V Združenih državah
Vetiaza*»eleto ... 16.00 Za pol leta » . • • • $3.00
Za Ne«r York celo leto - $7.00
j—
TELEFON: CHelaea, 3—1242
No. 195. — Stev. 195.
NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki
Entered as Second Clasi Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: OHelsea 3—1242
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 20, 1936—ČETRTEK, 20. AVGUSTA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
MUSSOLINI BO POMAGAL SPANSK1M FASISTOM
Piloti laskih letal čakajo najvišjega povelja
HITLER BO PRODAJAL OROŽJE FAŠISTOM, DOKLER VSE DRŽAVE NE PREPOVEDO PRODAJE
Italijanaki aeroplani so pripravljeni pomagati u-pornikom. — Vsi letalci morajo biti pripravljeni. — Anglija je presenečena vsled stališča Italije. — Hitler se bo ravnal po il duceju.
RIM, Italija, 19. avgusta. — Mogočna italijanska zračna armada je pripravljena — visak aero-plan, vsak pilot čaka na povelje — da izvede povelje Benito Mussolinija, ki je zagrozil, da bo javno podpiral španske fašistične upornike, a k o bo Francija še dalje podpirala madridsko socialistično vlado.	i : i ] Vsa letališča ob Tyrrhenskem zalivu so prejela povelja, da so pripravljena za visak slučaj.
Letalcem je bilo naročeno, da ostanejo na me stu, kjer morejo vsak čas dobiti povelje. Vsi aero-plani so pripravljeni, da takoj odlete. Zračno poveljstvo je tudi dognalo, kateri letalci govore špansko.
Italijanska zračna sila, ki je druga največja na svetu, je štela 5. aprila 3700 aeroplanov. Francija je tedaj imela okoli 4000 aeroplanov.
Tako mobilizirani aeroplani se morejo na dano povelje takoj dvigniti v zrak s 1 35 najmodernejših letališč.
Kot pravi neki poročilo, so se nad Gibraltarjem že zapletli v boj italijanski in francoski aeroplani. Zelo hiter italijanski aeroplan za bombardiranje je baje pregnal dva francoska zasledovalna aeropla-na, ki sta ga napadla.
Močna italijanska radio postaja blizu Rima prejema poročila od obeh bojujočih se strank na Španskem.
LONDON, Anglija, 19. avgiista. — Angleški vladni krogi izražajo veliko presenečenje, ko so izvedeli, da je Mussolini pripravljen pomagati španskim upornikom, ako Francija ne preneha podpirati španske socijalistične vlade. Uradniki vnanjega urada pravijo, da je Mussolinijevo stališče v popolnem nasprotju s tem, kar je sporočil angleškemu vnanjemu uradu italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano.
LONDON, Anglija, I 9. avgusta. — 18 aeroplanov s francoskimi, holandskimi in italijanskimi protifašističnimi piloti je dospelo za španske vladne čete v Barcelono. Aeroplani so bili prvotno namenjeni za Romunsko, toda so bili prodani španski vladi za $660,000. Aeroplani morejo nositi skoro dve toni bomb in imajo po tri strojne puške.
BERLIN, Nemčija, 1 9. avgusta. — Uradni krogi pravijo, da se kancler Hitler ne bo zavezal, da ostane nevtralen v španski meščanski vojni, ako se tudi Mussolini ne pridruži k nevtralnemu sporazumu.
Hitler je na francoski predlog odgovoril na način, da ima proste roke, dokler vse države ne prepovedo prodajati orožja katerikoli stranki na Španskem.
HENDAYE, Francija, 1 9. avgusta. — Uporniki s svojim napadom na San Sebastian s suhega in z morja niso uspeli, ker je strel iz trdnjave zadel kri-žarko Almirante Cervera, ki je takoj odplula v popravilo v Ferrol. £ ;
Uporniki so skušali po suhem prodirati proti San Sebastian in Irunu, toda vladne čete so dobile V
GREEN JE ŠE VEDN0ZA PREDSEDNIKA
Njegovega občudovanja do predsednika ne more nikdo premeniti. — Federacija pa bo ostala nevtralna.
WASHINGTON, D. C., 19. tvgusta. — Glede trditve, d h je predsednik Roosevelt stopil :ia stran Lewisovega odtbora zu industrijsko organiziranje delavcev, je predsednik delavske federacije William Green rekel, da ga nihče ne more odvr-i.iti od tega, da ne bi občudoval predsednika Roosevelta.
Green je voditelj strokovne crganizacije v delavski federaciji, ki je izključila industrij ske organizacije pod Johnom L. Lewisom, ako do 5. septembra ne izstopijo iz industrijskega odbora CIO.
Green je podal to svojo izjavo v odgovor na vprašanje čla-ra izvrševalnega odfbora de lavske federacije Arthur Mar-kela, ako se more polagati ka ko važnost na Hutohsonovo za trdilo: *1 Glas za Roosevelta je istoveten z glasom za odbor za industrijsko organizacijo."
Hutciheson je predsednik mizarske unije ter obenem član izvrševalnega odbora delavsko federacije.
"Pred vsem <bo delavska feci eracija," je rekel Green, "v sedanji volilni kampanji o"bdr-žala svoje nevtralno stališče. Do sedaj pa se še ni nič zgodilo, kar bi moglo premeniti moje občudovanje do Roosevelta.
"Seveda ne moremo odgovarjati za to, kar ljudje, kate-ilh strankarstvo je nam znano, govore ali delajo. V resnici pa je žalostno, da je bil boj v vrstah American Federation t f Labor zmešan z volitvenim bojem. Vem, kako more to voditi do zmešnjave in more raz
greti kri." --\--
F. D. ROOSEVELT BO OSTAL V WASHINGT0NU
DELAVSKI ODBOR JE NEVTRALEN
Predsednik je moral opu- Politika je bila določena
stiti dolgo potovanje. -Obiskal pa bo kraje le«, tošnje suše.
HYDE PARK, N. Y., 19. avgusta. — Kot je sporočil časnikarskim poročevalcem, je predsednik Roosevelt zaradi mednarodnih zapletljajev, ka • tere je povzročila španska državljanska vojna, sklenil, da ne
spomladi v Louisville, Ky. — Delavski odbor ne bo posegel v spor v federaciji.
CENE KRUHU SE NAJBRŽENE
BODO ZVIŠALE
----j«._
Peki ne marajo podražiti kruha. — Zveza pekov bo na konvenciji zavzela stališče glede cene.
WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Lahor Relations Board nima nikakega namena vmešavati se v spor medjla cena kruha, organizirani pe-mdustrijskimi in strokovnimi	' ---- ;
ATLANTIC CITY, N. J., 19. avgusta. — V nasprotju z naznanilom, da bo zaradi povišane cene moke tudi poskoči-
. i nijami, kot pravi Edwin S-bo odšel na daljše potovanje, Smith, član zveznega odbora za ki bi ga moglo dolgo časa dr- poravnavo sporov med deloda-
žati od Bele hiše. Ta predsednikov sklep odgovarja njegovi izjavi v Chataqua 13. avgusta, ko je rekel, da 'bo mogoče tudi miren narod potegnjen v vojno, dokler je na svetu sploh kaka vojna. Ob tej priliki je tud! iekel, da je treba mnogo bolj I aziti na vnanjo politiko, kot pa skrbeti za notranje politične zadeve.
Roosevelt, ki je sprejel časnikarske poročevalce v lahki poletni obleki brez suknjiča, pa je rekel, da ostane pri svojem načrtu, da prihodnji torek odpotuje proti severozapadu, da si ogleda kraje, katere je opustosila velika suša.
Podrobnosti za to potovanje j. a še niso izdelane in dokler to ni storjeno, tudi ne bodo raznim governerjem poslana povabila za razgovor s predsednikom. Governer države Kansas Alf Landon, ki jo Rooseveltov predsedniški protikandidat, je že oznanil, da se ibo odzval Rooseveltovemu povabilo za sestanek.
Odločno pa je predsednik časnikarskim poročevalcem zatrdil, da njegovo potovanje v kraje suše ne bo v nikaki zvezi s stranskimi političnimi nameni. Kar zadene njega, bo v tem času vsa politika počivala. Predsednik je rekel, da zelo slabo služi svoji deželi, kdqr hoče politične namene zmešati s problemom olajšanja človeške bede.
jf»lci in delavci. Odibor si je nadel nalogo, da ostane nevtralen v vsakem sporu med dvema neodvisnima organizacijama. Kot pravi Smith, jefoU odbor preteklo pomlad poklican
ki, ki sami pečejo in razproda-iajo kruh, ne mislijo podražiti kruha.
Govorice, da ibo kruh podra-žen, so nastale, ko je 14 Consumers Food Guide" naznanil, ca so veletrgovine podražile moko in zahtevajo za vrečo 7 funtov 4 cente več kot doslej. Iz zveze pekov prihaja poro
v taki zadevi, toda se je takoj čilo, da podraženje moke še ni-
U mak nil.
