■ .V--O-V '. * V.".. . ■ fc j* ji, . ■ , X; ^ 1 . E ■ . ■ - p- ^i i , ' " «j _ . ...». KLIMATSKE RAZMERE V APRILU Sončnega vremena je primanjkovalo SVETOVNI DAN ZEMLJE 22. april je svetovni dan Zemlje RAZVOJ VREMENA 6. in 7. aprila sneg do nižin VSEBINA 1. METEOROLOGIJA 3 1.1. Klimatske razmere v aprilu 2004..........................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v aprilu 2004............................................................................................................ 17 2. SVETOVNI DAN ZEMLJE 24 3. NAJAVA STROKOVNIH DELAVNIC 25 3.1. Delavnica o pravočasnem opozarjanju na močne padavinske dogodke in hudourniške poplave.....25 3.2. Delavnica COST 718 z naslovom Aplikacije meteorologije v kmetijstvu...........................................26 4. AGROMETEOROLOGIJA 27 5. BROŠURA SPREMEMBE PODNEBJA IN KMETIJSTVO V SLOVENIJI 32 6. HIDROLOGIJA 33 6.1. Pretoki rek v aprilu..............................................................................................................................33 6.2. Temperature rek in jezer v aprilu........................................................................................................37 6.3. Višine in temperature morja................................................................................................................39 8. POTRESI 51 8.1. Potresi v Sloveniji - april 2004........................................................................................................... 51 8.2. Svetovni potresi - april 2004.............................................................................................................. 53 9. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 55 Fotografija z naslovne strani: 22. april je svetovni dan Zemlje. Obeležujejo ga povsod po svetu in je namenjen osveščanju o pomembnosti ohranjanja našega planeta zanamcem. Predvsem nevladne organizacije prirejajo ob dnevu Zemlje številne akcije in prireditve, s katerimi poudarjajo pomen okolja in nujnost njegovega varovanja. (Slika: Tanja Cegnar) Cover photo: April 22 is the Earth Day, it is a very special day specifically designed for all of us to think about earth issues. On this occasion there are celebrations, events or campaigns that concern us with earth matters. Earth day is now celebrated worldwide. (Photo: Tanja Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v aprilu 2004 1.1. Climate in April 2004 Tanja Cegnar April je osrednji pomladni mesec. Moč sončnih žarkov je v drugi polovici aprila primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta, plast zraka pri tleh se ob jasnih in mirnih dnevih hitro ogreje, v višje plasti ozračja pa se segrevanje širi zelo počasi. To je vzrok, da je aprila ozračje pogosto labilno, kar opazimo po pogostem nastajanju kopastih oblakov, ploh in neviht. Aprila se pogosto izmenjujejo topla in hladna obdobja, ne tako redko nas od severa ali severozahoda zajame val hladnega zraka, ob njegovem prodoru proti jugu včasih sneži vse do nižin. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Padavine, ki spremljajo oblake, ki se razvijajo predvsem v višino, so razporejene neenakomerno. April 2004 je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, a še vedno povsem v mejah običajne temperaturne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju, na zahodu in pretežnem delu severa države je padlo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. V osrednji Sloveniji in Beli krajini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico. Ob prodoru hladnega zraka je 6. in 7. aprila snežilo tudi ponekod po nižinah. C? >o § 2 --■ > 2 o Q O -2 § Ö -4 Q O -6 BILJE 1 II ti -ll l-lll1 1 ■ ■ 1 ir___________________ 1 i* 8 £ 6 << 4 ljubljana ■ _ ■ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 £ 6 3 4 >o i 2 2 o Q O -2 5-4 M Q O -6 novo mesto M J i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 M Q O -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2004 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. April se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, že 6. aprila pa nas je preplavil občutno hladnejši zrak. Povprečna dnevna temperatura se je spustila pod dolgoletno povprečje, od katerega je najbolj odstopala temperatura 7. aprila, negativni odklon je v Ljubljani dosegel skoraj 8 °C. Vendar hladno obdobje ni trajalo dolgo, večinoma le 5 dni, nato so z redkimi izjemami prevladovali nadpovprečno topli dnevi, pozitivni odkloni so bili do največ 6 °C. Med nadpovprečno toplimi dnevi izstopajo dnevi od 21. do 23. aprila in 28. ter 29. april. Najvišjo temperaturo v aprilu 2004 so izmerili prav v teh dneh. Na Kredarici je bilo s 4.9 °C najtopleje 22. aprila, po nižinah je bilo večinoma najtopleje 22. ali 23. aprila, ob obali 24. aprila, na severovzhodu države pa predzadnji dan meseca. V Beli krajini, na Bizeljskem in v zgornji Vipavski dolini se je živo srebro povzpelo malo nad 25 °C. Najnižjo temperaturo so izmerili 7. ali 8. 8 6 4 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo aprila, le na Koroškem je bilo najhladnejše jutro 3. aprila. V krajih z nekoliko večjo nadmorsko višino, a tudi v Beli krajini in Celju, se je ohladilo pod ledišče. Na Kredarici so 8. aprila izmerili -11.8 °C. Povprečna temperatura zraka v Ljubljani je bila aprila 10.7 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši april 2000 s povprečno temperaturo 13.6 °C, najhladnejši pa leta 1958 s 7.6 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6.5 °C, kar je 1.8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Jutra so bila z 2.3 °C najhladnejša leta 1955, najtoplejša pa z 8.5 °C leta 1961 (z 8.3 °C je le malo zaostajal april 2000). Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15.3 °C, kar je 0.1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najbolj mrzli leta 1958 z 12.3 °C (le malo višja je bila povprečna najvišja dnevna temperatura z 12.6 °C aprila 1956), najtoplejši pa leta 2000 z 19.4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature. ljubljana bežigrad A \h " Aj k r» A\/ L. ft».................rt -..............- A jnJ\ JWr/W -lllllll 11111111111111111111111111111111111111111111111 kredari ca * H A/Vr n V "M VH /W V -H-H 11111111 111111 ITI 11 11 ITI 11111111111111111111111 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 19611990 Temperaturni odklon v visokogorju je bil pozitiven in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka aprila -3.7 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj mrzel april 1980 s povprečno temperaturo -7.4 °C. Najtoplejši je bil april 1961 s povprečno temperaturo -0.8 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v aprilu na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD I E II 1 1......1.................lun LJUBLJANA BEŽIGRAD 1956 1961 1996 2001 Slika 1.1.3. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 1.1.4. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature less or equal 0°C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 25 °C. Na Bizeljskem in v Črnomlju so zabeležili po dva topla dneva. V Ljubljani je dolgoletno povprečje manj kot dan; letos aprila temperatura ni dosegla tega praga (slika 1.1.3.), v letih 1962 in 1968 je bilo po 6 toplih dni. Bolj pogosti kot topli so aprila hladni dnevi, to so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ali vsaj do ledišča. V Ratečah je bilo 5 hladnih dni, v Slovenj Gradcu 3, v Celju, Postojni in Kočevju po dva. V Ljubljani aprila 2004 ni bilo hladnih dni, v dolgoletnem povprečju sta dva. Aprila 1955 jih je bilo 9, od sredine minulega stoletja je minilo 9 aprilov brez hladnih dni. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 4 10 8 6 4 - 2 2 0 0 1951 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 996 1966 1971 1976 1981 986 1991 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 O 5 H W P^ W I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O 20 10 W P* 5 w H 0 25 20 15 10 o w P^ 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 DAN 27 29 celje ^y^^yA r h Y/Kmv v V ^ o w PH 5 w H 0 25 O iS 15 b 10 w Ph 5 w H 0 25 o 20 o < 15 & P < 10 & W P^ 5 2 w H 0 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN novo mesto k___________________________, 7 \ 7 f\ v^ / .____________ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN maribor ..... ^vv 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W P^ 5 2 w H 0 -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O w P^ 5 ž w H 0 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) april 2004 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2004 April je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990 in povsem v mejah običajne temperaturne spremenljivosti. V pretežnem delu države je bil odklon med 0 in 1 °C, le v Zgornjesavski dolini, na Krasu, Goriškem, v Beli krajini in na Koroškem ter Goričkem je bil temperaturni odklon med 1 in 1.5 °C. Temperaturni odklon v visokogorju se ni razlikoval od odklona v nižinskem svetu. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne temperature aprila od dolgoletnega povprečja. 15 10 25 20 15 15 10 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2004 od povprečja 1961-1990 Slika 1.1.8. Višina padavin aprila 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in April 2004 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo E 190 mm E 175 mm E 160 mm E 145 mm E 130 mm E 115 mm E 100 mm E 85 mm = 70 mm 55 mm 40 mm Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin aprila 2004 Figure 1.1.7. Precipitation amount, April 2004 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in April 2004 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana višina padavin, najmanj jih je bilo na severu Štajerske in ob obali. Na letališču v Portorožu so namerili le 53 mm padavin. Največ padavin so namerili v Posočju. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon padavin od dolgoletnega povprečja. Na zahodu in v večjem delu severne Slovenije je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja, v Ratečah so z 80 mm padavin dosegli komaj šest desetin dolgoletnega povprečja, na Goriškem in ob obali so dosegli okoli 7 desetin dolgoletnega povprečja. Na Koroškem je bilo padavin za štiri petine dolgoletnega povprečja. V osrednji Sloveniji in Beli krajini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico. Padavinskih dni, če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin, je bilo največ na Kredarici, našteli so jih 17, le 8 padavinskih dni je bilo na Krasu. Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm aprila 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in April 2004 and the 1961-1990 normals 25 20 15 - § O J > £ 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Padavine aprila in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 200 100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 250 150 50 0 V Ljubljani je aprila padlo 171 mm, kar je 56 % več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo aprila v Ljubljani najmanj padavin leta 1955, ko je padlo le 16 mm, med slabo namočene se uvršča tudi april 1982 s 26 mm. Največ padavin je bilo aprila 1969 (239 mm), več kot letos je bilo padavin še v aprilih 1956 (186 mm), 1985 (200 mm) in 1998 (179 mm). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 J3 36 w S > A D 24 A kredarica III 1 LUL ........ > 9 W pq O 6 g >o Z 3 g bilje ...............1 .....1 -.JppL.J Lj > 9 W pq O 6 g >o Z 3 g DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN ljubljana ■ i lLm^pJL^ L > 9 W pq O 6 g >o Z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN § 24 novo mesto I ..I I > 9 W pq O 6 g >o N 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN W J: > < a < Ph celje m o « g >o £ 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > & 9 W ^ 36 H VI W is > < 24 - maribor .......................