DSEDNum ra umu« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA im. A TELEFON 31-23 DO St-31 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA UU1SATHI ODDELKE LJUBLJANA. TELEFON 38-32, 3848 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA «S DIN E N * I S SLOVANSKEGA KONGRESA V BEOGRADU šscfelovaiite slovanskih narodov in boj slovanskih narodov za mir in demokracijo sta možna samo v najtesnejši zvezi s Sovjetsko zora Poročilo ministra v vladi FLRJ Milovana Djilasa o boju slovanskih narodov za mir in demokracijo Delovno predsedništvo Slovanskega kongresa v Beograda — Na desni strani maršal Tito med pozdravnim govorom Beograd, 9. dec. Slovanski kongres je pričel danes ob 9.30 v veliki dvorani Koiarčevega vseučilišča svoje delo. Današnjemu delovnemu sestanku so prisostvovali podpredsednika Prezidi-ja Ljudske skupščine FLRJ Jože Rus in Marko Vujačie, sekretar Prezidija FLRJ Mile Peruničič, člani zvezne vlade, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, - predsednik Prezidija Ustavodajne skupščine LR Srbije Siniša Stankovič s člani Prezidija, člani vlade LR Srbije, načelnik generalnega štaba JA generallajtnant Koča Popovič in drugi. Navzoči so bili tudi veleposlanik Češkoslovaške Jožef Kerbel, vsi člani delegacij slovanskih dežel, predstavniki javnih in kulturnih ustanov ter številni javni in kulturni delavci Jugoslavije. Današnjo sejo je-vodii generallajtnant Gundorov. Prvi je govoril minister v vladi FLRJ Milovan Djiias, ki je poročal o »Boju slovanskih narodov za mir in demokracijo«. V svojem govoru je dejal: »Danes nihče več ne oporeka, da so imeli v boju proti fašističnemu zavojevalcu glavno vlogo slovanski narodi. Ne bom ponavljal splošno priznanega dejstva, da je v resnici zasluga Sovjetske zveze, ker Je prišlo do zloma Hitlerjeve Nemčije in njenih zaveznikov. Hočem samo poudariti, da se niti tako veliki državi kot sta Anglija En Amerika, ne moreta niti približno primerjati glede žrtev v vojni s tako relativno malima deželama ,kakor sta Poljska in Jugoslavija. S tem nočem reči, da je bil prispevek Anglije in Amerike v celoti majhen ali pa manjši kakor Poljske in Jngosiavije^tpda žrtve slovanskih narodov očitno kažejo dve stvari: L da je prispevek večine slovanskih držav, če ga upoštevamo v odstotkih in ga primerjamo s številom prebivalstva in gmotne moči, večji kakor v drugih državah in da so morala plačati slovanski narodi svoj prispevek v vojni z onim, kar je najdražje, namreč z ljudskimi žrtvami; 2. da so zadeli Hitlerjeva Nemčija in njeni pomagači v krvavem tekmovanju za svetovno gospodstvo na najhujši odpor pri slovanskih narodih. Poudariti je treba, da so si postavili Hitler, Mussolini in drugi v boju za> osvojitev sveta kot neposreden cilj zasužnjen je slovanskih narodov, uničenje njihove državnosti in nacionalne neodvisnosti ter njihovo iztrebljenje. čeprav pa so ta dejstva točna, ni bila to vojna Slovanov proti Nemcem in njihovim zaveznikom. To je bila vojna svobodoljubnih narodov svobodoljubnega človeštva proti fašizmu. To je bila vojna narodov proti imperialistom, ki so si vtepli v glavo nespametne načrte o ustvarjanju svetovne nadoblasti ter zasužnjenja evropskih in drugih narodov. Hitierjev-ci in njihovi pomagači so se vrgli s svojim živalskim besom posebno na Slovane zaradi tega, ker ne bi mogli priti do svetovne nadoblasti, če ne bi podjarmili Slovanov, pa tudi zato, ker so upali, da bodo s pripovedkami o nevarnosti »ruskega« boljševizma uspešno podprli nekatere reakcionarne kroge na zapadu ter sprli in razdvojili zaveznike. Kakor sem rekel, tp na bila vojna Slovanov proti Nemcem in njiho’ im zaveznikom, zato tudi zmaga v vojni ni samo zmaga Slovanov nad nemškimi imperialisti in njihovimi zaveznika, ampak je vsega naprednega človeštva zmaga vseh narodov, ki se borijo za svobodo in demokracijo, vseh ljudii, vseh gibanj, ki se borijo za boljše in srečnejše življenje človeštva, svetovna zgodovinska zmaga naprednih sil nad silami reakcije. V tej gigantski borbi so dali slovanski narodi največ žrtev in največ prispevali k zmagi. Velika zmaga človeštva v tej vojni je sezidana v glavnem n^ kosteh sinov slovanskih narodov. Kaj je psmenii fašizem za človeštvu in kaj bi pomenita zoiaya nemškega imperializma in njegovih vazalov? Fašizem je pomenil za človeštvo poizkus vrnitve k nazadnjaktvu in k uničenju vseh onih osnov, na katerih danes živi in napreduje. Toda ta »poizkus« nü tul samo »poizkus«, ampak je pomenil obenem tudi milijonsko množico dobro opremljene vojske, katero je biio treba razbiti in premagati. Fašizem je vsilil človeštvu najstrašnejšo vojno. Zmaga fašizma in zmaga nemškega imperializma naj bi ustavila razvoj človeštva za več desetletij, kakor so si zamišljala Hitlerjevi poglavarji, in bi povzročila popolno iztrebljenje mnogih visoko civiliziranih narodov ter mučila naj- večje in najbogatejše kulture. Zaradi česa? Zaradi dobička peščice imperialistov — bankirjev, baronov in mi— Statistov. Hitlerjevei so hoteli vreči mnoge narode nazaj v srednji vek, hoteli go ovekovečiti nadoblast nemških bankirjev, industrijcev in veleposestnikov ne samo nad narodi, ki so jih napadM, ampak tudi nad samim nemškim narodom in narodi, katere se je domači izdajniški gospodi posrečilo vpreči v voz nemških zavojevalnih pohodov. Vse to je treba upoštevati, kadar govorimo o zmagi nad fašizmom in kadar govorimo o vlogi slovanskih narodov v boju proti fašizmu če je bila zmaga delo vseh narodov, to še ne pomeni, da so vsi narodi enako prispevali k tej zmagi. To je v mnogočem odvisno od dveh dej-šiev: 1. Kolikor so bile notranje demokratične sile posameznih narodov močnejše, toliko je ljudstvo lažje izkoristilo plodove zmage. 