obrtni zbornici. Pred nedavnim je imela zveza industrijcev svojo sejo pod predsestvom g. Dragotina Hribarja. Podpredsednik zveze je pa znani 'gospod Praprotnik. Zato je bilo pričakovati, da se bo razmotrivalo, kako sanirati Slavensko banko, preskrbeti industrijcem drugod kredite. A kaor poroča »Jutro«, se je šlo pri tej seji za »aoel« na ministra dr. Krajača, zakaj da ne skliče novo izvoljene zbornice. Zvezi se zelo malo poda, staviti take »upite«, ker so njeni kandidalje zmagali pri zadnjih volitvah le v enem izmed štirih razredov. Upamo, da bo g. dr. Krajač to tudi upošteval.
A Sloveča f rma SDS se priporoča volivcem za oblastne skupščine s sledečo reklamo v »Jutru«: Ako bi imeli klerikalni mandatarji samo 1°/o Uste sposobnosti, treznosti in pridnosti, kot jo povsod kažejo mandatarji SDS, bi bilo danes v Sloveniji, a tudi v državi marsikaj drugače. — Da, vsa država bi bila potem v konkurzu.
A Nesroča. Mi smo že velikokrat izjavili, da naj dajo Slovenci mesto SLS 20 mandatov SDS, pa bodo videli, kaj se pravi imeti dobro in spretno večinsko zastopstvo. Ako bi ljudstvo bilo pri nas po večini politično zrelo, bi moralo itd.... piše »Jutro«. — Ker pa je ljudstvo pri nas res po večini politično zrelo, zato odklanja večinsko zastopstvo s takšnimi gosoodarskimi zmožnostmi kakor dičijo našo SDS.
A Po zaslugi SDS so Slovenci dobili samoupravne oblasti, ki so veliko več kot prejšnja deželna avtonomija, se baha Pribičevi-6ev tisk. — Na to je poslanec Zanič že v zakonodajnem odboru odgovoril: To je samo varanje ljudstva. V resnici te oblastne skupščine niso drugega kakor humbug, ker tisti delokrog, ki jim je po ustavi odkazan, je tako stisnjen in tako majhen, da absolutno ne more ublažiti krutosti centralizma niti dati prilike narodu, da bi na kakršnemkoli polju javnega življenja zadobil kakega večjega in močnejšega vpliva.
A Volivni klic SLS, ki se osredotočuje v zahtevi po življenja sposobni, avtonomni in zedinjeni Sloveniji, je >Nar. dnevniku« sicer všeč iu pravi, da je za la načela vsak zaveden Slovenec, toda všeč mu ni SLS, ker da je »verska« in ne samo slovenska stranka. — Nakar nimamo »Nar. dnevniku« drugega reči kot da taka pisava spet ni drugega kot sama demagogija, ki jo uganja proti SLS. Ce že noče napram SLS zavzeti odločnega in odkritega stališča za ali proti, naj jo pa pusti na miru.
VPRAŠANJE NEMŠKE VOJAŠKE KONTROLE
Berlin, 29. nov. (Izv.) V dobro poučenih kr -gih se govori, da se bio vprašanje nemške vojaške konlrole rešilo na sestanku zunanjih minis.rov ob priliki decembrskega zasedanja sveta Druživa narodov.
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča:
Poslovanje oblastne in okrajne samouprave.
Recimo, da šteje okraj 56.000 prebivalcev in da voli tedaj šest članov v oblastveno skupščino. Volilo je n. pr. 6000 oseb in na kandidatno listo I. je odpadlo 2000 glasov, na II. 1600 glasov, na kandidatno listo III. 1200 glasov, na IV. fiOO glasov in na kandidatno listo V. 400 glasov. Volilni količnik znaša 6000 : 6 = 1000 in dve tretjini volil-nega količnika 667. Kandidatna lista V. ni dosegla števila 667 in se tedaj pri porazdelitvi mandatov sploh ne upošteva. Na ostale kandidatne liste se člani tako porazdele, da se števila glasov, ki so jih poedine preostale liste dobile, del6 zaporedoma z eno, dve, tri itd., tedaj
lista I.	2000	1000	666
lista II.	1600	800	555
lista III.	1200	600	400
lista IV.	800	400	
Od dobljenih številk moramo toliko na|« večjih upoštevati, kolikor je treba voliti članov, to je v danem primeru Sest. Od dobljenih šestih največjih številk odpadeta dve ns listo I. in tedaj je izvoljenih od kandidatn« liste I. dvoje oseb, od liste II. istotako dvoje, od liste III. ena oseba in od liste IV. tudi ena oseba za člana oblastvene skupščine. Pri volitvi v okrajno skupščino je postopek v toliko enostavnejši, da tvori ves okraj eno samo volilno edinico, in da tedaj ni nobenih volilnih edinic, ki bi le enega samega člana volile, v drugih ozirih pa se imajo predpisi za volitve v oblastveno skupščino analogno uporabljati tudi pri volitvah v okrajne skupščine. Volitve za oblastvene skupščine se imajo v vsej državi SHS vršiti na isti dan, in sicer prvo nedeljo meseca oktobra, volitve za okrajno skupščino pa v vsej oblasti na en in isti dan, in sicer na nedeljo.
Oblastvena skupščina se na kraljev ukaa sestane na redno zasedanje vsako leto dne 5. novembra v glavnem mestu oblasti, skliče jo pa oblastveni veliki župan po potrebi tudi na izvanredna zasedanja. Veliki župan kot politični predstavnik centralne vlade in kit šel obče državne uprave v oblasti otvarja in zaključuje zasedanje oblastvene skupščine v imenu kralja. Oblastvena skupščina si izvoli za vso volilno dobo svojega predsednika, podpredsednika in tajnika, ki vodijo zasedanje, odnosno pomagajo vodstvu. Poleg tega voli oblastvena skupščina iz svoje srede svoj oblastveni odbor, ki šteje pet do osem članov in za vsakega odbornika se določita še po dva namestnika. Odborniki ne smejo Biti državni ali samoupravni uradniki. Oblastveni odbor kot izvršilni organ oblastvene sktipšči* ne je stalen organ in vrši svoje posle dotlej, dokler novo izvoljeni oblastveni odbor ne prevzame poslov. Oblastveni odbor voli iz svojo srede za vso dobo svojega trajanja predsed« nika. Predsedniki in ostali oblastveni odbor« niki opravljajo vsak sam monokratično po eno panogo samoupravnih poslov, a v odborovih sejah se kolegijalno rešujejo vprašanja občega značaja in važnejši predmeti posameznih samoupravnih panog.
Oblastvena skupščina je sklepčna, če Je vsaj ena tretjina članov navzoča, oblastveni odbor pa, če je prisotnih nad polovico odborovih članov. Sklepa se z absolutno večino glasov prisotnih članov. Seja oblastvene skupščine so v obče javne, a volitve se vršijo s tajnim glasovanjem. Oblastveni veliki župan in njegovi odposlanci, kakor tudi člani oblastvenega odbora imajo pravico govoriti, kadar zahtevajo besedo od predsednika oblastvene skupščine. Slično pravico imajo oblastveni veliki župani, odnosno njegov zastoonik pri sejah oblastvenega odbora. Člani oblastvene skupščine so dolžni, da se udeleže sej ter dobivajo dnevnice le za seje, pri katerih so dejansko prisotni. Člani oblastvenega odbora pa. dobe stalno plačo, ki jo oblastvena skupščina z uredbo odredi za vso volilno dobo.
Okrajne skupščine skliče veliki župan spomladi in v jeseni na redno zasedanje, ki traja največ 15 dni. Izredna zasedanja, 151 jih istotako oblastveni veliki župan po potrebi odredi, pa ne smejo trajati nad pet dni. Okrajna skupščina izvoli za vso volilno dobo svo. jega predsednika, podpredsednika in tajnika. Dalje voli štiri odbornike. Predsednik okrajne skupščine je obenem predsednik okrajnega odbora, ki tedaj šteje pet članov. Člani oksaj-nega odbora ne smejo biti državni ali samoupravni uradniki. Glede sklepčnosti okrajne skupščine in okrajnega odbora veljajo slični predpisi kakor za oblastveno skupščino in oblastveni odbor. Seje okrajne skupščine se vobče javne, a volitve se vrše seveda tajno. Okrajni glavar kot šef obče uprave I. stopnje ima pravico, da sc sam ali po odposlancih udeleži sej okrajne skupščine in okrajnejja odbora in sme govoriti, kadar to zahteva od predsednika. Okrajni odbor sc sestane le po potrebi na poziv predsednika.
Člani oblastvene in okrajne skupščine so v disciplinarnem oziru podvrženi predsedniku, v težjih slučajih pa oblastveni in okrajni skupščini sami. Predsednik kaznuje z opominom na red in z odvzeljem besede, oblastvena ln okrajna skupščina pa z izključitvijo od največ osem sej. Člani oblastvene in okrejne skupščine nc uživajo nobene imunitetne pravice glede kaznivih deianj.
Atentat na Mussolinija se ne potrjuje.
Kaj se godi doma
Sattnerjev jubilej. '
Sivolasi, a ie vedno čili in krepki o. Hugolin Sattner je praznoval v nedeljo svojo 75 letnico na sicer skromen, a zato tem bolj prisrčen način. Čez dan ga je posetilo nebroj deputacij, da mu čestitajo k izrednemu jubileju. Opoldne pa mu je vojaška godba dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina na samostanskem vrtu zaigrala tri glasbene komade, kot seniorju slovenskih komponistov. Vidno presenečen in vzhičen se je zahvaljeval jubilant g. dr. Čerinu za izredno pozornost. Naša vojska pa je pokazala b tem činom, da ve ceniti tudi kulturne zasluge tihega samostanskega delavca.
Zvečer je frančiškanski cerkveni pevski zbor, ki je praznoval obenem 25 letnico svojega obstanka, povabil skupno s frančiškanskim župnikom g. dr. Gvido Rantom svojega dirigenta Sattnerja na zaključen intimen koncert in na banket v restavracijo Ljubljanski dvor. Ko je stopil mojster Sattner v spremstvu č. g. provinciala in gvardijana v okusno in bogato z zelenjem okrašeno dvorano, ga je pozdravila njegova pevska družina z brezkončnimi vzkliki in ploskanjem. Basist dr. Josip Cepuder mu je izpregovoril v dobrodošlico par iskrenih besed v pozdrav in poudarjal, da naj bo oče med svojimi otroki.
Pevski zbor je naštudiral za ta intimen koncert izključno same Sattnerjeve komade, moške in mešane zbore, starejšega in novejšega datuma, ki jih je pod vodstvom organista g. prof. Vedrala zapel kot vezilo svojemu slavljencu, Mezzosopra-nistka g. Lidka Vedralova je zapela par Hugolino-vih solospevov, tenorist Vladko Pelan in barito-nist Hribar pa sta proizvajala prvič duet iz Sattnerjeve opere Tajde, ki ga je spremljala na klavirju gdč. Pia Menardijeva. Ni treba posebej poudarjati, da so bile zapete zborove in solotočke pTav dovršeno, saj je vsakemu pevcu in pevki trepetalo srce ob misli, da smo in mora svojemu ljubljenemu g. Hugolinu s svojim petjem čestitati k jubileju.
Gosp. tenorist Pelan je nato povzel besedo fn v lepem, pesniškem govoru proslavljal Sattnerja kot komponista, kot dirigenta, kot glasbenika in kot človeka. Marsikakšno oko se je ob njegovih besedah, ki so mu vrele iz dna hvaležnega srca, porosilo. Prosil je slavljenca, da dovoli, da se prekrsti frančiškanski cerkveni pevski zbor v »Sattnerjev zbor«. Ko je Hugolin ganjen privolil v ta »krst«, navdušenega odobravanja nI hotelo biti konca. V dar mu je zbor izročil po gdč. Poldki Zupanovi krasno diplomo, delo basista deli' Cotta, ki v zlatu na črnem polju prepleta narodne motive krog slike pevskega zbora. ,-(•■, V odgovoru Je jubilant izrazil edino željo, da naj mu pevke in pevci tudi v bodoče ostanejo t^čsti in da naj drže skupaj kot doslej, vsi za enega, eden za vsel V tej edino:..! je moč uspeha In ako vodi to edinost zavest kulturnega dela za prosvlt slovenske umetnosti, potem bomo mogli vršiti tudi v bodoče naloge pevskega pionirstva.
Za izvrstno in okusno postrežbo je poskrbel restavrater g. Pupovac, ki je sam osebno stregel odličnemu gostu. Skozi špalir pevk in pevcev je jubilant ob 10. uri zapustil svojo pevsko družino, kličofi ji »Na svidenje na cerkvenem koncertu v Logatcu, dne 12. decembra« 1
To intimno slavlje bo ostalo zboru neizbrisen spomin na svojega edinstvenega dirigenta, mojstra Hugolina Sattnerja.
1. decembra ob 8 zvečer v »Unionu«
Časnikarski koncert.
Največji in najzanimivejši koncort letošnjo sezone.
Ustanovitev OUZD za mariborsko oblast.
Maribor, 28. novembra 1926.
Gospodarski krogi mariborske oblasti so že opetovano izrekli, da se ustanovi poseben okrožni urad za zavarovanje delavcev; mariborska oblast šteje 40.000 zavarovalcev, kar bi bilo dovolj, da bi urad lahko uspeval.
Veliko županstvo je te želje vpoštevalo in sklicalo anketo, katero so se udeležili zastopniki gospodarskih in delavskih krogov in predstavniki zavarovalnih uradov iz Zagreba in Ljubljane. Anketa se je vršila preteklo soboto v prostorih velikega županstva in pod vodstvom velikega župana dr. Pirkmajerja. SUZOR v Zagrebu je zastopal generalni ravnatelj g. dr. Glaser, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ravnatelj g. dr. Bohinjec, Delavsko zbornico g. Čobal, Zvezo industrijalcev g. Šuklje in dr. Pipuš, strokovne delavske organizacije v Mariboru g. Eržen, obrtnike g. Bureš itd.
Poročilo o nameravani anketi je po otvoritvi podal g. svetnik Zadravec, nakar se je razvila živahna in stvarna debata, ki je trajala nad 4. ure. Mnenja so si bila nasprotna, delegatje iz mariborske oblasti so bili za ustanovitev, dočim so bili ostali proti, dokazujoč, da bi delitev ljubljanskega okrožnega urada postala usodna za oba nova zavoda, ker bi bila preslaba.
Doseglo se je toliko, da bo SUZOR v Zagrebu zadevo obravnaval, in sklenil definitivno odločitev. Interesenti mariborske oblasti nameravajo vztrajati pri sklepu ustanovitve posebnega zavoda za zavarovanje delavcev ter bodo pri tej zahtevi tudi v Zagrebu ob priliki odločilnega sklepanja, vztrajali.
t Dr. Alfred Valenta.
Okoli poldne se je včeraj po mestu bliskovito raznesla vest, da si je prostovoljno končal življenje ugledni zdravnik dr. Alfred Valenta, ki je bil kot ginekolog znan širom Slovenije. O njegovi tragični smrti nam poročajo:
Prijatelji in znanci so že dalj časa opazovali, da dr. Alfred Valenta boleha na melanholiji, da njegova duševna potrtost rapidno od dne do dne narašča. Njegovi živci so bili prenapeti. Ogibal se je tudi vsake družbe. Zelo so nanj vplivale tudi socialne povojne prilike. Včeraj dopoldne je bil izredno melanholičen. Okoli 11. uri 30 minut dopoldne je sedel za pisalno mizo v ordinacijski sobi, ko jo ima na svojem stanovanju v Frančiškanski ulici. Segel je po revolverju ter si ugasnil luč življenja. Njegova gospa soproga Vera je takoj zaslutila, da se je moralo zgoditi nekaj katastrofalnega ter je pohitela v ordinacijško sobo, kjer je našla svojega soproga okrvavljenega. Na kraj tragičnega dogodka je bil pozvan najpreje dr. Hoegler, ki je bil dober in iskren prijatelj dr. Valente. Vsaka zdravniška pomoč ohraniti dr. Valenti življenje, je bila zaman. O dogodku je bilo obveščeno policijsko ravnateljstvo, ki je odposlalo na stanovanje komisijo, obstoječo iz policijskega zdravnika dr. Pavla Avramoviča pri in policijskega komisarja dr. Fakina. Dr. Avramovič je uradno ugotovil nastop smrti. Truplo nesrečnega dr. Valente so popoldne položili na mrtvaški oder na stanovanju v Frančiškanski ulici.
Dr. Alfred Valenta je bil eden najboljših zdravnikov in strokovnjak v ginekologiji. Bil je znan kot vešč operater pri porodih. Bil je požrtvovalen in nesebičen. Marsikateri družini je rešil s posrečeno operacijo mater. Tudi revni sloji so se k njemu pogostokrat zatekali za pomoč. Kot zdravnik ni nikdar odrekel pomoči tudi najbed-nejšim ter se je dostikrat zavzemal za revne matere in sirote. Dolgo let je bil dr. Alfred Valenta primarij ginekološkega oddelka in vodja šole za babice. Izdal je v slovenskem jeziku prav dobro in poljudno tiskano knjigo 5 O porodništvu«, ki je bila v prvi vrsti namenjena babicam. Knjigo je
opremil z bogatimi slikami, ki jih je sam lastnoročno izvedel.
Pokojni dr. Alfred Valenta pl. Marchturm je bil rojen 6. novembra 1869., star je bil torej 57 let. Bil je sin na daleč slovečega in uglednega zdravnika-ginekologa dr. Alojzija Valente, ki je bil rodom iz Vyškova na Moravskem ter je v 88. letu starosti umrl 18. decembra 1918. v Ljubljani. Poročen je bil s hčerko pok. ljubljanskega odvetnika dr. Moscheta Vero. Pokojnik zapušča tudi mačeho Adelhajdo roj. Hadžič ter dve hčerki.
Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za razvoj ljubljansko bolnice. Bil je sicer, kot rojen Nemec, nemškega mišljenja, toda skozinskoz lojalen. Po prevratu je bil kmalu upokojen ter je prejemal sramotno pokojnino — 90 kron ali 22 Din 50 par na mesec. Ker za svojo požrtvovalno delo in zasluge ni žel zasluženega priznanja, ga je to silno duševno potrlo in je tudi en vzrok, da si je vzel življenje. Svoje dejanje je izvršil seveda v silni duševni depresiji in zmedenosti uma. Naj v miru počiva po trudu in prevar polnem življenju!
Železni most pri Tacnu v nevarnosti.
V soboto je bila gradbena direkcija obveščena, da ogroža še vedno narasla Sava veliki železni most pri Tacnu pod Šmarno goro. Res se je začel majati srednji podstavek. Ker je sedaj nastopilo mrzlo vreme brez padavin in je Sava začela padati, je nevarnost začasno odstranjena. Gradbena direkcija skuša z velikim naporom vzpostaviti podrte mostove na Savi, toda primanjkuje ji zato nujno potrebnih kreditov. Ministrstvo za javna dela je v ta namen nakazalo borno vsoto 850.000 Din, ki naj bi se predvsem uporabila za most pri Medvodah.
Razdiralno delo Savinje.
Poročajo nam iz Savinjske doline: Naj vam sporočimo grozno škodo, ki jo je narasla Savinja napravila ljubljanskemu škofu. V Marijinem gradu pri Mozirju ima veliko žago, h kateri vodi kanal iz Savinje. V njej je bil jez, da je navračal vodo v kanal; bile so take grablje čez reko, da so zadrževale hlode, ki so se tam lovili in porivali v kanal. Divja Savinja je porušila jez, raztrgala grablje in svoje korito za poldrug meter poglobila, da ne more več v kanal. Posledica je, da žaga stoji in ne more delati. Zato ne bo zaslužka ne za škofa ne za približno 40 družin in nad 100 oseb, ki so od tega obrata dobivale vsakdanji kruh. Žaga je edini vir dohodkov za škofa in za te družine. Kaj bo, ako se škofu ne posreči, škodo popraviti, Savinjo dvigniti do kanala in zopet obrat začeti. Toliko družin in posameznikov s skrbjo gleda v prihodnost. Čujemo, da je tudi škof v težkih skrbeh. Radi poškodb in izgub v zadnjih dveh letih nima glavnice, da bi škodo popravil. In gorje nam in njemu, ako se to ne zgodi!
Roparji v okolici Slov. Bistrice.
Bitka med roparji in trgovcem Šifrerjem. — Pogumna ženska. — En ropar ranjen.
Nekaj mesecev že ogroža okolico Slovenske Bistrice roparska tolpa, ki je postala strah in trepet podeželskih trgovcev. Roparji so izropali dosedaj že veliko trgovin, gostiln ter odnesli vedno srečen plen. Orožništvo jim je vedno na sledu, toda zasačiti jih dosedaj še ni moglo. Roparji morajo biti doma kje v okolici Slovenske Bistrice, ker so jim razmere pri žrtvah vedno dobro znane. Zločine izvršujejo oboroženi in maskirani. Ljudstvo je v neprestanem strahu in po nekaterih vaseh namerava samo organizirati varnostno službo.
Pretekli teden so roparji izvršili dva nova predrzna vloma. V noči od četrtka na petek so vlomili sredi mesta Slovenske Bistrice v trgovino 2agar. Odnesli so mu precej raznega blaga. — Še večji je bil rop, ki so izvršili v noči od srede na četrtek v Loporju pri Pragerskem in pri katerem je prišlo do prave bitke med roparji in trgovcem Šifrerjem, kateremu so oplenili trgovino. Vlo-
mili so v prostore trgovine skozi izložbeno okno. Rolo so dvignili ter ga zasukali navzven, tako, da je nastala velika odprtina, skozi katero so od« našali blago. Odnesli so inu razno blago, perilo, obleke in 2 lovski puški, skupaj v vrednosti 18.700 Din. Pri delu so bili precej glasni, da so prebudili domačine, ki so spali v I. nadstropju. Prvi se je zbudil otrok, ki je prebudil mater. Sto« pila je k oknu in videla roparje; v naglici je zgrabila samokres ter ustrelila med nje. Roparji so s streli odgovorili. Trgovec Šifrer se je med ter prebudil ter ustrelil še večkrat na roparje. Na obeh straneh je prMlo kakih 50 strelov. Roparji k sreči niso nikogar pogodili, dočim je mo. ral trgovec s strelom pogoditi enega izmed tolpe, ker so drugo jutro videli cele mlake krvi na cesti. Ranjenca so morali roparji odvesti s seboj.
Požar.
Požar so imeli protekli teden v vasi Dobrava pri Žužemberku. Goreti je začelo ob 3. uri zjutraj sredi vasi pri Šubcu. Domači so vsi trdo spali, ko je bilo že vse v ognju, zbudili so jih šele sosedje. Le pnr minut pozneje, pa bi bila vsaka rešitev nemogoča Tako pa so se rešili ljudje in živina. Sreča, da je bilo ravno ob času požara popolnoma mirno in da je bilo dosti vode pri rokah, drugače bi pogorela cela vas. Šubcu je pogorela hiša in gospodarska poslopja razen kozolca in betonirane ka&če. Zažgala je najbrž zlobna roka, ki je na sumu in jo orožniki že zasledujejo.
Razjasnjena smrt.
Pred nekako 6 tedni smo poročali, da je iw ginil iz Celja g. Gorinšek, davčni uradnik v p. Kmalu po njegovem tajnostnem odhodu iz Celja so ljudje pričeli govoriti in dokazovali, da se je imenovani obesil na neko drevo v Rožni dolini. Bilo je tUdi veliko takih, ki so trdili, da je bil g. Gorinšek po svoji nesrečni smrti tajno pokopan. Sedaj je pa cela zadeva pojasnjena. Pred nekaj dnevi je vrgla namreč Sava pri Brežicah na suho neko ze precej strohnelo truplo. Po dolgem preiskovanju, primerjanju s fotografijami in ugotovitev posebnih znakov se je posrečilo dognati identiteto tega trupla s rajnkim Gorinškom. Seveda načina smrti ni bilo mogoče ugotoviti. Najbrže je rajni umrl na ta način, da mu je na bregu Savinje spodrsnilo in je na ta način utonil.