Tedaj te ibili v sporu organi-
ma Vedno za posledico podra-zenja kruha, ker so tudi doslej
zaciji Tobacco Workers Inter-1 peki prevzeli nase breme, ako
PROFESOR PROTI "HČERKAM REVOLUCIJE"
PHILADELPHIA, Pa., 18. avgusta. — Louis M. Hacker, privatni docent narodnega gospodarstva na Columbia univerzi, je govoril danes na konvenciji "American Federation of Teachers'' ter rekel, da so 'Hčerke Ameriške Revolucije' (Daughters of the American Revolution) največ j esovražni-ce svobodnega pouka na ameriških šolah.
— Čas je, — je dejal med drugim, — da te z delom preobložene dame opomnimo, za kaj so se pravzaprav borili njihovi očetje. Čas je, da prenehajo s svojo agitacijo, da bi moral vsak učitelj pred nastopom službe priseči deželi zve stobo.
Prepis Hackerjevega govora je bil poslan zgoraj imenovani ženski organizaciji.
zadnjih 24 urah ojacenje in so vstavile sovražno prodiranje.
PRAGA, Cehoslovaška, 19. avgusta.'— Polici-la je zaplenila okoli $500 v gotovini in veliko zalogo zdravil. Vse to je nabralo komunistično dru-švo "Solidarnost" v namenu, da pošlje španski vladi v Madrid,	•
rational Union in International Order of (Machinists zaradi nekaterih nameščencev pri Ax-ton-Fisher Tobacco Co. in Williamson Tobacco Co. v Louisville, Ky.
Pred letom 1932 so pripadali delavci Axton - Fisher tovar ne k eni sami uniji, Tobacco Workers Union, katero obliko odobruje Lewisov CIO.
Tedaj pa so bili tobačni de lavci pripravljeni svoje člane' mašiniste in mizarje odstopiti njihovim strokovnim unijam. Pri tem pa je nastal prepir, ko »o inasinisti zahtevali za sebe tudi popravilna dela.
Enak položaj se je razvil leta 1933 pri Brown - Wiiliam-son tovarnah.
Za posredovanje je bil poklican Laibor Relations Board, pa je odgovoril naslednje:
"Z ozirom na natančno določeno politiko kongresa, da naj imajo delavci neomejeno pravico, da se združijo, organizi-iajo in izvolijo svoje zastopnike, je primerno, da da naš u-rad delavcem na prosto voljo, da sami rešijo ta problem."
je -bila moka podražena. Zveza pa pravi, da bo na svoji konvenciji proti koncu septembra v Atlantic City glede cen zavzela svoje stališče.
Pekovski krogi tudi pravijo, da peki moko vedno kupujejo ra deibelo in da bodo podraženje moke občutile najprej gospodinje, ki same pečejo kruh.
MODERNE RIBIŠKE LADJE
BOSTON, Mass., 19. avg. — Bay State Fishing Company naznanja, da so hile v Bathe, Me., splovljene tri najmoder-rejše ribiške ladje, ki so opremljene s hladilniki, ki imajo prostor za 400,000 funtov rib.
TROCKI JE POMAGAL FAŠISTOM
MOSKVA,- Rusija, 17. avgu sta. — List 1 'Pravda" pravi, da je Leon Trocki leta 1934 podpiral fašistično zaroto, ki je imela namen rodovitno in obsežno Ukrajino odtrgati od sovjetske unije.	✓
'Sovjetska vlada je pričela o-stro postopati proti vsem Trocki j evim pristašem, ki so kovali zarote proti sovjetski vladi.
ČLOVEŠKI NOJ
LICHFIELD, HI., 19. avgusta. — Najemnik farme John Bauer je umrl kmalu nato, ko so mu zdravniki z operacijo pobrali iz želodcu 260 kosov žice,
ev in črepinj.
ZADNJE SVARILO KITAJSKIM UPORNIKOM
ŠANGHAJ, Kitajska, 19. avgusta. — Upornima vodite ljema Kwangsi province, generaloma Li Cung-jenu in Pal Čung-hsiju je bil iz Kantona poslan zadnji poziv, da se pokorita poveljem osrednje vlade. S tem pozivom je šlo tudi svarilo, da jih bodo izgnale vladne čete, ako se pozivu v treh dneh ne odzove ta.
Voditelja Kwangsi province se fbo s ta morala vkloniti, kajti z vsakim dnem jih zapušča več letalcev.
Diktator general Cjang Kaj-šek, ki se nahaja v Kantonu, skuša odvrniti državljansko vojno zaradi položaja v Kwangsi provinci. Provinco namerava popolnoma (blokirati, medtem ko se ima že sedaj boriti s skrajno slaibim gospodarskim položajem.
KANTON, Kitjaska, 19. avgusta. — Kitajsko časopisje poroča, da so voditelji upornikov v Kwangsi provinci proti osrednji vladi sklenili zvezo s
VSTAŠI ČAKAJO
PRIZNANJA
•
Nemški mornariški častniki so baje obljubili vstaiškemu generalu Francu vso podporo. — Vladno vojaštvo se poslužuje plinskih bomb.
BURGOS, Španija, 19. avg. — V tukajšnjem iglavnem stanu vstaške armade prevladuje prepričanje, da bodo vladne čete v doglednem času poražene in da 'bodo dobili vstaši (tO je fašisti) kontrolo nad vso Španijo.
Kakorhitro bodo vstaši zavzeli glavno mesto Madrid in ustanovili tam svojo vlado, bosta Italija in Nemčija to vlado takoj oficijelno priznali.
Iz zanesljivega vira se je zvedelo, <da so .nemški častniki večkrat zapustili vojne ladje, ki so štacijonirane v španskem vodovju ter obiskali vstaškega poveljnika generala Francisca Franca in ostajali pri njem več dni. Pri takih prilikah so mu baje zagotavljali, da se lahko v vseh ozirih zanese na njihovo pomoč in na pomoč nemške vlade. Tiidi italijanski častniki so 'bili večkrat pri njem.
Nek portugalski časnikar je danes potrdil govorice, ki so že več tednov krožile med prebivalstvom, da so 'bila namreč italijanska in nemška letala demontirana ter poslana na najbolj važne vstaške postojanke.
V Sevilo je bilo poslanih iz Nemčije in Italije več sto zabojev, v katerih so deli letal. Zaboje spremljajo izkušeni monterji.
VVtaši se pritožujejo, da vladne čete obstreljujejo njihove postojanke s plinskimi bombami.
— Tudi mi imamo plinske bombe na razpolago, — je rekel vstaski general Mola, •— toda doslej nam še ni prišlo na misel, da bi se jih posluževali napram Špancem.
J sovjetsko Rusijo,__a
ZBtŠKO NI BIL USMRČEN
LOS ANGELES, Cal., 19. avgusta. — Sem je dospelo včeraj poročilo, da je bil v pouličnih bojih v Barceloni u-smrcen znani poljski rokoborec Vladek Zbisko, ki je prav dobro znan tudi v ameriških Športnih krogih. Njegova žena, ki prebiva v tem mestu, so je cVb čitanju poročila onesvestila.
Včeraj je pa dobil neki tukajšnji odvetnik od Zibiška sledečo brzojavko:-
— Vest, da sem Jbil u smrcen, je /bila zmotna. Prineslo jo je tudi špansko časopisje. Živ sem in zdrav ter «e nahajam v Petuan, Maroko. Prsim, obvestite o tem mojo že-* _____

New York, Thursday, August 20, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33.
-jiT i! T h
a
Glas Naroda"
' 1 (A Gorporatiob)	*	,
Owned and Published by SLOVEN«? PUBLISHING COMPANY Wnak Batacr, Prarident___I* Becedlk, Ttm
Place at booinesa of tbe corporation and addrtMi of above officer«: CIS Wert 181k Street Beceogh «f jHwihittip, New Xtrk Cttj, N. X.
GLAS NARODA"
(Voice of tbe People)
Brery Day Except Sunday*. and Holiday* 8a celo leto relja sa Ameriko In
Hudo
Be pol leta........
BI Četrt leta
fe.oo $3.00
fi-oo
Za New Tdrk ca celo leto......*7.00
Za pol lete ..................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00
Za pol leta....................I&50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bra podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli DoftUJati po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da Me nam tadl prej&jje bivališče nannant, da hitreje najdemo naslovnika.
m
3=
Piše kakor misli PRANK KE&2E
Advertisement on Agreement
"Olae Naroda" lahaja vsaki den lzvaemBl nedelj ln prasnlkov
"GLA8 NARODA", 216 W. |8tfa Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
' ' jj T
»I
STRANKE V ŠPANSKI DRŽAVLJAN. VOJNI
Splošno se domneva, da sta si sedaj na Španskem v laseh samo dve skupini: vlada, ki je komunistična, in vstasi, ki so proti komunistom.
V resnici je pa stvar precej drugačna. Na obeh straneh je zapletenh v borbo več strank, ki jih najbolje razpredelimo, če jih imenujemo člane delnice in člame levice.
Poglejmo sedaj, katere skupine tvorijo stranko desnice in katere stranko levice.
Na strani vstašev al desničarjev so: — kapitalisti, večji del armade, duhovščina in aristokracija.
Izmed teh štirih razredov verujejo nekateri v fašizem, ki se imenuje na Španskem 14falanga espanola'*; nekateri v monarhizem ter žele nazaj na prestol bivšega kralja Alfonza ali pa njegovega sina Don Juana; nekateri se bore, kot so se borili njihovi očetje, za Don Carlosa, pretendenta za španski prestol; nekateri 30 konservativni republikanci, zppet drugi pa enostavno nasprotniki radikalcev, ki žele za vsako ceno uničiti člane levice.