2. Kolikor so imelg tuji imperialisti manj možnosti vmešavati se v notranje zadeve, toliko bolj je lahko izkoristilo ljudstvo plodove zmage. Ti dve stvari sta često, čeprav ne vedno, medsebojno povezani. Razvoj notranjih demokratičnih ril v posameznih deželah, razen v ZSSR, je često odvisen od obsega, v katerem se je udeležila vojne kaka dežela. Ta vojna je bila osvobodilna vojna hi udeležba ljudskih množic v njej je morala povzročiti globoke spremembe, ne samo v njihovi zavesti, ampak tudi v načinu življenja. Ta vojna je morala neizbežno ustvarjati in spravljati na površino napredne organizirane sile narodov'. Ona jih je tuda ustvarila in v ceh vrsti dežel so te rile tudi stopile m rodi spadajo zaradi velike udeležbe v vojni, zaradi demokratičnih gibanj pri njih in vsled podpore, ki jim jo daje Sovjetska zveza, da bi preprečili poizkuse in vsako odločilno vmešavanje imperialistov v njihove notranje zadeve, v vrsto onih narodov, ki lahko v polni meri izkoristijo snago svobodoljubnega človeštva nad silami fašizma, nad nemškim imperializmom in njegovimi zavezniki. V vsem tem pa je tudi bistvo boja Rovanških narodov za vzajemno sodelovanje za m&r in demokracijo. Posebno se opaža, da so se pričeti zbliževati slovanski narodi na novi osnovi v tej vojni in neposredno pred njo. Svoje resnične bratstvo so uresničili šele v tej vojni, čeprav so njihove vzajemne vezi stare že več stoletij. Postavlja ae Kakšna je razlika med današnjimi vezmi slovanskih narodov in onimi v preteklosti? Kaj žene slovanske narode k ppl. jateljskemu sodelovanju, bratstvu in enotnosti? V čem je ta nov moment, ta nova osnova v sodelovanju slovanskih narodov? Med današnjimi vezmi slovanskih narodov in onimi v preteklosti so ogromne razlike. O resničnem trajnem sodelovanja slovanskih narodov v preteklosti je težko govoriti: 1. zaradi tega, ker ti narodi niso büj medsebojno enakopravni, in 2. ker so bile v posameznih slovanskih državah vladajoče skupine, ki so pretežno in skoraj povsod skrbele le za svoje ozkosrčne interese, zapostavljale pa ljudske in splošno nacionalne interese. Sodelovanje slovanskih narodov v preteklosti, kadar je do tega prišlo, je imelo začasen značaj, saj je nastalo samo takrat, kadar so se ujemali interesi vladajočih skupin v posameznih slovanskih državah, ali pa trenutni interesi vladajoče skupine v posamezni državi z bojem nekega zatiranega, slovanskega naroda ali, kadar so se ujemali interesi vladajočih skupin v posameznih sto” vanslnh državah ob redkih zgodovinskih okolnosti ij z interes} ljudstva, in končno, kadar je. prišlo do tega sodelovanja med samimi narodi, namreč med progresivnimi predstavniki teh narodov. Toda kljub temu je obstojala pri slovanskih narodih že od nekdaj velika težnja po bratstvu in sodelovanju, težnja, fci ima korenine predvsem v zatiranju in podrejenosti slovanskih narodov. To jih je vleklo k medsebojnemu sodelovanju, ki se je v preteklosti izražalo vedno in predvsem v duhovnih in kulturnih vezeh. Te vezi so često navezovali tudi brez volje vladajočih vrhov. Te vezi so navezovaK napredni, daljnovidni ljudje hi napredna gibanja — in končno, sodelovanje slovanskih narodov v preteklosti se je razvijalo čestokrat, v senc} ruskega carizma in v senci reakcionarne samovlade. Vedno je pretila v preteklosti nevarnost, da bo pobud plodove tega sodelovanja ruski carizem, orožnik v Evropi, ne pa ti narod* Povsem drugačen pa je položaj z današnjim sodelovanjem med stovaz». skkng narodi. Če je bd v preteklosti, posebno v XIX. stok ruski carizem ena izmed glavnih «vir, da nj prišlo d» nega bratskega sodelovanja, je odstranila Oktobrska revolucija v našem času ne le ta oviro, ampak je ustvarila tudi vse pogoje za to sodelovanje. Oktobrska revolucija je napravila v našem času Sz Rusije trdnjavo ta nado naprednih teženj vse. ga človeštva- Po zmagi Oktobrske revolucije je bila daha slovanskim narodom možnost, da so našli v svojem boju za neodvisnost ta svobodni notranji razvoj dejansko ta nesebično podporo velikega bratskega ruskega naroda in vlade ZSSR. Sodelovanje slovanskih narodov se razvija v današnjih dneh v okviru osvobodilnih idej.Lenina ta Stalina, idej, ki so se rodile na ruskem tin, k} pa so svojina vsega človeštva- V tem je solidnost ta veličina tega sodelovanja, v tem je poroštvo, da bo rodilo to sodelovanje enake plodove za vse slovanske narode in bo koristno za vse narode. Sodobni razvoj trna neke posebnosti, ki vzpodbujajo slovanske narode k vzajemnemu sodelovanju in M jih istočasno vzpodbujajo k ustvarjanju popolne demokracije v njihovih deželah ta k doslednemu boju za mir v svetu. Omenil bom nekatere teh posebnosti tako, kakor se pojavljajo v zvezi s slovanskimi narodi in slovanskimi državami. Slovanse narode so najbolj zatirali ta najbolj zapostavljali v Evropi, ker so to omogočile zgodovinske okolnosti. Bili so dolgo sužnji pod Nemci, Mongoli in Turki. V' novejšem obdobju razvoja so bili od 18. stoletja često kakor denar za podkupovanje med velikimi silami. Velike države Anglija, Francija ta pozneje tudi Amerika so često poravnavale medsebojne sP°r©, predvsem pa spore s Turki, Avstrijo, Italijo in Nemčijo na račun slovanskih držav ta slovanskih narodov. Reakcionarni vladajoči krogi velikih zapadnih držav so se v našem časa odkrito prizadevali, da bi usmerili nemški imperializem proti vzhoda, proti ZSSR, proti slovanskim državam tn narodom. Kdo hi mogel pozabiti poBtifeo Anglije ta Francije v dobi monakovskega sporazuma, kdo bi mogel pozabiti sramotno izdajstvo nad češkoslovaško? Reakcionarni politiki zapadnih držav so danes pripravljeni reševati vse težave, ki jih imajo z njihovo ureditvijo ta njihove države pred. vsem na račun Slovanov. Veliko krizo, ki je zajela kapitalizem v celoti in ga periodično slabi ta ruši, hočejo reševati reakcionarni krogi teh dežel v Evropi poleg drugega tudi na račun slovanskih dežel, ki so se brij trdno odločile kakor druge za notranjo demokratizacijo in za pravičen mir v svetu. Zato ni slučaj, če poskušajo n. pr. preprečila izkoreninjenje nacizma v Nemčiji, če postavljajo vprašanje zapadnih poljskih mej ta onemogočajo priključitev Julijske krajine k matični deželi Jugoslaviju AR lahko gledajo slovanski narodi, ki imajo za seboj dolgotrajne zgodovinske izkušnje in strašno izkušnjo te vojne, mirno ta poslušno na vse to? Razume se, da ne. Zato je postalo njihovo vsestransko medsebojno