Ubit tihotapec.
Vse slovensko časopisje je poročalo o smrt! finančnega stražnika Juga, ki ga je zadela krogla tihotapca. Zločinca niso mogli zaslediti. Pred par dnevi pa ga je zadela zaslužena kazen. Ko je prestopil mejo, ga je finančni stražnik ustavil. Tihotapec ni izgubil prisotnosti duha. Skočil je k stražniku in mu je hotel iztrgati puško. Ko je ta čutil, da mu preti smrtna nevarnost, je izvlekel bajonet in je tihotapca trikrat zabodel v prsi. Ubiti verižnik je bil svoj čas polir in je vodil sezonske delavce na Madžarsko. Kot tak je zagrešil nasproti delavcem veliko goljufijo in od tisteg« časa se je potikal in se preživljal s tihotapstvom
Prešica so ukradli.
Iz Sostrega pri Ljubljani nam poročajo: V noči od sobote na nedeljo — 28. novembra — sa v Sadinji vasi pri Puclju ukradli debelega prašiča, težkega nad 200 kg. Zaklali so ga pri sosedovem kozolcu, pustili tam čreva in želodec, ostalo pa odnesli. Poklicani orožniki so sledili kri do Dobrim j, potem je pa zginila vsaka sled, ker so v tem času ljudje že cesto razhodili. Hudobni lopovi so uničili trudapolno delo celega leta pridno gospodinje.
Najbogatejšo izbiro
koristnih in vsakomur dobrodošlih daril nudj najceneje tvrdka
DRAGO S C H W A B — LJUBLJANA.
Modne potrebščine, kravate, samoveznice, rokavice, nogavice itd.
J. S e d i v y :
Znas;s£vo v boljševiški Rusiji.
Ob deveti obletnici ruske revolucije dne 7. novembra se je mnogo pisalo v svetovnem časopisju o sovjetski Rusiji. Razpravljalo se je skoraj izključno samo o gospodarskih in političnih razmerah, le malo se jih je spomnilo tudi na versko življenje, v boljševiški Rusiji. Toda to se še da razumeti, ker je večina svetovnega časopisja po krivdi katoličanov v svobodomiselnih rokah. Ne more pa se oprostiti, da se je pozabilo na znanstveno življenje.
Naši kulturni delavci, ki so se izobraževali na zapadnoevrepskih univerzah in niso imeli sreče, da bi študirali na severnih slovanskih vseučiliščih, se po večini niti ne zavedajo, kako razvita je bila tik pred vojno ruska znanost. Zlasti zgodovina, filozofija zgodovine ter zgodovinske pomožne vede so se ne samo lahko merile z zapadnoevropsko znanostjo, celo z nemško, temveč so jo v marsičem celo prekašale. Lobudanijskega Metodologija zgodovine, ki je izšla v treh delih od leta 1910, je celo znatno boljša od svetovno znane knj;ge prof. Bernheima, Lehrbuch der historiseheu Methcde, ki spada med najboljša znanstvena dela. Tretji del te znamenite ruske knjige je izšel že samo litografiran v obliki vseučiliških predavanj, ker pisatelj zavoljo nastopa boljševiške vlade ni mogel več teh 6vojih Dfcdavaoi orioraviti za tisk. Boljševiki
so to delo proglasili za buržujsko in sedaj ni mogoče v celem svetu dobiti tega znamenitega dela. Ako ga kdo ima, ga iz strahu pred boljševiki ne upa pokazati. Celo učenec in naslednik Lobudanijskega na moskovski univerzi, prof. Andrejev, nima teh znamenitih spisov svojega prednika na vseučiliščni katedri.
Zelo težko je nabaviti ali dobiti v roke Rusko zgodovino, ki jo je spisal prof. Bogalev. Ta izredno pregledna zgodovina podaja tudi najvažnejšo literaturo in nazcTe posameznih pisateljev. Toda na sovjetskih univerzah jo morejo dobiti v pogled samo tisti, ki so že dovolj prepojeni z boljševizmom in len in i/.-mom. še bolj za krivo vernega velja v boljše-viških očeh Ključevskij, ki je s svojo zgodovino vtisnil pečat vsemu novejšemu ruskemu zgodepsju.
Kdor hoče pisati zgodovino vzhodnih narodov in preiskavati doslej nepoznane vire, ne more iti preko znamenitega paleološkega muzeja, ki ga je na svoje stroške osnoval in vzdrževal znameniti profesor Lihačev v Pe-trogradu. Boljše kakor v Britskem muzeju je mogoče tu študirati razvoj vseh mogočih pisav ne le evropskih, temveč tudi azijskih narodov od hieroglifov pa do najnovejšega časa. Tu se nahaja tudi ogromna zbirka letakov. Za dobo Ludvika XIV. jih je nad 2000. Iz njih se da lahko ustvariti mišljenje, v kakem tonu se je vodila polemika v j>reteklosli in kaj je zanimalo široke ljudske sloje. Ker pa je profesor Lihačev žrtvoval ruski znanosti in slavi ruskega naroda vse, samo ne svojega preprji
čanja, so ga boljševiki kot buržuja penzioni-! rali in mu odvzeli njegov muzej. Le to pravico so mu pustili, da sme vstopiti kot bivši profesor in bivši znanstvenik v bivši svoj muzej, kakor je poudarjal prof. Slaviku, ki ga je obiskal pred dvema mesecema, ko je v Rus:ji nakupoval knjige za češkoslovaško zunanje ministrstvo.
V Rusiji se sedaj zelo mnogo tiska in piše. Toda o znanstvenem delu ne more biti niti govora v duševnih vedah. Znanstvu manjka predvsem morale. Vsa stvar se skuša prilagoditi len in izmu brez ozira na to, ali se sklada z resničnostjo ali ne. Lenin je n. pr. na nekem kongresu definiral boljševizem za »to, kar pomaga proletariiaiu« in je tako tudi v zapisniku kongresa. V izdanju Leninovih spisov, ki ga je priredil Trockij, pa se je ta definicija znatno izpremenila. Boljševizem je to, kar more pomagati delavstvu. Ravno zavoljo tega, ker bi bilo treba boljševiške znanstvenike mnogo bolj kontrolirati ko zapadno-evropske, bi bilo tem bolj želeti, da bi boljševiki v svojih, tako zvanik znanstvenih delih navedli natančno dela in pisce, na katere se sklicujejo, pri zgodovinskih virih pa tudi, kje se nahajajo ali kje in kdaj so izdani. Toda za vse to se boljševiški kulturni delavci niti ne zmenijo in zato ima človek pri teh delih utis, da so tiskane pred 18. stoletjem, ko se je začelo razvijati moderno znanstveno delo.
Znanstveno delo jo sedaj v Rusiji nemogoče. Buržujskili knjig ni mogoče dobiti, od revolucije ua ni i^šla v Rusiii bibliografija.
Modernemu znanstveniku pa je nujno potreben seznam vseh knjig, ki so se tiskale o kaki vedi, da ne išče resnic, ki so že odkrite in da se ne sklicuje na domneve, ki so že premagane ali so se izkazale za neresnične. Moderni znanstvenik mora opreti svoje prodiranje v kraljestvo resnice na vse rezultate vseh učenjakov svoje znanosti in na vsa raziskavanja pomožnih znanosti svoje stroke.
Uredniki najznamenitejše boljševiške »znanstvene« revije »Proletarska Revolucija« daleko zaostajajo za uredniki najbolj zakotnega lističa. Vsebina julijske številke, ki Je tiskana ne na ovitku, temveč na prvi in drugI strani, navaja referate in razprave, ki jih sploh ni v tej številki, temveč jih je nekaj izšlo šele v avgustovi številki. Druga važna revija »Boljševik« ima brez vsakega sistema pregled vsebine zdaj na ovitku, zdaj na prvi, zdaj na zadnji strani, včasih pa sploh izostane. A ta dva časopisa sta duševna vzgojitelja ruskega boljševiškega znanstvenega naraščaja.
Vodja ruskih znanstvenikov je pred vojno dobro znani paleolog Pokrovskij. Na petro-gradski univerzi je držal pred dvemi leti predavanja o »Razredni borbi in ruski politiki«, ki so izšla tudi kot posebna knjiga. Skoraj neverjetno je, da more nekdanji tako resni znanstvenik biti takih nazorov. On trdi, da je velika razlika med buržujskimi in boljševi-škimi zgodovinarji. Buržujski zgodovinar po njegovem mnenju popisuje kralje, ministre in generale, a nikdar ni bil ne kralj, no minister in mo ceneral. Popisuje rasvoj ljudstva, a
Slovenci v Italiji
Fašistovski teror v Italiji,
Pišejo nam: Preteklo soboto zvečer se je javila pri g. župniku v Krkavcih deputacija fašistov in zahtevala, da mora imeti drugi dan, to je v nedeljo, črno mašo po nekem Jos pu Derinu, ki je bil pred leti umorjen iz maščevanja. Župnik Silvam se je dolgo obotuvljal in razloz.il fašistom, da tega ne inore storiti, ker mora ta dan ime'i slovesno službo boijo v Novi vasi, kjer se pripravljajo, kakor vsako leio, na cerkveno opravilo. Žup-nikovo prepričevanje je (bilo zaman in inoral se je udati. V nedeljo je bila v Krkavcih peta črna maša za pokojnim Derinom. Ta Derin je bil daleč naokrog znan kot pravi razbojnik in je imel na vesti celo vrsto zločinov. Ko so priš,i fašisti v Istro, je bil Derin prvi, ki se je vpisal v stranlio, da 1)0 krit s fašistovskim znakom, še lažje gospodaril po Istri. Radi čisto zasebnega zločina je bil pred nekaj leli iz maščevanja umorjen. Fašisti so iz njega napravili »žrtev dolžnosti« in naprtili umor Hrvatom. Na pokopališču so mu postavili kamen. V noči od 22. na 23. novembra lanskega lela pa je bil ta kamen poškodovan. Fašisti so dali letos napravili nov kamen in odkritje tega spomenika so hoteli izvršiti z vso slovesnostjo. V Krkavce so prišli ta dan vsi fašistovski oblastniki iz Kopra, med njimi prosluli tajnik dr. De Peiris, in celo sam podprefekt ter tudi poslannc Mrach. Po maši se je razvil iz cerkve na pokopališče sprevod, katerega str se udeležila poleg župnika S1-vanija še dva druga italijanska duhovnika. Tu se je vršila posvetitev nagrobnega kamna Seveda ni manjkalo nagrobnih govorov. Komandant milične cenlurije je rekel, da so Derina »zadavili slavj-komunisti«. Govoril je tudi poslanec Mrach. Po slavnosti je bila pred šolo znane »Lega Nazio-nale« izročena pokojnikovi vdovi fašistovska izkaznica »ad honoremc. — Medtem so v Novi vasi ve-eelo pritrkovali na zvonove in se pripravljali na zvonove in se pripravljali na cerkveno slovesnost. Ljudje so bili že zbrani v cerkvi in čakali na mašo. Duhovnika ni bilo od nikoder. G. župnik ni utegnil več ljudi pravočasno obvestiti, da ne more priti maševa', ker so mu fašisti dali drug ukaz. Sedaj pa pride šele najhuje. Svečano razpoloženi fašisti so mislili, da se delajo v Novi vasi iz niih norca in da pritrkujejo, samo da bi motili žalno slovesnost v Krbavcih. Zbesneli so pridrli v Novo vas in pričeli dirjati, da je bilo groza. Pretepli so vsakogar, ki so ga našli na cesti. Bilo je naravnost huronsko vpitje. Ljudje so zbežali v hi?« ,in kar jih je prišlo na cerkveno slovesnost iz drugih vasi, so bežali vsi preplašeni domov.
G. uredniki To so suha dejstva. Ni treba, da Vam na dolgo opisujem po teh dogodkih kako živimo v Istri. Cerkev se mora popolnoma pokoriti brutalni sili fašistovsk;h poglavarjev. Duhovnik ni več gospodar v cerkvi. Duhovništvo ne more več vzdržati na deželi in hoče v mes'a. Ljudstvo samo je silno pobito in umevno je, da tudi ugied cerkve silno pada. Nekaj bo cerkvena oblast morala ukreniti proti temu!
Obsojeni radi žaištve Mussoliniia.
Nebroj procesov se vrši vsak dan po Italiji radi žalitve ministrskega predsednika Mussolinija, ki je kaznjiva po zakonu, ki ga je izdal sam Mussolini. V Gorici je bil te dni obsojen bivši kanalski župan Carlo Angeli po hitri proceduri (per diret-tissimo) na 8 mesecev in 10 dni zapora in 850 lir globe, ker je oskrunil Mussolinijevo sliko. — V Trstu je bil Cebokin Anton iz Skednja obsojen na 4 mesečni zapor in 300 lir globe, ker je v neki gostilni prijel kos črnega kruha, ga zagnal ob tla in vzkliknil: »Tak kruh naj je Mussolini U Čebokin je dejanje priznal, a je pri procesu povdaril, da je to storil v pijanosti. Zaslišan je bil neki milični častnik, ki je s posebnim povdarkom izjavil, da je Čebokin »protidržavnega mišljenja«. Tudi kara-biner, ki je vložil ovadbo, je povdaril okolnost, da je Čebokin »protidržavnega mišljenja«. Naj povemo še, da je državni pravdnik zahteval 4 mesečni zapor in le 250 lir globe, medtem ko je sodni dvor zvišal globo na 300 lir, To je pač doknz, da živijo tudi sodniki pod vtisom razmer v Italiji. Kakor je razvidno iz teh dveh procesov, pride na zatožno klop vsakdo, ki le zine besedico proti Mussoliniju. Najhujše pri vsem tem pa je, da igrajo pri teh procesih odločilno vlogo izjave miličnikov in kara-binerjev o »protidržavnem mišljenju« obtožencev. Koga pa ne smatrajo fašisti in karabinerji na Primorskem za človeka »protidržavnega mišljenja«? »Protidržavnega mišljenja« je danes na Primorskem vsakdo, ki ni fašist. Obstoji torej nevarnost, da se bodo na podlagi zakona o obrekovanju ministrskega predsednika tirali v ječo Primorci le radi tega, ker so zavedni Slovani.
Kakor istemo, je g. župnik Sllvani v Krkav-cih prosil škofa, da ga prestavi v drug kraj. (Glej naše poročilo: Fašistovski teror v Istri.)
Zadnjo slovensko dvorano v Trstu so zasedli te dni fašisti in sicer je to dvorana Konzumnega društva pri Sv. Jakobu. Fašisti so jo najprej pismeno zahtevali od odbora, ko pa je ta prošnjo odbil, je policija dvorano dala zapreti, češ da je za dramatične prireditve neprimerna. Nato so jo fašisti enostavno zasedli. Na vratih se zdaj blesti fašistovski grb z napisom: Partito naziomle f?-scista, sezione regionale Quis contra nos. — Taka je pravica v Italiji pod vlado Mussolinija.
Posebno varnostno službo ob meji so ustanovili seveda v Julijski Krajini. Ta služba, ki jo upravljajo fašistovski miličniki, nima nič opraviti z mednarodno politiko, ampak ima samo paziti na protidržavne elemente Zaenkrat obstoji njegovo delo v šikaniranju domačinov.
Učitelj komnndra v cerkvi. V Šmarjah v Istri je nova cerkev za silo dovršena. Preteklo nedeljo se je zbrala pred cerkvijo vrlika množica vernikov, da bi prisostvovala prvi maši v novi cerkvi. Podes'at iz Pomjnna je namreč dovolil, da se služba božja v novi cerkvi lahko vrši. Maša je imela pričeti. Tedaj je prišel g. učitelj Tul, ki hodj v šolo v črni srajci, in je na podestata silno .jezen, dasi je tudi fašist; zapodil je ljudi domov, češ da •on ukaže, da se služba božja ne bo vršila. Verniki so morali seveda oditi. — V Šmarjah so fašisti povabili domače fante v šolo, kjer naj bi se vršlo posvetovanje za vpis v fašistovsko s'ranko in pri, glasitev k predvojaškim vajam. Nekaj fantov je prFlo, od ostalih jo moral vsak plačati po 30 lir globe, ker ni prišel.
Rokrnt ranjo Balille. Iz Is!re poročajo, da se vsem otrokom, ki se nočejo vpisati v mladinske organizacije »Balilla«, grozi, da jim bodo faširti požgali hiše. S arš-i seveda nato vpišejo otroke v »Balillo«.
Slovonski pozdravi prepovedani. List »Ratta-glie '"Huliane« opozarja tržaško kves uro, da obstojajo ■■ Trstu številna slovenska telovadna društva, kakor: »Vak na Greti, »Rojanski «in lObzor« v Rocolu, ka'erih člani se med seboj pozdravljajo z >Živio!« L st se vprašuje: »Ali je to v Italiji pod fašistovskim režimom dovoljeno? fn prefek'ura ve za to slovansko propagando?« Fašistovski te'nik nadalje pudarja, da se za telovadbo skriva ireden-tistična propaffan^a, kakor je bila 'o v Trstu -M Avstrijo, ko je jGinna-.tica« bi'a un1n> lo t®'"* u no društvo, v resnici pa je gojila iredentizem. . m denuncira slovenska društva pač zato, da bi jih politična oblasl čimpreje razmustila, kakor se je to zgodlo z nemškimi telovadnimi društvi na Tirolskem. Slovenski pozdravi torej ni«o več dovoljeni. Kma'u bo iredentist vsakdo, ki bo na cesti govoril slovensko.
Ufeoi.
Dne 25. nov. se je zbralo več fantov v hiši mladega posestnika Konrada Čeha v Bišu v Slov. goricah, kjer so obhajali godovanje. Radi preobilnega zaužitka raznih opojnih pijač so se veseljaki med seboj sprli. Iz običajnega prerekanja se je razvil pretep, ki je končal s krvjo ter smrtjo. Med pretepom je potegnil Franc Polanc iz Črmlen-šaka nož in sunil z njim Stanislava Vogla rja iz Nadbišeca v prsa s tako silo, da se je ta zgrudil in obležal na licu mesta. Drugi trije vročekrvneži: Lojze Vojdič, Franc ArnoS in Horvat so dobili med ravsanjem težke telesne poškodbe. Ravnokar omenjeni uboj je v kratki dobi 14 dni že tretji v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. goricah. Tudi ta uboj kakor drugi je bil izvršen vsled neizmernega uživanja alkohola in radi podivjanosti mladih ljudi, ki niso prejeli med svetovno vojno radi odsotnosti očetov prave vzgoje.
Premetena golufija.
K nekemu mariborskemu gostilničarju je te dni prišel znani slepar Josip B. ter se mu predstavil kot vinogradnik in posestnik Franc Zelenko iz Jarenine. Prinesel je s seboj vzorec vina, katerega je ponudil gostilničarju na prodaj po Izredno ugodni ceni 6 Din za liter. Gostilničar je vino takoj kupil ji izplačal Zelenkotu 500 Din v naprej. Ker vina dolgo ni bilo, je pisal v Jarenino, toda dopisnica je bila vrnjena z opazVo, da je neslov-Ijenec nepoznan. Gostlničar je prijavil zadevo policiji, ki je goljufa kmalu izsledila in zaprla.
Dnevne novice
Slovenska žena, kako vršiš svojo dolžnost?
Vedno in povsod imej pred očmi dužcvni in telesni dobrobit slovenskega naroda! Zaveda) se, da je najmočnejša sila na svetu tisk, ki je dvojen: dober in slab ! Od dobrega tiska zavisi sreča in blagostanje našega narcda. Umazan, nemoralen tisk pa zastruplja in mori duše kakor slana, ki pade na nežno cvetje !
ZATO NEIZPROSEN EOJ OGABNEMU, NEDOSTOJNEMU ČTIVU!
Slovenska žena, ki si se vedno neustrašeno borila za vero in čast slovenskega naroda, glej, da očistiš ' ste slovenske dcmove, ki so se okužili po nemoralnem tisku in brezvestni dnevni žurnalistilii.
•k Soja načelstva SLS je v četrtek dne 2. decembra ob 3. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Če bi kak član načelstva pomotoma ne prejel vabila, prosimo te mpotom, da se vseeno gotovo udeleži.
k Cenjenim naročnikom! V minulih dneh smo potom izpolnjenih položnic opetovano opozorili naročnilce-zamudnike na plačilo zaostale naročnine. Vsi ti naročuiki prejmo ju-j tri, v sredo, zadnjikrat »Slovenca«, ako do če-! Irtka opoldne ne prejmemo nakazila o plačani naročnini. Naročnikom, ki bi šele po preteku več dni storili svojo naročniško dolžnost, bomo pridržane številke doposlali le v kolikor bodo še v zalogi.
k Nevarno je obolel g. Emil S a š e 1 j, župnik v Zičah pri Konj cah. Svojim duhovnim sobratom se priporoča v molitev.
•k Vse zaupnike, ki so prejeli v razprodajo koledar naše Kmetske zveze, prosimo, naj ga nam takoj vrnejo, če ga ne morejo razpečati. — Tajništvo JKZ.
k Ljubljanska univerza. Rektorat ljubljanske univerze je že pred več meseci predlagal prosvetnemu ministru v imenovanje več novih docentov in asistentov. Kralj je sedaj na predlog prosvetnega minstra podpisal ukaz, s katerim so imenovani: finančni komisar pri davčni adm nistraciji v Ljubljani dr. Albin Ogris za docenta na pravni fakulteti (ekonomska pol tika in statistika), inž. Jurij H o r -J vat na tehnični fakulteti (elektrotehnika) in ■ dr. Josip T u r k za docenta bogoslovne fa-| kullete. V interesiranih krogih ljubljanske univerze z ranimanjem razpravljajo o stališču finančnega, odnosno prosvetnega ministra napram proračunu univerze za leta 1927-28. Prosvetni mn°ster je neusmiljeno črtal ra'ne po-. stavke glede najnujnejših potrebščin univer/e. ! Širijo se tudi zelo pesimistične vesti o medi-i cinski faku'teti.
| k Za milošfinarje bivšo južne železnice je poslanec Fran Z e b o t vložil na ministra za promet sledeče vprašanje: Ob ustanovitvi provizijskfga fonda za delavce južne železnice se niso sprejeli za člane oni, ki so bili stari preko 36 let. V cirkularju iz leta 1909 pa je <'ru^a ju?ne želemice na zahtevo esebja pristala, da plača tem delavcem, ako so ne-
Senzaafa!
DAMSKI PLAŠČI OD DIN 350 NAPREJ S KOŽUHOVINO « 410 MOŠKI RAGLANI « 700
Gričar & Mejač
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3
sposobni za delo, iz svojih sredstev »miloščino! v višini po Statutih fonda, ne da bi ti delavci sploh kaj plačali. Rimski akord določa v § 17, točka 6, da se pri odločanju o miloščinah, pen-ijah in provizijah sprejmejo ali obstoječe n: rine državne železnice ali pa bivše ju "ne železnice. Navzlic temu, da imenovani člen Rimskega akorda, oziroma podpisani pro-tokol k temu členu določa, da se naj ta točka tolmači v korist osebja, je vendar ministrstvo za socialno pcltiko ustavilo, oziroma prepovedalo tako zvane miloščine, češ, da država v smislu uftave ne sme dati n kakih miloščin, dajatev itd. iz državnih sredstev, ako niso utemeljene v zakonu. Ker pa je Rimski akord s podpisanim protokolom s finančnim zakonom 1924-? > j. ^stal zakon, ima minister pravico, da tolmači te določbe na boljše za osebje in p>rizna oz:roma dole" miloščino za bivše južnoželezriške delavce. Z ozirom na navedeno vprašam ministra: 1. Ali ste pripravljeni po podpisanem protokolu § 17, točita 6, tolmač'ti v dolro esebju in nakazati miloščine? 2. V slučaju da se tem niste zadovoljni, hočete li se za to zavzeti, da se v finančni zakon o d\anpjslinah za avgust—november 1925 vnese poseben člen, ki naj določa, da se onemoglim delavcem bhše južne železnice, dalje bivše drža *"} železn'ce, bosanskih in drugih že-lc~nic izplačuje miloščina z draginjsko dokla-do po normah provizijskih fondov, ki so v teh pokrajinah obstojali, oziroma še obstoje.