Kdo in kaj sta general Franco in general Mola? Nihče ne ve. Svoje barve ne pokažeta, ker skušata obdržati skupaj vso stranke, boreče se za stvar vstašev, ki je: strmoglaviti vlado levice ter zavladati z vojaško silo pod vojaško junto.
Pa tudi v skupini levice so razne stranke, čijih vsaka si je po svoje zamislila idealno obliko vlade. Druži jih eno mišljenje, namreč, da so protimilitaristične, protiklerikalne, protika-pitalistične in protaristokratske.
Nekateri levičarji verujejo v demokracijo, kot naprimer sedanji državni načelnik Manuel Azana, ki je levičarski republikanec, kot so tudi skoro vsi člani Giralovega kabineta.
Španska vlada je parlamentarna viada, proizvod rednih kongresnih volitev.
Vlado branijo tudi socijalisti, ki se dele v dve skupini. V prvi vrsti so konservativci, ki verujejo v parlament ter v socializacijo dežele. Načelujeta jim profesor Besteiro in bivši fi nančni minister Prieto.
Druga socialistična skupina je pa revoiucijonarna ter skuša izpremeniti Španijo v socijalistieno republiko. Načelu -je ji Largo Caibalero, ki je imel začasa de Rivierove diktature važno mesto v vladi.
Nadaljna skupina, boreča se na vladni strani, so anar-ho-sindikalisti, ki niso političarji, ampak so jim pri srcu le sin-dikalistične delavske organizacije, s katerimi skušajo izboljšati položaj delavcev. Njihova trdjnava je Barcelona ter podpirajo sedanjo avtonomno katalonsko vlado.
Slednjič moramo omeniti še andaluške kmete. Nekateri so anarhisti in ne verujejo v no beno obliko vlade, nekateri so ^o anrahisti in ne verujejo v nobeno obliko vlade, nekateri so pa člani komunistične stranke
Komunisti, o katerih toliko čitamo v poročilih o španski državljanski vojni, tvorijo torej neznatno manjšino leve skupine.
Govorica, da bo postala Španska sovjetska republika, ako zmaga vlada, je brez podlagp.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOlMKO MBTORfto DMIŽtVO ** y#w York pfeo1*«* fofr
rojakov aH rojakinj fte Ba prijatelja ali priJatoUiee ali pa
ANTON KOSIRNIK
-ODBOR ZA	LETO
PRANK HOTKO	Blagajnik* M7 B. Yard SC. 1*1-XX Neer Tark City Richmond HilL l* L
FRANK mOONC	^^[^r:
Av^o«	ANTON CVBTKOVUCB
MS Seneca Aveaae
: JOSKFH POGACHNIK .	RJd«ewooa. Lu I.
Aibinr; JOSSFH POGACHNIK NaAsornlkl:	"'
IL VINCENT SAIiOKAR
Tl-OO — ttth StrMt.
OleadeK L. t
V
i* L
m
'Kaj je novega v Clevelandu?
.Zadnji teden sem bil v Clevelandu. Ker je tam največ naših ljudi in se sm&tra kot nekaka prestolica ameriških Slovencev; je prav, da v posebnem članku povem, kaj in kako. Bo gotovo zanimalo vtsakega, saj ne mine dan, da bi se ne čitala kaka vest po naših listih iz tega mesta. Za danes torej pustim vso' našo visoko in nizko politiko, čeprav imam toliko na roki, da bi lahko za bodočega pol leta vsak dan priobčil vsaj po en tak članek.
Torej: kaj je novega v Clevelandu? Bil ^ sem tam lansko leto in videl primeroma to, kar je bilo po vseh krajih naše A-merike: samo krizo.
Prvi vtis, ki ga dobi človek po enem Mu, je bil ta, da je Cleveland veliko bolj Črn, kot je bil lansko leto. Mesto namreč ralbi po večini mehki premog. rV^sebnotet ohiskega mehkega premoga je ta, da da tri četrtine dima in eno pepela. Kako vničuje mesto tisti dim, je naravnost neverjetno. Hiše, parki, zrak, solnce, drevje — vse je okuženo od dima. V našem New Yorku je prepovedano ra-b?ti mehki premog in zato je mesto belo in čisto kakor srajca, ki jo prineseš od Kitajca. Ne tako v Clevelandu. Če si pred dobrimi d verni leti pobarval hišo belo, je danes skoro črna Po zimi posebno čutiš, kaj napravi mehki premog. Greš v lep zimski dan, da se napiješ svežega zrdka. A namesto tecra dobiš -po žveplu smrdeče ozračje in saje, da te kar du&i.
Kolika škoda se dela s tem celi naselbini! Kako slab vtis naprav] j a na človeka, ki se vrne od čas a do časa in vidi, da se vse vničuje.
Drugi vtis je veliko boljši od prvega. Cleveland je od lanskega leta oživel najmanj za petdeset odstotkov. Kare, ceste, trgovine — vse je živo. Ljudje ne hodijo več po ulicah negotovih korakov in povešenih glav. Ni5 več tistih iščočih pogledov, ko se človek trudno ozira na deteno in levo kot bi v oburpu nečesa iskal. Množice ljudstva hite s pokončno glavo in smotreno mimo tebe. Vsak človek gre nekam, vsak ima opravek.
Cleveland je čudovito živ danes. Da more v teku enega leta biti taka izprememba, je skoro neverjetno. In to oživ-Ijenje odseva od povsod i. Našel sem veliko manj praznih trgovskih prostorov. Da se je trgovina izdatno izboljšala, pričuje številne prezidave in mo
samo v par krajev. Obiskal sem Ameriško Domovino, koder (se je sedem let tiskal moj nepozabni Čas.* Hvaležen sem jim za fino delo, o katerem so mi še v Ljubljani rekli, da bi ne mogli dati boljšega. Hvaležen 2a jako zmerne cene, zakaj v primeri s Chicago isem plačeval v Clevelandu povprečno po sto dolarjev na mesec manj za izdajo.
Druga pot je bila do našega umetnika Peruška. Našel sem ga zdravega in črstvega še zmi-rom pod streho Narodnega doma, kjer ima svoje stanovanje, atelje in šolo. Sicer se še vedno ho^i, da bodo tiste prostore nekomu zarerttali — pa sem ga potolažil. Odbor gotovo ne bo prepodil našega edinega umetnika v Ameriki, zakaj ž njim vsaj deloma rešuje čašt Narodnega doma. Jaz jim odpustim vse drugo vš-tevši tri bare, dokler imajo Peruška pod svojo streho.
Umetnik mi je, pokazal celo vrsto del, ki so eno lepše od drugega. Zapaizil sem veliko rzipremembo v njegovem slikanju. Do zadnjih par let je bil Perušek otožna, potrta duša, ki je iskala svojega izraza v tistih posebnih višnjevih in pla-vih barvah. Danes je Perušek pod vtilsom svetovnih dogodkov postal revolucijonar v umetnosti. Višnjeva barva dtožnosti, boli in obupa se je umaknila rdeči — tako karakteristični za današnji svetovni položaj. Rdečo barvo rabi z veliko drznostjo in koder je bil prej kak medel žarek upanja — solnca, tje je stopila danes barva krvi. Nekatere slike kažejo (kontraste, ki napravijo človeka bolnega.
Posebnost Peruškovih del je njegovo igranje z barvami. Najbolj čudna zmes — a vse skupaj sijajna harmonija.
Kako se umetniku godi drugače? Živi — to je vise. Ponosen je na svojo šolo in na nadarjene učence — ta šola je danes skoro edini kulturni napredek, ki ga imamo med nami. Vse drugo skupaj vzeto ne šteje dosti. Želel sem obiskati razstavljena dela njegovih u-čencev, ki so v javni knjižnici na 55. ce^ti in St. Clair, pa ni bilo časa. Naročal mi je, naj gotovo pridem, predno odidem — pa ni šlo.
Mislim se vrniti k Perušku v enem izmed bodočih člankov. Treba je, da ga izpoznajo bolj naše naselbine in kakorhitro se časi nekoliko izboljšajo, pripravim kak primeren načrt.
Moja tretja pot je -bila do jugoslovanskega kulturnega vrta. Toliko debate je o njem, toliko ^rnizlranj«7 ki* sem"j*ih op^U*™ Panike, po veliki veči-po raznih delih mesta. Da se je m mat*njal, kl -le Sandal za splošno stanje veliko dvignilo,
priča nadalje dejstvo, da se danes težko dobi dobro stanovanje v mestu.	nazaj je bilo
skoro vse prazno, če si že dobil ljudi za stanovanje, nisi pa denarja. Ako ljudje nimajo, ne morejo dati
Govoril sem z mnogima ljudmi vseh narodnosti in splošen odgovor je bil ta: vse je veliko boljše, dela se precej, četudi se dosti ne zaisluži. Slednji je bil udarjen od krize in minilo bo še precej časa, predno se bodo zacelile težke rane preteklih let.
. St Cliir^ka naselbina kaže na zunaj jako tako lice* kakor pred enim letom. Trgovine so stare « enakimi gospodarji. Kako se drži ta ali oni t Eni "bolj, dragi manj. Precej v letih so naši (možje in {zvedel sem, da ta aH oni polagoma: odnehnje.