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN > 9 W VI m o 6 g >o 3 JU 15 5 12 2 0 0 60 15 60 15 48 12 48 12 36 36 24 2 12 0 0 0 0 29 15 60 15 48 12 12 0 0 29 W Js > < 24 Q < Ph 12 murska sobota 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > 9 W m o 6 1 N 3 g W Js > < 24 portorož 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > 9 W VI m o 6 g >o § 3 VI Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2004 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2004 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 60 15 60 5 48 12 48 2 12 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v aprilu v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod po državi manj kot v dolgoletnem povprečju. V pretežnem delu države je sonce sijalo le 6 do 7 desetin toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, to območje je segalo od Zgornjesavske doline prek osrednje Slovenije in Notranjske na Dolenjsko in v Belo Krajino. Na obali, Goriškem in na severovzhodu države so zabeležili med 80 do 90 % dolgoletnega povprečja. 250 200 150 100 50 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 19611990 V Ljubljani so s 107 urami sončnega vremena dosegli komaj 66 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.), april 2004 se tako uvršča med 4 najslabše osončene aprile od sredine minulega stoletja. Aprila 1956 je sonce sijalo 104 ure, 107 ur sončnega vremena je bilo aprila 1986, uro manj pa aprila 1989. Aprila 1997 je sonce sijalo kar 228 ur, aprila 1968 pa 226 ur. 10 6 -- 4 - 2 - 0 LJUBLJANA 111 , 11 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 20 ■ 15 LJUBLJANA I.....I......i......L......li.....1.1.......1 1 o o ri 10 ■ s H 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in April and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 5 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo ob obali in na Krasu, zabeležili so jih 5. V visokogorju, na Kočevskem, v Novem mestu in na Koroškem ni bilo jasnega dneva. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.); od sredine minulega stoletja je bilo devet aprilov brez jasnega dneva, aprila 1971 pa jih je bilo 8. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, aprila jih je bilo opazno več od jasnih dni. Zabeležili so jih od 11 do 21. V Ljubljani je bilo 17 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je pet dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo največ oblačnih dni aprila 1989, zabeležili so jih 18; samo štiri oblačne dni so zabeležili aprila 1952. Najmanjša povprečna oblačnost je bila ob obali, oblaki so v povprečju prekrivali dobrih 6 desetin neba; največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici in na Kočevskem, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 8 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 7.6 desetin neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - april 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - April 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8.6 0.3 13.9 3.6 22.7 22 -4.6 8 3 0 328 111 7.1 17 3 119 100 12 2 1 1 12 7 7.9 Kredarica 2514 -3.7 0.8 -1.1 -5.6 4.9 22 -11.8 8 29 0 730 90 69 8.0 18 0 166 109 17 4 26 30 465 7 745.2 4.2 Rateče-Planica 864 6.3 1.2 11.9 1.5 21.0 22 -5.5 8 5 0 412 109 69 7.4 17 2 80 59 9 1 6 15 35 7 913.7 7.3 Bilje pri N. Gorici 55 12.3 1.3 17.5 7.9 24.3 23 0.3 8 0 0 136 133 86 6.5 13 3 81 70 10 3 0 0 0 1006.4 10.4 Slap pri Vipavi 137 11.9 1.0 17.1 7.5 25.2 23 0.5 8 0 1 145 6.8 14 3 111 91 12 3 0 0 0 8.8 Letališče Portorož 2 12.4 0.7 17.2 8.0 23.3 24 1.1 8 0 0 171 88 6.1 11 5 53 72 12 3 0 0 0 1012.5 10.7 Godnje 295 11.0 1.2 16.2 7.0 24.5 23 1.0 8 0 0 201 6.6 13 5 108 98 8 2 0 0 0 8.6 Postojna 533 8.5 1.0 13.2 4.4 21.5 23 -1.2 8 2 0 330 100 65 7.4 17 1 159 115 15 3 5 1 1 7 9.4 Kočevje 468 8.4 0.3 13.9 4.0 23.1 23 -2.3 8 2 0 326 8.0 21 0 146 113 10 0 5 2 7 8 8.0 Ljubljana 299 10.7 0.8 15.3 6.5 24.5 22 0.3 7 0 0 223 107 66 7.6 17 2 171 156 11 4 5 3 4 7 978.8 9.4 Bizeljsko 170 11.1 0.9 16.5 6.6 25.6 23 0.0 8 0 2 204 7.7 18 2 121 141 10 0 5 0 0 9.4 Novo mesto 220 10.6 1.0 15.2 6.3 24.0 22 0.4 7 0 0 216 100 61 7.6 18 0 116 124 11 1 2 1 0 985.2 9.9 Črnomelj 196 11.3 1.3 16.4 6.2 25.8 23 -1.5 8 1 2 188 7.8 18 3 155 149 11 2 1 0 0 10.0 Celje 240 10.0 0.7 15.7 5.0 24.5 22 -0.8 8 2 0 259 110 72 7.6 16 1 108 124 10 2 7 0 0 985.6 9.4 Maribor 275 10.9 0.9 15.8 6.5 24.4 29 0.6 8 0 0 211 138 86 7.3 15 2 71 89 11 1 0 0 0 980.7 10.3 Slovenj Gradec 452 9.0 1.2 14.4 3.8 22.7 23 -1.7 3 3 0 295 126 78 7.5 15 0 72 81 9 1 2 0 0 8.8 Murska Sobota 184 10.7 1.0 15.9 5.5 23.9 29 -1.4 8 1 0 228 146 85 7.0 15 2 66 111 12 2 2 0 0 991.8 9.6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2004 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11.1 15.5 19.5 7.6 1.1 6.3 0.0 11.5 15.7 19.5 8.0 3.8 6.2 2.8 14.6 20.2 23.3 8.3 6.4 6.5 3.4 Bilje 10.5 15.3 20.9 7.2 0.3 5.3 -1.9 11.7 15.9 19.5 8.0 1.8 6.1 -0.7 14.9 21.4 24.3 8.4 4.4 6.7 2.1 Slap pri Vipavi 10.0 14.9 20.0 6.6 0.5 2.5 -5.5 11.3 15.4 20.0 7.5 2.0 4.1 -3.5 14.3 21.1 25.2 8.4 5.5 3.8 1.0 Postojna 6.5 11.3 17.0 3.0 -1.2 1.4 -3.2 8.1 11.3 14.6 5.3 -1.0 3.5 -3.2 10.8 17.1 21.5 5.1 2.0 3.0 0.0 Kočevje 6.3 12.3 21.2 1.9 -2.3 -0.6 -4.9 8.1 11.8 16.4 5.4 3.5 3.4 0.2 10.7 17.6 23.1 4.6 1.7 2.1 -1.3 Rateče 3.7 9.0 17.4 0.0 -5.5 -1.7 -9.4 5.7 10.4 13.5 2.0 -1.0 0.3 -3.4 9.3 16.3 21.0 2.6 -1.7 -1.5 -6.5 Lesce 6.3 11.2 20.1 1.7 -4.6 1.3 -4.6 8.4 12.6 15.5 4.6 0.5 3.0 -1.4 11.2 17.7 22.7 4.5 2.0 2.7 -0.2 Slovenj Gradec 6.7 12.2 21.0 2.2 -1.7 1.1 -2.0 8.8 12.7 17.7 4.8 1.2 3.3 -1.6 11.4 18.4 22.7 4.4 -0.4 2.3 -3.2 Brnik 7.0 12.1 20.6 3.2 -0.4 8.8 12.9 15.4 5.3 2.0 11.1 18.3 22.7 4.5 1.5 Ljubljana 8.6 13.0 20.2 4.8 0.3 2.8 -2.6 10.0 13.6 16.5 7.1 5.4 5.5 2.9 13.3 19.4 24.5 7.7 5.0 3.7 0.0 Sevno 7.1 11.6 20.0 3.7 -0.3 2.1 -2.2 7.7 11.2 14.7 5.3 3.1 4.0 2.6 12.2 17.2 21.9 7.9 5.4 5.0 2.4 Novo mesto 8.9 13.6 22.2 4.6 0.4 3.3 -1.0 9.7 13.1 18.2 7.2 5.1 5.8 2.4 13.0 18.8 24.0 7.3 4.8 4.9 2.1 Črnomelj 9.7 14.8 22.8 4.4 -1.5 3.5 -1.5 10.6 14.3 18.8 7.7 5.0 6.7 3.0 13.5 20.2 25.8 6.5 3.5 4.9 2.0 Bizeljsko 9.6 14.9 23.8 5.2 0.0 3.3 -1.8 10.2 14.2 20.4 7.5 3.4 5.0 1.2 13.4 20.3 25.6 7.2 4.4 5.0 2.2 Celje 8.1 13.8 22.0 3.5 -0.8 2.5 -3.9 9.5 13.8 17.8 5.8 1.0 4.2 -1.5 12.3 19.5 24.5 5.6 1.9 3.7 0.1 Starše 8.7 13.2 21.3 4.3 -1.4 3.7 -2.1 10.0 13.7 18.9 6.1 1.5 5.0 0.3 13.5 19.3 23.3 7.0 3.3 5.9 2.1 Maribor 8.8 13.5 21.9 5.0 0.6 10.2 14.1 19.5 6.4 1.9 13.6 19.7 24.4 8.2 5.7 Jeruzalem 8.4 12.8 21.0 5.2 2.0 4.4 0.5 8.9 12.5 17.5 6.2 4.0 5.2 1.5 13.7 18.7 22.5 9.1 6.0 6.9 3.0 Murska Sobota 8.7 13.7 21.8 3.5 -1.4 2.7 -3.4 10.0 14.1 18.5 6.3 2.5 5.0 0.8 13.3 19.8 23.9 6.7 3.2 5.0 1.3 Veliki Dolenci 8.6 12.6 20.4 4.8 2.0 0.7 -4.0 9.7 13.5 17.5 6.1 2.0 2.4 -2.2 13.8 18.8 22.8 8.5 6.0 3.0 0.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - April 2004 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2004 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 23.2 6.0 24.8 6.0 5.1 2.0 53.1 14.0 238 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 47.2 7.0 14.3 5.0 19.5 2.0 81.0 14.0 323 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 61.6 4.0 19.2 6.0 30.1 3.0 110.9 13.0 438 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 85.2 6.0 38.3 8.0 35.2 5.0 158.7 19.0 455 1 1 0 0 0 0 1 1 Kočevje 81.4 4.0 44.0 8.0 20.9 3.0 146.3 15.0 490 7 2 0 0 0 0 7 2 Rateče 60.3 7.0 17.6 6.0 2.1 2.0 80.0 15.0 327 35 10 13 5 0 0 35 15 Lesce 96.3 6.0 12.3 7.0 10.3 2.0 118.9 15.0 402 12 1 0 0 0 0 12 1 Slovenj Gradec 48.9 5.0 15.3 7.0 8.2 3.0 72.4 15.0 271 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 98.7 5.0 20.6 6.0 12.3 2.0 131.6 13.0 434 4 2 0 0 0 0 4 2 Ljubljana 115.9 4.0 31.2 8.0 23.7 3.0 170.8 15.0 483 4 2 0 0 0 0 4 2 Sevno 98.2 4.0 44.4 9.0 21.2 3.0 163.8 16.0 467 5 2 0 0 0 0 5 2 Novo mesto 60.2 5.0 45.8 8.0 9.8 2.0 115.8 15.0 401 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 92.0 5.0 52.6 8.0 10.6 2.0 155.2 15.0 490 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 60.5 3.0 42.8 8.0 17.8 2.0 121.1 13.0 328 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 77.1 5.0 18.1 7.0 12.5 3.0 107.7 15.0 354 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 41.7 4.0 20.9 8.0 5.6 2.0 68.2 14.0 270 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 41.9 4.0 19.2 8.0 9.8 3.0 70.9 15.0 275 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 54.3 5.0 39.5 8.0 8.3 3.0 102.1 16.0 327 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 34.1 5.0 20.8 9.0 10.7 2.0 65.6 16.0 222 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 34.8 5.0 22.5 8.0 16.4 3.0 73.7 16.0 210 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2004 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2004 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2004 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 61 % N 0.9 m/s Maribor 5.3 % NNW 1.5 %/s 4.6 % NNE 2.1 %/s Kredarica 8.8 % N 4.6 m/s NW 1.1 %/s 8.4 % SW 2.0 m/s .....14.8 % NW 4.4 m/s MC 18 % NE 2.5 m/s 1.8 % SW 1.9 m/s SE 64 % SE 1.9 m/s _,„ 0.2 % SW 1.0 m/s 16.5 % SE 3.6 m/s SSW 12011„is 9.7 % S 1.1 m/s cep 4.8 % SSE 1.3 m/s 3.3 % SSW 2.4 m/s 12.2 % S 2.6 m/s SSE 125 % SSE 2.4 m/s 0.4 % SSW 2.8 m/s 1.1 % S 2.2 m/s 3.0 % SSE 2.7 m/s Novo mesto M 24 % 2.3 % N 09 m/s 2.9 % NNW 0.3 m/s NNE 1.9 m/s Portorož - letališče NNW 2.0 %/s m 16 % N 2.0 m/s NNE 2.6 %/s Bilje 0.6 % NNW 0.4 m/s 1.0 % NNE 1.7 m/s 4.4 % NW 1.2 %/s MC 8.3 % NE 1.7 m/s 2.3 % NW 1.3 %/s MC 22 % NE 2.6 m/s 6.4 % WNW 1.2 %/s ,«,103 % W 1.1 m/s 9.2 % WSW 1.1 m/s C., 9.3 % SW 1.5 m/s CMC 141 % ENE 2.2 m/s 32 % SE 0.8 m/s 7.4 % WNW 2.6 %/s .- 5.8 % 1.4 % E 2.2 m/s W 2.0 m/s 22 % 11 % ESE 1.0 m/s WSW 2.1 m/s CMC 97 % ENE 4.0 m/s n- 4.8 % 3.6 % E 2.6 m/s W 15 m/s ESE 198 % ESE 2.1 m/s SSW 3.1 %/s 2.2 % S 3.3 m/s 4.3 % SSE 3.2 m/s 2.6 % SSW 2.1 m/s 0.5 % SSE 0.4 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, april 2004 Figure 1.1.17. Wind roses, April 2004 13 3.2 % N 1.6 m/s 10.9 % NNW 4.8 m/s 3.1 % NNE 2.4 m/s 5.4 % NNW 1.0 m/s 9.3 % NNE 1.0 m/s 25.4 % NW 1.9 m/s 4.5 % NE 2.1 m/s 2.3 % ENE 2.2 m/s 11.0 % WNW 2.1 m/s 2.7 % ENE 1.3 m/s 5.0 % E 2.6 m/s 1.8 % W 1.1 m/s 8.5 % E 1.7 m/s 1.9 % W 1.2 m/s 1.8 % E 1.1 m/s CSC 149 % ESE 3.2 m/s ccc 21 % ESE 1.1 m/s 0.6 % N 1.9 m/s 5.3 % NE 4.7 m/s 6.9 % ENE 1.9 m/s 27.8 % E 2.3 m/s 20.4 % ESE 2.4 m/s 3.8 % SW 1.7 m/s = c 18 % SE 0.9 m/s 2.3 % SW 2.6 m/s 21.3 % SE 2.3 m/s 7.8 % SSW 1.0 m/s ccc 40 % SSE 1.5 m/s 1.1 % S 2.9 m/s 7.1 % S 1.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za 6 krajev (slika 1.1.17.); narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadalo 41.1 % vseh terminov, severozahodnik je pihal v 11.4 % vseh terminov, največjo povprečno hitrost je imel severovzhodnik. Najmočnejši sunek vetra je 7. aprila dosegel 19.5 m/s. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 55.1 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 24. aprila dosegel 16.1 m/s. V Ljubljani je izstopal severovzhodnik, ki mu je pripadlo 10.5 % vseh terminov, pogosto je pihal tudi jugjugozahodnik s sosednjima smerema, skupaj jim je pripadlo 28.2 %. Najmočnejši sunek je bil 5. aprila 13.3 m/s. Na Kredarici je veter 29. aprila v sunku dosegel hitrost 30.0 m/s, prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik z 31.4 % in severozahodnik s 14.8 %. V Mariboru, kjer je bil s 25.4 % najpogostejši severozahodnik, je sunek 29. aprila dosegel 13.3 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2004 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2004 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož -0.2 -0.1 2.7 0.8 78 117 18 66 84 51 127 88 Bilje 0.2 1.0 2.8 1.2 102 46 52 71 64 48 137 84 Slap pri Vipavi -0.3 0.5 2.6 1.0 129 59 73 91 Postojna -0.4 0.8 2.3 1.0 173 102 69 115 67 29 98 65 Kočevje -1.4 0.4 1.7 0.3 193 101 48 113 Rateče -0.4 0.8 3.0 1.2 108 52 5 59 65 30 109 68 Lesce -0.2 0.9 2.5 1.0 173 40 21 88 Slovenj Gradec -0.3 1.4 2.4 1.2 168 60 23 81 64 52 112 77 Brnik -0.3 0.8 1.7 0.8 232 72 32 120 Ljubljana -0.5 0.3 2.4 0.8 288 104 60 156 70 32 97 66 Sevno -0.9 -0.6 2.6 0.4 350 164 56 176 Novo mesto -0.2 0.5 2.5 1.0 225 143 28 124 67 23 92 61 Črnomelj 0.3 1.0 2.6 1.3 323 150 27 152 Bizeljsko -0.1 0.4 2.3 0.9 250 145 55 141 Celje -0.5 0.6 2.0 0.7 280 74 36 124 70 40 105 72 Starše -0.5 0.6 2.5 0.8 189 83 19 88 Maribor -0.4 0.5 2.6 0.9 175 75 32 89 Jeruzalem -1.0 -0.7 2.6 0.2 242 154 28 131 Murska Sobota -0.4 0.7 2.5 1.0 185 109 49 110 62 49 135 85 Veliki Dolenci -0.3 0.4 3.0 1.0 183 147 69 127 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura je bila v prvi tretjini meseca na večini merilnih mest nepomembno nižja od dolgoletnega povprečja, druga tretjina meseca je bila skoraj povsod nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja. Najbolj je od dolgoletnega povprečja odstopala zadnja tretjina aprila, temperaturni odklon je bil med 1.5 do 3 °C. Z izjemo obale je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo v prvi tretjini meseca, ponekod v osrednji Sloveniji in Beli krajini celo trikratno. V drugi tretjini meseca so bile padavine razporejene neenakomerno, beležili so tako presežek kot tudi primanjkljaj padavin glede na dolgoletno povprečje. V zadnji tretjini meseca je bilo padavin povsod opazno manj kot v dolgoletnem povprečju. V prvi tretjini aprila je bilo sončnega vremena opazno manj kot običajno, v osrednjem delu meseca je prevladovalo oblačno vreme in na Dolenjskem so zabeležili le četrtino običajnega trajanja sončnega vremena, ob obali, na Koroškem in v Prekmurju je sonce sijalo polovico toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V zadnji tretjini meseca je bilo sončnega vremena večinoma več kot običajno. Na sliki 1.1.18. je največja debelina snežne odeje v aprilu na Kredarici. Aprila snežna odeja brez izjeme še prekriva tla na višini Kredarice. 