* Hvaležen spomin. »Slovenec« je poročal o smrti in priobčil sliko g. Teodora Dre-nika, artilerijskega polkovnika v Ljubljani. S to si1'ko v roki se je oglasil v uredništvu neki go?p-d in prosil za sledečo objavo: Pokojni je bil mož na svojem mestu, odločen in zaveden Slovenec tudi v času, ko je bilo nevarna, posf bno vojaku, pokazati, kaj je. Ob izbruhu svetovne vojne je bil njemu dodeljen pisar S n rečni k, doma iz Slovenjgradca. Ta je bil ovaden kot srbofil in odpeljali so ga v vojaške zapore. Pokojni polkovnik Drenik pa se je kljub skrajno nevarnim razmeram zavzel za svojega vojaka, ga šel obiskat v ječo in z velikim trudom končno dosegel oprostitev Smrejnika. Toliko javnosti v vednost, da be znala ceniti tega moža poštenjaka.
kč Na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične večerni kuharski tečaj za boljšo kuho dne 9. dec. 1926 ob pol 7. uri zvečer. Tečaj obsega 40 učnih večerov. Na vsak večer pride 6 do 8 jedi na novo. Honorar znaša za ves tečaj 1200 Din; v tej vsoti je všteta u .ina, večerja in vsa režija. — Vodstvo.
:k Novi še! izseljoniške^a konrsafijatai * Zagrebu. Našo notico pod tem naslovom po* pravljamo v toliko, da je šef izseljen!; škega' komi sarijata v Zagrebu g. dr. Fedor Ara-nicki, dočim so v notici omenjeni uradniki tega komsarijata gg. E. Quinc in dr. Barac pred pratkim napredovali za eno položajno skupino.
it Invalidska loterija Kakor nam poroča Invalidska zadruga iz Belgrada, je žrebanje te loterije preloženo od 1. decembra L 1. na dan 6. marca 1927. Lolerija je zelo bogata in daje kupovalcem srečk razen dobitkov še neke druge ugodnosti. Pojasnila daje Invalidska zadruga, Belgrad, Moravska ul. 11.
■k Zopet cveijo v jeseni. G. upravitelj Davorin Vukš'nič od Velike Nedelje nam je poslal nekaj vijolic iz gred na vrtu ge. Ko-šarjeve pri Vel. Nedelji in cvetočo deteljico,, jo je našla ga. oskrbnikova na njivi.
k Pojasnilo. O priliki, ko se je še v »Bogoljubu« ponovila pomota, ki je b;la zašla svoj čas v »Ilustrirani »Slovenec«, da so bili namreč novi' zvonovi riinsko-katoliške cerkve v Belgradu vliti v Ljubljani, smo bili
more z njim k večjemu sočuvstvovati. Bolj-ševiški zgodovinar pa spada sam k razredu, ki ga popisuje in kot del proletarskega razreda sam dela zgodovino. Zgodovino treba študirata po njegovem mnenju ne radi tega, da bi na podlagi dosedanjega razvoja skušali razumeti sedanjost in napraviti dobre načrte za bodočnost, temveč »beljševiški zgodovinar mora biti samo arhivar, ki bo znal izdajati akte in listine. A arhivar mora biti marksist, ker arhivi imajo mnogo sovražnikov, kakor ogenj, miši in še marsikaj«. Smernici je že dal Lenin. Zato ni treba študirati razvoja in se učiti zgodovine 5—10 let na univerzi kakor poprej. Dovolj je za boljše vi škega visokošolca eno leto, »da se pripravi na življenje, to je, da bi bdi sposoben za boj s Svojimi razrednimi sovražniki«. Opozarjal je dijake, naj se ne čudijo, če so v Rusiji še znanstven ki, ki niso boljševiki, ker še ni bilo mogoče vseh nadomestiti z boljševiki. Iz knjig buržujskih pisateljev pa mora beljševiški izobraženec znati citati. Najboljši ruski zgodovinar, ki ga je nekdaj Pokrovskij sam visoko cenil, Bagalev, mu je slab znanstvenik, ker ne vidi smisla zgodovine v razrednih bojih. Ključevskij ima po nazoru Pokrovskega zelo dober jezik v svoji zgodovini, toda resnica je izpačena z neštetimi teorijami. Znamenit filozof in zgodovinar Solovjev, znan kot velik prijatelj cerkvenega zedinjenja s katoliško Cerkvijo, je po njegovih besedah sicer zelo izobražen, a je imel poslušalce na nizki stopnji in se zato ni mogel razvitL
Ko so ga pa diiaki na koncu predavanj vprašali, kako naj čiiajo in presojajo pisatelje, ki jih ni omenil, j.m je prof. Pokrovskij odgovoril: »Povedal sem vam svojo sedbo o Ključevs/.em, ki je vtisnil svoj znak vsem ostalim pisateljem. Kakor je Ključevsikij ključ do vseh nove,ših zgodovinarjev, tako je tudi moja sodba o njem ključ do vseh estalih njihovih del.«
V mn^go bolj neugodnih razmerah ko zgodov na in zgodovinske pomožne vede so ostale duševne znanosti, ker jih boljševiki večinoma popolnoma odklanjajo.
Ruska znanost je našla sedaj pribežališče v Pragi, češkoslovaška se dobro zaveda, kako ogromen vpliv ima v sedanjem življenju znan-stvo. Iz lastne skušnje ve, da bi bila Češkoslovaška ena izmed najmanje vplivnih in naj-siromašnejših držav, če ne bi imela tako razvitega znanstva. češkoslovaška je s pomočjo svojih znanstvenikov našla svoji industriji tržišča ter s tem svojim delavcem in podjetnikom zaslužek. Zato je mogoče v Pragi študirati jezik, literaturo in zgodov no ne samo vseh desetih slovanskih in vseh velikih zapadno-evropskih narodov, temveč tudi danskega, 11-tavskega in celo azijskih narodov. V zunanjem ministrstvu pa se je v štirih let.h osnovala ruska knjižnica, ki razpolaga že z 90.000 zvezki, dočim ima znamenita knjižnica Narodnega muzeja po sto letih obstoja v celoti 400.000 zvezkov. Tako je Praga sedaj že resnično duševno središče slovanskega sveta.
Moderna države ua moreio traino obsto-
I jata brez verskih in rnanstvenih temeljev. Ka-| kor kažejo znamenja, bo kmalu Praga, in to ne husitska in framasemska, temveč cirilmeto-dijska Praga mogočno ognjišče novega Slo-! vanstva.
. Dr. Jos. Turk:
Pred 300 leti.
»Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al' toži«, pravi rojen pesnik — poeta natus.
Ljubljanski škof Tomaž Hren je sicer znal govoriti in pisati o marsičem drugem kakor o vremenu, vendar se mu je zdelo vredno, da nam v drugem zvezku svojega škofovskega zapisnika zabeleži, kakšno je bilo vreme leta 1624. v jeseni in v začetku leta 1625,, torej približno 300 let pred nami.
Če smemo verjeti njegovemu poročilu, so bile kakor letošnjo jesen tako tudi v "seni 1. 1624. velikanske poplave, a naslednja zima je bila izredno mila; snega ni bilo tja do praznika sv. Matije (24. febr.); februarja so cvetele rože kakor spomladi. A okoli velike noči, ki se je 1. 1625. obhajala 30. marca, je pritisnil hud mraz in povzročil veliko škodo. Dotično mesto se glasi: »Annus D. N. Jcsu Christi millesimus 1 quingentesimus (Hren se je zmotil, misleč mogoče na latinsko številko, zapisati bi bil moral sexcentesimus) vicesimus quintus una cura ss. iubileo a S. D. N. Urbano PP. VIII. per orbem universum publicato foeliciter ingredi-tur. In quo hoc memorabiie occurit primum,
post inundationes autumni maximas et in-comparabiles, nullas fuisse nives usque ad fe-stum s. Mathiae apostoli, adeo ut mense fe-bruario violae ac flores instar verni temporis summa cum admiratione legerentur. Mox circa Pascha gelu ingens ac nives evortae flo-ribus, iructibus ac frugibus valide (!) nocu-erunt. Audi, lege, admirare.« (Volumr-n II. Primi Protocolli Pontificalium str. 360 v JTvof. arhivu v Ljubljani.)
To se pravi:
»Srečno se začne leto našega gospoda Jezusa Kristusa 1625. obenem s svetim letom, ki ga je po celem svetu razglasil naš sveti gospod papež Urban VIII. V njem nas sreča najprej ta spomenljiv dogodek, da po velikanskih in neprimernih jesenskih poplavah ni bilo nobenega snega tja do praznika sv. Matije apostola, tako da so meseca februarja ljudje z največjim začudenjem nabirali vijolice in cvc-tlice kakor spomladi. Kmalu pa sta okoli velike noči nastopila silen mraz in sneg ter cvetlicam, sadju in poljskim pridelkom prizadela močno škodo. Čuj, čitaj, čudi sel —«
Dočim smo lansko leto ob tem času imeli že hudo zimo, sta nam letos mraz in sneg do sedaj še prizanesla. Kako bo nadalje bomo šc videli.
Kakor vsaKO telo, tako tudi letos S. decembra y
Miklavžev večeru Unionu!
opozorjeni, da je te zvonove vlila zvonarna v S t. Vidu.
k Organizacija slovenskega ženstva ▼ imeriki. Med katoliško mislečimi Slovenkami Združenih državah se je začela akcija za ustanovitev slovenske ženske zveze.
k Notarska vest. Premeščen je notar Štefan Š i n k iz Velikih Lašč v Škofjo Loko.
k Umrla fe v Štorah pri Celju gospa Marija V e r d v starosti 62 let po kratki bolezni, 'okojnica je bila vdova po trgovcu in posest« liku Verdu.
■k Zveza jugoslovanskih hranilnic je na lestanku svojih članic, ki se je vršil 27. t. m. f Ljubljani, sklenila, da vse članice (hranil-lice) prijavijo svoje terjatve proti Slavenski >anki Odboru upnikov Slavenske banke pod iredsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske njenim gerentom dr. Marušičem na Čelu.
k Vsa županstva Slovenije se naprošajo, a razobesijo na državni praznik dne 1. de-tembra 1926 na primernem in vidnem mestu manifest odbora za postavitev spomenika ralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Jubljani, ld se jim bo te dni dostavil.
k Državna oblastva in stanovanjska bela. Prejeli smo sledeči dopis: 18. t. m. sem l>ral oglas ljubljanskega velikega župana, da ie išče v najem 5 sob 6 pritiklia&mi za veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani. Ni e dolgo, odkar ]e iukslo isto oblastvo hišo z !0 sobami vb. gozdareiti urad. In soloh: koli-;o državnih uradov pa je pri nas nastanjenih lastnih hišiJ:! Potem naj se pa kdo čudi, ia manjka stanovanj! Država naj zida, ne pa da zasega še vedno nova privatna stanovanja.
■k Neporavnane državne obveznosti iz »reteklih let. Finančna delegacija objavlja tradnos Generalno ravnateljstvo državnega računovodstva ministrstva financ je z razpisom >d 16. novembra obvestila finančno delegacijo Ljubljani, da je ves v proračunu za 1926-27 oločeni kredit, iz katerega se imajo poravnati ržavne obveznosti iz prejšnjih budžetskih let, e popolnoma izčrpan iu ji naročila, da naj za inkrat ne stavi več takih predlogov. Ker to-wj prošnje za izplačilo zaostankov na penzi-ah, potnih in selilnih stroških itd. iz dobe pred . aprilom t. 1. do prihodnje proračunske dobe al nimajo najmanjšega izgleda na uspeh in sovzročajo interesentom samo nepotrebne itroške ln pota, finančni upravi pa brezplodno lelo, prosi delegacija, da naj sc do nadaljnjega >puščajo.
•k Novi vozni red. Nedavno ee je v Ljub-Jani vršila konferenca radi novega voznega eda, ki bo stopil v veljavo 1. maja 1927. Slo-renija bo po tem voznem redu dobila mnogo x>ljže. tv<He, nego so bile dosedaj. Tako bo i. pr. za Rogaško Slatino vpeljan nov brzo-dak, -ki ,bo vozil iz Belgrada samo do Grobnega, a od tam bodo vozove priklopiK oseb-lemu vlaku. Iz Budimpešte, ozir. iz Trsta bo-ta vozila nova brzovlaka i ju bodo na Pra-;erskem združili v brzovlak, kateri bo vozil »reko Maribora v Celovec in nazaj. Dosedanji irzovlaki bodo vozili hitreje, oziroma bodo »ostanki na večjih post oj ah krajši. Osebni laki bodo tako premenjeni, da bodo zveze Da vse strani boljše. Tako bo n. pr. konjiška elezniea dobila čisto nov vozni red, tako la bo v Poljčanah pri vsakem vlaku ugodna iveza tje in nazaj. Edino s Prekmurjem in Sornjo Radgono-so težave, ker je proga silno ilaba in ne prenese večje brzine. V Mariboru e je 18. t m. na velikem županstvu vršila, ronferenca radi ureditve železniškega prometa na progi Mariboru—Pesnica—št. Ilj— pielfeld. Navzoči so bili zastopniki občin, j okrajnega zastopa, trgovskih in industrijskih i :orporacij ter mestne občine. Ugotovilo se je, j la je na tej progi neobhodno potrebno, da se Jvede predpoldne še drugih par vlakov in | ia bi imeli tudi avstrijski osebni vlaki posta- ; lek na postajah našega teritorija. Celih 20 km vozijo avstrijski vlaki po našem ozemlju, a ; sled malenkostnih naziranj gotovih >inštanc< ie naši državljani ne smejo posluževati teh Plakov. To je v direktnem protislovju s trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Konferenca v Ma-iboru je sklenila, da se naprosi veliko žu->anstvo oziroma njega pooblaščenec, da stavi »redloge v tej smeri, da se uvede nov osebni vlak, ki bi vozil ob 9. uri predpoldne iz Ma-ibora in bi se vračal okoli 10. ure v Maribor. )rugi predlog pa se glasi: Avstrijski osebni laki naj imajo postanek tudi v Št. Ilju in ; Jesnici za vstop in izstop naših državljanov v obmejni coni. Zastopnik trgovine in industrije e še predlagal, da bi se vpeljala izletniška vlaka ob nedeljah in praznikih popoldne okoli i. ure iz Maribora do Brezna in do Št. Ilja.
* Karambol pri Smledniku. Zagrebški rgovec Vladimir Jakušic se je vozil z motor-lim kolesom od Kranja proti Ljubljani. V riklopnem vozu sta sedeli žena Dragica in [estra Menica. V gozdu pri Smledniku jo na j eželni cesti močan ovinek. Od Ljubljane je »rivozil avtomobil ljubljanske rešilne pesta- 1 e, ki je bil namenjen na Golnik, da odpelje Ljubljano težko bolnega trgovca Drameja, 7 zadnjem trenutku ja šelo šofer na ovinku apazil bližajočo se nevarnost. Karambola ni nogel več preprečiti. Avto in motorno kolo j ta trčila skupaj. Obe vozili ete bili precej ! »oškodovani, avto ne toliko ter je mogel na- i laljevaili vožnjo na Golnik. Lahko poškodova- j i« je bla trgovčeva soproga, drugi k sreči j »i nepoškodovani.
k Meščanska Šola na Rakeku. Z naj več ji-o.i napori se ie ustanovila za Notranjsko po-
trebna meščanska šola na Rakeku. Včeraj se je pričelo z vpisovanjem učencev v I. razred, ki je provizorično nastanjen v poslopju osnovne šole. Za ravnatelja meščanske Sole je imenovan Anton Gaspari, brat akademskega slikarja Maksima.
* Belgrajsko dolarsko posojilo. Kakor poročajo belgrajski listi, je prejela belgrajska mestna občina več ponudb za zunanje posojilo. Zupan dr. Kumanudi je izjavil, da bo občina te ponudbe proučila; zaenkrat šc niso uvedena pogajanja na nobeno rtran. Posojilo se najame v približni višini me miljarde dinarjev. Posojilo se porabi r.a vodovod, električno centralo, tramvaj, kanalizacijo in tlakovanje ulic.
•k Strašen irmor na Hrvatskem. V Reme-tlnou 6e je dogodil strašen umor, katerega žrtev je pestal kmet Ivan Piskov. Postal je žrtev nezveste žene, ki se ga je hotela znebiti. Zena ga je s pomočjo svojega ljubimca zadavila. .
k Ito — zobna pasta najboljša,
Miklavž darila že kupuje, da- pridno deco obdaruje. Da tudi Vam prinese kaj, naročil naš je »BUDHHAc Saj!
£fuhlfana
0 Zaupnikom SLS za Ljubljano sporočamo, da odposlana vabila veljajo za sestanek danes zvečer ob isti uri in v istem lokalu, le datum je pomoten. — Tajništvo SLS za Ljubljano.
0 Svečana večerna proslava narodnega praznika bo letos časnikarski koncert v sredo zvečer v < Unionu«. Ker bo to edina večerna prireditev tega dne in se je udeležijo tudi vsi člani ljubljanskega konzularnega zbora in najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, bo imel slavnostni koncert službeno obeležje in bo otvorjen z državno himno. Občinstvo zato prosimo, da pride pravočasno, tako da bo ob osmih že v dvorani. Da se po možnosti omili gneča pred garderobami, bo takoj od začetka odprta poleg običajnih garderob pri vhodu tudi garderoba na levi strani dvorane.
O Vojaška proslava državnega praznika. Ob prdiki proslave državnega praznika Ze-dinjenja 1. decembra bodo čete ljubljanske posadke postavljene od stolne oerkve preko Stritarjeve ulioe in Marijinega trga do Koi\ grešnega trga, kjer jih bo ob 10.40 pozdravil komandant Dravske divizijske oblasti. Po končani službi božji v stolni cerkvi ob 11.15 bodo čete defilirale od stolne cerkve v smeri proti Vodnikovemu in Krekovemu trgu. Prostor na Vodnikovem trgu (med spomenikom in Jugoslovansko knjigarno) bo rezerviran za častnike in predstavnike oblasti, a hodniki pred cerkvijo, Jugoslovansko knjigarno in nasproti knjigarne bodo prosti občinstvo. Zvečer bo bakljada, katera bo odšla iz vojašnice kralja Petra I. ob 18.30 ter vzela sledečo pot: Poljanska oesta, Vodnikov trg, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Wolfova ulica, Kongresni trg, šeleti-burgova ulica, Prešernova ulica, Sv. Petra cesta, trg Tabor in nazaj v omenjeno vojašnico.
O Vstopnice za novinarski koncert se dobe danes ves dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, jutri, ko bo radi narodnega praznika knjigarna zaprta, pa od 9 do 12 v veži poslopja Filharmojtiione družbe, kjeT se nahaja blagajna kina Matica, od 6 zvečer naprej pri večerni blagajni v hotelu »Union«.
O Seja stolne prosvete bo drevi točno ob pol devetih.
O Na narortni praznik 1. decembra 1926 bo mestna <boina, kakor običajno, okrasila svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Ma nstrat vabi tem potom someščane k enaki manifestaciji.
O Versko-znanstveri govor za izobražence bo jutri, v sredo ob pol osmih zvečer v predavalnici Doma za duhovne vaje. Predava univ. prof. g. dr. Rožman o izenačenju zakonskega prava.
O Kdo bo sodeloval pri časnikarskem koncertu? Pri časnikarskem koncertu v Uni-oiiu bo sodelovalo okrog 230 oseb, glasbenikov in pevoev. Imena dirigentov in pevcev jamčijo, da bo prireditev na višku. Skrbno izbrani, pestri in zanimivi program bo nudil vsem izreden umetniški užitek. Vstopnice za koncert (od 30 do 5 Din) se dobe v Ma,lični knjigarni na Kongresnem trgu.
O Ali naj bodo trgovino 1. decembra odprte ali zaprte? Veliko županstvo je v svojem razglasu o praznovanju 1. decembra odločilo, da morajo bati trgovine na 1. decembra zapT-te, kakor običajno vsako leto. Včeraj pa je krožil okoli ljubljanskih trgovcev dopis gremija (brez podpisa načelnika), v katerem se poziva, naj bodo trgovine 1. decembra odprte. Kdo ima sedaj prav: veliki župan ali gremij trgovcev?
O Trgovino v času pred božičnimi prazniki. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bodo v nedeljo pred sv. Miklavžem in v nedeljo pred bož>čem trgovine odprte. Ravno tako se trgovine teden dni pred oiren enimi prazniki zapirajo eno uro kasneje. Načelstvo.
O Za Miklavžev vefer r Unionu dno 5. decembra t. 1. naj si skuša vsakdo preskrbeti vstopnice že v predprodaji, ker bo nemogočo vpoštevati želje nosan->—jkov pri blagajni na večer prired	ozarjamo,
da so sprejemajo darila.	porasli
Miklavž, samo v prost	rodaje (v
uiežnariii cerkve sv. Pe
Velika prodaja za Miklavža
od 29. novembra do 5. decembra. Cene posebno znižane.
Cene posebno znižane,
0 Zahvala. Za velikodušen dar, ld ga je v prid našim revežem naklonila p. n. tvrdka R. Mlklauc v p »čaščenje spomina blagopokoj-ne $n*pe Emilije Miklauc, roj. Schreyer, se najtopleje zahvaljuje Stolna Vincencijeva konferenca v Ljubljani. Bog bodi obilen plačnik in obudi mnogo posnemovalcev!
©Konzulat Portugalske republike se preseli z dnem 1. decembra v nove prostore na Dunajski cesti 38 (poslopje Zadružne zveze).
O Obrtno-nadaljevai-iA šola v Ljubljani. Dogovorjeni drugi ser.lrntfi uWel>tva obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani jo danes ob 18 na Grabnu. Dnevni red: 1. Poročilo o uspehu učiteljskega akcijskega odbora pri g. vladnem komisarju. 2. Razgovor o sprejetih resolucijah. Udeležba obvezna, kakor je bilo dogovorjeno. — Sklicatelji.
O Predavamj« v društvu »Pravnik«. Prvo letošnje predavanje društva »Pravnik« je bilo jako dobro obiskano. Predavatelj g. univ. prof. dr. Milan škerlj je v ene urnem govoru razložil vse razlike načrta meničnega zakona napram sedanjemu zakonu in žel za svoja temeljita izvajanja zasluženo pohvalo od poslušalcev. — Prihodnje predavanje bo v četrtek 2. decembra v j usti oni palači 6oba 79 ob 18. Predaval bo zopet g. univ. prof. dr. Milan Škerlj o »Najnovejšem načrtu zakona o čeku«. Vsi, ki se za snov zanimajo, se vabijo, da se predavanja udeleže.