Obiskati sem mislil vse naše ■liste tam, a ni bilo časa; Dasi ftem bil ves teden iT Clevelandu, sem iitiel toliko opravka z lastnimi zadevami, da sem šel
naše narodnp življenje. Tisti prepiri, čegav je Cankar, bi bili otročji, če bi ga ne pisali stari ljudje.
Torej kulturni vrt. Videl sem nekaj izkopanega, kar je znamenje, da se bo delalo. V ozadju stoji spomenik škofa Barage, ki pa je prav do kipa obit z desflcami. Ogledal sem si ga od vseh strani. Kip sam se mi zdi jako komercijalno delo brez vsake močne karakteristike. Nizko čelo z neprimerno dolgim in močnim nosom, na glavi tesno prittea^jeni lasje ala Valentine ne napravtja vtisa od nobene strani. Ne vem, kdo ga delal. Iskal sem pod sOho, to je pod ramami, če bi kje zapazil kako inne, pa nisem našel ničesar. Pod eno ramo je bila prazna mlekarska steklenica, pod drugo pa "prazen lončen vre — to je bilo vso. ^Kakšen bo celoten načrt, se ne da sklepati iz tega, kar je napravljenega do zdaj.
V vrt prideta tudi spomenika Cankarja in Gregorčiča. Ko bo vse tO končano, se kasneje vr-
nem zopet k vrtu in povem syo-je m i sli. Za zdaj je najboljše, da pulstim, naj se konča, kar se je začelo.
Hodil sem polagoma mimo kulturnih vrtov drugih narodov. Po veliki večini so v takem stanju kakor jugoslovanski — vse je šele v začetnem delu. Da pa bo to v nekaj letih najlepši in najbolj zanimiv del Clevelanda, o tem ni nobenega dvorna:
Nemški vrt je bil že pred nekaj leti dodelan. Schiller in* Goethe mi nista ugajala nikdar. Preveč je v njihovem (spomeniku tiste nemške oholosti, ki tako spominja na tiste fraze nekdanjega Viljema: Wir Deutsche . . Poleg tega sta reveža tako lisasta, kot da nameravata nastopiti v kakem cirkusu za traipafstega Avgusta. Človek se ne more drugega, kakor smejaiti radi vtisa, ki ga napravljata s tistimi velikimi vreimenskimi lisami — zajadno pa se žalosti, da tako malo skrbi mesto za vsa-kpletno čiščenje spomenikov.
Na italijanskem vrtu sem šel gledat tisto veliko skalo, ki so jo odlomili od našega Krna, pripeljali sem in postavili popačen napis: Monte Nero. Torej: še to, kar so postavili k oft svoj spomenik v kulturen vrt, je ukradeno nam.
Potem sem jo 'obrnil še do starega Shakespearja, ki gospoduje v najstarejšem vrtu. Revež 'je tam, kakor nemški spomenik — saje in dež se ga drže nekod kar na debelo, po drugih krajih pa mu je dež napravil belkaste lise. Skoro vtsa-ko leto mu elevelandska "mladina" odbije kos nosa, katerega potem popravijo, kar na-pravlja dokaj komičen vtis.
V splošnem moram reči to: stanje, v kakoršnem sem dobil nekdaj fino oskrbovan Shakes-pearjev vrt in vse parke, je naravnost škadalno. Trava je suha, drevje žalostno kot Skupina beračev, vse shojeno in po-mandrano se mi je zdelo kakor tista žival, ki jo človek prinese domov, potem je nima pa s čim krmiti. Milijonsko rae^to Cleveland ima v svojem srcu edini park — pa še ta tak, kakor zapuščeno farmersko dvorišče. In pomislite: Cleveland leži ob jezeru — ima yode na razpolago, kolikor hoče, pa so parki močeni samo tedaj, kadar gre dež. Če ne bo drugačnega mestnega gospodarstva, kadar bodo dodelajii kulturni vrti, tedaj je res škoda časa in denarja. Ne samo gospodarstva, ampak tudi varstva. Živel sem nad deset let ob parku in sem videl, kakšno škodo dela mladina. V preteklih letih sem dostikrat oipazil, kako so hodili razni ljudje s sekiro in žago v edini elevelandski park po — drva. Sekali so mlado drevje kakor na občinski gmajni in ga vlačili domov.
Če me zdaj kdo vpraša, kako so kaj Slovenci v Clevelandu, bi rekel: tako, kakor stara, desetletja pozabljena miza v podstrešju. Na. vse strani se maje in nobena vez več ne drži. Kulturno, društveno Ln socijalno življenje je na razsulu. In če se kmalu ne zdramijo, bo slo-venbki Cleveland kakor pokopališče t spomenike ibodo še, ampak ljudi ne bo več.
Nujna potreba naselbine je, da zečno z resnim delom. Treba je, da se oživi in podkrepi to, kar je. S dvemi dnevniki in štirimi — v bližnji bodočnosti petimi — jednotinimi in zveznimi glasili, bi se dalo še marsikaj doseči. Ampak treba bi bilo temeljitih premem^. Oba ctevelaudska dnevnika živita od slovenskih ljudi in je zadnji čas, da se združita za kak konkreten načrt. Tisto medsebojno bevskatje in napadanje ni nobeno delo. Se pravi: je delo in sicer razdiralno, poddbno <tis&emu, ko fee dotmac fantek igra z vžigalicami pod Očetovim skednjem. Ne sme se dolgo čakati. Kadar razpadejo tfdje, bo težko napraviti še kdaj celoto. Oba liota imata
Najbogatejši Spanec
Juan March, najbogatejši člo vek na Španskem, ki je lastnik raznih parobrodnih družb.
Peter Zgaga
Konci prejšnjega tedna je poročalo časopisje:
— Davi so v Ow:ensboro v državi Kentucky obesili 22-letnega zamorca Rayneya 'Be thea, ki je 'bil Obsojen na smrt zaradi posilstva in ropa neke 70-letne bele ženske; j s
Obešenju je bilo priča nad desettisoč ljudi. Se predno je nehala obešencu utripati žila, so navalili ljifdje na oder, kjer so bile postavljene vislice, ter mu strgali z glave masko, ki mu jo je bil nataknil rabelj. Racefrali so jo na koščke,
Republikanci ga dolže, da fi- kajti vsak je hotel imeti nekaj
nancira fašistično vstajo.
vendar toliko skupnega, da je naravnost vničujoče voditi medsebojen prepir. Veste, je dokaj žalostno, če človek vidi po letih in izkušnjah stare ljudi, ki se obdelujejo kakor mali pastirčki na paši.
Kaj se doseže s tem ? NiČ drugega, da se ljudje med seboj še bolj obirajo in netijo se sovraštva 'tam, koder bi morala vsaj danes v poznih letih biti najlepša sloga. Uspeh in or-ga.nizaci.ja naselbine bi koristila obema dnevnikoma, raodiranje pa tudi škodi obema.
Tudi o tem se Ibomo še pomenili. Predno končam, moram omeniti še vreme. Oh, bilo je dovolj vročine ves teden. Zato se nisem prav nič čudil, ko mi je nekdo pokazal od prejšnjega po 11 del .j k a Enakopravnost. koder je bilo pisano nekako tako:
malega za spomin.
Bilo je kakor na pikniku. Od blizu in daleč so dospeli radovedneži ; nekateri peš, drugi na konjih, v karah in na tovornih vlakih.
Vse je hotelo videti obešenje. Med njimi je bilo več nego polovica žensk, deklet in otrok ter mater z dojenčki v naročju. Par ur pred določenim časom je drhal zahtevala, naj pripeljejo zamorca. Ob pol šestih zjutraj so ga pripeljali, vklenjenega. Kleče je izmolil svojo zadnjo molitev, predno so mu položili zanko okoli vratu.
Tako pravi suhoparno poročilo.
Nekoč je bil v vseh evropskih deželah običaj, zbobnati k usmrcenju velike množice ljudi. Radovedneži so prinesli
jedila s seboj, najeli godce, se "Frank Kerže, bivši urednik zabavali in dajali duška svojim strastem.
Pozneje se pa usmrčenja ni-
in izdajatelj popularne revije Čas, je postal, kakor poroča Glas Naroda, stalen sotrudnik oziroma pomožni urednik omenjenega lista.
Povem po pravici, da je bila to novica prve vrste zame. Novica zato, ker jaz o tem ničesar ne vem. Da sem stalen sotrudnik, to je venklar že stara stvar, zakaj moji prvi članki so se začeli z januarjem, torej pred pel letom. Kako je to, da 'je novica prišla v Cleveland šest. mesecev kasneje, tega ne razumem. Da sem poslal pomožni urednik pri listu, je pa meni čisto novo. Namreč vsaj jaz bi moral vedeti za to. Nisem sicer čital en teden Glas Naroda, vem pa, da list ni prinesel tega, ker ni res. En čas sem premišljeval, odkod pridejo take novice na ta svet, potem sem se pa ozrl na jasno nebo, koder je žgalo vroče solnce, obrisal si znoj raz čelo in rekel sam pri sebi: vroče je pa res, vroče.