sodelovanje danes življenjska potreba ta zgodovinska nujnost, uresničenje in nadaljnji razvoj vsega sodelovanja pa ima vse potrebne realne predpostavke. Po Oktobrski revoluciji so h® v Rusiji glavna ovira za sodelovanje slovanskih narodov reakcionarni režimi v ostalih deželah, režimi, povezani z inozemskimi imperialisti, od. katerih so bila odvisni — kakor n. pr. od Pilsudskega ta Recka v Poljski, Aleksandra ta Borisa v Jugoslaviji in Bolgariji ta od ljudi Be-ranovega kova v češkoslovaški- Nosilci teh režimov so vodili sovražno politiko do Sovjetske zveze. Sovražili so velike pridobitve ruskega naroda ta pripravljeni so bili skleniti zvezo tudi s črnim vragom, samo da b1 preprečili zmago in razvoj resnične demokracije v svojih deželah. Naši slovanski narodi go morali drago plačati tako politiko. Med vojno ta neposredno po vojn' so slovanski narodi, ki so si pridobili izkušnje v preteklosti, zlasti pa v tej vojni, odstranili iz svojih domov mnoge ovire tega sodelovanja, odstranili režime, katerih politika je izpodkopavala njihovo neodvisnost in ki so trgovali z narodnimi koristmi. Nekaterim narodom se je to posrečilo prej, drugim pa pozneje, nekaterim v mapga, drugim v večji meri, v kakršnih subjektivnih ta objektivnih pogojih so pač živeli. Toda pri vsakem slovanskem narodu se je poskočilo, da so demokratične sRe ta rile, ki so zagovarjale sodelovanje med slovanskimi narodi, dobile premoč nad uničevalnimi silama, ki 90 hotele uničiti sodelovanje med slovanskimi narodi ter trgovati z nacionalno neodvisnostjo ta koristmi narodov, čeprav razvoj tega boja še iti končan v nobeni Izmed slovanskih dežel, čeprav je ta boj dobil delno različne oblike In je v posameznih slovanskih deželah na različnih stopnjah, moremo vendar danes z mirnim srcem reči, da so v vseh teh državah po večini odstranjene temeljne ovire za popolno medsebojna sodelovanje. Zato moramo kot značilno poteze današnjega sodelovanja med slovan. sktati naroda vzeti to, da gre za sodelovanje svobodnih demokratičnih držav za sodelovanje, ki ne stremi za ciljem, da hi spravilo ta ali oni slovanski narod pod vpliv drugega slovanskega naroda, ampak za vzajemno pomoč v primera nevarnosti ta vsestransko medsebojno zbliževanje narodov, ki imajo mnogo skupnih potez v jeziku ta običajih in katerim je zgodovina zadajala podobne težave ta postavita pred nje podobne naloge. V preteklosti go se bab drugi narodi sodelovanja slovanskih držav ta narodov. Drugi narodi so občutili takoimenovanl panslavizem kot nevarnost za svoj svobodni razvoj. V tem so imeli prav, popolnoma drugačna pa je današnja solidarnost in sodelovanje slovanskih držav in slovanskih narodov. Današnje sodelovanje slovanskih narodov se je rodilo v vojni, ki je bata vojna vsega naprednega človeštva proti fašizmu. To sodelovanje uresničujejo dežele, ki Imajo tako demokratično ureditev, ki je po svojem bistvu nasprotna vsakemu zatiranju, pa tudi zaiti. ran ja po drugih narodih; to sodelovanje se razvija pod vodstvom velike socialistične dežele ZSSR in je prepojeno z občimi človečanskimi idejami Lenina ta Stalina- Vsi oni, k* skušajo naslikati sodelovanje Slovanov kot nevarnost za kateri koS drugi narod, so običajni goljufi ta žele s to kleveto dejansko “ svoje imperialistične namere. V svojem današnjem s svojim današnjim bojem za mir in demokracijo žele slovanski narodi le obvarovati svojo neodvisnost ta si zagotoviti tak notranji razvoj, ki ustreza, njihovim interesom, pogurati boj proti vojni ta hujskačem, če gledamo pazljivo, potem današnje sodelovanje slovanskih držav ta slovanskih narodov prav za prav ustreza življenjskim tateresora kate. rega koli drugega naroda, ustreza boju narodov za mir ta demokracija. Danes tudi na zapadu misßjo-n» slovanske dežele, kadar govore o »železni zavesi« v Vzhodni Evropi toda te savese niso postavili Slovani in te zavese tudi ne bodo postavil iz enostavnega razloga, ker to ne bi ustrezalo njihovim osnovnim koristim. Slovanski narodi vedo. da se tudi na zapadu bore za demokracijo in mir. da so tudi na zapadu resna demokratična gibanja in iskreni demokrati. Iz kakšnega razloga naj bi oni hoteli bit; točeni od teh demokratov, od narodov, ki se prav tako kakor oni bore proti vojnim' hujskačem, za demokracijo, za prijateljstvo med narodi in za spoštovanje neodvisnost; drugih držav. Železne zavese prav gotovo niso postavili slovanski narodi in jim tudi ni potrebna, pač pa bi jo rad postavil Churehill in vojni hujskači njegovega kova. dni bi radi točili zapad od vzhoda, naščuvali zapad proti vzhodu, da bi rešili na zapadu svoje omajane imperialistične pozicije in dobili na vzhodu nazaj tiste pozicije, ki so jih izgubiti! Za značilno potezo današnjega .so- delovanja slovanskih držav ta narodov, za značilno potezo boja slovanskih nacodov za mir in demokracijo moramo torej vzeti to, da to sodelovanje ta ta boj podpirata in krepita boj za neodvisnost drugih narodov in držav. Sodelovanje slovanskih narodov nima namena, da bi vtepilo v »slovanskem morju« kak narod ali kako državo, ampak ima poteg drugih tudi te namen, da podre borim drugih narodov za nacionalno in dr-žvno neodvisnost. Če ne bi bilo tako, se to sodelovanje ne bi moglo imenovati napredno m demokratično. Zato je boj slovanskih narodov za medsebojno sodelovanje, za mir in demokracijo prav za prav eden izmed najmočnejših stebrov svetovnega boja za mir ta demokracijo. Ne moremo si danes zamisliti ohranitve mira v Evropi, pa tudi na svetu, brez aktivne vloge slovanskih držav. Še več, slovanska narodi, njihovo sodelovanje, njihova enotnost, stoga in napredek so danes naj krepkejša opora miru in neodvisnosti narodov Da bi do kraja razumeli današnji boj slovan. narodov za medsebojno sodelovanje, ki se ne da ločiti od občega boja za mir in demokracijo iu še prav posebno ne od takega boja slovanskih narodov, moramo posebej poudariti, da te boj nima nikake rasne podlage. Slovanski narodi se bojujejo za demokracijo v svojih deželah, ker hočejo napredovati in biti svobodni v vsakem oziru. Brez močne in