0 Mestni stavbeni urad je važen činitelj ljubljanskega mesta, posebno ob času komisa-rij8tov in gerentov, ko ni občinskega sveta in odborov, ki bi njegovo delovanje kontrolirali in kritizirali. Tako vidimo »daj, kako se le po gotovih delih mesta urejujejo ceste in druge naprave, dočim so nekatero ulice in ceste pod vso kritiko. Ne vemo, ziakaj 6o na Sv. Jakoba trgu napravili kar dvojne robnike iz dragega granita, erarju pred tamošnjo pošto pa se je napravil kar 6 m širok asfaltiran hodnik, kot bi Ljubljana ne imela bolj potrebnih hodnikev za napraviti. Na Prulah gradi mesto rov kanal. Mesto, da bi se delo oddalo., pa delajo v svoji režiji tako neekonomično, da se je skoro polovica zemlje od-kopala in deloma posula. Tudi cementne cevi so pod kritiko. Pri Mestnem dom s na dvorišču pa zidarji, ki pa niso mestni, krpajo zi-dovje, dasi ve vsak otrok, da tako delo ob temjčasu ni na mestu. Dela se menda samo zato, da se dela. Pred glavnim kolodvorom tlakovanje ceste že par mesecev počiva, kaT je zapustil goopod Turk magistrat, menda v znak žalovanja za njim. Na Prulah se je oddala neka parcela, ki meji na strugo Ljubljanice, v najem, najemnik pa je to parcelo obgradil in sicer do vode. Saj bi ravno mestni stavbeni urad moral vedeti, da velja po celem božjem svetu pravilo, da naj bo ob brežinah S m le mogoče javni prostor in dohod do vode. Izjema je le pri kopališču športnega kluba, katero zemljišče je mestna občina 6voj čas za mal denar prodala temu klubu, sedaj pa daje že brežine za malo najemnino v najem. Gotovo je, da pade odgovornost za vse to na bivše ljubljanske gerente, a en del odgovornosti pa gotovo nosi tudi stavbeni urad.
O Pogrsino društvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja ponovno svoje članstvo, da isto čimpreje poravna svojo članarino za leto 1926., ako še tega ni storilo. Po društvenih pravilih društvo ne oskrbi pogreba članom, kateri nimajo poravnane članarine. — Opozarjamo, da sprejema društvo nove člane vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih Hrenova ulica št 7.
O Muzejski trg potrebuje regulacije. Ze pred vojno je podarila Kranjska hranilnica trikot s veta na koncu hranilnice brezplačno mestnemu magistratu, da bi se trg reguliral. Nekdanje Sovanovo poslopje, hleve, šupe je tudi dobil magistrat pod pogojem, da se Muzejski trg regulira. Za tem starini zidom je od tistega časa zrastlo grmovje. Polovico trga je lepo zasajen, Valvazcr pa kaže z roko na te stare hleve in si misli: Ali sem to zaslužil, da stoji pred mano ta 6tara podrtija? Proč z njo in trg naj se vendar že enkrat regulira,! Pred Valvazorjem na svetu, ki ga je podarila Kranjska hranilnica, se odklada kamenje za tlakovanje. Tudi otroci se vežbajo tam v kolesarjenju itd. Priporočamo magistratu, da to zadevo vzame v roke.
O Pogrešanoc. Ljubljanska policija }e dobila od okrajnega glavarstva v Ptuju obvestilo, da se tam že od 19. novembra pogreša jurist dr. Josip Jurin. stanujoč na Ljutomerski cesti. V zadnjem času je bolehal na apatiji in se domneva, da je izvršil samomor v Dravi. Dr. Jurin ima skrivljeno hrbtenico. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to oblastem.
O Tatvino in poneverbe v Ljubljani. Policijska kronika beleži včeraj lepo število raznih manjših in večjih tatvin ter poneverb. V nedeljo popoldne, ko je bilo na mestni klavnici le malo ljudi, se je splazil neznanec v novo poslopje na klavnici skozi odprtine, namenjene za vrata in okno, ter odnesel pet kosov pr; šičjega sala, last mesarja Franca Ro-dela Ln Mihe An/.iča. — Zakriatan cerkve sv.
Jožefa je opazil, da mu nekdo pobira iz nabi, ralne puščico darovani denar. Puščioo odklepa s ponarejenim ključkom. Zakrlsian 6umi nekega trinajstletnega dečka, ki so vedno potika po cerkvi. — Hišnemu posestniku Viljemu Le-nasiju v Rožni dolini je neznanec odnesel le> pega črnega purana in dve kokošd iz nezaklenjenega kurnika. Vrednost ukradene perut, niue znaša 180 Din. — Pridna hčerkica Anki« ca je ukradla lastnemu očetu 250 Din. Policija je Ankioo aretirala. — Tvrdki Smole je neki S. ukradel za 1450 Din lepenke. — K trgovcu Ozvaldu Pengovu na Karlovški cesti je prišel v soboto neki eleganten gospodič, 6e mu predstavil kot zastopnik tvrdke »Mana« in delniške iružbe »Jadran« ter mu ves obupan potožil, da se mu silno mudi in da mora takoj dvigniti na dolenjski mitnici kovčeg, za kar pa rabi 100 Din. ki mu jih je »slučajno« zmanjkalo. Trgovec mu je teh 100 Din posodil, neznanec pa je napisal potrdilo in se podpisal >Franc Polanc, Krakovska ulica 7«. Ozvald Peongov si je še lepo notiral to v beležni koledar ter čakal, da mu gospod »Polanc« vrne denar. Ko tega le ni hotelo od nikoder biti, ga je opomnil na navedena naslov, kjer pa o k al vem Polancu ničesar ne vedo. Navihanega premet enea išče policija.
O Neprevidno ravnanje z vozom. Pasantii Aleksandrove ceste so bili včeraj popoldne očividci tragikomičnega karambola, ki se je pripetil nekemu razvažaču premoga pred opero. V pijanosti je tako neprevidno postopal s konjem, da se mu je z voza prebrnilo leseno ogrodje z vrečami premoga. Nato je moral voznik še pomiriti in pa obdržati na mestu splašenega konja, nakar je s pomočjo dobrih ljudi spravil voz zopet v red.
O Policijska kronika. Aretirana je bila ena oseba radi tatvine. Poročalo navaja pet tatvin, dva pretepa na cesti, on slučaj nedostojnega vedenja v javnem lokalu, en slučaj kaljenja nočnega miru, dva prestopka pasjega kontumaca, tri prestopke policijske ure, en prestopek obrtnega reda in pet cestno-policij-skih prestopkov. Trije zlikovci so ovadeni, ker so napravili znatno škodo v mestnih nasadih.
O Za Miklavža moderne predpasnike, oblekce, plaščko. Krištofič-Bučar, Stari trg, Ljubljana.
O Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana.
Maribor
□	Novinarski koncert. Le en dan nas š« loči od najzanimivejše prireditve v letošnji sezoni — novinarskega koncerta v Narodnem gledališču. Mariborska pevska društva bodo nastopila v neke vrste pevski tekmi. Novinarji upravičeno pričakujejo od javnosti, da se bo njihovemu pozivu odzvala ter se oddolžila s tem za usluge, katere ji novinarstvo nudi. Opozarjamo zlasti vsa društva, da vpli-i vajo na svoje člane, da bo poset čim številnejši. Prihod prireditve, ki bo obenem naj« lepša proslava narodnega praznika ujedinje-nja, je namenjen za novinarski penzijski fond.
□	Prihodnja redna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek 2. decembra ob 17. Dnevni red: poročilo predsedstva; predlogi in vprašanja; poročila odsekov.
□	Smrtna kosa v zavodu šolskih sester,
V	zavodu mariborskih šolskih sester je umrlB vsled kapi 201ctna kandidatinja Antonija Ru-čigaj, rodom iz Mengša. Pogreb se bo vršil v torek popoldne.
□	Uradni dan Zbornice za trgovino in obrt v Mariboru v sredo 1. decembra radi praznika odpade. Prihodnji uradni dan se vrši v četrtek 9. decembra.
□	Umestna preporod. V mestnem kazinu, je uradniška menza. V prostorih menze so se vršili lansko leto plesni tečaji in radi teh je bilo toliko pritožb. Za letos je mestni svet prepovedal plesni tečaj.
□	Poprava Meljske cesto. Meljsika cesta Iz Maribora pri Št. Petru pride na gotovih mestih pri vsakem večjem dvigu Drave pod vodo. In ta cesta je ravno pri zadnji povodnji močno trpela. Mariborska občina in okrajni zastop sta sklenila, da bosta to cesto skupno temeljito popravila in jo zasigurala z dvigom na onih mestih, katerim groze poplave.
□	Državni dočji dispanzor v Mariboru.
V	zadnjih mesecih je Maribor dobil novo zdravstveno institucijo: ministrstvo narodnega zdravja je po posebnem prizadevanju dr. Ka-tičiča in dr. Dolšaka napravilo dečji dispanzer. Voditeljici zdravnici dr. Valjavec se je po-rrečilo pridobiti prostorni lokal v hiši Slomškov trg 6. Tu se zdaj nahaja p os ve-tovalnicaza matere, kamor ob torkih in četrtkih popoldne od 4. do 6. ure prinašajo matere svoje novorojenčke, da se razvoj teh malih nadzoru je do šestega leta. Istotam je nadalje tudi dečja poliklinika, kjer se zdravijo ambulatorično bolni otroci revnih «]oiov brezplačno, 7.n voditeljico je bila imenovana pa dr. Valjavec, ki je delovala v pariških otn ških bolnicah. Maribor je veliko pri« dobil b tem zavodom, kar bomo mogli ceniti
še-le po lelih, ko bo izginila in naših ulic pohabljena in zanemarjena deca. Ze zdaj inia dr. Valjavec ped nadzorstvom 216 dojenčkov. Bolnih otrok pa je bilo ozdravljenih od aprila 1926 do danes 265. Upamo, da se bodo matere v vseh zdravstvenih zadevah posluževale le ugodnosti. Pripominjamo, da imajo dostop tudi matere z dežele in ne-le iz mesta.
□	Dva nova mesarja na trgu. Dve novi mesarski stojnici bosta otvorila na trgu mesarja Josip Bobič in Fingušt Franc.
□	Naselitev strank v novo mestno hišo v Smetanovi ulici. Polovica stranic, katerim je 'bilo nakazano stanovanje v novi mestni hiši v Smetanovi ulici, se bo vselila 1. decembra, vse druge pa 15. decembra t. L
□	Mariborski socijaLsti za zboljšanje stanovanjske bede v praksi. Ko so imeli socijalni demokratje v rokah mariborsko občino tri leta, niso mignili niti z mazincem za zboljšanje stanovanjske bede. Sedaj, ko so v opoziciji in ko vidijo, (koliko je občina že pozidala in še bo prihodnjo spomlad, uganjajo pri vsaki priliki pred nerazsodnimi masami brezvestno demagogijo s stanovanjskim vprašanjem in stanovanjsko bedo. Koliko je voditeljem mariborske socijalne demokracije do resničnega zboljšanja stanovanjske bede, nam dokazuje dejstvo, da se je osnoval iz njihovih vrst poseben klub »svobodomiselcev«, ki bo propagiral ne zgradbe delavskih stanovanj, ampak kre-matorija. Ta klub že baje šteje precej članov. Delavca socijalnega demokrata bo tolažil ta iklub svobodomiselcev s tem: bomo postavali ikrematorij in se boš navžil toplote do pepela takoj po — smrti! Propaganda za zgradbo krematorija v časih obče stanovanjske in prehranjevalne bede je skrajno brezversko igrač-kanje z delavsko potrpežljivostjo, kakoršne so zmožni le socijalni demokratje!
□	Usmiljenim srcem. V Vojašniški ulici 10 stanuje v majhni kuhinji s cementnim tlakom sirota Robič z enim otrokom. v hudi zimi bosta zmrznila mati in otrok, ako se jih ne bo usmilila pravočasno kaka usmiljena duša. Siroto Robič toplo priporočamo v podporo kaki dobrodelni ženski organizaciji.
□	Prenovljenje moslne oskrbnišnice. Mestna občina je dogotovila te dni prenovljenje oskrbnišnice. Vsi hodniki in vse sobe so lepo pobeljene ter osnažene, da zgleda zavod kot udobno in prikupljivo zavetišče za obnemogle mestne reveže.
□	Zboljšanje hrane. Odgonci, katerih je v Mariboru kot obmejnem mestu zelo veliko, so dobivali doslej hrano v policijskih zaporih >Grafu<r. Radi prepičle in preslabe hrane so ibile vedne pritožbe. Od sedaj zanaprej se bo nosila za odgonce hrana opoldne in zvečer iz mestne oskrbnišnice. Med odgonci je večkrat kak nevarno bolan ali slaboumen revež, ali popolnoma nedolžna žrtev in ti ljudje zasluž;' obzirnost.
□	Mrtvo so našli. Na Obrežki cesti v Studencih pri Mariboru je imela svojo lepo hišo 74 let stara Neža Volkič. — Bila je čTsto sama v hiši in je v soboto zvečer vsa vrata lepo skrbno zaklenila in legla v posteljo. V nedeljo je ni bilo več na spregled; sosedje so vlomili vrata in jo našli mrtvo od kapi zadeto na postelji.
□	Tatvine, Pred Legatovo trgovino v Vetrinjski ulici je neznan tat izmaknil dam-sko kolo, vredno 2000 Din. — Francu V. je stranka, ki se je izselila iz stanovanja v njegovi hiši, odnesla peči in razne lesene predmete, ki so bili last hišnega gospodarja. — Prijavljenih je policiji več oseb, ki so ob priliki zadnje poplave lovili po Dravi plavajoč les ter ga potem prodajali naprej.
□	Nezgode. Dne 23. t. m. se je težko ponesrečil hlapec špedicije »Balkan« Vincenc Pučnik. Vozil je premog iz Maribora v rusko gimnazijo v Hrastovcu. Nazaj grede je pri zaviranju padel pod voz, ki mu je zdrobil desno nogo. Dobil je tudi težke notranje poškodbe. — Nogo si je zlomil vsled padca tudi predstojnik zadruge postreščkov Rudolf Kuhar. — Oba je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. — V neki gostilni na Frankopanski cesti se je poškodoval Anton S., ki je pijan padel po stopnicah v klet. — Na cesti je padla slepa Ana G., ki je stara že 80 let ter se precej 4®žko poškodovala.
Celje
DEMOKRATSKI REŽIM NA CELJSKEM MAGISTRATU SE MAJE.
Celje, 29. novembra.
Pri današnji občinski seji so vse protide- I mokratske stranke obsodile škodljivi režim SDS na celjskem magistratu. Ne samo gospodarsko stališče SDS, ampak tudi njihov partizanski boj proti važnim vprašanjem kulturnega značaja je končno rodil spontan odpor proti prizadevanjem SDS. Ta odpor je privede lcelokupno opozicijo pri današnji seji občinskega sveta do jasnega in odločnega koraka, ki dokazuje dovolj, da obsoja ljudstvo igro SDS.
Pri današnji občinski seji, ki bi imela rešiti proračun za leto 1927., je opozicija (SLS NRS-GS gospodarska stranka) izjavila, da nima nobenega zaupanja v gospodarsko in i kulturno delovanje SDS, ter je iz navedenih 1 vzrokov onemogočila sprejem proračuna s tem, da je polnoštevilno zapustila občinsko posvetovalnico in s tem povzročila nesklepčnost občinske seje. Ta korak je opozicija utemeljevala s tem. da se niso znali demokrati
obvarovati strankarsko orientiranega gospodarstva in da so v narodno-kulturnem vprašanju Mohorjeve družbe postopali v očiten kvar celega slovenskega naroda.
Ta nastop opozicije iskreno odobravamo in upamo, da bo ta nastop opozicije končno pregnal režim SDS s celjskega magistrata,
kjer ima SDS v Sloveniji še edino postojanko. ♦
'■©" Cenjeno občinstvo opozarjamo na Miklavžev večer, ki ga priredi celjski orlovski odsek v soboto, dne 4. decembra t. 1. ob 8 zvečer v vrtni dvorani hotela Beli vol za odrasle in v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. ob 4 popoldne za naraščaj. Darila za odrasle in naraščaj sprejema od danes naprej vsak dan tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze pri Belem volu, I. nadstr.
•©■ Nameravani koncert dveh združenih pevskih zborov, ki naj bi se imel vršiti dne 11. decembra v prid poplavljencem odpade za enkrat in se bo vršil enkrat pozneje. Cas te prireditve še ni natančno določen. V prvih dneh meseca decembra se vrši v našem me- j stu toliko drugih prireditev, da bi znal ma-terielen uspeh tega koncerta trpeti. Vsled tega je bil preložen na nedoločen čas.
•©" Sestanek Rdečega križa v Celju. V sredo popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici pod predsedstvom g. polkovnika Av-rama Beraha sestanek, na katerem so razni odborniki podali svoja poročila, Iz blagajnl-kovega poročila smo razvideli, da se je v Celju pri raznih prireditvah nabralo v namene tega človekoljubnega društva 30.000 Din, kar je za mesto Celje zelo hvalevredno dejstvo.
■& Demokratski dan se vrši v Celju, in sicer dne 7. decembra, a ne pr: belem dnevu, temveč zvečer v prostorih Celjskega doma. Kaj ne bo nikakega cvetličnega dne drugi gna? Pravijo, da ne, ker bi itak skrajno malo rožic prodali.
& Vodovod v Zavodni je izpeljan le nekako do sredi vasi, tako da daljne hiše nimajo nikake vode ali pa morajo hoditi gospe \inje daleč po vodo. Dobro bi bilo, ako bi mestna občina vodovod podaljšala do skrajne hiše ob cesti in tako omogočila vsaki hiši vpeljavo vode.
Vožnje s težkimi vozovi so dale že večkrat povoda, da se je prebivalstvo pritoževalo čez hrup in šum, ki ga povzročajo. Svo-ječasno emo tudi mi pisali o tem in predlagali, da uredi to vprašanje magistrat in to toliko bolj, ker trpe pod tresljaji, ki jih take vožne ustvarjajo, tudi zgradbe ob cestah. Sedaj slišimo, da bo magistrat izdal tozadevne predpise, ki bodo vožnje po sredini mesta prepovedovali in napotili take voznike samo na periferijo mesta. Za težki promet bodo posebno zaprte naslednje ceste: Aleksandrova in Preč emo*,'a ulica do križišča z Vrvarfiko ulico, Kralja Petra cesta do križišča s Cankarjevo ulioo, cela Gosposka ulica in Glavni trg. Tudi Slomškov trg bi se zaprl za take vožnje.
& Nova točilnica. Dne 27. nov. se je otvorila v Matija Gubčevi ulici nova točilnica z nazivom »Ljutomerski bufet«. Točilnica je nastanjena v prostoru, v katerm je imel do sedaj svoje uradne lokale g. Pammer.
Novo m.e&to
FaSa dijaška organizacija »Vesna« je vprizo-rila dno 7. in 14. t. m. v Rokodelskem domu Mo-ličrejevo komedijo »Namišljeni bolnike. Predstava je obakrat napolnila dvorano. Režija v priznano veščih rokah, je vlila pravilno razdeljenim vlogam duha, ki ga je hotel dati Maliere svoji komediji. Umevanje in prednašanje je bilo tako dobro, da se prav nič ni občutila neke vrste ^srisiljenost izraza in misli, ki se jo čuti pri čitanju slovenskega prevoda. Celo oder je svojo običajno pomanjkljivost na iznajdljiv način prikril, dasi sicer z uspehom klubuje še tako veliki režijski spretnosti. Splošno je bila repriza boljša n?go prva predstava. Tudi tempo je bil pri reprizi umerjenejši. Želeli bi le, da bi igralci počakali z nadaljevanjem toliko časa, dokler se občinstvo ne umiri. Igra s takim čakanjem ne bi trpela, pač pa bi prišli v veljavo vsi najmanjši delci igro. Argan (osmošolec Kerin) je bil tip namišljenega bolnika. Prešibka luč sicer ni mogla predočiti ptedavcem vseh nians njegovega nekoliko premlndostnega izraza v obrazu, vendar je že po začetnih stavkih, ki tudi za dozorelega igralca niso nikaka igre.ča, potegnil občinstvo za seboj. Kretnje in ghs kažeta pri njem precejšnjo sposobnost zn oder. Angelika fšestošolka Kral) je bila ljubimka z globokim občutkom. Lepa njena zunanjost se je sklad-no ujemala z njeno resnično občuteno radostjo in potrtostjo. Nič afektiranosti nismo videli, pa tudi nič popuščanja. Pastirska scena ostane trajna. Toinetta (osmošolka Gunde) pri prvi predstavi nekoliko pregosposka, je v reprizi tudi s svojo" zunanjostjo podala verno sliko nnvibnne. vendar hiši globoko udane služabnice. Njena lepa in mikavna zunanjost je še posebej utemeljila njeno veliko prijateljstvo z domačo hčerko ter povečala zelo posrečen dovlip s tujim zdravnikom. Clfcanto (peto-šolec Berkoppc) je, ako se vpošteva njegova mladost, presenetil. Njegov še preplah nastop je pre-cej_ zabrisal njegov simpatičen glas in globočina občutka. Po zadovoljivem prvem nastopu smemo pričakovati, da bo oderski ljubimec osmošo^c Berkopec že dovršen. Tomaž Diafoirus (petošolec Žagar), v ma?ki radi luči prvič sijajnejši kot v reprizi, je zaslužil v polni meri salve smeha, s katerim ga je občinstvo poplačalo. Jecljanje je bilo naravno, idiotizem neprisiljen. Njegov oče (šestošolec Finec), pri prvi predstavi brez v garderobi pozabljene barovke, je spopolnil vso ne-okretnos-t svojega sina. Belina (šestošolka Misjak) je odgovarjala. Molilo tudi ni njeno nekoliko pre-mladostno lice. Louison (tretješolka Misjak) je pogodila v splošno zmtovoljnost malo navihanko. Puegon (šestošolec Jamnik) dober v maski in prednašanju. Bferalde (osmošolec Misjak) je bil po zunanjosti premalo skladen s svojim bratom Arganom (premlad) in je imel premalo občutka, sicer je izvršil dobro ne preveč hvaležna vln^o. Fleurant (šestošolec Sesek) je bil dober v nastopni toda h preveč otroškim glasom. Bonnefot (šesto-fcoloc Vrani čari v maski in obleki ni povsem od-
govarjal tipu notarja aH kakega ptsača, sicer pa ni motil celote. Obe predstavi sta pokazali, da niso na napačni poti oni, ki hočejo tej nadarjeni in napredujoči mladini odpreti vse širše možnosti za njihov razmah v bodočem prosvetnem in ljudskem domu.	Dr
Kočevje
Proračunska seja mostne občine se je vršila v soboto 20. t. m. Že ob začetku se je galerija do zadnjega količka napolnila. Po otvoritvi ln ugotovitvi od strani g. župana, da je seja sklepčna, vstane v imenu Nemoev dr. Arko in izjavi, da bo njegov klub glasoval principielno pro'i radi vednega bojkotiranje Nemcev. Župan preide potem na dnevni red. Najprej poroča načelnik cestnega odseka g. Mandeljc, ki poda obširno poročilo o delu v svojem odseku. Nemci kritizirajo, vname se debata, ld postaja glasnejša in glasnejša. Župan da odobrenje proračuna 50.000 Din na glasovanje. Izid 15:9. Ta rezultat so jo pri vseh volitvah in glasovanjih ponavljal. — Nato poda obširno poročilo načelnik finančnega odseka g. Ilc. Govori gledo takse na kino g. Klemenčiča in preide na celoten proračun občine za 1. 1927. ki znaša 527.047 Din izdatkov in prejemkov 529.086 Din. Nadalje prebere prošnjo odbora za zidavo stanovanjskih hiš za garancijo tozadevnega fonda od strani občine. Nemci se protivijo temu z vso energijo. Dr. Arko izjavlja, da je stanovanj celo preveč. Ne oporeka baš zidanju, ampak garancija občine. Sklep je b;l, da naj se sestavi odbor, ki naj vse pripravi, da se na prihodnji seji o vsem defini-tivno sklene. Pri glasovanju glede proračuna zmaga zopet večina s 15 glasovi. Poročilo šolskohumani-tarnega odseka poda g. Kovačič, Spor in 'ebata je niastala radi delitve podpor.. Nemci kritizirajo vse delo. Ko jim je načelnik Kovačič pojasnil delitev podpor, je bi Ispor rešen. Povsod se je videla velika neinformiranost Nemcev, ki se niso večkrat udeleževali odsekovih seji V proračun je bila tudi vstavljena vsota za šolskega zdravnika. Tako bo vendar enkrat mizerija končana, saj se vedno dogaja, da nimajo otroci denarja, da bi Sit k zdravniku. Približno ob pol 11 je župan zaključil sejo.