7. aprila je bila snežna odeja na Kredarici debela 465 cm. V preteklosti so na Kredarici aprila zabeležili najvišjo snežno odejo na tem visokogorskem observatoriju, aprila 2000 je bila snežna odeja debela rekordnih 7 m. Aprila 1955 debelina snežne odeje ni presegla 176 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo cm. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bilo sedem aprilov z debelejšo snežno odejo kot letos. 800 700 600 I 500 < 400 > 300 --■- ■ 200 --■- ■ 100 - ■ ■ kredarica 0 -1.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Slika 1.1.18. Največja dnevna višina snega v aprilu Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in April 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Ob prodoru hladnega zraka je 6. in 7. aprila snežilo tudi ponekod v nižinskem svetu. V Ljubljani je snežna odeja 7. aprila merila 4 cm. Aprila snežna odeja po nižinah ni pogost pojav. 3. aprila 1952 so v Ljubljani namerili 20 cm debelo snežno odejo, le cm manj je bilo snega 6. aprila 1970, tretja največja debelina, in sicer 14 cm, je bila izmerjena 3. aprila 1996. Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; aprila so nevihte razmeroma redke. RATEČE llJ.ll, IT i TI lil 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 >1 LJUBLJANA BEŽIGRAD I..... .. I II 11111 ■ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 £ w 4 novo mesto I m i ii .. Jin i. i Ill TWIffl 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 > w 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in April and the mean value of the period 1960-1990 25 0 10 10 8 8 S 6 a 6 > M 4 > M 4 -- 2 -- 2 -- 0 10 10 8 8 2 Q 6 § 6 2 2 0 0 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v g aprilu in povprečje obdobja 1961- § 1990 ^ Figure 1.1.20. Number of foggy days [3 in April and the mean value of the 'm period 1961-1990 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 26 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Aprila letos so v Ljubljani zabeležili 5 dni z meglo, kar ustreza dolgoletnemu povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo 5 aprilov brez opažene megle v Ljubljani. Aprila 1952 je bilo kar 12 dni z zabeleženo meglo. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji je bil zračni pritisk z 990.0 mb 15. aprila, nato je zračni pritisk dokaj hitro padal vse do 19. aprila, ko je bila z 964.5 mb zabeležena najnižja povprečna dneva vrednost. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ob prodoru hladnega zraka je bilo v zraku malo vlage, najmanj 7. aprila (delni parni pritisk 6.7 mb). Največ vlage je vseboval zrak 24. aprila, delni pritisk vodne pare je bil 12.3 mb. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare aprila 2004 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in April 2004 SUMMARY In April mean air temperature was slightly above the 1961-1990 normals and well between the limits of the normal variability. The anomaly was mostly less than 1 °C, the largest anomaly was less than 1.5 °C. Temperature anomaly in high mountains was comparable to that in the lowland, on Kredarica April was 0.8 °C warmer than on the average in the reference period. It was mostly the last third of the month to determine the positive temperature anomaly of April. In Črnomelj, Bizeljsko and upper Vipava valley temperature on 8th of April slightly exceeded 25 °C. There was less sunny weather than on the average in the reference period. Already during the first third of April there was noticeably less sunny weather than on the average, the second third of April was mostly cloudy, only between 20 and 50 % of the usual sunny weather occurred. In the west and most of the north part of Slovenia there was less precipitation than on the average in reference period. In Zgornjesavska valley only 6/10 of the normals were reached, in Goriška region fell about 7/10 of the normals, in Koroška 4/5 of the normals were reached. In central Slovenia and Bela krajina 50 % more precipitation fell than on the average in the reference period. On 6th and 7th of April it was snowing also in lowland. On Kredarica on 7th of April snow depth was 465 cm. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month >C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 16 1.2. Razvoj vremena v aprilu 2004 1.2. Weather development in April 2004 Janez Markošek 1. april Pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji občasno dež, na Primorskem proti večeru delne razjasnitve Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal precej vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme. Ponekod v zahodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Proti večeru se je na Primorskem delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 2. april Na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad vzhodne Alpe in Balkan. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 °C v Ratečah do 21 °C na Goriškem. 3.-4. april Delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugi dan jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je segla tudi nad srednjo Evropo. V nižjih plasteh ozračja je drugi dan zapihal jugozahodni veter. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugi dan popoldne in proti večeru ponekod tudi pretežno oblačno. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 5.-7. april Oblačno s pogostimi padavinami, sneg občasno do nižin Iznad Severnega morja se je nad srednjo Evropo ter severno Sredozemlje in potem naprej nad Balkan pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Evropo dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). V noči na 5. april se je pooblačilo, zjutraj je marsikje že deževalo. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Tudi 6. aprila je bilo oblačno s padavinami, plohami in nevihtami. Meja sneženja se je občasno spustila do nižin. Ob morju je pihal jugo. Zadnji dan obdobja je bilo sprva še oblačno s padavinami, po nižinah je povečini snežilo. Popoldne se je delno razjasnilo, vendar so bile še posamezne plohe. Na Primorskem je zapihala burja. Najmanj dežja je padlo na obali, okoli 100 mm pa v gorah zahodne Slovenije in tudi lokalno v osrednji Sloveniji. 8. april Delno jasno, občasno pretežno oblačno, predvsem v gorah krajevne plohe, hladno Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno. Ves dan pretežno oblačno je bilo v gorskem svetu, predvsem tam so bile popoldne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. april Pooblačitve in padavine, sneg nad 900 metrov Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Od jugozahoda je pritekal vedno bolj vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Pooblačilo se je in pričelo je deževati. Meja sneženja je bila na okoli 900 metrov nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, na Primorskem okoli 14 °C. 10. april Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno, občasno še rahel dež, hladno Naši kraji so bili pod vplivom plitvega območja nizkega zračnega pritiska. V višinah je dolina segala od severozahodne Rusije prek srednje Evrope do Pirenejskega polotoka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 14 °C. 11. april Delno jasno, zjutraj ponekod megla, proti večeru krajevne plohe Iznad zahodne Evrope se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad nami še dolina s hladnim zrakom, nad nami je v višjih plasteh ozračja pihal jugozahodni veter. Delno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Proti večeru je bilo več oblačnosti, pojavljale so se krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 12.-14. april Oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, jugovzhodno od nas pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je bilo na območju Alp, Italije in Jadrana jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo oblačno, predvsem v vzhodni, osrednji in južni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala burja, drugod severovzhodni veter. Tudi drugi in tretji dan je bilo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 15 °C. 15. april Oblačno, na Primorskem se zjutraj in dopoldne prehodno razjasni Območje visokega zračnega pritiska se je s svojim središčem pomaknilo nad kraje vzhodno od nas. V nižjih plasteh ozračja je ob šibkih jugovzhodnih vetrovih pritekal hladen in vlažen zrak. Oblačno je bilo, na Primorskem se je zjutraj in dopoldne prehodno delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13, na Primorskem do 16 °C. 16.-20. april Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala iznad severozahodne Evrope proti Alpam in osrednjemu Sredozemlju (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in 19. aprila tudi posameznimi nevihtami. Količina padavin ni bila prav velika, največ je padlo do 40 mm dežja v gorskem svetu zahodne Slovenije. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila v okviru običajnih vrednosti za tisti čas. Zaradi oblačnega vremena so bile jutranje temperature nekoliko previsoke, popoldanske pa prenizke. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21.-22. april Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, topleje Nad naše kraje je segalo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad Alpami greben s toplim zrakom. Prevladovalo je sončno vreme, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Postopno je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 21 do 25 °C. 23. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne posamezne plohe ali nevihte, toplo Od vzhoda je nad naše kraje segalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 24. april Pooblačitve, padavine, plohe in nevihte se razširijo nad vso Slovenijo, nato ponekod delne razjasnitve Severovzhodno od nas je bilo središče plitvega območja nizkega zračnega pritiska. V višinah se nam je od severa bližalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Pooblačilo se je, padavine, tudi plohe in nevihte, so od severa zajele vso državo. Na Primorskem je zapihala burja. Proti večeru se je ponekod delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Primorskem do 24 °C. 25. april Spremenljivo do pretežno oblačno, kratkotrajne krajevne plohe, burja, severni veter Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad nami ter Italijo in Jadranom manjše jedro hladnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, le ponekod so bile kratkotrajne plohe. Na Primorskem je pihala burja, v notranjosti pa severni veter, ki je bil razmeroma močan v severovzhodni Sloveniji. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, na Primorskem do 20 °C. 26.-27. april Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Iznad severne Evrope je nad naše kraje segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je prevladoval šibak jugovzhodnik. Pritekal je precej vlažen zrak. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Prvi dan je na Primorskem še pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17, na Primorskem do 20 °C. 28. april Zjutraj jasno, čez dan delno jasno z zmerno oblačnostjo Vzhodno od nas je bilo območje visokega zračnega pritiska, zahodno od nas pa se je poglabljalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bil nad nami greben s toplim zrakom. Zjutraj je bilo jasno, čez dan pa občasno zmerno oblačno. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 29. april V zahodni in osrednji Sloveniji oblačno, občasno rahel dež, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom. Pred njo je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal še razmeroma topel in vlažen zrak. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo. Drugod je bilo še delno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 30. april Oblačno, popoldne in zvečer krajevne padavine, na vzhodu južni veter Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prevladovalo je oblačno vreme, popoldne in zvečer so bile že krajevne padavine, deloma plohe. V vzhodni Sloveniji je še pihal južni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.4.2004 ob 13. Slika 1.2.2. Satelitska slika 6.4.2004 ob 13. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on April, 6th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on April, 6th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 6.4.2004 ob 13. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on April, 6th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9.4.2004 ob 13. Slika 1.2.5. Satelitska slika 9.4.2004 ob 13. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on April, 9 2004 at 12 GMT Figure 1.2.5. Satellite image on April, 9th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 9.4.2004 ob 13. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on April, 9th 2004 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.4.2004 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 13.4.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on April, 13th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on April, 13th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 13.4.2004 ob 13. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on April, 13th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.4.2004 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 19.4.2004 ob 13. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 19.4.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.11. Satellite image on April, 19th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on April, 19th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on April, 19th 2004 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.4.2004 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 24.4.2004 ob 13. uri Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 24.4.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on April, 24th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on April, 24th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.15. 500 mb topography on April, 24th 2004 at 12 GMT n Fm* - 1 Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.4.2004 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 30.4.2004 ob 13. uri Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 30.4.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on April, 30th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.17. Satellite image on April, 30th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.18. 500 mb topography on April, 30th 2004 at 12 GMT 23 2. SVETOVNI DAN ZEMLJE 2. INTERNATIONAL EARTH DAY Tanja Cegnar 22. april je svetovni dan Zemlje; na pobudo civilne družbe ga po vsem svetu obeležujejo že več kot 30 let, namenjen je ozaveščanju in izvajanju akcij za čisto in zdravo okolje. Začetki obeleževanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gay lord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. John McConnell je za dan Zemlje izbral prvi dan pomladi na severni polobli, ki naj bi ponazarjal stanje uravnoteženosti po vsej Zemlji, šele kasneje so se odločili za 22. april. Slika/Picture: EUMETSAT Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Dan Zemlje so Združeni narodi posvetili miru, pravičnosti in skrbi za Zemljo, vsako leto ga obeležijo z zvonenjem Zvona miru na sedežu ZN v New Yorku. Svetovna banka je ob dnevu Zemlje pozvala k pospešitvi globalnih aktivnosti v boju proti boleznim, ki so posledica onesnaženega zraka in vode ter ogrožajo zdravje milijonov otrok v nerazvitih državah. Ocenjujejo, da je v državah v razvoju vsako leto tri milijone prezgodnjih smrti posledica bolezni, ki se prenašajo z vodo. Približno milijon prezgodnjih smrti gre pripisati posledicam onesnaženega zraka v mestih. Na novinarski konferenci Agencije RS za okolje so ob dnevu Zemlje predstavili najnovejše evidence toplogrednih plinov ter potek dejavnosti v zvezi s trgovanjem z emisijami. Delovno področje Agencije za okolje, pa tudi urada za meteorologijo, je tesno povezano z naravnim okoljem. Prav meteorologi, še posebej pa klimatologi, se zavedamo, kako pomembno je varovati naravno okolje. Končajmo z mislijo, da bi o ohranjanju okolja morali razmišljati vsak dan v letu in ne le na dan Zemlje, 22. aprila. 24 3. NAJAVA STROKOVNIH DELAVNIC 3. ANNOUNCEMENT OF WORKSHOPS 3.1. Delavnica o pravočasnem opozarjanju na močne padavinske dogodke in hudourniške poplave 3.1. Workshop on Timely Warnings System on Heavy Precipitation Episodes and Flash Floods Slovensko meteorološko društvo bo organiziralo v Ljubljani 21. in 22. oktobra 2004 delavnico o pravočasnem opozarjanju na močne padavinske dogodke in hudourniške poplave. Delavnica bo sodila v okvir dejavnosti, ki jih slovenski meteorologi prirejamo za obeležitev 50-letnice delovanja društva. Tema je nadvse aktualna, saj je na območju Alp največ padavin v Julijskih in Karnijskih Alpah, sekundarni maksimum pa je v območju Piemonta/Lombradije/Ticina. Intenzivni padavinski dogodki na območju zahodnega maksimuma padavin (Brig, Piemonte,...) so bili že dokaj podrobno proučeni (glej npr. HERA 2000, MAP 2002, 2003), medtem ko so imele padavine v severni Furlaniji in v Julijskih Alpah do sedaj manj odmeva v znanstvenih krogih in v javnosti - delno tudi zato, ker gre za manj gosto poseljeno in manj urbanizirano območje, ki je zato tudi manj ranljivo. Toda nesrečni dogodek z močnim plazom v noči med 16. in 17. novembrom 2000, je žal hudo prizadel Log pod Mangartom in zahteval tudi človeške žrtve. Tudi konec avgusta 2003 so obilne padavine močno prizadele Zgornjesavsko dolino in sosednje kraje Avstrije ter Italije. Namen delavnice je podrobno prediskutirati zgodnji opozorilni sistem za obilne padavine in posledično za narasle vodotoke in morebitne zemeljske plazove. Groba shema takega opozorilnega sistema je sledeča: • stalno merjenje, ocenjevanje in preverjanje količine padavin (meritve padavin pri tleh - tudi v visokogorju, meteorološki radarji) in preračunavanje količine vode, akumulirane v tleh (iz meritev in modelskih ocen za padavine in površinske odtoke), in iz tega ocenjevanje časovnega povečevanja stopnje nevarnosti poplav in plazov • napovedi verjetnosti pojava močnejših padavin za nekaj dni vnaprej z meteorološkimi prognostičnimi modeli in ocenjevanje morebitnega približevanja pragu nevarnosti za nevarno visoke vode in nevarnosti proženja plazov • spremljanje uresničevanja napovedi količine padavin z meritvami pri tleh in z radarji, sprotna uporaba teh podatkov v eskpertnem sistemu za ocenjevanje nevarnosti in po potrebi zgodnje opozarjanje na nevarnost. Ker bodo vabljeni predavatelji predvsem meteorologi in hidrologi, bo delavnica podrobno prečesala predvsem meteorološki in hidrološki del problema za gorati relief: ves sistem napovedi in spremljanja velikih količin padavin, nevarno hitrega povečevanje gladine in pretokov v potokih in rekah ter morebitnih poplav. Zakaj ravno pri nas v Sloveniji? Ker imamo vremensko napoved in napoved vodotokov združeno v eni organizaciji (ARSO) in ker imamo vzpostavljen sistem za obveščanje (CORS URSZR) in zato glede same napovedi nevarnih dogodkov ni organizacijskih ovir (kot v nekaterih drugih državah) - tako se bomo res lahko posvetili samo vsebinskim - strokovnim problemom. Delavnica bo v angleškem jeziku, kotizacija pa bo 10.000 sit, z njo bodo kriti stroški objave prispevkov vabljenih predavateljev in med odmori kava za udeležence delavnice. Prijave za udeležbo na delavnici bo zbiralo Slovensko meteorološko društvo, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana. Podrobnejše informacije o delavnici bodo kmalu dosegljive na spletni strani Slovenskega meteorološkega društva: www.meteo-drustvo.si 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vabljeni predavatelji in teme njihovih prispevkov: Andrea Buzzi, Mechanisms of precipitation processes - Mehanizmi padavinskih procesov; Istituto di Scienze dell'Atmosfera e del Clima - CNR, Giuseppe Frustacci, Middle-range precipitation forecast - Srednjeročna napoved padavin; Ufficio generale per la meteorologia (UGM), Aeroporto F.Baracca, Via di Centocelle, 301 - 00175 Roma, Evelyne Richard, Short-range precipitation forecast - Kratkoročna napoved padavin; Université Paul Sabatier, Laboratoire d'Aerologie, 14 Avenue Edouard Belin, Toulouse, Jože Rakovec, Radar tracking and measuring of precipitation - Radarsko sledenje in merjenje padavin; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana, Roberto Ranzi, Hydrology of flash floods - Hidrologija hudournih poplav; Università degli Studi di Brescia, Dipartimento di Ingegneria Civile, Matjaž Mikoš, Modelling of debris flows and lanslides, triggered by precipitation - Modeliranje murastih tokov in plazov, ki jih prožijo padavine; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Dennis Parker, Economic dimensions of flash floods and civil protection - Gospodarske razsežnosti hudournih poplav in civilna zaščita; Middlessex University, Flood Hazard Research Centre, The Burroughs, London, Mathias Rotach, Ansamble prediction of precipitation in high resolution scale - Ansambelsko napovedovanje padavin v visoki prostorski ločljivosti; SwissMeteo, Zürich, Hans Volkert, Resume: strategy of early flash flood warning - Sklep: strategija zgodnjega opozarjanja na hudourne poplave; Institut für Physik der Atmosphäre, DLR, D-82230 Oberpfaffenhofen Post Wessling/Obb., Deutschland. 3.2. Delavnica COST 718 z naslovom Aplikacije meteorologije v kmetijstvu 3.2. Meteorological applications for agriculture, COST 718 workshop Delavnica z naslovom Širjenje agrometeoroloških informacij končnim uporabnikom bo 9. in 10. septembra 2004 v Ljubljani. Delavnica bo potekala v okviru dela 3. delovne skupine projekta COST 718. Organizacija delavnice spada med aktivnosti, ki jih bo Slovensko meteorološko društvo izpeljalo ob priliki praznovanja 50. obletnice delovanja. Delavnica je namenjena podpori kmetijstvu z uporabo modernih sredstev za širjenje agrometeoroloških informacij (opazovanj, rezultatov raznih modelov ipd.). Programski predsednik delavnice je danski strokovnjak dr. Iver Thysen. Na delavnici bodo sodelovali vabljeni predavatelji, vključeni bodo kratki prispevki, rezultat delavnice pa bodo sklepi in priporočila. Okvirni program delavnice: 9. september 2004 09.00 Otvoritev delavnice Vabljeni predavatelji 14.00 Kratki prispevki, pregled 10. september 2004 09.00 Diskusija, sklepi in priporočila 12.00 Konec delavnice Lokalni organizator delavnice je prof. dr. Andrej Hočevar z Univerze v Ljubljani. Vabljene so vse zainteresirane institucije, svetovalna služba, raziskovalci in praktiki. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskega meteorološkega društva: www.meteo-drustvo.si 26 4. AGROMETEOROLOGIJA 4. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Aprila je padlo na Goriškem in na Obali od 60 do 80 mm padavin, v severovzhodni Sloveniji blizu 70 mm, v osrednji Sloveniji pa kar 170 mm. Ob prehodu hladne fronte, 6. aprila, je dež prešel v sneg, vendar se ni obdržal več kot 1 dan. Povprečne mesečne temperature zraka so bile do 1 °C nad normalnimi vrednostmi, v večjem delu kmetijsko pomembnejših regij blizu 10 °C, v Primoiju pa med 11 in 12 °C. K nadpovprečnim mesečnim povprečjem je doprinesla predvsem zadnja tretjina meseca z najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka blizu 20 °C, medtem ko sta bili prvi dve tretjini hladnejši in z obilnimi padavinami. Minimalne temperature zraka so se le 8. aprila še približale 0 °C oziroma so v izpostavljenih predelih vzhodne in severovzhodne Slovenije padle do 2 °C pod ničlo. Takšne vremenske razmere so pomembno vplivale na rastne pogoje. Divji kostanj, breza in bukev, ki sodijo v program fenoloških opazovanj na ARSO, so letos olistali 2 do 8 dni kasneje kot povprečno (obdobje 1960-2000). Zelo blizu povprečja je bilo olistanje le na tradicionalno hladnejših legah, kot so višji predeli Dolenjske, Notranjske in Kočevske. Časovni potek olistanja je bil precej podoben lanskemu in kar 20 dni kasnejši kot v izjemno zgodnjih letih 1990 in 1994. Tudi regrat je letos zacvetel kasneje od povprečja. Največja odstopanja, tudi 14 dnevna, so bila v Primorju in na Goriškem ter na območjih z dolgotrajno snežno odejo, kjer regrat do konca aprila še ni zacvetel (slika 4.1.). Tudi cvetenje sadnega drevja je bilo 7 do 10 dni kasnejše od povprečja. V sadjarsko pridelovalnih območjih celinskega dela Slovenije so v prvi dekadi aprila cvetele le zgodnje vrste koščičaijev marelice in breskve, v drugi dekadi hruške in češnje, jablane pa šele zadnjih dneh aprila. To je precej zmanjšalo tveganje za spomladansko pozebo, še zlasti v sadjarsko pridelovalnih regijah v celinskem delu Slovenije. Posebnosti letošnjega fenološkega razvoja, so kratka medfazna fenološka obdobja, časovno zbližan nastop cvetenja različnih različnih sadnih vrst in sort ter obilen nastavek. Sadjarski strokovnjaki ocenjujejo, da je obilno cvetenje posledica lanske poletne suše. V višji predelih Gorenjske, Notranjske in Dolenjske je bil fenološki razvoj vseh sadnih vrst izjemno pozen. Do konca meseca so zacvetele le zgodnje vrste koščičarjev. o Q5 Q5 Q5 Q5 CM Q5 Q5 CO 05 05 -i Q5 Q5 LT5 Q5 Q5 CD Q5 Q5 Q5 Q5 00 Q5 Q5 Q5 Q5 Q5 O O O CM CM o O o o CM CM CO -i o o o o CM CM >č? > o E T3 o 20 10 -10 -20 -30 -40 -50 I □ rt t jI t □ Ljubljana □ Portorož □ Maribor Slika 4.1. . Odmik cvetenja regrata (Taraxacum officinale) v obdobju 1990-2004 od povprečja (1961-2000) v Ljubljani, Portorožu in Mariboru (odmik v dnevih) Figure 4.1. Decline of the flowering start of dandelion (Taraxacum officinale) in the period 1990— 2004 from the long-term average (period of reference 1961 - 2000) in Ljubljana, Pororož and Maribor (declines in days) S sušnim stresom inducirano obilno cvetenje lahko povzroči različno kakovost cvetov, kar pomeni različno sposobnost preživetja mladih plodičev. Sadjarji zato veliko pozornost namenjajo ukrepom redčenja, s katerim je možno zmanjšati izmenično rodnost in kvaliteto pridelka. Uspešnost redčenja je odvisna tudi od vremenskih pogojev vse do začetka junija, ne le zaradi učinkovitosti delovanja kemičnih pripravkov temveč tudi zaradi naravno vzpodbujenega odmetavanja plodov. Zaradi spleta vremenskih in 0 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tehnoloških okoliščin sadjarji ocenjujejo letošnje pridelovalno leto kot zelo naporno in tvegano (Sadjarski nasveti, Kmetijski zavod Maribor, št. 2/2004). Vremenski pogoji so v povprečju omogočali izhlapevanje do 2.5 mm vode dnevno (preglednica 4.1.), le v posameznih toplejših dneh ob koncu meseca se je izhlapevanje približalo 4.0 mm vode dnevno. Mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 50 in 60 mm vode, v Primoiju blizu 70 mm vode (preglednica 4.1.) V primerjavi s padavinami je bila vodna bilanca večinoma pozitivna, z največjimi presežki v osrednji Sloveniji. V severovzhodni Sloveniji je bila količina izhlapele vode skoraj enaka količini padavinske vode. Na Obali pa so vremenske razmere že omogočale večje izhlapevanje od količine padavinske vode (slika 4.2.). Portorož Lesce V.Dolenci M.Sobota Jeruzalem S. Gradec Maribor Starše Celje Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Postojna Godnje Slap Bilje Rateče Brnik -40 -20 0 20 40 60 80 100 120 mm Slika 4.2. Mesečna bilanca vode (padavine - ETP v mm), april 2004 Figure 4.2. Monthly water balance (precipitation - ETP in mm), April 2004 Preglednica 4.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, april 2004 Table 4.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, April 2004 Postaja I. dekada I I. dekada I I. dekada mesec (M) povpr. max s povpr. max s povpr. max s povpr. max s Portorož-let. 2.0 2.6 19 2.2 3.0 22 3.4 4.1 33 2.5 4.1 75 Bilje 2.0 2.5 20 2.1 2.7 21 3.3 3.9 33 2.4 3.9 73 Slap pri Vipavi 2.1 2.6 21 2.1 3.0 21 3.2 4.0 31 2.5 4.0 73 Godnje 1.9 2.9 18 2.0 3.0 20 3.2 4.1 32 2.4 4.1 70 Postojna 1.4 2.2 15 1.6 2.4 16 2.7 3.5 27 1.9 3.5 58 Kočevje 1.7 2.6 17 1.7 2.0 16 2.4 3.2 24 1.9 3.2 57 Rateče 1.5 2.5 14 1.6 1.9 15 2.6 3.4 26 1.9 3.4 56 Lesce 1.6 2.8 16 1.9 2.8 18 2.8 3.8 28 2.1 3.8 63 Slovenj Gradec 1.6 2.4 16 1.8 2.6 17 2.7 3.5 27 2.0 3.5 60 Brnik 1.6 2.6 15 1.7 2.2 17 2.6 3.6 26 2.0 3.6 59 Ljubljana 1.8 2.8 18 1.8 2.4 18 2.8 3.9 29 2.1 3.9 65 Sevno 1.7 2.8 17 1.7 1.9 17 2.7 3.8 27 2.0 3.8 61 Novo mesto 1.8 2.8 18 1.7 2.2 17 2.7 3.6 27 2.1 3.6 62 Črnomelj 1.9 3.1 19 1.8 2.4 18 2.7 4.0 27 2.1 4.0 63 Bizeljsko 1.8 2.5 18 1.8 2.4 18 2.9 3.9 29 2.2 3.9 65 Celje 1.7 2.5 17 1.8 2.0 17 2.7 3.8 27 2.0 3.8 61 Starše 1.8 2.9 18 1.9 2.5 19 3.1 4.3 31 2.3 4.3 68 Maribor 1.7 2.5 17 1.8 2.3 17 3.0 4.0 30 2.2 4.0 64 Maribor-let. 1.7 2.5 17 1.9 2.4 19 3.0 4.0 31 2.2 4.0 66 Jeruzalem 1.8 2.6 18 1.9 2.7 18 3.0 3.9 30 2.2 3.9 67 Murska Sobota 1.8 2.5 18 1.8 2.3 18 3.0 4.1 31 2.2 4.1 67 Veliki Dolenci 1.9 2.8 19 2.1 2.8 21 3.2 3.9 32 2.4 3.9 73 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2004 Table 4.2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2004 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 12.3 12.1 17.8 17.3 5.7 5.6 12.8 12.6 18.0 17.8 7.4 7.3 15.7 15.5 22.2 21.6 10.8 10.9 13.6 13.4 Bilje 11.4 11.5 18.0 17.8 4.3 4.4 12.6 12.7 19.1 19.2 5.7 5.8 15.9 16.0 23.6 23.8 9.3 9.4 13.3 13.4 Lesce 7.2 7.3 16.5 14.8 1.0 1.5 8.9 9.0 15.0 14.6 3.3 3.8 12.3 12.5 21.8 20.6 5.5 6.5 9.5 9.6 Slovenj Gradec 8.6 8.0 19.3 15.1 3.3 3.5 10.1 9.5 20.1 17.4 5.2 5.0 13.5 13.1 24.6 20.6 5.7 6.2 10.7 10.2 Ljubljana 8.1 8.3 18.2 17.0 1.0 1.7 10.1 10.1 15.8 15.7 6.0 6.1 13.4 13.4 23.8 21.7 7.2 7.6 10.5 10.6 Novo mesto 8.9 9.1 16.7 16.1 4.4 4.6 10.2 10.3 16.1 15.6 6.6 7.1 13.2 13.3 20.6 19.8 8.8 9.1 10.8 10.9 Celje 8.8 8.9 15.6 15.4 3.8 4.0 10.0 10.1 15.7 15.6 4.7 4.8 13.5 13.5 22.1 20.8 8.1 8.2 10.8 10.9 Maribor-letališče 8.8 8.8 18.9 15.8 1.5 2.9 9.9 9.7 17.2 16.0 2.9 4.0 13.7 13.4 22.6 20.4 7.6 7.2 10.8 10.6 Murska Sobota 9.1 9.2 17.7 15.5 1.6 2.6 10.4 10.4 19.6 17.9 5.0 5.4 13.8 13.9 22.0 20.9 7.4 8.0 11.1 11.2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 25 i ^20 o o ¥l5 3 IS 5L10 25 ^20 o o ¥l5 3 £10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 20 -- o o la 15 3 IS ÜL10 S 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 4.3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2004 Figure 4.3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2004 29 5 5 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2004 Table 4.3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2004 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 111 115 146 372 6 61 65 96 222 6 15 16 46 77 1 829 332 85 Bilje 105 117 149 370 38 55 67 99 220 38 13 17 49 78 30 776 321 90 Slap pri Vipavi 100 113 143 356 29 50 63 93 206 28 13 13 43 69 18 725 293 80 Postojna 65 81 108 254 27 26 31 58 115 26 2 0 9 11 0 433 151 11 Kočevje 63 81 107 252 8 24 31 57 113 8 1 2 11 14 -6 392 142 15 Rateče 37 57 93 188 34 6 11 43 60 19 0 0 4 4 1 263 67 4 Lesce 63 84 112 259 14 24 34 62 120 15 2 1 14 17 -2 399 147 18 Slovenj Gradec 67 88 114 269 35 23 38 64 125 28 2 2 18 22 5 386 146 23 Brnik 70 88 111 270 24 29 38 61 128 21 5 0 14 19 -1 412 145 19 Ljubljana 86 1 00 133 320 22 41 50 83 175 23 14 7 33 54 13 583 246 67 Sevno 71 77 122 270 11 31 27 72 1 30 9 8 1 26 34 2 496 202 50 Novo mesto 89 97 130 317 28 42 47 80 169 25 13 6 30 49 10 551 231 64 Črnomelj 97 1 06 135 338 26 49 56 85 1 90 25 16 12 35 63 10 615 282 84 Bizeljsko 96 102 134 332 26 46 52 84 183 24 15 9 34 57 10 579 248 73 Celje 81 95 123 299 21 34 45 73 151 17 9 4 24 37 4 530 214 51 Starše 87 1 00 135 321 25 37 50 85 1 71 21 9 8 35 51 8 566 241 69 Maribor 88 1 02 136 326 27 38 52 86 1 76 23 9 9 36 54 10 588 254 76 Maribor-letališče 84 99 129 31 2 13 34 49 79 1 62 9 6 7 29 43 -1 542 218 57 Murska Sobota 87 1 00 133 320 28 37 50 83 170 24 7 8 33 48 8 541 228 64 Veliki Dolenci 86 97 138 321 31 36 47 88 171 26 7 6 38 52 10 585 266 82 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Presežne padavine so v večjem delu države povzročile precejšno namočenost tal, ki je onemogočala spomladanska agrotehnična dela, še zlasti setev sladkorne pese in koruze ter sajenje krompirja. Neugodne so bile tudi temperature tal. V setveni globini (do globine 5 cm) so v večjem delu Slovenije temperature šele v drugi dekadi aprila dosegle povprečnih 10 °C, ko tla postanejo primerna za sajenje krompirja. Ob koncu meseca so se povprečne dnevne temperature tal približale 15 °C, ob katerih so tla primerna tudi za setev in kalitev koruze. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1 st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY In April precipitation exceeded the amount of potentialy evaporated water resulted in positive water balance. Excessive soil water enabled soil cultivation and sowing of sugar beet, maize and potatoes. Not before the first half of April the soil temperature at sowing depth exceeded the average daily temperature 10 °C. The weather strongly influenced the course of phenological development. The onset of leafs of horse chestnut, birch tree and beech tree were recorded 2 to 8 days later than the long term average and more than 20 days behind the onset of leaves in 1990 in 1994 which were among the earliest since 1990. Flowering of fruit trees was recorded 7 to 10 days behind the average. This season's characharictics of phenological development is abundant blossoming and short interphase periods between flowering start and full flowering. Advisory service attributed that abundant flowering was induced by last summer water stress. For that reason thinning measures will take an important role to protect this season's yield and to regulate alternate bearing. 31 5. BROŠURA SPREMEMBE PODNEBJA IN KMETIJSTVO V SLOVENIJI 5. BROCHURE CLIMATE CHANGE IN AGRICULTURE IN SLOVENIA Andreja Sušnik Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala brošuro z naslovom »Sprememba podnebja in kmetijstvo v Sloveniji«. Brošura je povzetek obsežnega poročila o delu na projektu »Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremembo in ocena predvidenega vpliva«, ki ga je Agencija RS za okolje v sodelovanju z Biotehniško fakulteto izdelala v letu 2003. Januarja 2004 je poročilo obravnavala tudi Vlada RS. Vsebina brošure je razdeljena v pet vsebinskih poglavij. V prvih štirih so obravnavani časovni trendi podnebnih in fitofenoloških spremenljivk, podnebni scenariji za Slovenijo ter ocena o ranljivosti agroekosistemov na podnebne spremembe s posebnim poudarkom na vodni bilanci kmetijskih tal v Sloveniji in na vremenske ekstreme. Zadnje poglavje pa je posvečeno razčlenitvi prilagajanja na podnebne spremembe ter novim strategijam za prilagajanje v prihodnosti. Brošura ima 40 strani in vsebuje preko 30 slikovnih prikazov in fotografij. Vsebina brošure je prikazana na poljuden način in je kot taka namenjena ozaveščanju širše javnosti o ranljivosti slovenskega prostora na podnebne spremembe. Brošuro je mogoče naročiti na naslovu: Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova c. 1b, 1000 Ljubljana ali na tel.: 01 478 40 73. 32 6. HIDROLOGIJA 6. HYDROLOGY 6.1. Pretoki rek v aprilu 6.1. Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan Pretoki rek so bili aprila, podobno kot v marcu, večinoma večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nekoliko manjši kot navadno so bili pretoki na Savi v zgornjem toku, Muri in Dravi (slika 6.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov V prvih dneh aprila so bili pretoki rek srednji, v naslednjih dneh pa so se povečali do velikih vrednosti. V južni in osrednji Sloveniji je bila vodnatost rek velika vse do sredine aprila, ko so se pretoki zmanjšali do srednjih in ob koncu meseca do malih pretokov (slika 6.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so le malo odstopali od običajnih največjih pretokov v aprilskem obdobju. Visokovodne konice so bile najvišje na Sotli, Krki, Kolpi ter Savinji in Dravinji (slika 6.1.3. in preglednica 6.1.1.). Pretoki so bili največji od šestega do osmega aprila. Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti 23 odstotkov večji kot v primerjalnem obdobju. Srednji mesečni pretok v aprilu je bil najmanjši na Savi v Radovljici, največji pa na Sotli v Rakovcu (slika 6.1.3.). Najmanjši pretoki rek so bili 31 odstotkov večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 6.1.3. in preglednica 6.1.1.). Reke so imele najmanjše pretoke v obdobju od 17. do 22. aprila ter zadnji dan v aprilu. SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in April 23 percent higher if compared to those of long-term period. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 1,16 Slika 6.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki aprila 2004 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 6.1.1. Ratio of the April 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the 1961-1990 period / 400 i 300 - - ) : • ; 200 - L 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I S 200 2 £ 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 250 ^ 200 3 KI 150 O E! 100 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2004 Figure 6.1.2. The April 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers 600 350 300 250 100 50 1200 300 1000 800 K 600 400 200 250 250 200 = 150 100 100 50 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 I3'0 O H M <* ^2,0 M S i1,0 0,0 1 r // ////// ^ v/ / ^ / - □ Qvk apr 2003 □ apr 1961 - 1990 4,0 I3,0 O H ^2,0 M S IS 1,0 0,0 cP # # # & ¿F # --4s" # ^ ^ ^ # ^ „o- □ Qsr apr 2003 □ apr 1961 - 1990 j? A'" " / / 5,0 >4,0 O M O w3,0 r Ph ž 2 2,0 M s N 0,0 rv / ' / //// □ Qnp apr 2003 □ apr 1961 - 1990 Slika 6.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 6.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki aprila 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 6.1.1. Large, medium and small, discharges in April 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION April 2004 April 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 131,0 17 82,2 126 197 DRAVA# BORL+FORMIN * 226,7 19 117 207 310 DRAVI NJA VIDEM * 11,0 4 2,04 7,27 14,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 35,4 29 11,5 30,3 62,3 SOTLA RAKOVEC * 5,5 30 1 3,71 6,52 SAVA RADOVLJICA * 22,7 1 12,2 27,1 44,3 SAVA MEDNO 64,3 22 36,2 71,9 111 SAVA HRASTNIK 181,0 1 74 143 315 SAVA CATEZ * 257,3 29 106 231 516 SORA SUHA 16,2 30 5 12,8 36,2 KRKA PODBOCJE 50,8 30 14 32,6 92,5 KOLPA RADENCI 47,5 30 13 29,6 60,7 LJUBLJANICA MOSTE 61,1 30 13,7 41,1 127 SOČA SOLKAN 79,7 17 19,9 59,9 108 VIPAVA DOLENJE 11,7 30 2 6 16,1 IDRIJCA PODROTEJA 4,7 30 1,46 3,38 7,43 REKA C. MLIN * 1,05 3,07 14 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 178,6 123 188 308 DRAVA# BORL+FORMIN * 312,0 213 328 557 DRAVI NJA VIDEM * 21,5 3,29 16,7 44,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 74,5 18,8 63,4 113 SOTLA RAKOVEC * 21,6 1,67 12,3 25,5 SAVA RADOVLJICA * 50,0 31,5 58,1 116 SAVA MEDNO 117,0 62,2 122 248 SAVA HRASTNIK 269,5 106 242 468 SAVA CATEŽ * 455,3 151 393 698 SORA SUHA 36,4 9,61 29,9 62,3 KRKA PODBOCJE 128,1 18 80,9 168 KOLPA RADENCI 114,3 25,9 81,4 170 LJUBLJANICA MOSTE 123,8 25,6 80,4 169 SOČA SOLKAN 142,0 53,9 123 238 VIPAVA DOLENJE 20,3 5 17,09 32,69 IDRIJCA PODROTEJA 17,1 4,72 12,8 34,9 REKA C. MLIN * 2,9 11,1 32,7 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 281 7 194 346 1130 DRAVA# BORL+FORMIN * 503 7 410 672 1856 DRAVI NJA VIDEM * 69,6 6 6,18 60,3 214 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 295,0 7 45,3 231 563 SOTLA RAKOVEC * 115,0 8 3,01 55,3 176 SAVA RADOVLJICA * 128,0 6 65 158 569 SAVA MEDNO 294,0 7 116 363 1198 SAVA HRASTNIK 586 7 220 578 1585 SAVA CATEŽ * 970 7 321 910 2220 SORA SUHA 84,5 7 35,1 125 390 KRKA PODBOCJE 242,0 11 22 184 299 KOLPA RADENCI 203,0 13 80,3 285 487 LJUBLJANICA MOSTE 217,0 7 89,4 183 273 SOČA SOLKAN 235,0 7 118 541 1405 VIPAVA DOLENJE 51,3 7 27,54 80,22 154,9 IDRIJCA PODROTEJA 40,5 6 17,7 76,7 172 REKA C. MLIN * 16,6 62,5 138 Legenda: Explanations: Qvk Qvk nQvk nQvk sQvk sQvk vQvk vQvk Qs Qs nQs nQs sQs sQs vQs vQs Qnp Qnp nQnp nQnp sQnp sQnp vQnp vQnp veliki pretok v mesecu-opazovana konica monthly discharge- the highest extreme najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti mean monthly discharge-daily average najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period srednji pretok v obdobju mean discharge in a period največji srednji pretok v obdobju the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti the smallest monthly discharge-daily average najmanjši mali pretok v obdobju the minimum small discharge in a period srednji mali pretok v obdobju mean small discharge in a period največji mali pretok v obdobju the maximum small discharge in a period pretoki aprila 2004 ob 7:00 discharges in April 2004 at 7:00 a.m. obdobje 1954-1976 period 1954-1976 * 36 6.2. Temperature rek in jezer v aprilu 6.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April Igor Strojan Aprila so se temperature površinskih voda le malo razlikovale od tistih v večletnem primerjalnem obdobju. Vode so se glede na pretekle mesece postopoma ogrevale. Povprečna temperatura rek 9,1 stopinja Celzija (°C) je bila nekaj več kot eno stopinjo Celzija višja od povprečne temperature obeh jezer. Spreminjanje temperatur rek in jezer v aprilu Temperature voda so v prvi polovici meseca nekoliko nihale, vendar so se v celoti le malo spremenile. V drugem delu meseca so se temperature postopoma zviševale. Ob koncu meseca so bile v povprečju več kot štiri stopinje Celzija višje kot v prvem delu meseca. Jezeri sta se ogreli še za nekaj desetink stopinj Celzija bolj kot reke. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek večinoma sedmega in osmega aprila so bile, z izjemo Krke v Podbočju, nekoliko nižje kot običajno. Najnižje temperature so se med seboj le malo razlikovale. Še najbolj je izstopala najnižja temperatura Krke v Podbočju, ki je bila 3,2 °C višja od najnižje temperature na Muri v Gornji Radgoni (preglednica 6.2.1.). Blejsko in Bohinjsko jezero se je najbolj ohladilo sedmega oz. devetega aprila. Srednje mesečne temperature rek so bile od 7,3 °C na Kamniški Bistrici do 11,1 °C na Krki v Podbočju. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 8,7 °C, Bohinjskega pa 7,8 °C (preglednica 6.2.1.). Najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile v povprečju običajne za april. Reke so bile večinoma najbolj tople 24. in 29. aprila (preglednica 6.2.1.). 13 15 17 19 23 25 27 29 -MURA - G.RADGONA -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK P 8 < < a w 6 -KRKA - PODBOCJE SOCA - SOLKAN -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 6.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer aprila 2004. Figure 6.2.1. The April 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 14 12 12 10 10 E6 E4 2 0 14 14 12 12 10 10 E4 E4 2 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer aprila 2004 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 6.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA April April POSTAJA/ 2004 obdobje/period MEASUREMENT STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 6,2 8 4,3 6,3 8,0 SAVA ŠENTJAKOB 5,2 6,4 7,6 K. BISTRICA KAMNIK 6,4 7 4,8 6,9 8,6 LJUBLJANICA MOSTE 6,9 7 7,1 7,7 8,2 KRKA PODBOCJE 9,4 8 7,2 8,8 10,0 SOČA SOLKAN 7,5 8 7,2 7,9 8,6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 8,8 6,6 8,6 9,6 SAVA ŠENTJAKOB 7,6 8,25 10,0 K. BISTRICA KAMNIK 7,3 8,5 9,38 11,6 LJUBLJANICA MOSTE 9,3 9,0 9,3 9,7 KRKA PODBOCJE 11,1 10,0 10,6 11,4 SOČA SOLKAN 9,2 9,1 9,5 9,9 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 12,0 24 8,4 10,6 12,4 SAVA ŠENTJAKOB 9,0 10,0 13,3 K. BISTRICA KAMNIK 7,8 12 10,4 11,6 14,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,1 29 11,2 11,6 12,1 KRKA PODBOCJE 13,6 24 11,6 12,9 15,4 SOČA SOLKAN 10,7 24 10,6 11,2 12,6 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA April April POSTAJA/ 2004 obdobje/ MEASUREMENT period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 7,0 7 3,4 6,3 9,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5,2 9 3,6 5,1 6,2 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 8,7 7,0 8,8 11,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 7,3 5,6 6,8 7,7 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 12,2 24 10,0 12,5 15,3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 9,8 29 8,2 8,9 11,0 Legenda: Explanations: Tnp nTnp sTnp vTnp Ts nTs sTs vTs Tvk nTvk sTvk vTvk nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period visoka temperatura v mesecu / highest monthly temperature the najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in April were similar to those of the multi-annual period. 38 6.3. Višine in temperature morja 6.3. Sea levels and temperatures Mojca Sušnik Višine morja so bile v primerjavi z obdobjem visoke. Srednje dnevne temperature morja v primerjavi z obdobjem so bile pod povprečne. Višine morja v aprilu Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je bila večino aprila višja od napovedanih vrednosti. (slike 6.3.1., 6.3.2. in 6.3.3.) Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 295 cm, je bila zabeležena 6. aprila, ob 22:10 uri. Najnižja vrednost, 152 cm, je bila izmerjena 7. aprila, ob 4:20 uri (preglednica 6.3.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 220 cm, to je 6 cm več, kot je srednja aprilska vrednost za obdobje 1960-1990. Najnižja mesečna vrednost je bila le 2 cm nižja od največje nizke obdobne višine za april in najvišja mesečna vrednost je bila večja od srednje obdobne aprilske vrednosti. Amplituda med najvišjo in najnižjo višino morja je podobna povprečni aprilski amplitudi v obdobju 1960-1990 (preglednica 6.3.2.). Preglednica 6.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja aprila 2004 in v dolgoletnem obdobju Table 6.3.1. Characteristically sea levels of April 2004 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper apr.04 a pr 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 220 204 214 223 NVVV 295 270 288 332 NNNV 152 123 142 154 A 143 146 £ 20-- e 10-- 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i- -i- -L - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 K \ 1 A. I 1 1 1 1 1 1 i i A. F \ /1 \ / Xi i V i i \ i « , rs/ u , i , i , i , i a i v / i i ' V ■ X l\ 1 N i ' ^ ^ Y 'Al 1 i 1 i \ i/ / i I \ Z*1 1 / 1 \ L' 1 1 1 X/ \ I / 1 r* 'v N IT 1 1 1 1 1 v 1 / 1 1 1 1 1 1 1 \ 1 / l l l l l l l v 1 1 1 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 6.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v aprilu 2004 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 6.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in April 2004 £ 10.0 § 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 " Odkloni višin morj a Odkloni zračnih pritiskov 50 40.0 40 30.0 30 20.0 0.0 0 -10.0 -20.0 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2004. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 6.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2004 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -Vv dP Vs Slika 6.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2004 Figure 6.3.3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in April 2004 360 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 1 3 5 7 9 Ha Hres 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v juniju 2004 31 19:48 9:16 20:25 10:03 21:01 10:49 21:40 11:40 22:16 12:37 22:49 2:10 13:40 2:48 14:22 3:25 15:07 4:04 15:54 4:42 16:46 5:22 17:46 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 13:48 23:27 15:01 0:12 16:00 2:09 16:48 5:06 17:28 6:34 18:03 7:25 18:34 ji: m m 6:06 19:04 6:54 20:43 7:49 22:52 8:51 0:10 9:58 0:48 10:58 1:19 11:52 06 19:04 8:39 19:36 9:10 20:04 9:42 20:34 10:15 21:01 10:49 21:28 11:25 21:57 12:04 22:24 12:49 22:54 13:40 23:30 14:31 0:27 15:22 2:54 16:10 5:19 16:57 6:45 17:45 7:43 18 :33 8 :34 19:21 60 40 A / 20 i \ \ / 0 rv «i \ 2 4h / /k T l s ■P ! / \ 1 > m A -20 / V H -i -40 J \ / -60 / -80 0:25 11: 12 1 10 12:19 1:55 13:22 Slika 6.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juniju 2004 glede na srednje obdobne višine morja Figure 6.3.4. Prognostic sea levels in June 2004 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v aprilu Srednja dnevna temperatura morja se je v prvih dveh tretjinah aprila malo spreminjala. V zadnji tretjini aprila je temperatura morja precej nihala. Najprej je narasla za dobre tri stopinje Celzija, potem za 4,2 °C padla in ponovno narasla za 2,7 °C. (slika 6.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura je bila v primerjavi z obdobjem pod povprečna. Najvišja mesečna temperatura je bila glede na obdobje 4 °C pod povprečno najvišjo temperaturo, oz. celo pod najnižjo najvišjo aprilsko vrednostjo. Tudi najnižja mesečna temperatura je bila pod srednjo najmanjšo temperaturo v aprilu, v obdobju 1992-2003 (preglednica 6.