dosledne notranje demokracije b; oni postali prav tako kakor v zadnji vojni plen imperialistov ali pa drobiž za njihovo medsebojno obračunavanje. Ko uresničuje notranjo demokracijo in ko vodi na nmaj politiko miru nasproti drugim narodom ta hkrati politiko najtesnejšega sodelovanja s slovanskimi državami, ustvarja dejansko vsaka slovanska država pogoje za svoj svoboden in neoviran notranji razvoj. Slovanski narodi stopajo v tako fazo zgodovin- SLOVENSKI POROČEVALEC S Slovanskega kongresa v Beogradu Etega razvoja, ko ne bodo niti sužnji ujcevt niti drobiž za obračunavanje med imperialisti, ko bo vsak narod van, da lahko tudi v imenu nas vseh rečem: Slovansko sodelovanje je nemogoče brez nesebične ljubezni In prijateljstva s Sovjetsko zvezo, boj za mir in demokracijo ne bo uspešen, če se ne naslonimo na Sovjetsko zvezo. Ljudje in gibanja v slovanskih deželah, kg se brezbrižno ponašajo proti Sovjetski zvezi, ne morejo biti ne slovanski ne nacionalni. Takšni ljudje in gibanja ne vidOjo dalj kakor do svojega nosu. Oni ne uvidijo, da si ne moremo niti zamisliti svobode in razcveta slovanskih držav brez najkrepkejše naslonitve na Sovjetsko zvezo. čas, v katerem živimo, je za slovanske narode preveč viharen in usodepoln, da bi komur koli dovolili igrati se z narodovo usodo. Ta čas nam je postavili nalogo, da med dru- P0ZDRAY ZASTOPNIKA SLOVANOV IZ JUŽNE AMERIKE Ko je minister Djiias končal svoj govor, je dobil besedo Hristo Gonjev-ski, predstavnik Slovanov iz Argentine in Urugvaja, in je rekel:. »Dovolite mi, da vam sporočim naj toplejše bratske pozdrave Slovanov iz Argentine, ki so strnjeni v 130 demokratičnih slovanskih organizacijah. Dovolite mi, da vas najpri-srčneje pozdravim v imenu Slovanov, ki žive v Južni Ameriki: Jugoslovanov, Bolgarov, Čehov, Poljakov, Ukrajincev, v imenu 800:000 Slovanov, ki žive v Argentini. Dovolite mi; da vas prav tako pozdravim v imenu bolivijske Slovanske zveze, katero imam čast zastopati na tem velikem prvem slovanskem kongresu v herojski Jugoslaviji maršala Tita. Dovolite mi, da v imenu Slovanov iz Argentine pozdravim generalisima Stalina, legendarnega maršala Tita, drznega protifašističnega borca Georgija Dimitrova, dr. Beneša in Bole-slava Bieruta. Bratje Slovani! Mi Slovani smo prvi v Južni Ameriki organizirali veliki slovanski kongres v Montevideu leta 1945. Mi smo proglasili najširšo solidarnost z maršalom Titom in razkrinkali Mihajloviča ter njegove so- Govor inž. Stepanova, soborca v obrambi Stalingrada Prebivalstvu mesta Ljubljane! V soboto 14. t. m. obiščejo Ljubljano odlična zastopniki bratskih slovanskih narodov, ki zborujejo to dni v Beogradu na Slovanskem kongresu. Med zastopniki kongresa so slavni vojskovodje, katerih imena so zgodovinsko povezana z veliko osvobodilno vojno, odgovorna državniki in znameniti kulturni delavci vseh slovanskih držav. Ljubljana, v kateri je vedno živo utripal čut slovanske solidarnosti bot Odeje najvišjih človečanskih vrednot, bratstva med narodi, napredka, miru, socialne pravičnosti in resnične ljudske demokracije, bo pravilno razumela zgodovinski pomen tega dogodka. Ni še dobejevana pravda za pravične meje najmanjšega in najzapadnejšega slovanskega naroda. Ljubljana, ponOžana v stari Jugoslaviji v maiopomembno provincialno mestece, bo pravilno ocenila čast in pozornost, ki ji jo izkažejo visoki bratski gostje s svojim obiskom. Zato bo s prekipevajočo radostjo pozdrav vila drage slovanske hrate dne 13. t. m. popoldne, ko se odpeljejo na Bled, In posebno še dne 1C t. m., ko si bodo ogledali naše mesto. Mestni ljudski odbor vabi vse ljubljansko prebivalstvo, naj za ta prazniški obisk 13. in 1C t. m. okrasi hiše, izobesi zastave in okrasa okna in ulice s cvetjem, zastavami in transparentu. Ljubljana naj na viden način izkaže svojo visoko slovansko zavednost, ki je v najstrašnejših dneh fašističnega suženjstva razplamtela v nji odpora On heroične kljubovalnosti. MESTNI LJUDSKI ODBOR Podsekretar KP Italije na obisku pr! predsedniku vlade LR Slovenije dovolj zaveden in močan, dg bo očistil svojo hišo izmečkov, ki bi jih radi zopet zapeljali na pot suženjstva in pokornosti imperializmu. Oni vidijo v ZSSR, v Rusiji, v ruske-n narodu državo, ki je pripravljena podpreti obrambo njihove državne neodvisnosti. vidijo v njej tisto silo, ki je v vojni ustvarila vse pogoje za leda si slovanski narodi ustanove svobodne in neodvisne države. Mi slovanski narodi smo siti temne preteklosti, mi hočemo živeti srečno in svobodno in v tem se predvsem skriva smisel in bistvo današnjega sodelovanja slovanskih narodov, ne pa v nekakih rasnih lastnostih ali rasnih posebnostih slovanskih narodov. Razvoj demokracije v posameznih slovanskih deželah (izvzemši ZSSR. ki je v tem oziru prišla že daleč naprej) je šel in še gre po raznih poteh. Ta razvoj je različen predvsem zaradi razlik v notranjih pogojih boja. zaradi razlik, ki so bile in so še vedno t subjektivnih či&iteljih boja. Vendar so razvojne težnje skoraj v vseh slovanskih deželah iste in kažejo, da korakajo slovanski narodi k popolni, ljudski demokraciji, kljub težavam, ki jim jih od zunaj zadajajo, hrabreč ostanke domače reakcije, ali pa v mednarodni areni povzročajo reakcionarni krogi Amerike in Anglije. Vsak slovanski narod si je pridobil, velikanske zasluge s svojim bojem za demokracijo tako za medsebojno sodelovanje slovanskih držav kakor tudi za sodelovanje slovanskih držav z drugimi miroljubnimi državami. Mar bi narodi res lahko bili brez skrbi, da se nemški imperializem ne bn obnovil, če ne bi na mestu stare Poljske stala nova demokratična Poljska? Poljsko - sovjetsko sodelovanje, ki je postalo možno zaradi notranjih sprememb v Poljski, je poroštvo miru na vzhodu Evrope in zato tudi poroštvo proti raznim vrstam kombinacij. ki bi hotele obnoviti nemški imperializem in usmeriti njegovo osvajalno politiko proti vzhodu. Češkoslovaška republika, ki postavlja da- Takoj lahko rečemo. Ha smemo z vso pravico pričakovati, da bo ta borba slovanskih narodov uspešna kljub velikanskim težavam, ki