Prva čajanka kočevske čitalnice. Kočevska čitalnic« jo priredila dne 28. t. m. v spomin 20 letnice Simon Gregorčičeve smrti čajanko v dvorani hotela »Trst«- Ob mnogoštevilni udeležbi je g. predsednik A. Burgar pozdravil goste s kratkim nagovorom in podal besedo g. prof. Poloviču. Ta nam je v lepem govoru opisal Gregorčiča. G. prof. Fabjančič nam jo recitiral, kakor le on zna jn zmore pesmi >0 nevihti« in »Soči«. Nato ie mešani zbor Glasbenega društva pod vodstvom g. Trosta zapel »Nazaj v planinski raj« in »Njega ni«. Pevske točko je zaključil moški zbor s pesmijo »Pogled "v nedolžno oko«. Nasledna čajanka je napovedana za drugi torek, na kateri bo predaval g. sodnik Švelj o gorenjskih narodnih običajih.
Umrla je v Kočevju ga. Marija Verderber v torek 23. t. m. Bila je iz ugledne rodbine in ena izmed najstarejših Kočevark, stara 87 let. Pogreb se je vršil 24, t. m.
Miklavžev večer. V nedeljo 5. decembra priredi tukajšnji odsek »Orla« Miklavžev večer ob pol 6 popoldne za rudnik in svoje član© v dvorani gostiln-carja Beljana. Pridite v velikem številu!
Žušemiherlc
Nesrečni Rapallo je obhajal tudi pri nas pomenljivo obletnico. Naše izobraževalno društvo je v ta namen priredilo pretečeno nedeljo lep prosvetni večer s skioptičnim predavanjem, v katerem smo sledili lepim krajem, ki nam jih je Rapallo požrlo in s pomenljivo Bevkovo igro »Kajn«, v kateri smo z žalostjo opazovali nesrečno usodo, v katero je rapallska pogodba pahnila naše goriške brate. Igra je naredila na vse navzoče mogočen vtis, vendar se nam zdi, da je za podeželske odre nekoliko pretežka. Udeležba je bila s strani občnstva zelo mnogoštevilna. Pričakovali smo podobne spominske prireditve tudi od naših »naprednih«, toda ti imajo raje »stare grehe«.
Poštni avtobus smo dobili dne 25. t. m. Tako imamo sedaj kar dve avtornobilni zvezi s stiškim kolodvorom. Novi avto je udobnejši in večji od prejšnjega in kar je glavno — cenejši. Značilno je, da ja začel voziti ravno na dan sv. Katarine, ki je patrona za um in pamet. Škoda, da ta svetnica tako pozno obhaja svoj godi
Župnišoe je bilo koncem prejšnjega meseca popolnoma dodelano in dne 4. novembra po mil. g. proštu K. Čerinu iz Novega mesta slovesno blagoslovljeno.
Jesenice
Naš kino. Od 7. decembra, to jo dan preo Marin m praznikom, pa do 12. decembra se bo v Kat. del. domu predvajal veliki kinofilm »Bela sestra«. Ker bo pri teh predstavah posamezne prizore spremljal pevski kvartet s spremljavo salonskega orkestra, bo to za Jesenice nekaj izvanred. nega. Ker bodo predstave tudi na praznik 8. dec. in nedeljo 12. decembra, zato opozarjamo tudi oko^ ličane, da se predstav lahko udeleže, ker so zveze z vlaki ugodno tako za radovljiško in blejsko okolico.
Zadnja povodenj je pri javorniškem mostu vzela najmanj petdeset metrov zemlje v širini na obeh straneh. Vprašanje je, ako bo ondi sploh mogoče še kedaj postaviti most, ker bi moral biti dvakrat tako dolg kot prejšnji. Na desnem bregu je Sava vzela vso cesto, ki vodi na Dobravo, oziroma Gorje, lako da je morala celo tovarna Kranjsko industrijska družbe svoj elektrovod prestaviti daleč proč v gozd, ker sla dva droga že visela v vodi. Delavci iz Javorn ka, ki so zaposleni v tovarni na Dobravi,, morajo daleč gori na Savo čez I tovarniški most in na nasprotni strani na Dobravo kar jih zamudi za celo uro hoda.
Šmarfe pri Jelša&
Zbor zaupnikov. V četrtek, dne 2. decembra ob 9 bo v šmarskem Katoliškem domu zbor zaupnikov SLS za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Poročala bosta dr. Hohnjec in tajnik Krajnc.
Miklavžev večer. Naše šmarske katoliške organizacije prircd.jo v nedeljo, dne 5. decembra po večernicah v Katoliškem domu Miklavžev večer. Na sporedu bo igra »Palček Potep« in nastop Miklavža in parklja, potem pa delitev daril. Vstopnina bo znižana.
Poroka. V znani božjepotni cerkvi Sv. Roka nad Šmarjem sta bila preteklo sredo poročena mladenič Miroslav Novak od Sv. Roka in neča-kinja monslgnora Vrežeta, gdč. Julka Vrežc. Na gostiji so svatje zbrali za šmarsko Prosvetno društvo 1 tO Din.
Napad na avlo. Nn okrajni cesti v LeSju niže Šmarja so pretekli četrtek napadli trije potepuhi avto, v katerem jc sedel šofer in nek potnik. Šo--2r'a so na g.avi močno ranili, potnik pa je tekel v bližnjo vas Belo po pomoč, ki jc hitro dospela. Napadalci so odšli; baie so imeli samo namen stepsti te,.
Tečaj, šmarsko orlovsko okrožje bo priredilo od 12. do 17. decembra v Katoliškem domu prosvetni in telovadni tečaj za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Udeležijo sc ga predvsem člani orlovskih odsekov, vabljeni so pa tudi taki, ki sc za organizacijo zanimajo in jo morda kje želijo ustanoviti.
Slovenslca Mr&fina
»Martinišče«. Loterijski odbor je na vse žup. nije mariborske škofije razposlal srečke. Kdor jih še nima, jih lahko na kateremkoli župnišču dobi. Na razpolago pa jih ima tudi ravnateljstvo »Mar. tinišča<! v Murski Soboti. Posegajte po njih! To tem bolj, ker jo radičevski »Neplap« izrazil nekak dvom nad tem, da bi hotela Slovenija s kupova« njem srečk sodelovati pri zidavi »Martinišča«.
Murska Sobota. Dne 1. decembra začne po-slovati posredovalnica za delo. — Posredovalnica! se je osnovala že septembra in je tudi s pošlo-vanje-n mislila že takrat začeli. Prišlo pa je od stran oblasti do zaprek in tako se je stvar zavlekla.
Slabi sejmi. Zadnji sejmi v raznih krajih Prekmurja so prinesli zelo malo tolažbe. Povpra-Sevanje po živini je bilo povsod minimalno. Cena je radi teg? zelo padla. Isto je tudi s svinjami, Ker je letina slaba in poljskih pridelkov ni na prodajo, je vzbudil padec cen precej nemira. Vsak je stavil na živino upanje, a sedaj jo mora pod ceno prodati.
Slabi mostovi. Nekatere občine so popravile poškodbe, ki so jih prizadeli potom in mostovom poletni nalivi. Po drugod pa ni storjeno v tem oziru uič, dasi so poškodovani mostovi lahko povzročitelji večjih ali manjših nesreč, zlasti ponoči, ko se ne vidi, kje je most preluknjan. Nevarni bodo taki mostovi tudi pozimi, ko sneg zapade in se luknje tudi podnevu ne bodo dale opaziti. Sploh so kakor pota tako mostovi v zelo slabem stanju in bi bilo želeti, da oblast materielno nekaj stori v tem oziru.
I« Stične nam poročajo: Kljub deževnemu vremenu smo imeli dne 25. t. m. primeroma jako živahen živinjski semenj. Goveje živine je bilo 460 repov, kar je vsekakor lepo število; a tudi kupcev se je zbralo veliko. Po pitanih volih so povpraševali zlasti Korošci, Italijani, ljubljanski mesarji in drugi. Lepe rejene vole so plačevali po 8 do 9 Din žive teže. Konj pa nismo videli veliko, saj na semnju ne. Znatno več jih je tičalo po hle. vih, kjer so bili zavarovani pred dežjem. — Poljski pridelki so bili pičli, senožeti so se pa dobro obnesle. Sena smo res mnogo nakosili, a slabo, slabo sušili. Uresničil se je narodni pregovor: dosti sena, dosti gnoja. Obilo senenega pridelka se bo porabilo za nastiljo.
Šmartno pod Šmarno goro. Vedno beremo o vlomih in tatvinah. Noči so dolge in temne. Moramo pa imeti pse priklenjene, dasi so vsi zdravi in dobri varuhi. Upravičeno zato prosimo, da se pasji kontumao prekliče.
Kovor pri Tržiču. Da je voda strah in da go spodari po svoje, so pokazale zadnje povodnji tudi pri nas. Tržiš Iva Bistrica je že tako huda voda, ki vsak jesen rada trga. Letos se je pa z jezovi kat poigrala, trgala jih je kar po vrsti od Boma nad Trži čem do Podnarta. Vendar pa se je ob tej priliki lepo pokazala slovenska dobrodelnost, ta pristna Čednost gjoboko čiilečefli slovenskega &fra. Podpisani sem bil te bratske pomoči v obilni i^er! deležen in se zato na tem mostu jay^o zahvaljujem vsem občanom, ld so mi pomagali zabranjevati nadaljnjo škodo. Predvsem se pa še zahvaljujem kovorski občini, ki mi je za popravo razdrtega jezu podarila velikodušno podporo. S tem je pokazala, kako zares skrbi za blagor svoiih občanov in sicer vseh. Obenem se iskreno in prisrčno zahvaljujem tržiški podruž. »Rdečega križa«, ki mi je iz svoje nabiralne akcije naklonila brž po povodnji visoko podporo. — Če velja, da ste bili vsi r. aenega, naj pa š« velja: Eden za vse; ena zahvala veljaj vsem! — Franc Pogačnik, mlinar.
Jurklošter. »Slovenec« je pred kratkim časom priobčil notico o novi občinski hiši. Vsakdo ki je to notico bral, se je smejal, ker jo je razumel. Vsa hvala je bila vendarle norčevanje, samo-stojneži pa so mislili, da jih »Slovenec« hvalL Da povemo istmo: Občinska hiša ni »lična«, ampak niti še dozidana niti omelana, niti plačana ni. Ker bo treba še celo stvar urediti, bodo naši pristaš že poskrbeli, da bodo dobili občino v roke, potem bo konec »samostojne hvale«.
Kropa. Orel vabi z velikimi in lepo skicira-nami plakati velike in male k obilni udeležbi Miklavževega večera. Zanimivosli bo gotovo dovolj nele za mladino, ampak tudi za odrasle. Upamo, da bo udeležba polna, kakor je bila zadnjič pri igri: »Mlinar in njegova hči«. Želeti je tudi, da se točno začne in s tem ljudje privadijo na točnost; obiskovalci pa naj tudi med igranjem ne motijo 1 odpiranjem vrat.	'
Št, Peter pri Novem mestu: Katol. prosvetno društvo je priredilo v nedeljo, dne 21. t. m., poučno predavanje. Predaval je g. dr. Čcsnik o poj. movanju dela o poganstvu, krščanstvu in modernem svetu.
SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Organizacija Sveta slušateljev ljubljanske univerze se je izpopolnilo z odseki. Odseki so sledeči: 1. Zunanji: Načeluje mu predsednik Sveta. Njegova naloga je ustvaritev enotne nacionalne zveze in zastopništvo na zunaj. 2. Socialni: Se peča z vsemi tozadevnimi pioblemi, predvsem z bolniško blagajno, s skupnimi menzami in domovi, 8 sanatorijem itd. Za ta odsek so društva kazala največje zanimanje, kar obeta, da bo svojem emi-nentnem pomenu zavzel prvo mesto. 3. Propagnlni in športni podpira s propagando celotno delovanje, razširiti skuša misel za našo univerzo med plastmi ljudstva in rešuje vprašanje športne reprezentance naše univerze. 4. Glasbeni širi smisel za glasbo med akademiki in vsetransko podpira že obstoječi akademski pevski zbor. 5. Finančni sa peča s prireditvami finančnega značaja in z dobavo gmotnih sredstev Svetu slušateljev. 6. Manjšinski ima nalogo ustvariti trdno oporo in pomoj našim manjšinam izven naših mej v njih trpljenju potok vsestranskega znanstvenega in propagandnega dela. Vsako akademsko društvo pošlje zastopnike v te odseke ki jim načelujejo člani Sveta slušateljev. — Na svojem sestanku dna 23. t. m. pa je svet sklenil sledeče: 1. Udeležbo na tehničnem kongresu v Ljubljani. 2. Sklicanj« ankete vseh fakultet. 3. Intervencijo za šlipendije na merodnjnem me3tu. 4. Mednarodna akademska konferenca v Ljubljani ki se vrši v prihodnjem ietu. 5. Posredovanje glede izpitnih redov na n.i-ših fakultetah. — Ta meddruštveni sestanek je položil trden temell in proeram letošnjega delovanja.
Proslava 20 letnice in občni zpor Prosvetne zveze v Mariboru.
K "kor kruha za telo potrebuje narod prosvete za svoje duhovno življenje. In prav obilno ga reže tega duhovnega kruha in vedno svežega pripravlja Prosvetna zveza v Mariboru že dvta„eet let. Ni čuda, da so se vsi, ld pri-unaivajo to veliko kulturno delo, zbrali, ne le, da ga proslavijo, pač pa da s priznanjem pokažejo nanj, naj vsi, ki žele narodu dobro, jemljrjo le od kruha kršč. prcsvete in ga nudijo ljudstvu.
Pres'ava jo bila prav iskrena, domača, brez veličastne navlake, ki navadno le zakriva dejanski 6tan. Sredi med nami pa je bil oče naše Prosvetne zve.se, dr, Korošec, ki nam je povedal, kako je bilo, nam poročal, kako je danes in podajal smernice za bodočnost, da dvignemo zaklade, ki epe, ki jih pa narod išče ln hoče imeti, zaklade krščanske prcsvete.
Prosvetna društva v Mariboru eo po tem poučnem slavnostnem govoru izvajala posamezne točke sporeda. Veliko dela je v tem, ki ga ni videti na odru. — Veli1.;!, a no še zadosti veliki pa so uspehi, ki jih naša društva s svojim delom dosegajo. Kljub temu pa smo Kij z večino točk, ki so jih izvajala slovensko pevsko drušlvo Maribor, Ljudski oder in Kat. omladna, prav zedovoljni. Ne borno jih tu ocenjevali, le poudariti hočemo: vztrajno delo, delo v veselju in ljubezni, ki ne terja plačila, ki ne terja hvale, kot je to slavnostni govornik dr. Korošec omenjal, bo rodilo še vedno večje uspehe.
Slavnosti »o se udeležili pnaiv odlični gostje, škof dr. Andrej Karlin s celotnim ka-pitljem in ostalu duhovščino v Mariboru, mestni župan dr. Leskovar z družino, prosvetni inšpektor dr. Poljanec, dr. Moborič in Zor, zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze, in vsi, Ud ljubijo, spoštujejo prosvetno delo in mu radi pripomorejo po svojih močeh do napredka. Le malo jih je bilo, ld smo jih pogrešali.
Razšli smo se v spoznanju, da v Mariboru samem, kjer je in bo za v bodoče še bolj središče prosvetnega dela v naši škofiji, že tudi ustvarjamo in bomo ustvarjali to, kar bo res naše, naše zato, ker bo delo kršč. prosvete. 2ellmo pa, naj to delo uživa ljubezen, ki jo zasluži, naj jo vživa posebno v tem, da dobi o naše organizacije čimprej mogoča 6voje ognjišče, svoj dom.
POTEK OBČNEGA ZBORA PROSVETNE ZVEZE.
Predsednik Prosvetne zveze v Maribora g. dr. Josip H o h n j e c je ob otvoritvi občnega zborfi |>o dravil navzočega častnega predsedniki g. dr. Korošca, prosvetnega inšpektorja g: dr. Poljanca, mestnega župana dr. Lesko-varja, poslanca g. Vesenjaka in g. Faleža, za-
stopnika ljubljanske Prosvetne zveze in kršč. ženske zveze v Ljubljani gospo Dolenčevo in g. Zora, zastopnico kršč. ženske zveze v Ma- ' riboru gospo Bauman in vbo ostale zastopnike društev. Nato je prebral pozdrave, ki so j h poslale rrzne organizacije Prosvetni zvezi v Mariboru k 20 letni proslavi obstanka.
O. dT. Hobnjec je v poročilu kot predsednik izvajal, koliko dela in tudi koliko uspehu^ leži v 20 letnem prosvetnem delu.
Zbor je nagovoril nato g. dr. Korošec, ki je bil iskreno pozdravljen. Poudarjal je smo-treno narodnoobrambno delo, dalje pa, naj se kljub gospedarskim težkočam širi prosveta, širi do zadnje kočice. Bodimo Slovenci voditelja v naši državi, zato ra -širimo In utemeljimo prosveto našega naroda. Naprej, mi mladi!
Za iskrene in bcdrilne besede so 6e mu navzoči navdušeno zahvalili.
Nato je pozdravil zbor mestni župan dr. Leskovar. Za njim je tajnik Prosvetne zveze ! v Ljubljani želel v njenem imenu k jun '-ju iskrene čestitke. Ta pozdratv naj poglobi sodelovanje med obema Prosvetnima zvecama.
G. dr. Dolenčeva je izrekla svoj pozdrav in željo, da se izpelje čim ož.i stik med obema ženskima organizacijama. Zato je povabila na- | vzoče zastopnice ženskih organizacij na peseb- 1 ni sestanek po občnem zboru.
Predsednik je po-drajvil g. dr. Cukalo, zastopnika Mohorjeve družbe, in g. kanonika Osla, zastopnika škofrstva. Ta po-drav je bil obenem povod za sklep občnega zbora, da se vse, kar nrgoče, stori za razširjenje knjig družbe sv. Mohorja. — Sledila »o poročila od-bornkov Prosvetne zveze. Dasi 60 taka poročila n?kaj suhoparnega, a vendar so nekak obračun dela, ki se sicer skrije v naših društvih in razgubi. Da bo mogoče vse delo, ki se je po teh prročilih izvršilo, raz,kazalo tudi vsem društvom in javnosti, se bo izvleček po-roč la razmnožil in razposlal.
V vodstvo Prosvetne zve^e v Mir i bom so izvolj-mi dosedanji predsednik dr. Josip Hoh-njec in vsi dosedrn i cdbornikL
Društva so stavila veliko pismenih predlogov, posebno v zadevi mladenlškh zver. Duh. svetnik E. Vračko je stavil jako tehten predlog, naj se ustanovi posebna Prosvetna šola. Predlogi so bili z navdušenjem sprejeti in »e bodo društvom javili. G. stolni kapelnik Gašparič je v lepem nagovoru naslikal veliko kulturno delo p. Hugol na Sattnerja in na njegov predlog je Prosvetna zveza brzojavno čestitala jubilrntu.
Občni zbor je pokazal, da je še vedno veliko prijateljev prave ljudske prosvete, ki bo po tem občnem zboru pokazala po lepih naših dolinah in goricah ziopet nov razmah.
Proslava 25 letnice „Zarje".
Dne 27. tn 28. novembra je praznovala >Zarja< svojo 25 letnico; praznovala jo je tako, kakor to prisloja društvu, ki je dalo slovenskemu narodu toliko nesebičnih, delovnih, Idealnih mož, ki je bilo vedno borbeno društvo In je družilo pod svojim okriljem ljudi, ki so bili polni mladosti in zdravja in silne ljubezni do naše slovenske besede, do naše teptane grude. Lep praznik je bil to, lep za vse, ne samo za Zarjane, ne samo za naše katoliško starešinstvo, lep je bil za vse, ki so razumeli, ki so se zavedali, da je proslava 25 letnice > Zarje« mejnik med preteklostjo in bodočnostjo.
Na Krekovem grobu.
To smo čutili vsi ob besedah našega starešine dr. Puntarja ob Krekovem grobu — to se nam je razodevalo iz vseh govorov. Ni naša domovina taka, kakor si mislil Ti, naš veliki kladivar, da bo, daleč je še do solnca, a mi vsi verujemo v to, mi vsi verujemo z isto vero, kakor si veroval Ti, naš vodnik v lepšo bodočnost. Borba je naša pesem.
Komers.
Neizbrisni ostanejo spomini na Zarjanski fcomerz, na tisto prisrčno vez, ld druži starešine in člane, neizbrisni ostanejo trenutki, ko je izročilo naše društvo ob Zarjanski himni diplome voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu, Fr. Ks. Mešku in profesorju Evgenu Jarcu.
Slavnostno zborovanje.
V nedeljo 28. novembra pa se je po skupni sv. niaši vršilo v Akademskem domu slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili mnogi zastopniki naših organizacij, predvsem načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec, podpredsednik SLS dr. Natlačen, zastopnik mestne občine ljubljanske, dekan teološke fakultete dr. A. Ušeničnik, zastopnika bratskega hrvatskega akademskega društva »Domagoj« in »Djačke Lige« kolega Jure Grubešič in Ko-sič, zastopnik OP dr. K. Capuder, zastopnik Prosvetne zve e dr. L. Sušnik in še drugi.
Ob devetih otvori predsednik zborovanje, pozdravi vse navzoče in prečita došle pozdravne br ojavke, ki so bile navdušeno sprejete. Pozdravne brzojavke pa so poslali med drugimi dr. Srebrnič. škof krški, Cirilmetcdaši iz Belgrada in starešine, ki se našega slavca nieo mogli udeleiiiii.
Slavnostni zbor pozdravijo zastopnik mestne občine ljubljanske, dr. Aleš Ušeničnik,
zastopnik »Domagoja« tov. Grubešič, zastopnik JKL tov. Kosič, pednačelnik SLS dr. Natlačen, zastopnik zagrebške »Danice« tov. Be-djanič, msgr Steska v imenu Krekove prosvete in zastopnik alcad. marijanske kongre-gacije.
Nastopna točka slav. zbora sta bila refe-. Tata našega prvega predsednika in predsed-: nika Slov. kat. akad. starešinstva prof. Jarca in tovariša Frana Vatovca.
Prof. Evgen Jare nam je v svojem referatu: »Zarja v Gradcu« očrlal vse težave, vse neprili! e, ki so se slavile našemu katoL akad. dijaštvu nasproti — vse napore, ld so jih morr.li premagati — »Zarja« je bila vedno kulturno žarišče, pošiljala je svoje člane med delavstvo, med delavke, se borila za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Stopala je v tesni zvezi z brati Hrvati — gojila je vedno medsebojno prijateljstvo, ki nas druži še danes in nas bo druž lo še za naprej
—	Zarja je imela vedno socialno obiležje, Ba-vi,la se je že tedaj z našim Prekmurjem, udeleževala se narodno obrambenrga dela po vseh štajerskih obmejnih mestLi ln trgih. Nikdar ni zapustila ljudstva, iz katerega je izšla, vedno mu je slala ob strani in mu pomagal. — Njegov referat je žel burno odobravanje.