JAVNA ZAHVALA
Podpisana se zahvaljuje za izvrstno postrežbo pri posredovanju za pridobitev nečakinje Mary Tarvželj iz starega kraja. Prišla je 18. avgusta s parnikom " Aquitania " od Cu-uard Line. Zahvali se tudi za stopstvu v Ljubljani in Zagrebu za vso pomoč. Posebna hvala pa gre zastopniku Cunard Line, Mr. Erkeroviču in potniškemu oddelku "Glasa Naroda". To podjetje vsakemu naj-topleje priporočam.
Mary Meglich Near York City.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v stare domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, tO lahko stori. — Naročnina za stari kraj itasie $7. — V Italijo lista ne poti-
ljiitid.
trnjgiai nn i.n --i,n r m t
hO več javno vršila. Širša javnost nima več dostopa na mo-lišče. Navzoči so le sodnijski in kaznilniški uradniki ter o-rnejeno število časniških poročevalcev.
Tako je v Evropi in po vzhodnih ameriških državah. Po južnih državah se pa dogajajo prizori, kot sem ga zgoraj opisal.
Drhal hoče pač imeti svojo zabavo. Okusi so različni. Temu prija pogled na lepo sliko ali pokrajino, onemu pogled na ofbešenca. Vsakemu svoje.
In vse bi 'bilo dobro in prav, ce bi bilo baš današnje dni malo manj govorjenja o civilizaciji.
Večina ameriških listov zelo nejasno piše o sedanjem položaju na Španskem. Kapitalistično časopisje (in tega je v Ameriki največ ter je najbolj raizširjeno) skuša dopovedati svojim čitateljem, da se bore španski vstaši proti krvoločni in krivični španski boljševisški vladi ter da so se zato ^puntali proti nji, ker se jim je godila krivica.
Ker so po človeški naturi simpatije vedno' bolj na strani zatiranih kot pa zatiralcev, jc umevno, da želi pretežna večina napačno poučene ameriške javnosti vstašem uspeh.
Čemu pomagata Mussolini in Hitler vstasfenh?
Zato ker zatiralec vedno drži z zatiralcem in mu skuša v zadregi .pomagati. Prava .Blika sedanjega položaja na Španskem je pojasnena v današnjem uredniškem Članku.
V vrstah vistašev so krvosesi španskega naroda: veleposestniki, plemiči in cerkven*i gosposka.
Vlada je bila pa ;postavno izvoljena ter izastopa vse, nekdaj tako strašno zatirane in izrabljane elemente. 7
■P

-

wGLrAB VAEOD'A" ~ ril t m j, m u*r n
New York, Thursday, August 20, 1936
rm LARGEST SLQVENE DAILY IN UJ3B
Grogpa Vermutova je imela imenitno idejo. Tako imenitno, da se je vso pot od gospe svctnikove domov grede smejala. Bila je ideja, ki je pa mogla razveseliti samo gospo Ver-mutovo zato pa strašno razjeziti njenega moža.
V damski dražbi se je namreč govorilo o tem, kako si prihrani ta ali oni denar za svoje obleke. Ena dama je pripovedovala, da je svojega mdža povsem
LECENJE V STRASTI
J.
bi bilo monda dobro, če bi mu kajo prepovedal.
— Veste, gospod doktor, on >am pravi, da pokadi .pet ali sedem cigar na dan, jaz pa vem, da jih pokadi najmanj deset. Sama m« nočem nič reči, da ne bo mislil, da mu tega ne privoščim. Vi kot zdravnik bi mu pa lahko svetovali naj kajo opusti.	-
Zdravnik ji je obljubil in je tudi obljubo držal. Takoj dru-
odvadila kaditi in da denar, ki gi dan, ko je bil njegov bolnik bi ga zakadil, vsak dan spro- skoraj že zdrav, je razlagal neti spravlja in zbira za kaj ko- kaj o nezdravi strasti pretira-
ristnejšega, kar je navadno ali klobuček ali pa damska obleka.
Gospa Vermutova bi pa ne bila gospa Vermutova, če bi ne vzela te ideje takoj za svojo. In brž je začela razmis'jafti o tem, da bi storila tudi sama tako, kajti zdelo se ji je, da je to edina prava pot. Bila je pa preveč prebrisana, da bi ubrala kar ravno pot. Strast njenega moža je bila zelo velika in vsak tak korak bi smatral za poseganje v svoje stare pravice. Stvari se je bilo treba lotiti, previdno, zlasti pa počasi, da bi <e žrtev ne prestrašila. Gospa Vermutova je poznala svojega moža in dobro je ve dela, da bi se branil, če bi zahtevala to od njega kar naravnost. A če bi celo zvedel, za kaj namerava porabiti prihranjeni denar, bi se gotovo odločno uprl
ne kaje in govoril o boleznih ki iz tega nastanejo. Govoril je ozahrbtnosti angine pectoris, ki nenadoma stisne srce in zapre človeku sapo, o jutranjem pokašljevanju in o drugih neprijetnostih, ki jih prinaša ka-ja. Zdravnik je govoril prepričevalno in ni čuda, da je Vermuta oblival mrzel pot. V duhu je že obetal, da ne bo več kadil Predno ise je pa prav zavedel, je prišla k njegovi postelji žena in brž je nadaljeva-j la, kar je bil začel zdravnik. Govorila je s sladkim glasom, da si bo ohranil zdravje in kot dobra gospodinja je prijela stvar takoj od praktične strani.
— Veš, mažiček kupiva si "špaiovcek" in vanj bova 9pravl iala denar, ki bi ga sicer zakadil. Če bi bilo to samo pet dinarčkov na dan, lahiko izraču-
Qpozarjal ga< je imenitno. Bil je dan za dnem težji in gospa Verinrttova kar ni mogla dočakati trenutka, ko ga bo odprla. Minilo je mesec dni in napočil je težko pričakovani trenutek. Mož se je sicer branil, da bi prisostvoval odpiranju, toda žena ni popustila. Hotela ga je takoj potipati za dobro srce, da bi še kaj primaknil. Šparovček sta odprla in tedaj se je gospej Vermutovi naenkrat zazdelo, da je ves svet zelo črn in hudoben. V šparovčku je bilo sa mo deset dinarjev in nekaj novčicev po petdeset- par, pač pa mnogo gumbov. To je bil uspeh vsega prizadevanja- in vsega njenega vojnega pohoda.
Kakor da ne razume, kako Strašen udarec ji je zadal, je pa niož še pripomnil:
— Glavno je, da ne kadim več. Kar bi bil potrošit za tobak, sem dal raje za bombone, a to vendar ni nič slaybesra.
Tn silno se je začudil, da ga žena ni lepo pogledala.
Vojna je bila torej napovedana | naš, koliko bo to zneslo v enem tiho in tako da mož niti vedel J mesecu in kaj vse si bova lahko
ni, da je začela.
Najprej je žena tu pa tam mimogrede omenila, da je kaja škodljiva. Čez dva tedna je pravila možu, kako si škodujeta strastni kadilci. Tako so se priprave za glavni naskok z vso previdnostjo nadaljevale in dosegle vteaj ta U9peh, da je mož večkrat odložil že načeto cigaro ali pa še netiokajeno pipo. Glavne besede pa njegova žena še ni bila izgovorila, z njo je čakala na ugodnejši čas.
Ta je prišel, ko je njen mož lahno obolel. Nič hudega ni bilo, morda nahod, morda hripa ali pa glavobol, ki ga je gospa Vermutova navadno lečila z aspirinom. To pot je pa poklicala zdravnika in le-ta je postal nevede njen najboljši pomočnik.
Ko je preiskal Vermuta in mu predpisal nekakšne praške, ga je ustavila gospa Vermutova na pragu in mu zacepetala, da njen mož "strašno kadi in da
za to privoščila. Zanj si boš lahko kupil kaj drujyej^a, koristnejšega od te grde kaje, ki ti samo škoduje.
Tako je pregovorila moža in Sveto ji je obljubil, da ne bo več kadil. In ostal je mož besede. Koliko je trpel zlasti prve dni, to je seveda drugo poglavje.
Žena jo bila poosebljena prijaznost in nekaj dni potem, ko je jel hoditi mož brez cigar, je prinesla domov šparovček* napisala lastnoročno nanj "Prihranki" in ga svečano izročila možu.
— Tu notri boš spravljal, kar boš prihranil, — je dejala, ni mu pa priznala, da je že izračunala, koliko bo to zneslo in kakšno obleko si bo lahko kupila.
Prvi dan je padlo v šparov-ček pet dinarjev in mož je bil svečano pohvaljen. Šparovček je stal na njegovi pisalni mizi, da bi ga neprestano opozarjal na svpje poslanstvo. .
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM , NAKRATKO N A DOPISNICI ! SPOROCE SLOVENSKE NOTICE IZ NASELBINE.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazil* izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za
$ 2.55 9 5.00 $ IJf $11.7« $33.00 945.00
Din. Dta. Da«. Din.
100 £00 300
Din. 3000
V ITAUJO
Za « 9*0 ...................I4r 10®
$ 17.40 _______________.. Lir 200
S 4$.#0 __________________ Lir 500
$	................... Lir 1000
$164.00 .......Lir 20**
$245.0* :..........Lir 3000
IEM BK CEEl BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODTKŽENE SPREMEMBI OOB1 ALI DOLI
zneskov k«t z*o«J Nn*M, bodisi v dinarjih aH Utrnil dovoljujemo to boljšo pogoje.