jim jih povzročajo reakcionarni krogi v inozemstvu. Slovanskih narodov ne more več ustaviti nobena sila na njihovi poti k srečnemu življenju svobodnih in neodvisnih narodov. Slovanske narode vodi močna Sovjetska zveza, s katere usodo so zvezali svojo usodo v najtežji, in najusodnej-i vojni človeške zgodovine. Kako pa stoje danes stvari v svetu? še vedno obstoji resna nevarnost za miren in neoviran razvoj slovanskih narodov. To pa lahko slovanske narode vzpodbudi, da še boli strnejo svoje vrste, da se še krepkeje ztc-žejo v skupnem boju za mir in demokracijo kot brat ob bratu, tovariš ob tovarišu. Nevarnosti, ki še obstoje in ki ne bodo se tako kmalu odsira- Na koncu moram poudariti vlogo Sovjetske zveze v boju slovanskih narodov za mir in demokracijo. Govoril bom kot Jugoslovan, mislim pa, da me boste vsi razumeli in da se boste z menoj strinjali. Naši predniki so se vzpenjali na bregove, gledali, kako vzhaja sonce, stegovali roke proti vzhodu in govorili otrokom in vnukom: »Tam je Rusija: rusko carstvo je tako veliko, da v njem sonce nikoli ne zaide; nekega dne bo prišla in — mi bomo svobodni.« Ljudska vera in čustva niso bila zaman. Rusija in ruski narod sta se dvignila v svojem sijaju, moči in veličini pod vodstvom Lenina in Stalina. Ruski narod in drugi narodi Sovjetske zveze so razvila pod sovjetsko oblastjo vse svoje moči, slovanski naredi pa so v njih našli tisto oporo, tista ramena, ki so se prav’ nanje morali tudi opreti, da hi lahko vrgii s sebe okove in da tudi oni razvijejo vse svoje moči. Ko se je začela ta vojna, so narodi Jugoslavije ped Titovim vodstvom zvezala svojo usodo z usodo Sovjetske zveze. Ni bilo lahko, vendar drugače ni bilo mogoče. Pri nas so se borci veselili, ko so prihajale proti njun nove divizije. Spominjam se, kako so nanegi govorili, ko so nas napadali bombniki: »Toliko manj bomb na Rusijo!« Naši narodi niso v ničemer delali razlike med svojim bojem in tistim bojem na življenje in smrt, ki ga je vodLla Sovjetska zveza. »Z Rusijo v smrti in v življenju,« so govorili kmetje. In nismo se zmotili. Pravična stvar ruskega naroda^ narodov ZSSR, pravična stvar Lenina in Stalina je zmagala. Pri nas je zmagala ljudska revolucija in ljudska demokracija. Rusija je prišla — med nami in njo ni več nobenih pregrad. Napredni ljudje Jugoslavije so se v preteklosti učila pri bogatih in globokih virih ruske kulture, zlasti ruske književnosti in napredne ruske misli 19. stoletja. Naši narodi so stoletja imeli uprte oči v Rusijo. Velika revolucionarna izprememba v Rusiji v oktobru je pretresla do mozga tudi naše najboljše ljudi in naše narode in naravno je, da so velike ideje ruske revolucije naletele na močen odmev v naših deželah. Vendar mi takrat nismo imeli moči, da bi napravili te, kar smo napravili med vojno. Niso bili še dozoreli vsi pogoji za to, ko pa je nemški jekleni stroj zavi-hral preko naše dežele, je postalo tu- nes na nov temelj svoje gospodarske odnose in krepi zveze s slovanskimi državami, je resna ovira za obnovo napadalnosti v Srednji Evropi. Kaj bi bilo s sodelovanjem Južnih Slovanov z drugimi slovanskimi narodi, če ne bi narodi Jugoslavije pod Titovim vodstvom uresničili bratstva in edinstva in zrušili staro Jugoslavijo? Bratstvo Južnih. Slovanoc, tako med njimi samimi kakor tudi bratstvo med njimi in med drugimi Slovani. ne bi moglo biti popolno, če se ne bi bila koburška Bolgarija prerodila v domovinsko-frontovsko. Kaj pa bj 'šele bilo s slovanskimi narodi, kaj bi bilo s človeštvom, če ne bi bilo Sovjetske zveze in če bi na njenem mestu, na mestu socialistične Rusije, bila carska Rusija? Slovanski narodi z ZSRR na Čelu stopajo danes kot prvi v boju za mir in demokracijo. Tega dejstva ne smemo šteti za slučajno, niti ne za posledico nekakšnih posebnih nacionalnih ali rasnih odlik slovanskih narodov. To dejstvo izhaja iz posebnih razvojnih pogojev v posameznih slovanskih državah. Ti pogoji so pripeljali do uresničenja demokratičnega reda v slovanskih deželah. Ta red se razlikuje po oblikah in stopnjah. V tem pogledu je prišla pred vsemi že daleč naprej Sovjetska zveza. k'i ima najpopolnejši, sovjetski tip demokracije. Vendar, če gledamo od zunaj in r odnosu do zunanjega sveta, imajo vse te demokracije eno skupna lastnost: niti ena izmed njih no ograža drugih narodov. Nasprotna, one so po svojem bistvu take. da samo podpirajo osvobodilni boj drugih narodov. Zato je boj slovanskih dežel z ZSSR na čelu za demokracijo in mir. namreč za svoboden notranji razvoj, hkrati stvar vsakega iskrenega demokrata in vsakega iskrenega prijatelja miru med narodi. Slovanski narodi so s pomočjo ZSSR raztrgali verige imperializma, tako tujega kakor tudi svojega lastnega. Njihov boj, ki je raztrgal verigo imperializma, mora imeti velikanski mednarodni pomen. Ta boj slabi mnoge zapreke, ki so bile na jjotu svobodnemu razvoju narodov, ta boj bistveno spreminja razmerje sil med demokracijo in imperializmom v svetu. njene, strašna in krvava šola te vojne. dolga in mučna preteklost, vse to priganja slovanske narode, terja od njih, da se zbližajo, da. izmenjajo svoje kulturne in gmotne dobrine, da okrepe svoj boj za mir in demokracijo, da vztrajajo do konca na poti, ki so si jo izbrali, do končne zmage njihove pravične stvari, do popolnega zavarovanja njihove neodvisnosti in svobodnega razvoja. V njihovi enotnosti ni samo eno izmed najresnejših poroštev za zmago demokracije v njihovih domačih deželah, za ohranitev miru na njihovih mejah, ampak je ta enotnost hkrati najresnejše poroštvo za mir na svetu, najresnejša opora vsem narodom v njihovem boju za demokracijo in neodvisnost. Stvar Slovanov je danes stvar vsega naprednega človeštva. da ljudstvu jasno, kar je bilo dotlej jasno samo njegovim najboljšim sinovom — brez Rusije ni in ne more biti rešitve. Udeležba Sovjetske zveze v vojni je dala narodom Jugoslavije vse možnosti, da se uspešno bore in zmagajo. Pozneje smo dobili tudi neposredno pomoč Sovjetske zveze — jugoslovanska polja je prepojila skupna, bratska kri. Narodi Jugoslavije