Tovariš V a t o v e c pa je govoril o razvoju: Zarja v Ljubljani. Tudi njegov referat je bil spre.i Ijan in sprejet z nepopisnim navdušenjem — predvsem zaključne misli:
»Ob 25 letnici »Zarje« korakata starešinstvo in članstvo nerazdruženo v zvestobi in mod sobojnem zaupanju, v/taja »Zarja« poživljena in pomlajena s svojim delovnim programom
—	ncsiteljica nove moči in sile; danes je še prnslava, jutri se prične z energično realra-cijo programa: zori nezlomljiva volja mlajših,
I da mera biLi »Zarja« tudi v naprej delovna, močna in zmagovita. Ob 251etn'ci kličemo : Zarjani svojemu voditelju dr. Korcšcu, ki je danes prišel med na«: Voili in krmari! Mi ti sledimo i ognjem in navdušenjem, ljubeznijo in hrabrostjo!
Ob 25 letnici obnavljamo svojo prisego: slul ti Bogu in domovini, robovati in hlapCc-vati nikomur!«
Za tem je bil sprejem novih članov ln skupno fot grafiranje. Ob 12 se je vršil banket, ki so se ga pclnr številno udeležili naše starešine in člani. Pri l&iikeiu ie s vir al orkester kat akademikov.
Koncert v Skofji Loki. Popoldne pa se je vriil v škofji Loki koncert >Zarje«, ld je zelo dobro uspeL Občinstvo je z velikim navdušenjem sledilo Izvajanjem poeameznih koncertnih točk. Cisti dobitek je namenjen ondotnim poplavljencem.
Po prihodu v Ljubljano se Je vršil v Rokodelskem domu prijateljski sestanek Zarje* nov, ki je petekel v prijateljskem razpoloženju in na katerem so govorili dr. Kulovec, dr.
Kodre in zastopnik »Domagoja« tov. Grubešič. *
Taiko se je z velikim uspehom zaključila pro?lava »Zarje«, katere aranžma se je nahajal v jako spretnih rokah, zasluga za brezhiben potek proslave gre agilnemu pripra%T-1'a'nemu odboru kakor tudi starešinam »Zarje«, d a mak emu komiteju, ki mu odbor Zarje na tem mestu izreka svojo najtoplejšo zahvalo.
Cjufolfanslco gledišče
DRAMA.
Zsče'ek ob 20. uri zvečer. Torek, ?0. novembra: HI,/PCI. Red E. Sreda, 1. decembra: ŠARENI MALI ODER. Oreška predstava na korist Jadranske straže. Začetek ob 15. uri pop. Četrtek. 2. decembra: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Red C. Petek, 3. drcembra: SLARA VEST. Red A. Sobota, 4. decembra cb 16. uri pop.: JOY. Dijaška predstava pri znii cenah. Izven. Nedelja. 5. decembra: STALNI GOST, BOUBOU-
ROCHE. Izven. Pon:'el;ek. 6. decembra: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Red B.
OPERA.
Zafofe' nb pol 20 ari »večer.
Torek, 30. novembra: ŽIDINJA. Red A. Sreda, 1. decembra: Zapr'o. Če'rtek, 2. decembra: MRTVE OCI. Red B. Pe'ek, 3. decembra: ŽIDINJA. Rod D. Sobota, 4. decembra: NIZAVA. Red E. Nedelia, 5. decembra ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA v prid Udruženja gled. igralcev. — Izven.
MariborsE:o cjr?e«iišče
Torek, SO.	> ob 20: VERONIKA DESENI-
ŠKA. — SIa\	predstava, gostovanje ge.
Šaričove in s. Fli.ift.ja. Sreda, 1. decembra ob 20. uri: S!avn«ptni koncert v korist Združenja Jugoslovanskih novinarjev.
A. WILDGANS: LJUBEZEN. Te dni je gostovala na našem odru Umetnost.
»Ljubezen« ni VVildgar.se .a najboljša drama. »V romantiCnem pesimizmu osebe pač govorijo o ljubezni, a no ljubijo; trpijo kakor bolni slabiči brez volje; pijejo svojo bolest; iščejo melanholično interesantne poze.. .< Toda >Ljubezen« je vrlo značilna in privlačna. V našem repertoarju ji gre odlično mesto
»Ljubezen« močno odgovarja našemu današnjemu umetniškemu gledanju. Niče iz naturalizma in raste v simbolično liriko in pojč dviga problem v večnostno perspektivo. In vendar vsa lirika in vsa simbolika obličita le realni obraz in krepita dramatski problem. Zato je »Ljubezen« med tistimi dramami, ki jo absolutno nesijo igravci in jo le oni lahko slopnjujejo do tragedije.
R o g o z je odličen umetnik. V njem je toliko intuitivne sile, da ga mi v Mariboru, kjer nismo razvajeni, lahko samo občudujemo. S skromnimi, izredno skromnimi zunanjimi sredstvi vsili gledavcu soživljanje. Rogoz je aristokratski umetnik. — Šest morda ni tako intenziven, toda njegov aparat je bogatejši kot Rogozov.
Šest in Rogoz sta bili dve tako izklesani sili, da sta gnali vso igro do mej popolnosti.
W i n t r o v a je bila kak hip rahlo raztresena. Ko pa se je podala, je bilo v njej polno drobnih fine«, ki jih je prepolna baš taka pasivna vloga, kot je Ana. Bilo je v njeni igri mnogo drob-.tega študija in mnogo šole, le govor ji ni dovolj obražsn.
Kraljeva ni bila »dobro ohranjena« mati, temveč premlada. Njena maska ni računala s tako lučjo. Igra njena je bila, kakor vedno, simpatična.
Bukšekova je bila v izborili maski in je v svoji skromni vlogi le znova dokazala, da je najmočnejša v našem ansamblu.
Starčeva je imela v Veri težko vlogo. Na tej vlogi se je »Ljubezen« spotikala tudi na Dunaju. Tem večji je zanjo uspeh — in je Starčeva brez dvoma talent, da bo našla le mentorja in — prave vloge. Potem se bo odučila tudi tistim svojim nekaterim gestam, ki si jih Je nabrala pri svojih prastarih kreacijah in ki so v hipnem blisku enkrat zmotile tudi sinoči. Za režiserjem Šestom pa je bilo na njej, da je ostala opolzka scena v polni diskretnosti na dramatski višini in da ni zdrknila — kakor marsikje — do brezsramne plehkosti.
Železu i k Je ustvaril dober tip degeneriranega pokotneža, le da v tem liku ni več originalen.
S a v i n o v a pa je bila prikupna dekoracija. Režiral je g. Šest; zato sta bila tempo in so-igra vzorna. Scene so bile polne poetične simbolike, tako da so bile užitek že same na sebL Naj pa bi g. Šest poučil tiste sence, ki so strašile med 5. dejanjem zadaj za zavesami in se zlovešče črtale na sceni, da takrat, kadar igrajo umetniki, to ni »le tenter«.
V 1. dejanju pa se mi zdi, da Je svetlljka pod stropom motila. G. šest najbrž ne pozna dovolj geometrije našega gledališča, ker bi drugače pač ne bil postavil optični vrh sceniČne ploskve tako visoko.	Dr. F. S.
jCfudslci oder
v Ljnbljani
Nedelia, 5. decembra: DEKLE Z BISERI. Začetek
ob pol 4 uri oopoMne. Nedelja, 12 decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja, 19. decembra- H ANICE POT V NEBESA.
Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 26. decembra: HANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3 popoldne.
~OreJ
Or'ovsH odsek na Brezovici pri Ljubljani
vprizori dne 5. deccirbra t. 1. igro: »Materin blagoslov«. Igra vsebuie mnogo smeha in Ima poučno vsebino, zato se jako priporoča.
Naznanila
ftru?»vo »Tremostc nima rodi praznikov nlll 1. nid 8. decembra svojih sestankov. ■ —
Glasba
»Cerkveni Glasbenik« 1926, 11.-12. številka. Vsebina je sledeča: Prelacija za praznik Kristusa Kralja; f Zlatomainik in duhovni svetnik Mihael Saje (Alojzij Mihelčič); Smrt znamenitega jugoslo. vanskega glasbenika v Newyorku (Ivan Mladine«) j Nove orglo (dr. Fr. Kimovec); Učni načrt za 1., o,' 8- in 4. razred vseh osnovnih šol v kraljevini SHS; Cerkven koncert v Ptuju (dr. Fran Mlinar-Cigale); Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi (Franc Kramar); Pregled savremene ta* lijanike glasbene literature (dr. P. Bernardin So-kol); Organistovske zadeve; Organisti in postranski zaslužek (Franc Klančnik); Koncertna poročila (St. Premrl); Dopisi: Marija Nazaret v Savinjski dolini; Iz Idrije, Ruma, Karlovac, Senj, r»- naj, Jo-lict; Oglasnik za cerkveno in svetno gl -' a (ogla-šene oziroma ocenjene so St. Premrlov »Sveti Frančišek«, C. Pregljevi »Nageljčki«, Jos. Pavčičev »Gozdič je že zelen«, Ant. Jobstova Marijina pesem, Al. Mlhelčičeva »Zavetnici — Materi — Devici« ln Z. Prelovčevi pevski vložki k dr. A. Remčevi romantični igri »Zakleti grad«; Naši glasbeni listi! Sv. Cecilija, Pevec, Zbor, TamburaS, Jugoslovanski Muzičar; Razne vesti; To, i- oi:o; Listnica uprave. — V glasbeni prilogi sta dve Matij.! Tomčevi pesmi, od St. Premrla prirejena K roška nagrobnica in od dr. Fr. Kimovca prirei~<a gorenjska »Marija sko« življenje«. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja kot dvo-mesečnik in velja celoletno 35 Din, za dijake 20 Din, za Italijo 20 lir, za Ameriko 1 dolar. S prihodnjim letom postane list petdesetletnik. Uredništvo in uprava lista: Ljubljana, Pred škofijo 12-1.
JKn/ige in revi/G
NOVA REVIJA Jubilejna izdaja ob 700 Ictnici smrti sr. Frančiška
Vrsta predavanj po naših društvih, vrsta člankov in razprav po naših časopisih in revijah, slav-noalna številka »Cvetja«, Ks. Aleškove krasne »Le-gende o sv. Frančišku«, ki jili je pravkar izdala U-oriška Mohorjeva družba, Marije Kmetove roman iz življenja sv. Frančiška, ki nam ga daje leto« kot društven dar naša Mohorjeva družba, vse to nam priča, da obletnica smrti asiškega ubožca ni šla neopažena mimo nas. Zdi se mi pa, da so nai Hrvati v tej proslavi še prekosili. Naj omenim samo dva romana pisatelja dr. Isid. Kršnjavi: »Bo« žji vitez« in »Božji sirotan«, jubilejno hrvatsko romanje v Assisi itd. Krona vseh teh proslav prt Hrvatih pa je jubilejna izdaja »Nove Revije«, najboljše hrvatske katoliške znanstvene publikacije. Izi aja že peto leto v frančiškanskem samostanu v Makarski.
_ Jubilejna izdaja, ki obsega sama 360 strani, je že zunanje luksuzno opremljena. Na naslovni strani vidimo krasno, večbarvno sliko umetnika Meisznera: »Frančišek tolaži siromake«, še lepša pa je 6lika na prilogi: »Sv. Franjo Asiški«, delo hrvaškega umetnika Celestina Medoviča. Vsebinsko prinaša slavnostna številka poleg krasne uvodne enciklike paptža Pija XI. o sv. Frančišku Asi-škem v hrvatskem prevodu še 16 daljših ali krajših razprav najboljših hrvatskih katolišliih pisateljev, večinoma frančiškanov. Ker za obširnejše poročilo ni prostora, naj navedem samo nekatere naslove: »Pogled na franjevačku lilozofiju« (dr. Zim-merinann), »Sv. Franjo i umetnost« (dr. Kršnjavi), »Franjevački naučitelji« (dr. Binički), »Duh sv. Franje u biblijskom radu< (P. Vlnšič), »Evandjeo-sko siromaštvo u životu sv. Franje« (dr. Božitko-vič), »Duns Skot i svetkovina Krista Kralja« (dr. Radonič), »Sv. Fraajo organizator misija« (dr. Kne-zovič), »Franjo Asiški i — talijanska literatura« (Fra Kržanič), »Problem dolaska franjevaca u Bo-snu i osnutka bosanske vikarlje« (dr. Jelenič), »Duhovna nauka sv. Franje Asiskoga« (O. Bajič), »Sv. Franjo Asiški — socialni reformator« (dr. Cr-nica), »Franciscus catholicus et totus apostolicus« (dr. Guberina), »Književni rad hrv. Franjevaca do XIX. vijeka« (dr. Rogosič), »Savremena franje-vačlca ideologija« (dr. Brkašev), »Ju^oslav. Fra-njevci i duh 3v. Franje« (dr. Eterovič), »Boravak sv. Franje Asiskoga u hrv. krajevima« (dr. Man-dič). Koliko zanimivih novosti v zvezi z življenjem sv. Frančiška nam še nudijo »kulturni pogledi«, »vjesnik« s poročili o proslavah Frnnčiškove obletnice in zadnji v francoščini pisani del »Chroni-que franciscaine en Yougoslavie«, namenjen inozemstvu. »Književni pregled« se peča z deli o sv. Frančišku.
Samo navedeni naslovi nam kažejo jasno, kolik zaklad vsebuje jubilejna izdaja »Nove Revije«. Slovenci bi kaj takega težko zmogli. Smo premalo požrtvovalni. Zato pn naročajmo tudi mi jubilejno izdajo »Nove Revije«, ki se posamezne številke dobe po 30 Din (Franjevački samostan Makarska). i To bo naš najlepši spomin na 700 letnico smrti vo-i likega svetnika, asiškega ubožca.
Matija Munda.
»Marijin list«. — S precejšnjo zamudo je iz31a oktobrska številka. Vsebina: Sveta Družina pri molitvi sv. rožnega venca, Smrt sv. Frančiška pred 700 leti, Klekl: Moje romanje v Rim — Assis ob priliki 700 letnice smrti sv. Frančiška; na platnicah »Fantič le gori vstan«.
Glasnik Presvetega Srca Jezusovega za december 1926 je te dni izšel. V svoji lični obliki s samimi izbranimi podobami razveseljuje pogled, nič manj pa ne zadovoljuje duha s svojo tako raznovrstno kakor tehtno vsebino, ki odgovarja potrebam časa, verski izobrazbi in praktičnemu krSčanskemu življenju. Pomen češčenja Kristusa kralja nam predočujc Viktor Hopatin D. J., Fran« Tome D. J. piše o notranjem življenju, Florjan Ramšak D. J. vzpodbuja k laiškemu apostolatu, Franc Šanc D. J. opisuje življenje bi. Lucije Fi-lippini, vzor krščanske učiteljice, Rudolf Patč nam predočuje irskega spokornika Matt Talbota. Dallšs sestavke poživljajo lepi vložki, kakor Sv. Barbara (dr. Rožman), Na Grobu sv. Alojzija, Ob viru veselja (dr. aJkob Žagar), Božič, poročilo o Domu za duhovne vaje. Kaj bogat je drobiž. Toplo priporočamo Glasnik vsem slojem prebivalstva, ki v njem dobi bogate hrane za du5o in vzpodbudo za bogoljubno življenje. Naročnina je malenkostna; letno 15 Din (Uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinj-skega cesta 9).
Korban Josip. Ii mojih temnih dni. V Ljubljani 1926. Na'isnil« in založila Učiteljska tiskalna v Ljubljani. 4" Str. 140. Cena vez. 28 Din. V »Iz mojih temnih dni« opisuje Korban malega osnovno-šolsk"ga dijačka, ki mora vsled vnetja oči v Ljubljano v zdravniško oskrbo. V Ljubljani doživi ta ubogi dolenjski šolarček razne prevar® in veliko dobrot. »Iz mojih temnih dni« bo najpri-kladnejše darilo našim malčkom za Božič in za Miklavža in ne sme biti Solarske knjižnice brez to lepe knjige Korbanove.
Naročajte ,Kri2 na sori'!
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
v prvih 9 mesecih tek. leta pasivna.
Statistični oddelek ravnateljstva carin je Izdelal statistiko uvoza za tretje četrtletje t. 1., tako da moremo sedaj pregledati stanje naše 'zunanje trgovine v prvih devetih mesecih leta 1926.
V	tem razdobju je znašal uvoz 923.000 ton v vrednosti 5669 milijonov Din, izvoz pa 3,666.000 ton v vrednosti 5580 milijonov Din. Naša zunanja trgovina je bila torej pasivna za 89 milijonov Din. V zlatih dinarjih je zna-šal naš uvoz 517.4 milijonov zlatih Din ( 9 mesecih pret. leta 585.7 milijonov zl. Din), naš izvoz pa 509.3 milijone zl. Din (581.4 mil. zl. Din). Napram lanskemu letu je torej naš uvoz nazadoval za 13.1%, naš izvoz pa za 14.1%.
Slika naše zunanje trgovine v posameznih četrtletjih je sledeča: 1. četrtletje: uvoz 1843 mil. Din, izvoz 1768 mil. Din (pasivnost —75 mil. Din); 2. četrtletje: uvoz 1939 mil. Din, izvoz 2171 mil. Din (aktivnost +232 mil. Din); 3. četrtletje: uvoz 1887 mil. Din ,izvoz 1642 mil. Din (pasivnost —245 mil. Din).
Naš uvoz se je v 3. četrtletju tekočega leta sicer znatno zmanjšal (3. četrtletje 1926 1887 mil. Din, 3. četrti. 1925 pa 2158 mil. Din, torej za 12.6%), vendar pa je izvoz v 3. četrtletju še bolj zaostal in sicor za 22.2% (3. četrti. 1926 1642 mil. Din napram 2200 mil. Din v 3. četrti. 1925).
V	3. četrtletju smo največ uvozili iz Češkoslovaške (379.8 Din) in sicer 20.1% celokupnega uvoza; na drugem mestu stoji Avstrija (339.0 mil. Din) z 18.0%, na tretjem Italija (267.8 mil. Din) z 14.2%, na četrtem Nemčija (236.3 mil. Din) z 12.5%, na petem pa Anglija (103.8 mil. Din) z 5.5%. Značilno je, da se je udeležba Češkoslovaške pri našem uvozu dvignila od 17.4% v 2. četrtletju in 19.2% v 1. četrtletju, na 201% v 3. četrtletju. Tako je zavzela Češkoslovaška mesto Avstrije prvo mesto.
Naš izvoz v oktobra.
Istočasno objavlja statistični urad ravnateljstva carin podatke o našem izvozu v oktobru 1926. V tem mesecu smo izvozili 418.944 ton v vrednosti 818.860.000 Din napram 437.084 ton v vrednosti 842,348.000 Din v oktobru preteklega leta. Vzlatu računano je znašal na šizvoz v oktobru 1926 74,837.159 zl. Din, v oktobru 1925 pa 77,431.635 zl. Din.
Kakor je iz predstoječih številk razvidno, se je naš izvoz v tem mesecu znatno poboljšal in zaostaja po vrednosti le še 3.35% za izvozom v oktobru preteklega leta, medtem ko je v septembru zaostajal za 25.71%, v avustu za 30.0%, v juliju pa za 7 % napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta. Vrednost našega izvoza v posameznih mesecih je znašala: v juliju 452 mil. Din, v avgustu 541 mil. Din, v septembru 649 mil. Din in v oktobru 819 mil. Din. Največ smo v oktobru izvozili pšenice in sicer 41.000 ton v vrednosti 111.5 mil. Din.
VINSKA RAZSTAVA IN VINSKI SEJEM ZA MARIBORSKO OBLAST V PTUJU
se bo vršit od dne 15. do vključno 17. januarja 1927 v Društvenem domu. Osnoval se je razstavni odbor, ki jamči za to, da bo prireditev največja, kar jih je bilo dosedaj v mariborski oblasti. — Ptuj leži v cenlru vinskih goric, ima ugodne zveze na vss slrani ter je že od nekdaj središče vinske kupčije.
Za obisk razstavo in vinskega sejma je dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da si obiskovalec kupi vozni listek z mokrim postajnim žigom pri vstopni postaji do Ptuja, kjer pa ga ne odda, temveč pridrži za brezplačno vrnitev skupno s potrdilom, da je razstavo obiskal.
Na razstavi bodo razstavljena vina vseh vrst Iz vseh vinorodnih krajev mariborske oblasti. — Vinske pokušnje so brezplačne Vsak obiskovalec si mora kupiti lastno kupico na dan razstave pri blagajni, kjer plača tudi vstopnino, ki .znaša za osebo 10 Din. — Na razstavi se bo vršil tudi vinski sejem odnosno posredovanje vinske kupčije. — Zanimanje za sejem je zelo veliko, ter je že priglašenih več vinskih kupcev tudi izven države.
Ako 6e razstava in vinski sejem obneseta, tednj se bo enaka razstava in vinske sejem vršila tudi v Gradcu in so priprave v teku.
Opozarjamo tedai vse vinske producente in vinske trgovce na to prireditev ter jih vabimo, da jo sigurno obiščejo, vinogradnike pa, da razstavijo čim največ vina vseh vrst. — Pozivnice so izdane. Prijave sprejema razstavni odbor.
Ilmelj. Na tržišču hmelja v Zatecu (ČSR) je bilo tudi pretekli teden živahno razpoloženje. Dnevno se je prodalo 100—200 centov; kupujejo predvsem tvrdke iz Nemčije. Cene so ostale neizpreme-njene; prvovrstno blago 4150—4400 Kč, srednje 8900—4150 za 50 kg.
Proračun Zagreba za 1. 1927. Prvotno je znašal po predlogih posameznih referentov proračun mestno občine zagrebške 127 milijonov dinarjev; končno pa se je toliko reduciral, da bodo znašali izdatki 105—108 milijonov, dohodki pa 80—85 milijonov dinarjev. Ker so v proračunu predvideni večji izdatki za inveslicije (v 1. 1927. si bo občina zgradila 300—350 stanovanj), namerava občina najeti pri Gradski štedionici amortizacijsko posojilo v znesku 15—20 milijonov dinarjev.
Pravilnik k zakonu o valorizaciji bilančnih vrednosti. Minister za trgovino in industrijo je podpisal pravilnik o postopanju pri valorizaciji bilančnih vrednosti družb, obvezanih na javno polaganje računov. Izdanje tega pravilnika so naši gospodarski krogi, kakor znano, že večkrat urgirali.
Vojna odškodnina. Na zagrebški in belgrajski borzi je v zadnjem Času neki konzorcij nakupil za 100 milijonov dinarjev nomlnaie obiigacij 2 % % vojne odškodnine, kar le povzročilo znaten dvig
borznega kurza. Zaznamovati je rastoče zanimanje inozemstva za ta papir. Med interesenti za ta papir se nahajajo tudi češkoslovaške hranilnice.
Srbske predvojne rente. Švicarski posestniki predvojnih srbskih rent (4% unif. renta iz 1. 1895.), katerim so se pridružili tudi francoski posestniki teh rent, so osnovali poseben komite, ki se sedaj pogaja z vlado v Belgradu radi plačila obresti in amortizacijske kvote v zlatih frankih. Švicarji in Francozi zastopajo stališče, da so zastavljeni dohodki monopolov tako visoki, da država lahko izplača anuitete v zlatu. Kakor se čuje, stoji vlada na stelišču, da tej želji ne more ugoditi, ker tudi Francija plačuje anuitete svojih predvojnih posojil v papirju. — V zadnjem času so se tudi kurzi bosanskih predvojnih posojil na borzah v Berlinu in na Dunaju znatno dvignili. Tudi posestniki teh obligacij so se združili in zahtevajo od naše države valorizacijo anuitet.