■ "i
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pi sledi li ti doid v stscont krm ju l*pt*CUi
t dolarjih.
ZA PRI-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
MHF	Nfew V^BtCf N. T.
SBSS
Dne 12. avgusta je v Elv, Al inn. umri rojak George Metes, star 60 let, rodom iz Kovače vasi pri Starem trgu ob Knlipi. V Cadillac, Mich., ima brata Jožefa. Pokojnik ni bil član
nobenega društva.
■ ■ *
Naš zastopnik Anton Ipavec na Broughton, Pa., je zbolel in ne more obiskati naročnikov. Rojaki mu lahko prinesejo naročnino na dom. Želimo mu, da
bi skoraj okreval.
*
Te dni se je mudil v Cleve-landu mladi rojak Charles* S. Bolka, ki je star šele 36 let, a si je že 'pridobil sloves enega najznamenitejših ameriških mornariških letalcev. Bolka je prišel v Ameriko kot 15-leten mladenič, delal najprej v raznih tovarnah, na:to pa se vpisal v ameriško mornarico, bil je pri-
poStal letalski inženir. Danes ima sloves ne le izvrstnega letalskega izvedenca, temveč tudi rekord, da je napravil največ poletov na dolgo razdaljo. L. 1924 je bil udeležen pri poletu iz Californije na Havajske otoke v Tihem morju, pred tremi le*t'i je zopet napravil isto pot, ko je bil dosežen nov časovni rekord, lani pa je bil udeležen pri poletu Norfolk, Va.,— Panama—San Francisco, ko so ameriški mornariški letalci prekosili brrinski rekord na dolgo razdaljo, ki so ga bili postavili Italijani ob priliki poleta iz Tta-lije na svetovno razstavo v Chicago. Mr. Bolka je dejal, da je bil omenjeni italijanski polet zgolj cenena rdklama. v resni ci pa italijanski letalci pod Bal-bovim vodstvom niso pokazali nič posebnega.
Vsega skupaj je bil Bolka udeležen pri 16 poletih, s katerimi so bili postavljeni novi letalski rekordi. Ameriški časopisi so o njem že mnogo pisali. Je eden najboljših in najbolj znanih avijatikov v zvezni mornarici. t mornarico se je vpisal 18 let star, to se je zgodilo pred 18 leti.
★
V Clev^landu je n^gle smrti umrl rojak John Bi.jek (Beck). Kakor običajno, se je zjutraj podal na delo v N. Y. C., kjer je bil že 23 let zaposlen. Čakal je, da se oglasi tovarniška sirena in med tem časom mu je postalo sla'bo in takoj je bil odpeljan v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil smrt. Po-kojnik je bil rojen 1. 1877 v vasi Podgojzd pri Žužemberkn na Dolenjskem. V
Ameriki je bival od leta 1903.
★
Čika«ki listi poročajo, da je Jack Medica iz Seattla, Wash., ki je rekorden plavač, zmagal v plavalni tekmi pri olimpijskih igrah v Berlinu. Plavač i so se kosali v štiristometrski daljavi in Medica je posekal Japonca, ki mu je bil najbližji, za 20 metrov. Medica, cigar ime ie v ameriških športnih
MODRAS V NEDRIH
V Dolgem polju v Dalmaciji je kmet Rogošič zaspal pred hišo. Velik modras se mu je splazil na prsi. Ko se je Rogošič prebudil, je popadel kačo za rep in jo hotel odvreči, ali v tem ga je- že usekala. Vendar jo je držal in udaril z njo
ob zid. Potem je planil v hišo in mu je žena z nožem izrezala precej meea okrog rane, nato pa je hitel v splitsko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
SLABA LETINA V DALMACIJI
Zlasti slaibo so rodila žita. Oljke so letos izredno trpele. Bolhač se je obnese!, toda cene vjo nizke. Stanje po vinogradih je zelo različno, v pretežnem delu je razsajala perono-igpora, nekaj pa je še dopolnila toča
Knjigarna "Glas Naroda*
krogih dobro znano, bo nafbrže
Slovenec alj vsaj Slovan. *
Po dolgi bolezni bolezni je v Colorado Springs, Colo., preminul splošno priljubljeni mlade-i n i č Anton Russ, sin poznanih zakoncev Franceta in Rose Rus po domače Ferkulovih. Pokojnik je bil rojen v maju leta 1916 v Clevelandu.


V letošnjem Koledarju je p>ar lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale
ameriSKO mornarico, mi je	'	f
deljen letalskemu oddelku in | ljubitelje leposlov«^
* i
i
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je pou&n v vseh stvareh. Vsled nrfe dolgoletne skušnje Vam lamoreao dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da Jo potovanje udobno in Utre. "«to se zaupno obrnite na nas xa v^a,pojasnila.
lt(i preskrbimo vse, bodisi ^prošnje za povratna dovoljenja, petni tisto,-viseje in sploh »še, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem tam, in kar je glavno, ca najmanjSe stroška
Sodržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka*, ker predno se dobi in Washington« povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, tri« najmanj m mesec
Pilite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da t** *oce»**■ ddobno potovali.
Slovenk: publishing company
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York,	~ -v -J.

216 West 18th Street
New York, n. Y.
IGRE
ANTIGONE. Sofoklej, 60 strani .............. -3®
AZAZEL, trdo vez..............................—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....80
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič.
CVRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v * petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .85
Globoka ruafe* drama je podana v i«iko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... .60
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75
KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. veselo Igra
v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena---- .60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživlja-mo prizor za prizorom, grozovltost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST
Spisal Ij. Novak. 45 st-anl. Cen- ........ .30
Dejanje te veseloigre je napeto In polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... JO
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih,'4. dejanji ............ .60
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. .30
MOGOČNI PRSTAN, MilCinski, 52 strani ____ 35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str. ...... .50
OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah .......... .30
OPOROKA LUKOVSKEGA GRAJŠCAKA
47 strani. Cena .......................... ^g
Ta veseloigra zninega češkega pisatelja Vrh-llekega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40
Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su_ 3cna..J50 Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .Z str. .35
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75
R U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). Vezano ........................45
ROKA V ROKO ............................. -30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezan«. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Ve«.----
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano "......
SENKRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko ^
vezano. Cena ................................................
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str.........
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 str^i C«ia ...... -30
To je ena izmed petih enodejank, čijlh če-Janje se vrši pred svetovfio vojno. Namen S ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige Z besedami: - Ni strep. -Jfc/eč zdravilo, kar ti dajem.
testament	, ^	„K
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizorl-tev Je omogočena povsod, tudi na takin o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov.	_
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih.....
ZAPRAVUIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -8©
ZA KRIŽ IN SVOBODO. TgrbkaZ v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Nefa, Sanje .60
13.	snopič. Veatalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................
14.	snopič. Sv. Boštjan, JunaSka deklic*—
Materin blagoslov ..................
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fahjola In Neia ......................................JO
20. snopič. Sv. Just, ljubezen Marijinega o-troka i...............................
PESMI in POEZIJE
AKKOPOUS IN PIRAMIDE ...............80.
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1-25
broSirana 1.—
KRAGULJCKI (Utva) ...................... & x
BOB ZA MLADI ZOB, trda ve«.............. .40
MOJE OBZORJE,. {Gangl) ...................LM
NARCIS (Gruden), J>ro6..................... ^
NARODNA PESMARICA. Cena .............. -5*
POLETNO KLASJE. Cena .................... -50
PRIMORSKE PKSbtI, (Gruden), vez. ........ .39
SLUTNE, CAlbrecht), broS. ...................
POHORSKE POTI (Glaser) T bro5ra.no................JO
STO UG4NK (Oton -Zupančič) ..............................JW
VIJOLICA. Pesmi za mladost .............................M
ZVONČKL Zbirka pesni j za slovensko mladino.
Trdo vesano ..............................................J#
ZLATO ROG, pravljice, trda ves, .......................M
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 100 strani. Oena.*.«.. M
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.—
Orlovske himne. (Vodopivec) ........*.......L20
Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45
»
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, ngfasuil Kari Adamič ............................ Cena 1.50
PLANINKE
Pe3mi za sopran, alt, tenor in ua», jgiasbil J. Laliarnar ........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . ........45
Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica ...................40
DVOGLASNO Naši himni .................................. -50
MLADINI	i
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika r klavirjem ali harmonijem. Uglasil Krnil Adamič ................Cena L—
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero in petero raanih glasov......:... .45
V pepelnični noči. (Sattner)
Kuntanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica ....................T... .15
Dve pesmi. (Preloveci. Za moški zbor in bariton solo ................................................JB0
NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral'............. Cena L—
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15
Št. la. Što čutiš, Srbine tiižni.................15
St. 11 Zvečer ...............................15
Št. 13. Podoknica ...........................15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J55
Lira. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po........ JO
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel)..L—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI.	—	f
3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan;
Divna noč ...............................40
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .....................i.................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.—
Tantum Ergo (Premrl) ...................... J&0
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foe rs ter) .50
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........40
Sv. Nikolaj ...................................60
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .................... Cena 1._
MISSA in Honorem St. Josephi, Kjrie
Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1.—.