ue bi prišli do nacionalne svobode, ne bi uresničili ureditve, ka ustreza njihovim koristim, če ne bi bila Sovjetska zveza odigrala vloge v vojni in če ne bi bilo njene današnje vloge na svetu, če ne bi imeli vsakovrstne pomoči sovjetske vlade. če danes, ko govorimo na tem mestu, pogledamo v prihodnost narodov Jugoslavije, lahko rečemo, da jo vidimo in si jo zamišljamo samo v tesni zveza s Sovjetsko zvezo in da je na drug način ne moremo videti in si je ne moremo zamisliti, V preteklosti, po prvi svetovni vojni, so bili poizkusi, da bi vodili nekakšno slovansko politiko brez Sovjetske zveze in proti njej. Ti reakcionarni poizkusi so se pokazali kot smešne utvare. SODELOVANJE SLOVANSKIH SLARODOV IN BOJ SLOVANSKIH NARODOV ZA MIR IN DEMOKRACIJO STA MOŽNA SAMO V NAJTESNEJŠI ZVEZI S SOVJETSKO ZVEZO. w Sovjetska zveza je danes tarča za napade vseh reakcionarjev En vseh vojnih hujskačev, je pa tudi središče, okrog katerega se zbirajo vse demokratične sile sveta in v katerega so uprte oči vseh potlačenih in trpečih. Vsi Slovana so lahko ponosni, da je taka vloga pripadla ravno Sovjetski zvezi in ruskemu narodu in če je tako, kako se ne bi okrog nje strniU bratski slovanski narodi? Ob njej postajajo resen faktor v mednarodni politiki. Slovanske države postajajo neodvisne in svobodne in so za zgled razvoja novih demokratičnih oblik ljudskega* življenja. Brez naslonitve na ZSSR bi mogel biti boj nas Jugoslovanov za demokracijo in neodvisnost še tako herojski in poln požrtvovalnosta, vendar ne bi mogel, kakor tuda v preteklosti večkrat ni mogel, dati ljudstvu tistih bogatih plodov, ki mu jih je sedaj dal. Zato pa mislim, ko govorim kot Jugoslo- V nadaljevanju je predsedujoči general La jtnant Aleksander Gundo-rov dal besedo inž. Stepanovu, ki se je udeležil obrambe Stalingrada, živahno pozdravljen je inž. Stepanov izjavil: »Dragi bratje in sestre Slovani! Dovolite mi, da vam sporočim iskrene in bratske pozdrave v imenu prebivalcev herojskega mesta Stalingrada. Prebivalstvo mesta Stalingrada je leta 1942 in 1943 vstalo v obrambo svojega mesta, formiralo brigade narodne obrambe, da bi skupno z junaško Rdečo armado, skupno z brati Slovani, zadalo pod Stalingradom smrtonosen udarec fašistični Nemčiji. Na desettisoče hitlerjevskih krvolokov je pustilo svoje kosti pod zidovi mesta Stalingrada. Stalingrad je vstal kakor orjak, ki je zagradil pot nemškim osvajalcem. Mesto heroj — Stalingrad je ovenčano z večno slavo. Nemški osvajalci so Stalingrad razrušili, toda junaški branilci Stalingrada so takoj, kakor hitro se je bojišče odmaknilo za nekaj kilometrov od mesta, zastavili vse svoje sile, da bi Stalingrad zopet vstal, že tretjega dne po zmagi pred Stalingradom so pričeli obnavljati tovarne. Ljudje sami so stanovali v votlinah in rovih, toda iz razvalin in ruševin so se dvigale tovarne in zavodi. In Stalingrad je vstal! čez tri mesece je Stalingrad dobavljal Rdeči vojski orožje, s katerim so junaški vojaki Rdeče armade vodili zmagovite bitke pri Harkovu, Kijevu, Odesi, Beogradu in Sofiji ter osvobajali naše brate Slovane. Danes stoji herojski Stalingrad ponosno kot simbol, ki izraža vso dobo borbe slovanskih narodov. Samo nekaj mesecev je minilo po borbi pri Stalingradu, a Stalingrad je že zopet dajal visoko kakovostno jeklo, ponovno so začele delovati šole, bolnišnice in druge ustanove. Danes se odpira pred prebivalci Stalingrada zopet lepo in kulturno življenje. Traktorski zavod ustvarja Predsedujoči generallajtnant Aleksander Gundorov je nato dal besedo češkoslovaškemu delegatu Gustavu Husaku, predsedniku slovaškega Sveta poverjenikov, ki je med drugim dejal: ‘»Spoštovani prijatelji! Znan je prispevek slovanskih narodov v borbi za svobodo Evrope. Češkoslovaška republika je bila kot prt a zrušena, prebivalstvo pa zasužnjeno. Leta 1938. je p&tala Češkoslovaška republika prva žrtev fašističnih napadalcev in prva žrtev mednarodnih reakcionarnih spletk. Od leta 1938. sta češki in slovaški narod videla, kaj pomeni biti na milost in nemilost izročen fašističnim napadalcem. Kaj pomeni izgubiti svobodo, kaj pomeni biti oropan. Fašistični napadalec je vse prebivalstvo oropal sadov. nji. hovega dela. Odvzel jim je vse ekonomske dobrine, ogražal je kulturo in svobodo. Zato sta bila češki in slovaški narod med prvimi, ki so se uprli fašizma in mednarodnim silam reakcije, žrtve, id sta jih dala naša naroda, so bile ogromne. Češki narod je izguba večji del svoje inteli-genoe. Na stotisoče čehoslovakov je šlo »kozi koncentracijska taborišča. Naše vasi so Mie opustošene s strani nemških in madžarskih napadalcev, na način, kakor so to znali storiti samo Nemci.« gtm uresničimo medsebojno bratstvo in da vsak za sebe stvorimo take vezi s Sovjetsko zvezo, da jih nič na svetu ne bo moglo pretrgati. To je zahteva našega časa, to je pogoj za zmago demokracije v naših deželah in za okrepitev niaru Ea svetu, to je naš dolg nasproti bodočim pokolenjem. Naj živi bratsko sodelovanje slovanskih narodov v boju za mir in demokracijo! Naj živi Sovjetska zveza, zaščitnica slovanskih narodov v njihovem boju za neodvisnost in svoboden notranji razvoj! Naj živi gene-rjilisim SZ Josip Visarionovič Stalin, voditelj slovanskih narodov v njihovem-boju za neodvisnost, medsebojno sodelovanje, mir in demokracijo!« Govor ministra Djilasa so pozorno poslušali in pogosto pretrgali z živahnim odobravanjem. delavce. Tamošnji tisk je z velikim presenečenjem sprejel naše sklepe. Nas so klevetali, vendar se je zatem pokazalo, da smo imeli prav. Druga obsežna naloga, ki smo jo izvršili v Južni Ameriki, je naš slovanski kongres, ki je bil pred kratkim. Udeležilo se ga je okrog 500 delegatov in približno 5000 do 6000 občinstva. Naš kongres je pokazal velike uspehe. Bratje Slovani, vi ste pretrpeli mnogo trpljenja in borili ste se kot levi. Vaš boj ni bil zaman. Prvič v zgodovini so danes slovanski narodi resnično svobodni. Najvažnejši uspeh je ta, da je zagotovljena slovanska enotnost, ki je poroštvo za svobodo, neodvisnost in blagostanje naše domovine, poroštvo za trajen in izvedljiv svetovni mir. Mi Slovani iz Južne Amerike mislimo, da smo precej pripomogli k tej enotnosti. Svoj govor, je Gonjevski končal z vzkliki: »Naj živi osvoboditeljica slovanskih narodov slavna Rdeča armada! Naj živi njen genialni voditelj gene-ralisim Stalin! Naj živita FLRJ in veliki maršal Tito! Naj živi enotnost slovanskih narodov!