Kako izgleda, italijanska deflacijsko politika. Ko je bil pred dvema mesecema izdan dekret o povračilu državnega dolga pri Banci di Italia s pomočjo Morganovepa posojila in o deflacijskih merah, se je z oficijelnih italijanskih strani povdarjalo, da bo v kratkem zmanjšan obtok bankovcev za 2 in pol milijarde lir. Stvar pa je nekoliko drugače izpadla, kot so si to predstavljali italijanski finančniki. Kajti obtok bankovcev je neprimerno lažje povečati, kakor pa zmanjšati. To nam potrjujejo izkazi Banke di Italia. Koncem avgusta, torej tik pred pričetkom deflacljskih mer, je bilo v obtoku 18.001 milijonov lir, koncem septembra 18.332 milijonov lir, — koncem oktobra pa 18.150 milijonov lir. Obtok bankovcev se torej nikakor ni zmanjšal, nasprotno še povečal se je za 149 milijonov lir napram strtnju koncem avgusta.
Italijanska zunanja trgovina v prvi polovici tekočega leta zaključuje z deficitom 595 milijard lir napram 5.80 milijard lir v I. polletju 1. 1925. Napram uvozu v I. polletju preteklega leta je izvoz nazadoval za 283 milijonov lir.
IZorssa
. Dne 29. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4694—13.4994 (13.49), Italija 239.45—241.45 (239.50), London 274:80—275.60 (275.25 den.), Newyork 56.54—56.74 (56.65), Pariz 205.14-207.14 (207), Praga 167.75-168.55 (168.15), Dunaj 7.985—8.015 (8.00), Curih 10.9275—10.9575 (10.9425), Amsterdam 22.695—22.755.
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Budimpešta 72.05 (72.70), Bertin 123.125 (123.07), Italija 22.12 (21.19), London 25.1475 (25.1525), Nevvvork 518.75 (518.375), Pariz 18.95 (18.80), Praga 15.36 (15.36), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 2.85 ( 2.85), Amsterdam 207.35 (207.35), Bruselj 72.10 (72.15), Iiopenhagen 138.20 (138).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 188.20, London 34.3175, Milan 30.50, Newyork 705.55, Pariz 25.91, Varšava 78.35. — Valute: dolarji 700, francoski frank 25.22, lira 29.22, dinar 12.-45, češkoslovaška krona 20.925. ■
Praga. Devize: lira 143.675, Zagreb 59.50, Pariz 123.05, London 163525, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 76—79, vojna odškodnina 336 den., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 195—199, Ljublj. kreditaa 140 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 806 do 870, Krod. zavod. 170—180, Strojne 100 defl., Trbovlje 325 den., Vevče 110 den., Stavbna 55—85, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78—79, vojna odškodnina 338.50—339, Hrv. esk. 100—100.50, Hipobanka 56—57, Praštediona 870—875, Ljublj. kreditna 147 zaklj., Šečerana 435 zaklj., Slavonija 32 do 34, Trbovlje 335—340, Vevče 106 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 788.000, Živno 725.000, Alpine 377.900, Greinilz 59.000, Trbovlje 390.000, Levkam 121.200, Hip. banka 70.000, Mundus 1,035.000, Slavonija 37.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami merkantilni, od 8-11 do 19-24, od 4—6 m, fco vag. nakl. post., 1 vag., 240, 240, zaklj. 240. Bukovi hlodi, 2—4 m, od 25 cm sred. premera napr., za 100 kg fco vag. meja, 2 vag., 33, 33, zaklj. 33. Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 23-24X13H-t4X14, fco vag. nakl. post., 60 vag., 39, 39, zaklj. 39, 2.45-2.50 m, 22-23X12^-13, fco vag. meja, 00 vag., 33, 33, zaklj. 33.
Žito in poljski pridelki: Pšenica 75-76, fco vagon nakladalna postaja 295 bi. Koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 bi. Koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl post. 140 bi.; koruza ivova, č?su primemo su a, za december, fco vag. nakl. post. 145 bl„ koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl post. 150 bi., ajda prekmurska, fco vagon nakladalna postaja 335 bi.; rž, 71-72, 2 odstotna, fco vagon nakladalna post. 225 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post. 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; oves, fco vag. nakl. nost. 160 bi.; otrobi drobni, fco vag nakl. post. 125 hI: fižol beli, 3—4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 hI.; fižol rmeni, 3_4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi; krompir, fco vag. slov postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den.	_
Spori
IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA LNP.
Ponovna izredna glavna skupščina ljubljanske nogometne podzveze, ki se je vršila v nedeljo v sejni dvorani mestnega magistrata, je potekla mirno in stvarno. Prisostvovali so ji delegati 26 v LNP včlanjenih klubov ter funkcionarji LNP in JNS. Publiki je bil dostop onemogočen. Skupščino je vzorno vodil II. podpredsednik LNP dr. Bajič, ker .ie predsednik major Jaklič dva dni pred skupščino podal demisijo. Po izglasovanju absolutorija so se vršile volitve nove uprave, v katerih je zmagala v razmerju 16 : 9 ozir. 14 : 11 opozicionalna lista, s katere je izvoljeno celotno šestčlansko predsedstvo ter 7 odbornikov, dočim je skupina dosedanje uprave dobila 5 odborniških mest. Novo predsedstvo LNP je sestavljeno sledeče: predsednik ravnatelj A. Jug (SK Jadran), podpredsednika K Širrelj (Ilirija) in A. Čeme (Jadran), tajnika E. Betetto in St. Deržaj (Ilirija), blagajnik Jos. Smolč (SK Krnkovo).
Po končanih volitvah je sprejela skupščina nekatere važne predloge: število članov LNP v Ljubljani in v bližnji okolici se omeji do prihodnje redne glavno skupščine na 12; novoprljavljene kiube sme uprava podzveze v bodoče predlagati savezu v sprejem šele potem, ko se uveri o njihovi življenjski sposobnosti, novi klubi bodo morali obsolvirati v bodočo več javnih regularnih tekem pod kontrolo podzveze, predno bodo snre.ieti v savez. Včlanicnje znanih 5 ali 6 tik pred skuo-
Sčlno v sprejem predlaganih novih »klubovc je / skupščina odklonila, tudi prijave nekaterih v zadnjem času že sprejetih klubov se bodo revidirale.
ŠPORTNA NEDELJA.
Nogomet. Ljubljanski klubi so odigrali preteklo nedeljo zopet nekoliko prijateljskih tekem: Ilirija je igrala v Mariboru z SSK Mariborom. Zmagala je po dobri, jako zanimivi igri z rezultatom 7 : 3. Hermes je igral na igrišču Ilirije z novomeškim SK E lan o m zmagovito z rezultatom 2 : 0, pri čemer se je pokazal Elan kot dobro, vztrajno in hitro moštvo z znatnim tehničnim znanjem. Ako bi uspelo njegovim napadalcem izrabiti zrele situacije pred Hermesovim golom, bi dosegli gostje iz Novega mesta ob svolem prvem gostovanju v Ljubljani še častnejši rezultat. Primorje je igralo na svojem prostoru s celjskimi Atletiki z rezultatom 7 : 1. Primorje je igralo dobro, Atletiki so nudili mnogo manj kot so obetale reklamne notice. SK Reka je gostovala v Trbovljah kjer je zmagala nad Svobodo s 7 : 5 po oboiestransko dobri igri. Ljubi inn-1 k a Svoboda je igra1^ s šibko hrastniško Svobodo 13 : 0. — V Zagrebu jo gostoval v soboto in nedeljo Belgradski SK. Igral je oba dni z Gradjanskim SK Oba dni je bil Gradjanski SK boljše moštvo, rezultat prve igre se glasi 2 : 0, druge 2 : 2. — Concordija je zgubila proti ZeljezniČarjem zO : 2.
Ilazena. Letošnje izvnnredno ugodno jesensko vreme je tudi hazensko sezono podaljšalo za več kot mesee dni. V nedeljo sta odigrali junior-ski hazenski družini Ilirije in Mure iz Murske Sobote zaključno tekmo za prehodni juniorski poksl podzveze. Tekma je končala z nenavadnim rezultatom 16 : 16, torej neodločeno; predpisanega 20 minutnega podaljška vsled mraka ni bilo mogoče odigrati. Na visokih številkah nosita glavno krivdo vratarici, ki sta bile obe slabi, dočim sta obe družini igrali sicer prav dobro. — Dopoldne se je vrši'« na igrišču Atene prijateljska tekma med Ilirijo in A t e n o , rezultat 4 : 3.
SK Ilirija : SSK Maribor 7 : 3 (4 : 2). V nedeljo je gostovala v Mariboru Ilirija, ki je precej poceni prišla do tako visoke zmage. Po poteku igre sodeč, rezultat ne odgovarja realnosti in bi se Maribor, ako bi nastopil v boljši postavi in ako bi imel boljšega vratarja, gotovo bolj častno odrezal proti tako močnemu nasprotniku. Najboljši je bil srednji krilec, ki ima visoko tehniko in rutino. Podpiral je izborno napad, le da ni držal mesta. Obramba razen \rratarja je bila prvi čas nekoliko nesigurna, vratar pa nosi glavno krivdo nn '-»ko visokem porazu. Če bi igral vratar prvega moPva, bi bil rezultat igre povsem drugačen. V napadu smo pogrešali Bratoža, najbolj pa ga je pogrešal srednji napadalec, ki se z novima igralcema ni razumel. Ilirija je vprizorila lepo, kratko kombinaci.isko igro. Igra je bila odprta, v drugem polčasu je Ilirija nekoliko prevladovala. Proti koncu je postala igra ostrejša, vsled nesporazum-ljenja nokaterih igralcev. Sodnik g. Nemec. Jako nedostojno se je vedla publika, ki je z neprimernimi izrazi komentirala ostrost igre. Zal bi nam bilo, ako bi gostje odšli nezadovoljni ali celo užaljeni domov. Še mkajl Menda bi bilo težko najti bolj ppstranske publike, kakor je v Mariboru. Tako obnašanje ni sportnol
SK Jadran. Opozarjamo vse članstvo in splošno športno javnost ,da priredi klub v nedeljo dno 5. dec. Miklavžev večer v restavraciji pri Mraku s pričetkom ob 19.30.
ŠPORT PRI ANTIPODIH.
Antipodi so tisti, ki prebivajo na drugi strani zemlje kot mi, torej Novozolandci. Modernejši so kot mi, spori jim je bolj znan kot nam. Stanov v športu ne poznajo; če bi si klub izbral člane po socialnem stališču, bi se ne smel nikjer prikazati. Tu ni nobene socialne razpredelbe, tam ne poznajo jadranja kot šport visokih krogov, določeno vsoto plačaš in greš v državne gozde na jelene in jih ustreliš, kolikor hočeš ali moreš. Če že moremo govoriti o socialni razpredelbi, jo je naredil šele šport; bolj ko se v športu odlikuješ, večji uživaš ugled. Voditelj kluba Ali Blacks ima prav tisto socialno stališče kot predsednik Nove Zelandije. Dijaki dobijo ustanovo, da smejo študirati na univerzi v Oxfordu na Angleškem: sto točk mora doseči oni, ki hoče ustanovo dobiti, od teh 80 pri iz-praševalni mizi, 20 pa zunaj na prostem, v športnih igrah. Državno predpisana šolska obleka za šolarje pod 14 leti je športna obleka. Tam doli so zdravi in močni ljudje, z najmanjšo umrljivostjo na svetu.
Milo zimo, v dolinah skoraj brez snega, uporabijo za svoj ljudski šport, za
rugby.
Kakor vemo, so Novozelandci najboljši igrav-ci rugbyja na svetu. Kamor pridejo, premagajo vse, najsi bo to v Evropi ali Ameriki ali Afriki. Kdor pride v izbrano moštvo »Ali Blacksc, ta je prav posebno odlikovan, in govorijo časopisi o njem dosti več kakor pa o sestavi novega ministrstva. Rugby, ki zahteva tudi neprestano ročno in prsno delo, razvije telo bolj enakomerno kot nogomet, je pa za naše razmere prehud. Tam, kjer sedijo igravci med tednom v pisarnah, je nogomet boljši; kjer pa igrajo sinovi kmečkih domov, tam je bolj prikladen težki rugby.
Pozimi je torej kralj šport rugby. Ko pa poletje osuši tla in ko postanejo lako trda, da moraš pasti in so padci nevarni, tedaj pustiš rugby in igraš tri ali štiri mesece cricket. Sicer v tej igri ni prave borbenosti, pa združi vseeno do deset tisoč gledavcev. Tenis se splošno igra, tako splošno, da dobiš večkrat pred kakšno osamljeno hišo kje gori v gorovju popolno teniško igrišče. A tenis mladine ne vleče dosti, on je igra trideset let starih in še starejših. In še starejše zbira okoli sebe golf, nad 40 let in čez. Klubi golfa so zelo sport-no-demokratični, milijonar igra s sprevodnikom cestne železnice in z delavcem prav tako kot z univerzitetnim profesorjem. Še starejši gospodje igrajo >b o w 1 i n g< , nekakšno naše balinanje. To je navadna starostna vrsta; so pa seveda tudi izjeme, in boš. videl tudi otroko, ki igrajo tenis, in dečke, ki igrajo golf.
Turistika.
pa ni razvita. Krasne gore so na Novi Zelandiji, do 3800 m visoko so vzpenja Mount Cook, 15 drugih vrhov štrli nad 3000 m kvišku, Tasmanov ledenik se ne ustraši nobenega v Evropi, 10.000 ha mu je površina, lepe so ture, krasni so razgledi, a vseeno ne gre. Najbolj romantične pokrajine so še neraziskane. V gore greš v navadnih čevljih; ko prideš do gorske koče, dobiš tam vodnika in čevlje in še turistovsko obleko po vrhu. To je novozelandski alpinizem.
Plavanje nI posebno udomačeno, bolj veslanje. Prav posebno priljubljen je pa lov na some in ribe mečarice. 4 m dolga me-čarica in G'A m dolg som, oba ujeta na trnek 1, sta novozelandski rekord.
Spor1 no življen je na Novi Zelandiji nam pravi, da se od Novozelandcev lahko
veliko naučimo,
V prvi vrsti nam bodi zgled nadstranska de-mokratična enakopravnost vseh športnikov. Tudi našim občinskim upravam bi novo-
i zelandski zgled lahko dosti koristil. Zelo bi se naši ljubljanski ali mariborski občinski svetniki ali gerenti čudili, če bi videli tesno sodelovanje novozelandskih občinskih svetov in športnih klubov, tako tesno, da pošiljajo občinski sveti odposlance k važnejšim sejam športnih klubov I Bolj častno se jim zdi tam doli, da napravijo športno igrišče, kakor pa da postavijo spomenik. Od ljudske šole do univerze plačujejo občine posebne učitelje za igre ln šport, ki so profesorjem drugih strok popolnoma enald. Tudi najbolj nasprotujoče si politične stranke so edine, če gre za šport. Splošno je prepričanje, da narodu najbolj koristiš, če ga napraviš krepkega, ponosnega ln veselega.
PROTI IZRODKOM V ŠPORTU.
V »Vossische Zeitung« priobča R. H. Ziegler pod naslovom »In zmeraj športi« članek, kojega bistvena vsebina je tale:
>Vesel sem, da daste prostor tudi takim člankom, ki sicer niso v smislu Vašega uredništva. Kdaj bo Vaš časopis nastopil proti izrodkom v športu, kdaj bo nehal poveličevati šestdnevne dirke kot prvovrsten dogodek? Tako daleč smo prišli, da nas berlinski radio ne zalaga več vsak večer samo z najnovejšimi 6portnimi novicami, proti čemur pač nihče ne bo ugovarjal, temveč, da nas celo uro osrečuje z vriščem in hrupom šestdnevne dirke. Ali ima to kaj opraviti s telesno kulturo, ki je vendar prvi cilj športa? Nihče si ne bo drznil trditi, da ima šestdnevno dirkanje kakšen stik s kulturo telesa in sploh kakšen stik s eportom v pravem 1 pomenu besede. Ali niso talce in podobne prireditve prav za prav samo kupčija za eno skupino, za drugo pa razdraženjo živcev najslabše vrste? AU je to kaj drugega kakor bikoborbe na Španskem in borbe petelinov v Zadnji Aziji? Ali ni vse to znale degeneracije?
Poglej v pisarno, delavnice in kamorkoli 1 Kaj slišiš? Povsod tam, kjer se shajajo mladi ljudje, slišiš od jutra do večera sam pogovor: eport, in samo športi A ne tisti šport, ki ga sami gojijo, temveč šestdnevne dirke, nogometne bitke itd. Toliko številk ti znajo povedati, da bi najboljši profesor zgodovine iz starih časov nevoščljivosti kai osivel. Ni čudno, da za druge reči ni časa, nič za duševno kulturo, nič za lepoto. Vse to je znano, a nič upoštevano.«
Ima v marsičem prav, H. Ziegler. Mi smo zelo za šport, a vse do gotove meje.
To in ono
O TI VRATARJI!
Neka naglušna gospa je prišla na kolo dvor neke postaje na deželi ter tam vprašala vratarja, kdaj bo peljal vlak v Zidanimost, Vratar je bil nekoliko slabe volje in pa ta navado je imel, da je prav hitro odgovoril, zato ji je na njeno vprašanje rekel: »Četrt čej sedem.« »Prosim, kdaj?« »Četrt čez sedem.« Ker še ni razumela, ga je vprašala še enkrat ter zopet dobila sedaj še bolj zadirčen odgovor: »Četrt čez sedem.« Ker je gospa sedaj ravno toliko vedela kot pa preje, se je obrnila do nekega drugega železniškega uslužbenca z istim vprašanjem kot poprej na vratarja. Ta pa ji je lepo počasi in mirno glasno odgovoril: »Vlak bo vozil ob sedmi Tiri in 15 minut.« »A tako, hvala lepa, preje sem vprašala onega gospoda tam, pa mi je rekel: »V četrtek teden«.
NAPOLNJEN SVET.
Ako bo po večnem deževju letošnja zima huda, kakor prerokujejo vremenski preroki, bo na tisoče ptic poginilo od mraza in gladu. Zal nam je zanje, kajti malo kateri človek se dobi, ki bi ne ljubil ptic. Toda na drugi strani pa je popolnoma pravilno, da se tako dogaja, kajti ako bi se to ne zgodilo, bi mi kmalu ne videli solnca. Po enem samem paru bi se v dvajsetih letih število pomnožilo na stotino milijonov. Pa vzemimo samo sto parov! Človeštvo bi pomrlo vsled teme in ničesar bi ne zrastlo kot kvečjemu sparjena zelenjava. — Vzemimo n. pr. ribjo zalego polenovke ali katerekoli druge ribe. Polenovka zaleže dva milijona jajčec. Ako bi se vsa izlegla, bi v nekaj letih bila vsa morja polna gnilobe, ker bi se ribe od prevelike množine nc mogle razvijati in razširjale bi kugo in druge bolezni, tako da bi človeški rod zginil z zemeljskega površja. Ako bi se podgane same med seboj ne pokončavale in ako bi jih tudi človek pustil pri miru, bi na Angleškem, kjer je posebno mnogo teh živali vsled zadostne hrana po ogromnih skladiščih, v petih letih prišlo na vsakega prebivalca Anglije 5000 podgan. To bi bilo nekaj groznega! Ali pa pomislimo, kaj bi bilo, ako bi vsaka muha živela svoj določen čas. Od enega samega para bi v petih letih nastalo število s 37 ničlami, toraj število, za katero nimamo imena. In ako bi vsako človeško bitje živelo do sedemdesetega leta in 60 odstotkov vseh bi se poročilo ter imelo le po dva otroka, katera bi tudi živela do sedemdesetega leta, bi postal svet v stoinpetdesetih letih tako poln, da bi se komaj drug drugemu izogibali. To bi imelo za posledico bolezni in pa seveda hrane bi za tolike množice primanjkovalo. Narava je dostikrat kruta, toda polna modrosti.
• * •
-{- »Osservatore Romano« proti siljenju šolske mladine v fašistifma društva. »Osservatore Romano« se je zadnje dni opetovano pečal z oklicem fašistovske učiteljske zveze, ki j zahteva, da se mora srednješolska mladina | vpisati v fašistovske mladinske »Avanguar-die«. Naglaša, da je laka zahteva v popolnem I nasprotju z nameni šole in da jo mora zlasti glede mladine, ki je včlanjena v katoliških mladinskih društvih, odkloniti. Pri tem so sklicuje na svoječasno vladno izjavo, ki naglaša, da se more služiti domovini tudi brez fašistovske članske izkaznice, kakor tudi na to, ua vlada vedno izpoveduje svoje spoštovanja do katoliške vere.
w Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Barag?, seienbur o /a ul. 6/1.
Izžrebane številke loterije
IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA NA BREZNICI dne 21. novembra 1926.
(Konec.)
Dobitki po 20 Din.
56, 108, 606, 771, 782, 925, 1095, 1831, 1610, 1650, 1922, 1040, 1953, 2134, 2238, 2249, 2822, 2446, 2671, 2874, 2884, 2912, 8128, 8253, 3494, 8584, 8637, 3742, 4351, 5101, 5191, 5603, 5842, 5877, 5922, 6116, 6392, 6395, 6620, 6679, «0.90, 6703, 6952. 6955, 7017, 7095, 7405, 7834, 7896 7964, 8218. 8243, 8350, 8436, f.799, 8943, 9201, 9216, 9262, 9425, 9629, 10068, 10289, 10405, 10845, 11423, 11577, 118-10, 11958, 11985, 12066, 12167, 12313, 12374, 12983, 13511, 13733, 13753, 18765, 139J7, 13999, 14175, 113T6, 14468, 14503, 14764, 15021, 15119, 15184, 15249, 15348, 15586, 15544, 15570, 15593, 15771, 15890, 16144, 16243, 16260, 16279, 16307, 16338, 16360, 16367, 16467, 16502, 16519, 16752, 16818, 17144, 17301, 17301, 16502, 16519, 167o2, 16818, 17144, 17301, 17325, 17374, 17471, 17539, 17640, 17865, 18097, 18185, 18624, 18682, 18709, 18913, 19370, 19591, 19624, 19650, 19925, 19949, 20081, 20219, 20367, 20401, 20812, 20847, 20915, 21044, 21522, 21624, 22155, 82223, 22242, 22261, 22354, 22513, 22522, 22624, 22847, 23810, 23381, 23381, 28894, 23996, 24421, 24618, 24695, 24728, 24840, 24901, 25192, 25198, 25206, 25289, 25491, 25683, 25721, 25795, 25863, 26146, 26248, 26857, 26992, 27077, 27092, 27407, 27857, 26992, 27077, 27092, 27907, 27895, 27988, 28443, 28551, 29014, 29032, 29505, 29665, 29776, 80005 30056, 30233, 30296, 30320, 30328, 30844, 80406, 30549, 30867, 30901, 80943, 31175, 81184, 31291, 31374, 31378. 31441, 32021, 32265, 32411, 82438, 82550, 8J679, 83076, 33337, 83348, 33626, 88814, 34209, 84365, 34494, 34495, 34567, 84884, 85616, 35628, 15815, 35880, 85836, 35950, 86054, 86111, 37136, 87342, 87490, 37597, 87657, 37728, 87997, 38011, 88079, 88203, 38242, 88262, 38638, B8690, 88768, 88878, 89083, 89729, 89934, 40062, 40526, 40604, 40686, 40695, 40748, 40811, 41081, 41421, 41585, 41615, 41690, 41776, 41903, 42017, 42134, 42491, 42695, 43122, 43710, 43809, 43810, 48887, 43952, 44051, 44451, 44499, 44536, 44560, 44937, 45053, 45140, 45388, 45423, 46219, 46227, 46327, 46360, 46585, 46587, 46714, 46950, 47214, 47189, 47335, 47426, 47809, 47818, 47818, 48228, 48455, 49085, 49171, 49561, 49751, 49828, 4J940. 27857, 27895. 27988.