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 6.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v aprilu 2004 Figure 6.3.5. Mean daily air temperature and sea temperature in April 2004 Preglednica 6.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 6.3.2. Temperatures in April 2004 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristic sea temperatures for 12-years period 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper april 2004 april 1992-2003 °C min °C sr °C max °C Tmin 1 10,8 7,9 11,1 14,2 Tsr 1 12,7 10,6 13,3 17,6 Tmax 1 17,4 18,2 21,4 24,4 SUMMARY The sea levels in April were higher almost all month, if compared with average of long-term period. The sea level didn't reach extremely values. The sea temperature in first two thirds did not fluctuate much. After then temperature went up for more than three degrees Celsius and down for about four degrees Celsius and again up. 42 7. ONESNAŽENOST ZRAKA 7. AIR POLLUTION Andrej Šegula Zaradi zelo spremenljivega vremena s pogostimi padavinami je bila onesnaženost zraka v aprilu 2004 opazno manjša kot meseca marca. Celo ozona je bilo v zraku nekaj manj. Tako kot v marcu so koncentracije žveplovega dioksida presegle dovoljene vrednosti zlasti na merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje - tudi v mestih v Zasavju - in na merilnem mestu v Krškem (vplivno območje tovarne celuloze), manj pa na vplivnem območju TE Šoštanj (le merilni mesti Šoštanj in Veliki vrh). Onesnaženost zraka z SO2 v drugih večjih mestih je bila pod dovoljenimi mejami. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile precej pod dovoljenimi vrednostmi, koncentracije delcev PMi0 pa so presegle dovoljeno dnevno vrednost največ 3 krat. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 7.1. in 7.2. ter v preglednici 7.1. Med večjimi mesti so bile koncentracije tudi tokrat najvišje v Zasavju, kjer je poleg neugodne lege in vpliva lokalnih emisij opazna tudi emisija TE Trbovlje. V Hrastniku in Zagorju je bila presežena dopustna urna vrednost; najvišja urna koncentracija je bila v Hrastniku 659 pg/m3, najvišje dnevno povprečje pa 93 pg/m3. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dopustne urne vrednosti le na merilnih mestih Šoštanj in Veliki vrh. Na Velikem vrhu je bila najvišja izmerjena urna vrednost 547 Mg/m3, v Šoštanju pa najvišje dnevno povprečje 97 ^g/m3. Najvišje koncentracije so bile tudi aprila izmerjene na vplivnem območju TE Trbovlje. Na vseh merilnih mestih so presegle dopustno urno vrednost, na Kovku in v Ravenski vasi tudi mejno dnevno vrednost. Na Kovku je bila najvišja urna koncentracija 1477, najvišja povprečna dnevna koncentracija 171 ^g/m3, kar sta bili v mesecu aprilu najvišji vrednosti v Sloveniji. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 857 ^g/m3 in najvišja povprečna dnevna vrednost 156 ^g/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dovoljene. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 7.3. in preglednica 7.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 7.3. Ozon Zaradi pogosto oblačnega vremena v aprilu so bile koncentracije ozona v zraku nižje kot meseca marca, saj je bilo sončnega obsevanja, ki pospešuje fotokemične reakcije, pri katerih nastaja ozon, kljub vse višji legi sonca nad obzorjem zaradi oblakov manj kot meseca marca. Tako so koncentracije le ponekod presegle ciljno 8-urno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 7.4. in preglednica 7.4. Delci PM10 Koncentracije delcev PM10 so zaradi zelo spremenljivega vremena s pogostimi padavinami največ trikrat presegle dopustno dnevno vrednost. Onesnaženost zraka z delci PMi0 je prikazana na sliki 7.5. in 7.6. ter v preglednici 7.5. Najvišje koncentracije se pojavljajo na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom cestnega prometa. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do aprila. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 380 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 220 (DV)2 400 (AV) 52 (DV) CO 12 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 55 (DV)4 42 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 7.1. Koncentracije SO2 za april 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 7.1. Concentrations of SO2 in April 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREZA Postaja % Cp Maks >DV >DV >AV maks >MV >MV pod £od £od 1.jan. 1.jan. Ljubljana Bežigrad 96 7 101 0 0 0 33 0 0 Maribor* 74 9 38* 0* 0 0 14* 0* 0 Celje 84 13 103 0 0 0 25 0 0 DMKZ Trbovlje 86 9 291 0 2 0 29 0 0 Hrastnik 94 11 584 2 5 0 59 0 0 Zagorje 96 14 659 3 12 0 93 0 1 Murska S. Rakičan 94 4 25 0 0 0 7 0 0 Nova Gorica* 61 3 60* 0* 0 0 8* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 9 659 5 19 0 93 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 98 9 185 0 0 0 56 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 60 4 43* 0* 0* 0 15* 0* 0 EIS KRŠKO Krško 91 42 857 9 49 1 156 1 12 Šoštanj 99 9 478 3 12 0 97 0 0 Topolšica 96 5 108 0 0 0 15 0 0 Veliki vrh 100 14 547 2 33 0 59 0 2 EIS TEŠ Zavodnje 96 5 96 0 0 0 14 0 0 Velenje 97 5 58 0 0 0 14 0 0 Graška Gora 100 5 216 0 0 0 23 0 0 Pesje 99 5 195 0 0 0 18 0 0 Skale mob. 99 8 220 0 0 0 21 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 7 547 5 45 0 97 0 2 Kovk 96 35 1477 7 82* 0 171 2 15* EIS TET Dobovec 90 17 1078 3 29 0 124 0 4 Kum 100 5 414 1 5 0 35 0 0 Ravenska vas 97 41 629 5 33 0 153 1 10 SKUPAJ EIS TET 25 1477 16 149 0 171 3 29 EIS TEB Sv.Mohor 94 6 94 0 3 0 24 0 0 Preglednica 7.2. Koncentracije NO2 za april 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 7.2. Concentrations of NO2 in April 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bežigrad U 100 29 89 0 0 0 DKMZ Maribor U 89 33 106 0 0 0 Celje U 91 26 79 0 0 0 Trbovlje U 99 31 73 0 0 0 Murska S. Rakičan N 75 8 48 0 0 0 Nova Gorica U 100 26 80 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 98 4 22 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje U 86 38 146 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje N 96 4 84 0 0 0 Skale mob. N 99 8 44 0 0 0 EIS TET Kovk N 95 12 112 0 2 0 EIS TEB Sv.Mohor* N 72 4 32* 0* 0 0* 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 7.3. Koncentracije CO v mg/m3 za april 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 7.3. Concentrations of CO in mg/m3 in April 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >DV Ljubljana Bežigrad 100 0.6 1.4 0 DKMZ Maribor 99 0.7 1.3 0 Celje 94 0.6 1.2 0 Nova Gorica* 83 0.7 1.0* 0* EIS CELJE EIS Celje* 68 0.2 0.9* 0* Preglednica 7.4. Koncentracije O3 za april 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 7.4. Concentrations of O3 in April 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec* N 88 109 141* 0* 0* 9746* 139* 9* 14 Iskrba N 100 65 127 0 0 4391 120 0 2 Ljubljana Bež.* U 93 51 130 0 0 1730* 108* 0* 2* DKMZ Maribor U 99 47 107 0 0 799 99 0 0 Celje U 93 48 121 0 0 2002* 116 0 2 Trbovlje U 98 41 116 0 0 905 107 0 1 Hrastnik U 100 57 138 0 0 3711 129 1 3 Zagorje U 100 40 112 0 0 998 107 0 1 Nova Gorica U 100 55 135 0 0 2337 126 1 2 Murska S. Rakičan N 100 64 129 0 0 3910 121 1 2 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 98 83 1 31 0 0 3686 126 2 4 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 94 134 0 0 6475 131 6 8 EIS TES Zavodnje N 96 81 120 0 0 2862 112 0 2 Velenje U 97 58 123 0 0 2582 112 0 0 EIS TET Kovk N 96 84 1 35 0 0 4770 131 2 4 EIS TEB Sv.Mohor N 95 64 106 0 0 999 99 0 0 Preglednica 7.5. Koncentracije delcev PM10 za april 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 7.5. Concentrations of PM10 in April 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad 100 28 76 2 16 Maribor 98 36 72 2 31 Celje 94 30 72 2 25 DKMZ Trbovlje 100 34 77 3 15 Zagorje 100 33 76 3 22 Murska S. Rakičan 99 22 49 0 2 Nova Gorica 99 22 53 0 2 MO MARIBOR MO Maribor 96 28 63 2 3 EIS CELJE EIS Celje 88 35 76 3 26 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld) 95 19 47 0 0 EIS TEŠ Pesje (sld) 99 21 72 1 1 Skale mob.(sld) 98 19 55 1 1 EIS TET Prapretno (sld) 98 25 64 1 2 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bež. Maribor* Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica* Vnaj narj e EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Urad za meteorologijo 0 100 120 140 □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) n MV-24ur(št.primerov) Slika 7.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v aprilu 2004 Figure 7.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in April 2004 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje Zagorj e • Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 7.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v aprilu 2004 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 7.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in April 2004 (MV- 24-hour limit value) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Raki čan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* □ cp(^m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 7.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v aprilu 2004 Figure 7.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in April 2004 Ljubljana Bež.* Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec* Iskrba Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 7.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v aprilu 2004 Figure 7.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in April 2004 0 100 120 140 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. ^-i-i-1 I I I I Maribor -|-|-|-' lil MO Maribor m- —I I I I I Celje M- i i I lil EIS Celje ^- , , , ^^ lil Trbovlj e ^--I III Zagorj e ^- i i I III Murska S. Rakičan -:-:-' Nova Gorica -—I I I I I _I_I_I_I_I_I_I_ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 7.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v aprilu 2004 Figure 7.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in April 2004 130 120110 10090- d 80 Slika 7.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v aprilu 2004 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 7.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in April 2004 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in April 2004 was considerably less than in March due to very changeable weather with frequent rain. There was even less ozone. As in March, SO2 concentrations exceeded the allowed values mostly in places influenced by emission from the Trbovlje Power Plant, and at Krško monitoring site, which is influenced by emission from paper mill factory. Much less exceedences were in places influenced by emission from the Šoštanj Power Plant. SO2 concentrations in cities - except in those of Zasavje region, which is influenced by Trbovlje Power Plant - were below the allowed values. Concentrations of Nitrogen dioxide and Carbon monoxide remained much below the allowed values, while PM10 particles exceeded the 24-hour limit value no more than 3 times. 50 8. POTRESI 8. EARTHQUAKES 8.1. Potresi v Sloveniji - april 2004 8.1. Earthquakes in Slovenia - April 2004 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2004 zapisali več kot 330 lokalnih potresov, od katerih smo za 213 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 50 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 in še dva šibkejša dogodka, ki sta ju kljub majhni magnitudi čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2004 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Figure 8.1.1. Events in Slovenia in April 2004 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Aprila so prebivalci Slovenije čutili pet potresov. Najmočnejša sta bila dogodka 3. in 15. aprila pri Dolu pri Ljubljani. Prvi dogodek so čutili v Moravčah, Kresnicah, Dolu pri Ljubljani, Lukovici, Litiji in okoliških krajih, ter v vzhodnih delih Ljubljane. Prebivalci so poročali o škripanju ostrešij v mansardah, tresenju celotnih hiš in močnem bobnenju. Drugi potres so čutili prebivalci Moravč, Dola pri Ljubljani, Lukovice, Doba in okoliških krajev. Potres je spremljalo bobnenje. Preglednica 8.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2004 Table 8.