« Sledil je kratek odmor. kmetijske stroje od najmanjšega traktorja pa do traktorskih orjakov.' Dragi bratje Slovani! Nemški fašistični osvajalci so hoteli uničiti civilizacij» in kulturo slovanskih narodov. Hoteli so zasužnjiti slovanske narode — enega za drugim, da bi napravili iz njih večne sužnje. Napadli so Poljsko, češkoslovaško, Bolgarijo, Jugoslavijo in — junija 1911 Sovjetsko zvezo- Težke dneve so preživljali slovanski narodi v borbi proti nemškim osvajalcem, toda zaradi tega je tudi zmaga nad fašistično Nemčijo splošna zmaga slovanskih narodov. Danes slovanski narodi ne želijo drugega, kakor da si zacelijo rane, Id jih je njihovim deželam zadala vojna, da bi razvijali v miru svojo civilizacijo in kulturo, da bi v prijateljstvu in sodelovanju slovanskih narodov uživali sadove miru. še so reakcionarne sile, ki hočejo razrušiti bratstvo slovanskih narodov, naša dolžnost pa je, da raz-krikavamo te vojne hujskače. Naš prvi povojni kongres ima izredno velik pomen. V prvi vrsti mora okrepiti bratstvo in enotnost naših slovanskih narodov; da v večnem prijateljstvu združi vse slovanske narode v borbi za demokracijo, v borbi za mir. Naj živi velikomilijonska Sovjet, ska zveza, voditeljica v borbi za svobodo in neodvisnost slovanskih narodov! živel voditelj slovanskih narodov veliki Josip Visarionovič Stalin!« Zaključek govora inž. Stepanova je kongres pozdravil z navdušenim im prisrčnim ploskanjem. V imenu poljske delegacije sta v razpravi o poročilu ministra Milovana Djilasa govorila njen predsednik Stanislaw Trojanowski, v imenu bolgarske delegacije pa Viko Cer-venkov, poslanec bolgarskega Sobranja in podpredsednik Vseslovanskega kongresa. Delegat Husak je zatem poudaril, da sta češki in slovaški narod s pomočjo sovjetske armade in s pomočjo vseh slovanskih narodov dosegla svojo svobodo in da bosta znala krepko čuvati, kar sta si pridobila. Nato je nadaljeval: »V naši državi nam je uspelo ustvariti tako ureditev, da smo onemogočili buržuazne skupine, ki so leta 1938. izroile državo sovražniku. Pri nas je bila širokopotezno izvedena nacionalizacija industrije, bank itd., tako, da domači izdajalski elementi in skupine inozemskih kapitalistov ne bi mogli več izkoriščati delo našega človeka v svoje lastne ekonomske interese ter na škodo naših lastnih narodov. Danes vodi vse naše ljudstvo upravo gospodarstva naše države in je njegov gospodar. Drugo vprašanje, ki je za nas izredno važno, so nemške in madžarske man jšine. V tem pogledu zavzemamo isto stališče kakor bratska Poljska. Slovanske države, kn so imele tako znatne nemške manjšine kakor Češkoslovaška in Poljska, so doživele grenko zgodovinsko izkušnjo, da imajo sovražnikovo peto kolono in da je ne morejo pustiti v svojih državnih mejah. Da bi zagotovili mb* sebi, kakor svojim sosedom, smo se odločili, da izselimo Nemce, id so tisoč let terorizirali češki na. Ljubljana, 8. dec. (Tanjug). Ljubljano je obiskal generalni podsekretar KP Italjje tovariš Luigj Longo v spremstvu tovariša Protolongo Giordana, člana CK KPI. S predsednikom vlade LRS tovarišem Mihom Marinkom in ministrom Borisom Kraigherjem so izmenjal; misli o sodelovanju demokratičijh sil za okrepitev naporov, da se rešujejo vprašanja med V imenu Komunistične partije in italijanskega ljudstva se Vam zahvaljujemo za hitro osvoboditev naših vojakov, vojnih ujetnikov v Jugoslaviji. Z njihovim povratkom so onemogočene vse klevete naših šovinistov in imperialistov vseh dežel proti svobodni in demokratični Jugoslaviji. Vrnili so se na svoje do- vod, ga ropali in MH vir nemirov. Da M se naše ljudstvo moglo posvetiti ustvarjalnemu dedu, je češkoslovaška vlada postavila vprašanje Izselitve nemške in madžarske manjšine. še danes, torej skoro dve leti po koncu svetovne vojne, v kateri so slovanski narodi zmagali, je na Madžarskem slovaška manjšina, ki šteje sto tisoč ljudi, ki pa nima nobene šole, nobenega učitelja in ki ne more živeti svojega kulturnega življenja- Za nas je to nekaj, česar ne moremo prenesti. Zaradi tega je naša vlada, da bi zagotovila mir v Srednji Evropi, ponudila sosedni Madžarski izmejavo prebivalstva, vrnitev Slovakov z Madžarskega v češkoslovaško ter izselitev Madžarov na Madžarsko. Mnenja smo, da .je to pravično in častno in da .je to tudi v interesu svetovnega miru. Vse naše ljudstvo osredotočuje po osvoboditvi vse svoje sile v ustvarjalnem delu. Prav zaradi tega smo rešili notranja vprašanja, zaradi tega, ker smo bratsko, iskreno in častno uredil; odnose in sodelovanje med Čehi in Slovaki v naši državi, ker v bodočnosti ne bo več mogoče, da bi nas izkoriščale mednarodne reakcionarne sile ali domače reakcionarne skupine. Zaradi tega se naša država lahko osreJ oto-čuje v graditvi boljšega in srečnejšega življenja. Dveletni načrt, ki je bil predložen in ki se bo v kratkem pričel izvajati, je zasnovan na stremljenju, da se odstranijo težave, ki jih je prinesla vojna in da se dokaže, da pripada država delovnemu ljudstvu, da imamo državo, v kateri bo ljudstvo v blagostanju prišlo do svojega višjega kulturnega razvoja. Spoštovani prijatelji! že na kongresu leta 1848. so ugotovili, da so Nemci skupni sovražnik slovanskih narodov, ki preprečuje njihovo sodelovanje. To je v najočitnejši meri dokazala pretekla vojna. V časti Monahova, ko je bila svoboda slovanskih narodov ogrožena, med slovanskimi narodi ni bilo enotnosti in zaradi tega so drug za drugim padali pod jarem nemške okupacije. Danes, ko govorimo o miru in o povojni ureditvi Evrope, vidimo, da se je položaj bistveno izpremenil. Danes slovanske narode ne združuje skupen sovražnik, ki je premagan, danes jih združuje skupno stremljenje po boljši socialni ureditvi, po