Dobitki po 10 Din.
2198, 2978, 4837, 4938, 4985, 5961, 8859, 8895, 10250, 10843, 13139, 13517, 13703, 14549, 14770, 16417, 16523, 16842, 17128, 18347, 18457, 18859, 20650, 22352, 22870, 22903, 28813, 24152, 24161, 24260, 24521, 25060, 25146, 25756, 26422, 80144, 30078, 80305, 30217, 32432, 82528, 32625, 32816, 84733, 84839, 35196, 35504, 36053, 36446, 37081, 37545, 37658, 38711, 38382, 38714, 41815, 42149, 42227, 43190, 44279, 45970, 46971, 48694, 49690, 49797.
Dobitki, ki se ne dvignejo do 12. decembra 1926 zapadejo v korist izobraževalnemu društvu na breznici. Pošiljali se bodo dobitki le, ie se naprej pošlje denar za vožnjo ln druge stroške. Za vsako vprašanje je treba za odgovor priložiti 3,8 it in it iznuaikah.
I	1 ■■	I	i i 1
nadio
Programi:
Dunaj 7 Kw — 517.2, Praga 5 Kw — 3489, Brno 8 Kw — 441.2, Berlin 10 Kw — 483.9, Bre-slau 10 Kw — 322 6, Leipzi« 9 Kw — 357.1, Frankfurt a. M. 9 Kw — 428.6, lUuncliea 5 K\v — 535.7, Konigsuusterliausen 18 Kw — 13o0, Hamburg 10 Kvv - 394.7, Bern 6 Kw — 411, Rim 8 Kw - 422.6.
Torek, 30. novembra.
Dunaj. 11 koncert. 16.15 arije Italijanskih oper
19.10 esperanto. 19.30 angleščina. Praga. 19.15 predavanje o Jos. Manesu. 20.02 koncert.
Brno. 19 in 20 koncert (francoska glasba). Berlin. 20.30 koncert (Mozart). Bretlau. 20.30 L. Fulda: »Izgubljena h81< (komedija). Miinchen. 19.45 koncert. K5nlgswusterhau8en. 17 predava dr. La-
sker o moderni šahovski partiji. Bern. 20 in 21 komorna glasba. Rim. 21 prenos iz gledališča.
Sreda, 1. decembra.
Dunaj. 16.15 in 19 koncert. 21.80 lahko glasba.
Praga. 16.80 in 20.02 koncert.
Brno. 19 ln 20 45 ruski koncert. 20 Averienko:
>Sosedi< (dialog). Berlin. 19.80 dr. Ed. HetlJron: pravna vprašanja. 20.30 >Letalci< (igrokaz).
nja. 20.80 »Letalci« (igrokaz). B r e s 1 a u. 19.45 simfon. koncert. Leipzig. 20.80 simfon. koncert. Frankfurt. 20.15 dva igrokaza z godbo. MUnchen. 20.15 Goethejev »Faust« (I. del). Hamburg. 20.80 operne arije. Bern. 20 in °1 vljolinski koncert (Fred Rothpelz lz Kdlna).
Rim. 21 vokalni ln instrumentalni koncert.
Četrtek, 2. decembra.
Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.30 angleški tečaj. 20.C5 K. Gotz: »Ingeborg< (komedija).
Praga. 11, 16.80, 18.45 ln 20.02 koncert.
Brno. 16, 19 ln 20.85 koncert.
Berlin. 20.30 Leonhard Frank (recitacija njegovih del).
Frankfurt. 20.15 Scliumann in Brahms (kvartet).
MOnchen. 20 filharm. koncert (Johann Strauss).
Bern. 20 Schubertov večer.
Rim 21 prenos iz gledališča.
Potok, 3. decembra.
Dunaj. 16.15 koncert. 19 zborovski koncert (prenos iz koncertne palače). 21.15 francoski tečaj. 21.40 angleški tečaj.
HAlE^IO potrelišelne
FRANC BAP, Lfubljana,
v n aJveCjH iztiri slclno v zalogi pri Cenker|cvo nabr.5 Telet. 407
Praga. 11.20, 16.80 koncert. 20 opereta »Daphni* in Cldoc«, recitncije.
Brno. 19 in 20.45 koncert.
Berlin. 20 komična opera »Der NViderspenstigen Ziihmung«. (Po Shekespeareju; glasba 1L Goetza.^
Leipzig. 20 isto (prenos iz Berlina).
Frankfurt. 20.15 operne arije (tenor).
MUnchen. 20 pisan večer (koncert).
Bern. 20 vokalni, 22.05 Instrumentalni koncert
R i m. 21 večer lahke godbe.
Sobota, 4. decembra.
Dunaj. 16.15 koncert. 19.45 opereta jLukBem* burški grof« (glasba Leharjeva).
Praga. 11, 16.30 koncert.
Brno. 19 koncert (moravski vofer). 21 vokalni koncert.
Frankfurt. 19.30 E. Krenek: »Orfej in Evri-dike« (opera; prenos iz drž. gledališča t Ca* selu).
Bern. 19.30, 22.05 koncert.
Rim. 21 vokalni in instrumentalni koncert.
Dobro [zučena ln izknien«
kuharica
je v kakem župnišču ali pri vpokojenem duhov-•r Gre tudi drugam k pošlcai kršč. družini. —, Naslov v upravi St. 8254.
boks - čevlje
par 190 Din, imam v za« logi. — JANKO KOS, čevljar, Ljubljana, Trža« ška cesta - Stan in dom.
ABONENTI! Izkuli
Florijanska ulica 17,
sprejme abonent« na dobro domačo hrano; celodnevno z zajutrkom 12 Din, opoldne in večerjo z mesom 10 Din (brc* mesnih jedi 8 Din).
PRIVAT. POSOJILO 40 do 50.000 Din
za izvozno dobo 6 mesecih proti plačilu visokih obresti /.a takoj, išče solidno lesno podjetje z garancijo neobremenjenega veleposestnika. — Ponudbe pod: »Takoj« na upravo »Slovenca«,
Stanovanje
v sredini mesta, obsto« ječe iz 2 velikih sob, kuhinje in pritiklin prepustim onemu, kdor odkupi v istem pohištvo (jedilnico, spalnico in kuhinjo), vse je komaj 2 leti staro in je zelo dobro ohranjeno. - Naslov v upravi lista pod: Pohištvo 8245.
aKrp^!!/JI sPreimc v
trgovino me-šanega blaga na deželi s primer, šolsko izobrazbo, v starosti od 15 let naprej, proti hrani in stanovanju. Samo poštenih staršev in dobre računa-rice naj pošljejo ponudba upravi »Slovenca« podi »PoSlena« itev. 8253.
Kontoristinja
in knjigovodkinja, samo« stojna, 3 prakso, želi pre-meniti službo. - Cenjene ponudbe pod »1800 Din« na upravo »Slovenca«.
6ir H. Rider Haggard:	54
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Vedi, o Tjule,« je rekla Otomi, ki me je klicala s starim imenom, kadar ni bilo niKogar tako blizu, da bi jo lahko siisal; »v naši deželi imamo tako šego, da vsako leto iiberemo mladega ujetnika, da nam predočuje pozemsko podobo boga Tezkatlipoke, ki je ust\aril zemljo. Samo dvoje je potrebno za tega ujetnika, namreč da mora biti plemenite krvi in da mera njegova oseba biti lepa in brez vsakega madeža in pogrešita. Tisti dan, ko si dospel semkaj, Tjule, je bil slučajno oni dan, ko si izbiramo novega ujetnika, ki naj pooseblja boga; to pot si bil izbran ti, ker si plemenite krvi in za ši od vsakega moškega, kar jih je v Anahuaški drža. i, in pa tudi zavoljo tega, ker si od ljudstva Tjulov, Kvecalkctlovih otrok, o katerih nam je prišlo toliko govoric do ušes in kojih prihoda se moj oče Montezuma boji bolj kot vse drugo na svetu; tudi so duhovniki menili, da bi ti mogel odvrniti od nas njihovo jezo in jezo bogov.«
Nato je Olomi utihnila, kakor da bi hotela še nekaj povedali, a ni nrgla najti primernih besedi; toda jaz sem se spominjal samo tega, kar mi je bilo povedano, in sem se kar napihoval ob zavesti svoje veličine in pa, ker je ta ljubka kneginja izjavila, da sem najzalsi možak v celi anahuaški državi, jaz, kateremu dot'ej še nikdo, ne moški, ne ženska, ne otrok, ni rekel lep, dasi sem menil, da sem sicer prav Čeden fant. Toda tudi v tem slučaju se je prigodilo kakor v p&li srce, odsekali glavo z ramen in jo nataknili na drog, ki ie znan pod imenom »drog glav«.*
marsikaterem drugem, da prevzetnost hodi pred padcem.
»Mora biti izgovorjeno, Tjule,« je Otomi nadaljevala. »Oj, da mora baš meni biti usojeno, da ti povem. Eno leto bcš v našem glavnem mestu Tenok-titlan vladal kot bog in nikdo te ne bo nadlegoval, če izvzameš neke ceremonije, katerim se moraš pokoriti, in gotove stvari ali umetnije, ki se jih moraš naučiti. Najmanjša tveja želja bo postava in če se boš komu nasmejal, bo dobro znamenje zanj in te bo blagoslavljal; celo moj oče Montezuma bo ravnal s teboj s spoštovanjem in s častjo kakor da bi mu bil enak in še več. Vsrkega veselja boš lahko deležen, celo zakona, ki ti bo zabranjen do dvanajstega meseca. Tedaj boš dobil štiri nej/.alše device cele dežele kot neveste.«
»Kdo pa jih bo izbiral?« sem vprašal.
»Tepa ti ne mor?m povedati, Tjule, ker se ne vmešavam v te skrivnosti,« je naglo odgovorila. »Včasih je bog sam sodnik, včasih pa izbirajo duhovni zanj. Kakor pač nanese. Sedaj pa poslušaj kcnec vsega, kar ti imam povedati, in ko ga boš slišal, boš gotovo porabil na vse drugo. En mesec boš živel s svojimi št rimi ženami in ta mesec boš preživel v samih oroatrah, ki se bodo vršile po vseh največjih plemiških hišah našega mesta. Zadnji dan tistega meseca brdo pelja'i tebe in tvoje štiri žene na kraljevski barki čez jezero do nekega kraja, ki mu pravijo »To ilni-a kovin«. Odbd te bodo peljali do piramide, katro nazivaio sOrožarne«, kjer se bodo tvoje žene za vedno poslovile od tebo in kjer, Tjule, žal mi ie, da ti meram ravno jaz povedati, si obsojen, da te žrtvujejo borti. čerar duh imaš v sebi, velikemu bogu Tezkatlipoki; tam ti bodo iz živega telesa iztr-
Ko s^m sHš-d, Vako strašna usoda me je čakala, sem na glas zaječal in kolena so se mi žibila, da ie malo manjkalo, da se nisem zgrudil. Nato sa mc je
lotila besna togota m pozabil sem na svet svojega očeta in proklinjal bogove tiste dežele in njeno ljudstvo, ki jih je častilo, najprvo v azteškem in maya-škem jeziku, potem pa, ko mi je zmanjkalo besedi v teh jezikih, še v šj anskem in angleškem. A Otomi, ki je slišala nekatere mojih besedi, in jih še več uganila, je prestiašena vzdignila reki in rekla:
»Ne proklinjaj strašnih bogov, lepo te prosim, sicer se ti neutegoma zgodi nekaj strašnega. Ako bi te naši ljudje slišali, bi mislili, da si obseden od hudobnega duha, ne dobrega, in potem bi te takoj mučili do smrti. Sicer pa te slišijo vsaj bogovi, ki so vsepovsod i.«
»Naj me slišijo,« sem odgovoril. »Krivi so ti bogovi in prokleta je dežela, ki jih časti. Oni so obsojeni v pogubo, pravim, in ž njimi vsi, ki jih častijo. Ne, vseeno mi je, ako me slišijo — tako bom vsaj takoj umrl vsled mučenja, kar je vendar stokrat, tisočkrat boljše kot živeti celo leto v mučni zavesti na vedno bolj se bližajočo smrt. Ampak ne bom umrl sam, vse morje krvi, katero s ~>relili vaši duhovni, vpije po maščevanju do pravega Loga, in On bo maščeval.«
IHEHIE
5" 3
m

<
o
m-rma
C
fB
<

111=111:
Vsakemu je že znano, dj dobi 4.200 000 Din
samo na srečko Jfl^ DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE,
če jo naroči pri
Antonu Goiežu Maribor,
Aleksandrova cesta štev. 41,
katero plnča po prejemu iste. - NAJVEČJI DOBITEK ZNAŠA 4,200.000 Din. — 12. premij. — Ena premija 1,200.000 Din.
Vsaka druga srečk« mora zadeti i	OBRNI I
parov usnjenih čevljev
po znižanih cenah



ŽCRShS:
riOSM:
(Mrošltf:
preje	Din	129'-
sedaj	Din	99-
preje	Din	199—
sedaj	Din	169"-
preje Din 269'-
sedaj Din 229*"
preje	Din	229'—
sedaj	Din	199-
		
usnjeni	22—24	6 r-
lakasti	22—24	79"-
preje Din 269'-
sedaj Din 229
Lakasti
Din 299"—
usnjeni	25—28	79-
lakasti	25—28	89-
usnjeni	29—34	«9*—
lakasti	29—34	89-
Preshrbife se. doftlcr ?aioga traia!
O^lej^e si naše izložbe!

riV& * vtf-fc	'Sivi, 'V** t"'1'	
		
H2BSE8
Gospodinje!
Služkinje, kuharice, sobarice, služkinje za vse, pestunje in postrežnice Vam preskrbi »Poselska zveza« v LjubKani, Stari trg št. 2/1. - Obrnite se pism. ali osebno nanjo.
FORD-AUTO
t osebno in tovorno karoserijo, ceno naprodaj. Deluje brezhibno. — Poljubna preizkušnja na razpolago. — Natančneje pri tvrdki M. de Brouse, Knalljeva ulica štev. 18.
V Mariboru
najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, pariu-merije, vrvarskih in plc-tarskih izdelkov — pri
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ulica štev. 26.
Koruzo, preso, ajdo
Ima vedno na zalogi po najnižji dnevni ceni Fran FOGAČNIK — Lubljana, Dunajska cesta 36.
Semenski fižol
vrsto »Mandalon«, prvovrstno blago, na roko zbran, prodaja ali zamenja za druge vrste fižola, dokler traja zaloga, Fran POGAČNIK — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
Ifnrl pristni, namizni, IVluU za potice, nudi po Din 22.50 kg velečebe-lar A. Maček, Vrhnika.
Volnoin bombaž
za strojno pletenie in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Kadu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
KLAVIRJI!
Tovarna In zaloga klavirjev, prvovrstnih instru mentov različnih tvrdk. ka kor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popra vila. 1'clfiSevan.ie in popra viln za Glasb. Matico. Kon servntorij in za druge in stitute se izvršujejo od moje tvrdke. - Tofua po streiha, zmerne cene. tndt na obroke. — Izdelovalce klavirjev R. TVARBINEK, Ljubljana, Hilšcrjeva nI. 5.
Snežne čevlje in galoše
popravlja
AVGUST ŠKOF, Borštnikov trg, poleg Rimske c.
Prvovrstna fina namizna
JABOLKA
okusno v papirčke zavita in originalne zabojčke po po 25 kg pokana, zelo primerno za Miklavža in Božič, prodaja po nizki ceni, dokler zaloga traja, EKONOM, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7.
Pletiljo
dobro izvežbano, sprejme na dom proti dobri plači MARIJA KOGOVŠEK -Dravlje 109, Celovška c.
Mizarski pomočnik
dobro izvežban, išče dela. Nastopi takoj. - Naslov v upravi lista pod št. 8150.
T. RABIČ •]
Ljubljana ^orskn ^
Lopa slika
v bogatem okviru je privlačna za vsako oko. I Slike Madone, svetnikov, (kraljeve, krajevne, genre in zgodovinske slike v umetn, tisku, olju itd. ter elegantno okvirenje najceneje pri
BRACA JENIČ
ZAGREB - Dica 48.
Ugodne plačil, polajšave.
Tvrdka
M. ŠTELE & I. PSELICK
Ljubljana, Šolski drevored - (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo vedno svežega juinega in eomačega sadja ter dež. pridelkov.
Tvrdka dobavlja špecijelno (imo-ie in p«i> maransc vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. o Ijemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske slike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najločnejšo posjrežbo. — Izvršujejo se naročila tudi za ««-go ska mnoiine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati 1 Zahte aite cenike!
Vs'ed pomanjkanja denarja in splošne krize si nabavne Vaše božične potrebščine
v modnem blagu za d me in gosnode, trikotaže, najrazličnejše parhante in llaneje ter drugo belo blago kakor šifone, tkunine. atlase, damnste, na lalje gradlne. platno ter bombažne tkanine za navadne in pregibne (K;ippenleintUcher) rjuhe, posteljno in telesno perilo ter drugega več prvovrstnih fabrikatov (n. pr. Schroll, Lilien, Herm. Pollak, Tržič), klote v vseh barvah, tiskanec, gladki in desiniran trajnobarven najrazličnejših vzorcev, hlačevino, raglasten žamet, posteljne garniture, blago za pohištvo, inlete. I ^ice posebno finih kvalitet v vsaki širini in to za blazine, pernice, brisatke, robce in žimnice, kakor tudi gradlne za žaluzije. Posteljne, konjske ter flanelaste odeje od najpriprostejših do najfinejših izdelkov ali kvalitet.
Cefirje, oksforte in vse drugo blago po lzvanredno znižanih oenah v
medni in manufakturni trgovini
FELIKS SKBABL Maribor, Gosposka nllca U
ŠSŠZT 15 do 20% "H3H cenejše.
Proviz. potnika
spirituozne stroke — popolno dobro
prvovrstno mlado in pošteno moč, z dobrimi priporočili, iSčemo za takojšnji nastop za vso Slovenijo, Gorski kotar in Hrvatsko Primorje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 8199.

Solnate vreče
kupim, Ponudbe prosim na naslov: Makso Hein-rich, veletrgovina kolonialnega blaga, Čakovec
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje
FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3.
Foto M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. St. 25/111.
nudi lepe slike in zelo ZJBf" poceni. *
DRHGOTIN STRUCELJ
carinski &nsre<J?iH
obvešča vse svoje Cenj. komitente in prijatelje, da je preselil svojo pisarno iz poslopja bivšega „Balkana" v novo adaptirane lokale v hiši „Zadružue
OHiarslKa cesta iS. 3S
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodajalcev.
Izvrševal bom kot doslej vestno, spretno in najceneje vse uvozne, izvozne in tranz tne carinske manipulacije, dajal informacije o carinskih, železniških in tarifnih zadevah ter izposloval reklamacijo in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulantneje.
Ljubljana, Dunajska cesta 38.	Telefon 223.
„UOYD SffSEHSžDO" GEMDUil
Zastopstvo za Slovenijo
IjiSjIfcna, Dunajska cesia 33
30SIP URAN
specialna trgovina božičnih okraskov
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11.
r"apir: svilen, taietni, zlat in srebrni, škrebeči in krep. Zlata in srebrna penca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prtički za v kot, res krasni in poceni, 20 vzorcev in veličin. Obrazci (Krippenbilder), rojstva (štalice), lamela, (jirlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Feenhaar). Razglednice, bloki in hrbtički za koledarje, krinke in lampijoni. Listje za rože, prašniki (Potzeln), umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira vsekovistnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-Eičkov, sadja, bunkic, špice, okraski od lamete ter Pratika za leto 1927.
Zahtevajte cenik !
TU ODREŽI IN ODPOŠLJI!
ANTON GOLEŽ MARIBOR.
Obrni in čitaj!
Pošljite mi srečke 13. razredne loterije
celih srečk po . . polovičnih srečk po četrtinskih srečk po
Din 100,
Din Din
50.— 25,—
Trne in priimek Zadnja pošta Ulica ali vas
Natančen in čitljiv naslov:
VERA PL. VALENTA roj. MOSCHČ naznanja potr. tega srca v imenu svojem in v imenu svojih hčerk LORLE in ILSE ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je danes zjutraj, previden s v. zakramenti za umirajoče nenadoma preminul moj ljubljeni soprog, oziroma naš predobri oče, gospod vladni svetnik
profesor ginekologije in primarij.
Pogreb blagega pokojnika^ se bo vršil v sredo, dne
1. decembra 1926 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica 10, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv, maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanenja v četrtek ob 10. uri dopoldne.
Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin. Ljubljana, dne 29. novembra 1926.
f
Umrla je danes naša zlata mamica, gospa
Elizsbeta Homoldh
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 1. decembra dopoldne na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, dne 29. novembra 1926.
Globoko žalujoči otroci)
PEPI, ELA in PEPČE.


ALOJZIJA DRAME naznanja v
svojem in v imenu svoje hčerke Rožice da je njun srčno ljubljeni soprog in atek, ozir. brat in stric, gospod
Martin Drame
trgovec s starino
po dolgi, mučni bolezni, previden ■ sv. zakramenti, mirno preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek dne 30. novembra 1926 ob ped 4 popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
V Ljubljani, 29. novembra 1926. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za izraze sozalja ob prebridki izgubi naše ljube
ZLATKE
se iskreno zahvaljuje
Obitelj Karbaš.
V Ljutomeru., 28. novembra 1926,
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše prisrčno ljubljene hčerke, sestre, nečakinje in sestrične, gospodične
Vande Reitz
se tem potom zahvaljujemo vsem onim, ki so poklonili toliko lepega cvetja ter sploh vsem, ki so spremili drago pokoj-nico na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, 29. novembra 1926.
Globoko žalujoči ostalL
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi našega dobrega
očeta
Dominika Kotnika
posestnika, načelnika Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, dolgoletnega župana ▼ Tolstem vrhu,
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bolnemu očetu stregli in ga obiskovali v bolezni. Prisrčno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so prišli od blizu in daleč, za častno udeležbo pri pogrebu in za lepe vence.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Edvinu Suherju, zdravniku na Prevaljah za požrtvovalno zdravniško pomoč v bolezni, č. g. Mirku Štrucu, provizorju v Guštanju, č. g. Josipu Rozmanu, župniku v Črnečah in drugi duhovščini za lepo slovo ob grobu in za spremstvo, g. Iii ji Gcrladinoviču pa za lepe poslovilne besede na domu. — Iskrena hvala g. okr. glavarju na Prevaljah dr. I. Koropcu kot predstavniku drž. oblasti, zastopnikom učiteljstva in uradništval — Posebej se še zahvaljujemo Pevskemu društvu v Guštanju in njega pevovodji g. šolskemu nadzorniku Petru Močniku za ganljivi žalostinki. — Tudi vsem, ki so nam pismeno izrazili sožalje, prisrčna hvalal Dobrije—GuStanj, 28. nov. 1926.
ŽALUJOČI ZAOSTALI.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol CeS,
Izdajatelj; dr, Fr. Kolovec.
Urednik: Franc Teriertlav.