PRILOŽNOSTNE PESMI
za Izvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cena L_
NOTE ZA CITRE
Koželj ski. Poduk v igranje na eitrah, 4 *,\e zki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JEt
NOTE 2A TAMBURICE
TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil
Emil Adamič ...................... Cena $L—
.siovenske narodne pesmi za tambnraški zbor in
petje (Bajuk) ............................L30
Bom šel na planine«. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) .........................._
Na Gorenjskem Je (letno ......................L_
RAZGLEDNICE
NewyorSke. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ........ .40
Narodna nota, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5
Naročilom je priložiti denarf bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PRDSTO Naslovite na: —
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
916 WEST 18th STREET NEW YOBR, If. f.
vi n1
BUT* »2SO0**
New York, TKura3ay, August 20, 1936	---
Hčidrugeženeji
roman i z Življenja
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
26
fSM EJR&EBT BWTKNE DULY IN VJŠ3L
MOSKVA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
Usta se mu nekoliko zategnejo.
"Je zelo fina, elegantna, ponosna mlada dama, ima dovolj častilcev, in oboževalcev," pravi dr. Leyden.
Gonda globoko Janine in veteelo pogleda očeta. Veselilo jo je, da je dr. Leyden govoril o njej tako prijazno in ni opazila, kot je opazil oče, da ..e je izogibal pravega odgovora.
MEak'o čudno je bilor da smo v Kodanju sedeli skupaj pri dveh mizah in »mo «e tukaj znašli v istem oddelku."
Njegove ooi.zažare.
"Torej se spominjate, da smo se že videli tudi v hotelu?"
" Seveda. Saj ste n?i vendar pomagali sneti šal, ki je o l/visel na stolu."
"Pa navzlic teura me ne bi mogli več spoenati."
"O, takoj! Že včeraj sem ves dan mislila na' to, ako ste mogoče že odpotovali. Škoda, da nisva že oni večer, ko &\e v ob.HiTiici sedeli poleg naju, vedela, da stanujete v hiši tete Kati Tedaj bi seže mogli o vsem tem razgovarjati. Ali ete naju takoj spoznali, ko ste prišli v najin oddelek t"
^ Se ved?! Tako izrazite glave, kot jo ima gospod oče in tako očarljive mb»de dame ni mogoče tako lahko pozabiti."
Oonda nekoliko pordeči, toda se veselo smeje.
"Ali s»m cčarlsiva mlada dama!" •'Ako smem povedati — prav gotovo," odgovori z nekoliko i«egotovim pogledom na njenega očeta.
"Zakaj mi tega ne bi smeli povedati?"
"Saj ti mojfli biti za to na mene hudi."
"O, no, saj to ni nie da bi mogla biti huda. Veseli me, da me smatrate za očarljivo."
Dr. Leyden je bil vesel njene priprostosti, ker ni imela ti iti pojma o ožabno^t« m1 •vdih deklet visoke družbe. Tako s reža in nepokvarjena se mu dozdeva, da bi na ta način rad še dolgo i njo govoril. Toda njen oče se oprosti in pravi:
"Maf> morat« ; spregledati, gospod doktor, in moje hčere £0 merite z i*to mero kot druge mlade dame, ki so zrastle v civilizaciji. Moja hči je cd svoje mladosti živela oddaljena cd družabnega vrvenja Prišli smo v stik samo s svojimi alajskim I posli in nekaterimi sosedi, ki so tudi živeli ločeni od sveta. Četudi je imela v svoji matter! najboljši zgled, bo pri vs«m tem še napravila marsikatero napako, predno se nauči na ved civiliziranega sveta. To, prosim, vpoštevajte, *-ko v svi/ji neizkušenosti kaj reče ali stori, kar se vam zdi čodno."
Oonda se čuti nekoliko ponižano.
"Ali snsm rekle kaj neumnega, oče?"
Z nenadnim žarjenjem v svojžh očeh pravi dr. Leyden, preidno j« more odgovoriti oče:
"Ne, prav gotovo ne, milostljiva gospioa, do seaaj sem oamo opazil, da ste čudovite sveža in naravna, česar pri naših dekletih vidimo ^edao manj. Upam, da boste to svojo lepo !fistnost za vedno obdržali, ker bi bilo drugače škode."
Oon la se oddahne, pa vendar vprašajoče pogleda očeta, ki pa ji smeje prikima.
"Ni bilo nič Ludega. bodi braz skrbi," pravi mirno in dobrohotno.
Oonda je zadovoljna in govori dalje bree skrbi.
Leyden a se dvi-ya srce. Oondina naravna šegavost, s katero mu pripoveduje o svoji nespretnosti, ga vedno bolj ve-ve na seV. Neka; tako ganljivo nedolžnega in neizkušenega in pri tem združenega z ljubkostjo in razumnostjo, še nikdar našel pri mladih dekletih/ Blagoval je slučaj, ki ga je pripeljal v družbo teh Iveh ljudi.
Vsi trije se živshno razgovarjajo. Bo^ zaupno, kot je mogoče po kratkem poznanstvu, si med seboj marsikaj pri« povedujejo iz svojega življenja. Z velikim zanimanjem posluša dr. Leyden Butarjevo pripovedovanje o življenju in delu na plantaži na Sumatri. In Leyden jima pove, da je > vojo sta više izgubil zelo zgodaj vsled neke nesreče, ko je imel komaj p^na^st let. Njegov oce, brait njegove matere, ki je lil že takrat velik r.udak mu je bil postavljen za varuha. Pofslal ga je v šole in slednjič na visoko šolo. Njegov stric .mu je opravljal nnjhno premoženje, ki ga je podedoval po tvojem očetu in je zadostovalo komaj za šole.
" Mifiiim, da je moj stric še skrival kaj dodal, da mi ne bi bilo treba presiromašno živeti, toda tega mi ni nikdar povedal, tU me ne bi ponižni. Bazun, da sovraži vse ljudi,, je zelo dober star gospod. Po končanih šolah sem k sreči dobil ta-kcj službo in sedaj mi je z gradbo železnice bilo poverjeno prvo večje delo," pripoveduje dr. Leyden.
"In vas e-ospod ?tric je tudi sosed moje hčere?" vpraša. Butar.	i	fS mm t
"Da! Kot rečeno, kupil je nekaj johov zemlje in lepo hišo z velikim parkom, kjer se more nemoteno izpr?haj«rti. Opustil je vise trgovske posle, je prodal svojo veliko tovarno ter sedaj popolnoma mirno živi sam za seibe/ Jaz sem edini človek, ki ga poleg svodih poslov trpi v arvoji bližini. In proti njemu se ne n.orem pritožiti, ker mi je že pogosto izkazal kako Jbrotp. Nesrečne -družinske razmere so ga razto-gctile in ga napravile za čudaka. Sedaj pa leži bolan v sa-natoriju.^ Operacija je sieer srečno potekla, toda vsled tega njegtfvo življenje še ni za vedno rešeno,. Ko sem ga sedaj obiskal, mi je rekel, da bo moral še več mesecev ostati v sail a toriju, ker mora ostriti pod zdravniško oskrbo. Zelo mi je vol. Navzlic temu, ia je zelo bogat, nima ničesar od življenja, Četudi nikdar ne kaže posebnega veseljja, kadar ga obieeem,. vendar veni, da ga veseli. Hvala Bogu, da sem h »i vedno v položaju, da sem mogel sam za sebe skrbeti in tako mu ni trebp misliti, da kaj hocejn od njega. Zato tudi nečem stanovati v njegovi hiši, kadar ga ni doma, četudi mi ti« ponudil Njegovo glqjioko nezaupanje v Vse ljudji bi se mogoče oprijelo tudi do mene in tega noCcrn niti zaradi —njega."
s? obžalovanja vredni." pravi Butar.
bi nm pomagal, toda ni mogoče. Upam »1, tako da se bo še mogel veseliti svo-Ua. Je pa srtar že skoro sedemdeset let. edini vnrik, sin njegove edine hčere,
Skoraj je ni države, ki bi se tako pripravljala na vojno, kakor se Rusija. Od Vzhodnega morja do Tihega oceana so vse plasti državnega in zasebnega življenja tega 180 milijonskega naroda v službi priprav za Bodočo vojno. Letošnji proračun ima 14 milijard rublje v za obrambo države. To vsoto si je težko predstavljati; dodamo le, da ima takšno vsoto Francija za oskrbo vse države, vseh področij na razpolago.
Prav glede na vojaško bro-dovje je bila Rusija močno slaba. Zato je zdaj njena poglavitna skrb, da v tem oziru dohiti druge države. Gradijo velike bojne ladje, a predvsem pa podmornice, zlasti v Vladivos-toku. in sicer take, ki so primerne za daljšo vožnje.
Kakor poročajo, je Rusija v poslednjem ^času zlasti utrdila pristanišče Kronstadt. Štiri le ta je delalo 11,000 delavcev^, da iz otofka Kotlin napravijo to, kar pomeni otok Malta na jugu. Za leto 1937 je v načrtu zgradba "baltskega brodovja" ki bo imelo 8 bojnih ladij in 15 podmornic. — B rodov je Črnega morja ima sicer le 33 enot in 172 vodnih letal, a to število se je s podmornicami in vojaškimi letali zdaj povečalo.