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2004 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 4 1 1 21 45.90 15.85 8 1.4 Pojatno, Hrvaška 2004 4 1 6 51 45.47 15.35 5 1.0 Preloka 2004 4 1 11 47 45.23 15.32 0 1.2 Tounj, Hrvaška 2004 4 1 11 54 46.14 15.28 1 1.0 Laško 2004 4 1 19 15 45.72 14.02 14 1.2 Divača 2004 4 2 11 41 45.22 15.21 0 1.2 Ogulin, Hrvaška 2004 4 2 13 45 45.65 14.27 16 1.2 Knežak 2004 4 3 3 36 45.95 14.66 6 0.7 III Grosuplje 2004 4 3 8 53 45.94 14.66 7 1.0 III-IV Grosuplje 2004 4 3 18 57 46.11 14.70 11 1.2 Dol pri Ljubljani 2004 4 3 19 38 46.11 14.69 10 2.1 V Dol pri Ljubljani 2004 4 4 17 44 46.01 13.47 14 1.0 Neblo, meja Slovenija - Italija 2004 4 4 20 29 46.78 15.95 0 1.4 Dtsch. Haseldf., Avstrija 2004 4 7 5 51 45.84 14.81 10 1.1 Fužina - Zagradec 2004 4 8 23 47 45.95 14.83 4 0.9 III-IV Šentvid pri Stični 2004 4 10 1 38 45.92 15.59 6 1.2 Brežice 2004 4 10 9 53 45.97 14.29 21 2.0 Vrhnika 2004 4 11 3 13 46.48 15.50 8 1.0 Frajhajm 2004 4 11 21 55 46.08 14.92 9 1.5 Sava - Spodnji Log 2004 4 12 14 37 45.86 14.84 7 1.0 Fužina - Zagradec 2004 4 13 7 14 46.06 14.94 5 1.0 Sava - Spodnji Log 2004 4 13 10 15 45.37 15.42 1 1.1 Donji Zvečaj, Hrvaška 2004 4 15 15 25 46.11 14.69 7 2.1 IV Dol pri Ljubljani 2004 4 15 18 19 45.27 14.52 6 1.2 Bakarski zaliv, Hrvaška 2004 4 17 15 8 46.16 13.52 9 1.2 Savogna, Italija 2004 4 17 22 14 46.08 13.81 11 1.2 Dolenja Trebuša 2004 4 19 21 28 45.49 14.31 10 1.2 Novokračine 2004 4 20 0 44 45.51 14.32 7 1.3 Zabiče 2004 4 20 0 44 45.52 14.32 12 1.7 Zabiče 2004 4 20 1 50 45.51 14.32 7 1.6 Zabiče 2004 4 20 6 55 45.51 14.31 10 1.0 Zabiče 2004 4 20 12 4 45.45 15.29 9 1.0 Vinica pri Črnomlju 2004 4 20 13 41 45.44 15.77 26 1.0 Sjeničak Lasinjski, Hrvaška 2004 4 20 14 22 45.33 15.08 0 1.4 Vrbovsko, Hrvaška 2004 4 20 15 29 45.52 14.32 8 1.0 Zabiče 2004 4 21 7 25 45.92 15.39 5 1.2 Raka 2004 4 21 12 25 46.12 14.70 7 1.2 Dol pri Ljubljani 2004 4 21 16 6 45.41 14.22 9 1.0 Zejane, Hrvaška 2004 4 22 9 43 45.52 14.33 10 1.1 Zabiče 2004 4 22 14 18 45.52 14.32 9 1.3 Zabiče 2004 4 22 20 29 45.51 14.31 12 1.6 Zabiče 2004 4 25 6 34 45.78 14.80 2 1.5 Lipa - Pri Cerkvi 2004 4 25 6 53 45.79 14.79 0 1.1 Lipa - Pri Cerkvi 2004 4 25 11 14 45.97 14.89 6 1.3 Temenica 2004 4 25 12 40 45.91 14.72 6 1.1 Velika Račna 2004 4 26 14 22 45.22 15.17 0 1.2 Ogulin, Hrvaška 2004 4 26 21 33 45.97 15.43 9 1.1 Krško 2004 4 27 19 10 46.33 13.32 10 1.1 M. Musi, Italija 2004 4 29 22 57 45.82 14.84 7 1.3 Ambrus 2004 4 30 1 57 46.29 13.25 9 1.0 M. Musi, Italija 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 8.2. Svetovni potresi - april 2004 8.2. World earthquakes - April 2004 Preglednica 8.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - april 2004 Table 8.2.1. The world strongest earthquakes - April 2004 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.4. 23:02:00,8 36,43 N 141,01 E 5,7 5,6 6,0 31 blizu obale Honšuja, Japonska V Naki je bila ena oseb ranjena. 5.4. 21:24:04,0 36,51 N 71,03 E 6,4 6,6 187 Hindukuš, Afganistan V Kabulu sta dve osebi izgubile življenje, eno žrtev pa je potres zahteval v Shahre Bozorgu. 9.4. 15:23:35,3 13,18 S 167,21 E 5,7 6,5 230 otočje Vanuatu 13.4. 21:47:23,0 40,73 N 31,63 E 4,1 5 zahodna Turčija Potres je povzročil med ljudmi kar nekaj panike. Na območju Boluja se je nekaj oseb ranilo, ko so se hotele rešiti iz zgradb s skakanjem skozi okna. 23.4. 01:50:30,8 9,38 S 122,85 E 6,4 6,7 71 Savujsko morje Potres je povzročil nekaj škode v Kupangu, Timor. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2004. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo O OO □ s Magnilucfe 0 33 70 500 700 Globina [km] Slika 8.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - april 2004 Figure 8.2.1. The world strongest earthquakes - April 2004 54 9. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 9. MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Aprila je bil v zraku prisoten cvetni prah javorja, breze, gabra, cipresovk in tisovk, bukve, vrbe, jesena, bora, platane, topola, hrasta, koprivovk in trav. Zabeležene so bile tudi manjše količine cvetnega prahu rastlin, katerih sezona se je zaključevala, oziroma šele začenjala: jelše, leske in bresta ter divjega kostanja, oreha in smreke. Povprečna dnevna koncentracija slednjih vrst cvetnega prahu ni grafično prikazana. Na sliki 9.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2004 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Manjkajo podatki o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom 26. aprila 2004 popoldne v Mariboru. 1500 1250 CO E 1000 Z Q1 N O 750 > LU I- 500 >W 250 0 Slika 9.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku april 2004 Figure 9.1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2004 Aprila je bilo v zraku na vseh merilnih mestih največ cvetnega prahu gabra in črnega gabra. V Kopru je ta vrsta predstavljala skoraj 54 %, v Mariboru 41 % in v Mariboru 37 % vsega zabeleženega cvetnega prahu v tem mesecu. Na mariborskem in ljubljanskem območju mu je sledila breza z 29 %, oziroma 20 %. Na obali je cvetni prah breze predstavljal le 1,7 %. Cipresovk in tisovk je bilo v Kopru 20 % v Ljubljani 9 % in v Mariboru 6 % (preglednica 9.1.). Preglednica 9.1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Mariboru, Ljubljani in Kopru aprila 2004 Table 9.1. Components of airborne pollen in the air in Maribor, Ljubljana and Koper in %, April 2004 bukev hrast cipres./ tisovke jesen topol vrba breza gaber platana javor ostalo Koper 4,9 4,1 5,8 6,2 6,2 1,2 29,1 36,7 1,4 1,3 3,1 Ljubljana 5,8 1,8 9,0 8,5 2,9 1,4 20,2 41,0 2,3 3,5 3,6 Maribor 1,7 2,5 20,1 6,5 1,0 0,7 1,7 53,9 4,6 0,5 6,8 1 Inštitut za varovanje zdravja RS | | Koper | | Ljubljana | | Maribor n n -lili IJlu 1 L i h i ¥1 J - ' i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ^ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sezona pojavljanja cvetnega prahu breze in topola, ki je bila v prvi polovici aprila na višku, se je v drugi polovici meseca iztekala. Količina cvetnega prahu breze se je v zraku zmanjševala, nasprotno pa se je gabra, cipresovk in tisovk z razvojem sezone povečevala. V drugi polovici se je začel pojavljati cvetni prah bora, platane, hrasta in bukve, kar je še dodatno povečalo količino cvetnega prahu v zraku. Dnevna nihanja koncentracije pa so bila v največji meri odvisna od vsakodnevnih vremenskih razmer. 100 75 01 N > LU I— >(0 50 25 0 Koper I I Ljubljana Maribor J I k JAVOR U 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja aprila 2004 Figure 9.2. Average daily concentration of Maple tree (Acer) pollen, April 2004 400 300 co E Ž al N O 200 > LU I— >W 100 0 Koper I I Ljubljana Maribor cipresovke / tisovke m 1U 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2004 Figure 9.3. Average daily concentration of Cypress/Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2004 April se je začel z nadpovprečno toplim vremenom. Prvi dan je prevladovalo oblačno vreme, ob obali je bilo tudi nekaj padavin. Drugi dan aprila je bil ob obali sončen, drugod je še vedno prevladovalo oblačno vreme, koncentracija cvetnega prahu je nekoliko narasla, najbolj v osrednji Sloveniji. Tretji april je bil v notranjosti države sončen, ob obali pa deloma sončen, koncentracija cvetnega prahu v zraku je naraščala. Podobne so bile razmere tudi naslednji dan, ko je koncentracija cvetnega prahu močno narasla v Mariboru. 5. aprila je bila sprva koncentracija še visoka, ob padavinah pa se je znižala, enako tudi naslednja dva dni; pogoste padavine in ohladitev, snežilo je tudi po nižinah v notranjosti države, so močno znižale obremenjenost zraka s cvetnim prahom. 8. aprila je bilo suho in dokaj sončno, v zraku je bilo spet nekaj več cvetnega prahu. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Oblačno z občasnimi padavinami je bilo 9. aprila, naslednjega dne je bilo nekaj sončnega vremena le ob obali, drugod je bilo oblačno, še so se pojavljale padavine, nekaj cvetnega prahu smo zabeležili ob obali, drugod pa je bilo v zraku ves dan le nekaj zrn. Občutnejši porast obremenjenost zraka s cvetnim prahom je vzpodbudilo sončno vreme 11. aprila. Kljub oblačnemu vremenu je bilo v zraku veliko cvetnega prahu tudi naslednji dan. 600 500 co E 400 Z a: N q 300 > m i- 200 100 0 Koper | | Ljubljana nJjJ Maribor lil Ud breza 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2004 Figure 9.4. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2004 250 200 co E z or N 150 > LU I— >W 100 50 0 rn | Koper | | Ljubljana Maribor jesen k! kJL ^jUrnilUl 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2004 Figure 9.5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2004 Med 13. in 15. aprilom je bilo ob obali suho, zato je bilo v zraku več cvetnega prahu kot drugod po državi, kjer so bile občasno manjše padavine. 16. aprila so bile padavine ob obali, drugod po državi pa je bilo suho, predvsem na Štajerskem tudi deloma sončno, vsebnost cvetnega prahu ob obali je upadla, drugod pa občutno narasla. V dneh do 20. aprila so se občasno pojavljale padavine, predvsem ob obali je bilo zadnji dan obdobja dokaj sončno, koncentracija je bila 19. in 20. aprila najvišja ob obali. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo co E Z a: N O > m i- 200 175 150 125 100 75 50 25 0 I Koper I I Ljubljana I | Maribor bukev i i i i i i i i i i i i ni 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2004 Figure 9.6. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2004 Od 21. do 23. aprila je bilo sončno in toplo, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je iz dneva v dan naraščala, največja je bila v Ljubljani. 24. aprila je bilo največ cvetnega prahu v zraku ob obali, kjer je bilo manj oblakov kot drugod po državi, padavine pa so se pojavile povsod po državi, tudi ob obali. Od 25. do 28. aprila je bilo ob obali sončno, drugod po državi je bilo pol oblačno 25. aprila nato sta bila dva večinoma oblačna dneva, 28. pa je bilo sončno tudi v Ljubljani in Mariboru. Že predzadnji dan aprila so se začele pojavljati padavine, zadnji dan mesca je bil v znamenju oblačnega vremena, občasno tudi dežja, vendar je bilo ob razmeroma toplem vremenu v zraku še kar nekaj cvetnega prahu. 100 75 -- co E z 01 N O _J > LLI I— '(O 50 -- 25 0 | | Koper | | Ljubljani 1 Maribor BOR 1 1 1 1 1 1 1 M P M 1 M h J l l l P 1 - \m 13 5 7 Slika 9.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2004 Figure 9.7. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, April 2004 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 9.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola aprila 2004 Figure 9.8. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2004 1000 800 600 400 200 0 Koper Q^l Ljubljana Maribor gaber 4 llljJ 1 3 5 7 9 iJJlU i u 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/črnega gabra aprila 2004 Figure 9.9. Average daily concentration of Hornbeam/Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, April 2004 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 125 100 75 CO E Ž N O > 50 m i— >co 25 0 I Koper I I Ljubljana Maribor PLATANA I I I q I I I I I I h h jI mM 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane aprila 2004 Figure 9.10. Average daily concentration Plain tree (Platanus) pollen, April 2004 12 ro E Ž or N o > LU I— >W 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila 2004 Figure 9.11. Average daily concentration Grass (Poaceae) pollen, April 2004 CO E z Ol N O _J > LU I— '(O 200 175 + 150 125 --• 100 --• 75 --• 50 --• 25 0 I Koper I I Ljubljana I | Maribor HRAST 1 i i i i i i i i i i i i i n i 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2004 Figure 9.12. Average daily concentration Oak (Quercus) pollen, April 2004 9 6 3 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 a: N O 6 0 I Koper I I Ljubljana I | Maribor koprivovke 1 i i i 1* 3 5 I I I I I I I I 7 9 I I I -I—I- 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9.13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk aprila 2004 Figure 9.13. Average daily concentration Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2004 9 3 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April as follows: Maple, Birch, Hornbeam, Cypress, Beech, Ash, Pine tree, Plain tree, Poplar, Grass, Oak and Nettle family. 61 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002 in 2003 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji namenjeni zaslonskemu gledanju najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-2.5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 4-6 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. 62