Na daljnem Vzhodu je Vladivostok kot pomorska trdnjava zmeraj večjega /pomena. Ondi je približno 800 letal, 200 tankov, 60 podmornic in veliko rušil cev. Moško in žensko mladino veŽbajo že od 16. leta dalje. - - 1400 milijonov dinarjev bodo uporaibili za utrdbo otočja Sahalin na severu Japonske. Na daljnem vzhodu
UREJEVANJE GORSKIH POSTOJANK
^	-----^^ ■ i i«™* i m-*' v« «*« -a- ^ * ^wvr ~ JWWmm
Prostovoljci pomagajo redni španski armadi dovažati topove v Guadalajara pogorje kjer SStXS^ Madrid°m- V ^ — - Je moraia'prodi
imajo Rusi 10 divizij infante-rije, več divizij topničaijev, 900 letal in 700 tankov.
Strahotno poročilo bivšega ruskega generala Rikova, ki je bil preoblečen v mužika nekaj časa v vzhodni Sibiriji kaže, kako je Rusija pripravljena, da tudi z najbolj groznimi sredstvi brani svojo državo. Rikov je poročal o poskusih s strupenim plinom, ki so jih imeli v koncentracijskem taborišču v Habarovsku Vpričo komisije višjih častnikov, zdravnikov in kemikov so prav na debelo poskušali vpliv strupenega plina z ujetniki in so itako do 300 o-seb naenkrat zadušili z plinom.
KOPANJE V MRTVEM MORJU
Jugo Slovanska Kat. Jednota
Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 183 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Milj ona Dolarjev
Pišite za nojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poles naslova Je razvidno do Maj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost it*m aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi drage naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob COLORADO:
Poeblo, Peter CnUg, A. Safttt Walaenburg, ML J. Baynk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. 7 Illinois :
Chicago, J. Berčlč, J. Lukanlch
Cicero, j. Fabian (Chicago. Ciaro In Illinois)
Jollet, Mary Bamblcb
La SaUe, J. Spelieb Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS :
Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
U4HILAND:
Kitsmiller, Fr. Vodopivec
Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, w. va. in Mary 1*1». IV
MICHIGAN: .Detroit,
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peahel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbtng, John Povie Vlrgina, Frank Hrvatlch MONTANA:, Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA J
Omaha, P. Broderlck NEW. YORK:
--
Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linzer, Jacob Besmik. John Slamnik
OHIO:
Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kmrfe Toungstown, Anton Kikei]
JOREGON:
Oregon City, Ore, J. Koblar
PENNSYLVANIA:
B rough ton, Anton Ipavee
Conemaugli, J. Brezove«
Coverdale In okolica, BL Bopof) Export, Louis Supmnčič Farrel, Jerry Okora Forest aty, Math Kanin
Greensbnrg, Frank Novak Johnstown,- John Polants Krayn, Ant. Taufelj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žnst Pittsburgh, J. PogaCar
Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sdaifrer
West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, fir. Sir* Sheboygan,
WYOMING: Bock Springs, Louis Diamondvllle, Joe Rollch
|e preJeL
Anglež R. Halliburton porota: Tu. kjer bivam zdaj, je vtse leto ča*s za kopanje. Danes po-poklne sem dremal, bral časopis — a vse v solnih raztopinah Mrtvega morja. Prav posebno doživetje je, če človek plava v tej solni brozgi. Prvič je Mrtvo morje 390 pod morsko višino in drugič je le tri četrtine te brozge voda, ena četrtina pa sol. To morje je petkrat tako slano ko ocean ali dvakrait toliko ko Slano jezero v Ameriki.
Spočetka človek prav veselo brodLpo morju, ves radoveden, kaj se bo zgodilo. Voda ti sega že do bokov, nato do prsi in mahoma te nekaj dvigne, da pleseš xx) vodi ko. na pluto vini in roke in pleča ti molijo iznad vode.
Kakšen okus! Dokler se držiš pokoneu, je že še; a če iz-grtbrš ravnotežje, tedaj se moraš neznansko trudiiti, da se ti glava ne potopi v globino in ti noge ne planejo kvišku. Voda Mrtvega morja je jako 4 čudna'. Le enkrat v življenju sem pil iše bolj 4'čudno". V Canalu Grande v Benetkah.
Po tej slani juhi sploh ne moreš pravilno plavati. Precej gibčen moraš biti, da se daš mirno voditi okrog. Najbolje je še bilo, če sem si noge zvezal z robcem in sem vtaknil v robec težak kamen, ki je vlekel noge nizdol. da sem mogel mirno uživati prekrasno pokrajino.
Mrtvo morje se nikamor ne izteka. Odkar pomni človeški rod, prinaša reka Jordan vsak dan 6 milijonov too vode v to veliko kotlino in vendar se vodna površina Mrtvega morja ni niti še za centimeter dvignila. Ozračje, ki je najibolj suho na svetu, popije vsak dan toliko hlapov> da se dotok izenači. Ce bi iznenada nehal Jordan teči v Mrtvo morje, bi kmalu izginilo in bi ostala le 60 km dolga in 15 km široka luknja z dnom, ki je 1000 m pod morsko gladino.
Ker je ime tako žalostno, si tadi mislimo, da je Mrtro morje res mrtvaško. Res je, da fcu ni
ničesar živega, da ni ne rastlin, ne rib, ne polžev ne perunik, ker se vse zamori v smrto-nosti slani brozgi. Vendar ima Mrtvo morje svojevrstno, divjo in vzvišeno lepoto. > Voda je temnomodra, leskece se inxhri-bi so veličalstni. Ue ito je, da ti je navzlic vsej lepoti koj slabo, če le srkneš iz morja; lasje se ti pa aprimejo ko v smoli.
SLEPEC GLEDA Z OČMI MRTVECEV
Na pandk	lb, U m 4		-i, «
vrie v 4m	mo vine bid	tl patf ve*	
Švicarski li^i poročajo o presenetljivi operaciji prof. Franceschettija, vodje ženev-ske vtseučilrške očesne klinike, ki je vrnil nekemu slepcu vid I s tem, da mu je presadil v oči roženico iz oči dveh mrtvecev. | Pacient je bil že od svojega 118. leta popolnoma slep. Tr-'pel je za dedno degeneracijo roženice. Vsi drugi očesni deli so mu bili zdravi, toda svetloba zavoljo izrojene roženice ni mogla vanje. Prof. Frances-chetti se je odločil, da mu bolno roženico nadomesti z zdravo. Seveda ni živega človeka, ki bi s»e odločil, da bi žrtvoval svoje lastne oči zato, da bi spregledal drug človek. Zato se je moral Franceschetti zateči k mrtvecem.
Slučajne je tistega dne, ko je slepec prišel v njegovo kliniko, umrla neka mladenka za oteklino v možganih. Profesor je iz njenih mrtvih oči izrezal kos roženice in jo presadil v oko »vojega pacienta. Drzna operacija je uspela popolnoma, ro-ženica mrtvega dekleta je zrasla v slepčevo oko. Čez nekoliko tednov je bil mož pripravljen na novo operacijo te te vrste. Zdaj mu je Frances-ohetti presadil v drugo oko roženico iz očesa neke 29-letne ženske, ki je tisti dan umrla za vnetjem trebušne mrene. Danes vidi bivši slepec že normalno in ne kaže, da mu vid spet pop listi.
--
OT14TA "©IA® .iARODA*
. ■ -
Advertise in 'Glas Narode"
r
_________
Zanimiva je trditev prof. Franceschettija, da se roženica iz ženskih oči bolje prirase v moške oči, nego če izvira iz oči moškega. Nasprotno se tudi v žer.ske oči bolje Trase moška roženica. Paziti je treba na to, da se presadi roženica iz levega očesa v desno oko in narobe. Takšne operacije dandanes niso več .posebno redke, toda da je bilo mogoče s takšno presaditvijo ozdraviti tudi tipično dedno bojezen, to je uspelo prvič.
21.	avgnsta: Bremen v Bremen
22.	Cham plain v Havre
Conte dl Savoola v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havro
28.	avgnsta:
lie de France v Havre Buropa v Bremen
2. septembra:
Normandie, Havre Aqullania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rez v Genoa
8.	septembra: Saturnia v Trst:
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Champlaln v Havre
12. septembra: ile de France v Havre Berengarta v Cherbourg Europe v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitanla v Cherbourg
19.	septembra:
Conte dl Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcan ia v Trst
29.	septembra: Eurnpa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1. oktobra:
Berengaria v Cherbourg 3. oktobra:
Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savola v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen v
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
Ile de France v Havre SI. oktobra:
Vulcania v Trst"
-J .
Tit
'Ut

Plfflte nam *a cene vosnlh listov, reservacljo kabin in pojasnila sa potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bairn) W. 18th St] 'Sf'Bifk
mmoop
4. novembra:
Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen . novembra: Ch a m plain r Havre
Conte di Savola v Genoa L novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra:
Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary r Cherbourg ."O. novembra: Bremen v Bremen
-L novembra: Lafayette v Havre
Saturn la v Trst
Jo. novembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherbourg
novembra: Conte di Savoia v Genoa
i
r f
i.
Cherbourg
2.	decembra: Queen Mary v
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra:
Vulcania v Tret 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Bex v Genoa
15.	decembre: Bremen v Bremen
16.	decembra: Queen lfary v Cherbourg
decembre: Nonuaudt* t Han«
_ , 1-4.