višjem kulturnem razvoju, združuje jih skupna težnja po trajnem miru v tem delu Evrope in — kolikor je to mogoče — po vsem svetu. Sodelovanje slovanskih narodov na vseh področjih ima za cilj utrditev miru. Pri tem ne mislimo na diplomatski mir, na teoretični mir, ampak na prav konkretna mir, kajti slovanski narodi so prav konkretno občutili, kaj pomeni vojna, kaj pomeni napadalnost, kaj pomeni izguba svoje državne in nacionalne neodvisnosti. Vsi naši naroda, vse naše države ne bodo sodelovale samo med seboj, ampak tudi z drugimi držayami, ki nimajo imperialističnih namenov. Na žalost so tudi take sile, ka bi nas danes zopet rade sprle, ki bi rade našim narodom onemogočile mirno delo, ki bi rade zasejale med njimi seme razdora, da bi se ponovno, kakor se je dogajalo v preteklosti, slovanski naroda ogražali med seboj. Slovanski narodi imajo danes pogoje za razvoj ljudstva in države in s te poti ne bodo odstopili. češkoslovaška bo dala svoj prispevek v tem sodelovanju slovanskih narodov, tem bolj, ker ima vseslovanska ideja pri nas, pri malih slovanskih narodih, svoje korenine in osnovo v starih mislecih slovanstva, kakor so to Kollar, šafarik, štur in drugi. To je naša osnovna državna in narodna orientacija, to je pogoj za naš obstoj. Naj živita bratstvo in enotnost vseh slovanskih narodov!« Po govoru češkoslovaškega delegata je predsedujoči generallajtnant sosednjimi narodi brez vmešavanja zunanjih sil. \ Ob tej prilik; je tovariš Longo obiskal nekatere kraje in tovarne ▼ Sloveniji. Izrazil je posebno zadovoljstvo, ki ga je v Italiji zbudilo dejstvo, dg so se tako hitro po razgovorih Tito - Togliatti začeli vračati italijan. move kot nosilci miru in bratskega sodelovanja • med dvema narodom» ter bodo ob polni zavesti velikih demokratičnih ;n socialnih pridobitev, ki jih je realiziralo junaško Ijudsty« Jugoslavije, gotovo predstavljali važno pomoč v boju za okrepitev in napredek italijanske demokracije. Luigi Longo, Protolongo Giordano Aleksander Gundorov objavil, da je dopoldanska seja kongresa končana. Delegacija Luž iških Srbov ob grobu Neznanega junaka Beograd. 9. dec. Člani delegacije Lužiških Srbov dr. Jurij Rjenč, dr, Marka Cizova. Karla Virt in Pavel Čiž, ki sodelujejo pri delu Slovanskega kongresa, so popoldne položili venec na grob Neznanega junaka. Venec nosi napis »Lužilko-srbski narod — herojem Jugoslavije«. Prihod zastopnikov Slovanov iz Avstralije in Neve Zeiandlje Beograd, 9. d®c. Danes sta prispela v Beograd Ivan Kosovač, novinar, član uredništva lista »Napredek« v Avstraliji, in Filip Sunde, delegat Slovanske zveze iz Auckland» -na Novi Zeicndijj. da bosta kot predstavnika Avstrali je in Nove . Zelandije sodelovala na Slovanskem kongresa v Beogradu. Večerja pri maršaiu Titu na čast Zlatku Baiokoviču Beograd. 9. dec. Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije šosip Broz Tito je priredil S. t. m. poslovilno večerjo na east našemu slovitemu vio-lonistu in predsedniku Združenega odbora Američanov južno-siovanskega porekla Zlatku Baiokoviču in njegovi soprogi g. Joiee Borden-Balokov.:Ć, ki se po dvomesečnim bivanju v naši državi vračata v Ameriko. Večerji so prisostvovali elani vlade FLRJ. predstavniki delegacij slovanskih narodov na Slovanskem kongresu in večje ševilo domačih umetnikov ter kulturnih delavcev. Madžarska trgovinska delegacija v Beogradu Beograd, 9. dec. Včeraj je prispela v Beograd madžarska trgovinska delegacija z ministrom za industrijo Antalcm Banom in njegovim namestnikom Hardi Robertom na četu. Rudarji v ilirski Bistrici predsedniku viade LRS Ajdovščina, 9. dec. Rudarji premogovnika Ilirska Bistrica so ob svojem tradicionalnem rudarskem prazniku poslali predsedniku vlade LRS naslednjo. brzojavko: »Rudarji premogovnika v Ilirski Bistrici prosijo tovariša predsednika vlade LRS, naj še nadalje vztraja pri ustvarjanju visokih ciljev, ki so nam rudarjem postavljeni za dvig našega gospodarstva in blagostanja domovine. ter ga pozdravljajo z rudarskim pozdravom: Srečno!« Primorski delavci Ljudski skupščini FLRJ Ajdovščina. 9. dec. Delavci vzhod. no-primorskega okrožja so poslali s svoje delovne konference v Postojni 8. t. m. Ljudski Skupščini FLRJ naslednjo brzojavko: »250 predstavnikov sindikalnih organizacij vzbodno-primorskega okrožja. zbranih na delovni konferenci v Postojni, poidi ia Ljudski skupščini FLRJ pozdrave in izraze navdušenja vsega našega delavstva ob sprejetju zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Nismo še priključeni k FLRJ, toda s sprejetjem tega zakona 6mo se obvezali dvigati proizvodnjo v naših podjetjih, ki jih že davno smatramo za svojo in ljudsko lastnino. Dvigati proizvodnjo in čuvati ‘podjetja pred škodljivci je naše geslo, v katerem ie izražena vsa ljubezen do Jugoslavije in borbena volja za takojšnjo priključitev k FLRJ. Živela Ljudska skupščina FLRJ! VREMENSKA napoved za sredo, 11. decembra ftotl Jutru verjetno manjše padavine, čez dan po večini oblačno in brez padavin. V petek ali soboto je prlčatosalt hud podeč temperatura sneg. Kaj naj pričakujejo slovanski narodi od boja za mir in demokracijo? Vloga Sovjetske zveze v boju slovanskih narodov za mir in demokracijo Govor češkoslovaškega delegata Kusaka kki vojni ujetniki jz Jugoslavije. Brzojavka podsekretarja KP Italije Luigija Longa maršalu Titu ■MUUUB Z zasedanja Združenih narodov Razpravljanje o varuštvu nad bivšimi mandatnimi ozemlji Predstavniki mandatnih držav so glasovali v skupnem bloku za odobritev predloženih osnutkov sporazumov o varuštvu New York, 9. dec. (Tass) V pododboru it 1, ki ga je ustanovil komite za varuštvo, da prouči osnutke sporazumov o varuštvu nad ozemlji brez samouprave, je bila zanimiva razprava. Predmet nrzprave je bila določitev pojma 'neposredno zainteresirane dežele«. Kakor je znano, se moreno države, ki predložijo osnutke sporazumov, skladno s 6tatutom Organizacije ZN posvetovati z vsemi neposred. zainteresiranimi državami. Doslej še niso izdelali točno definicije tega pojma. Države, ki so predložile osnutkp sporazumov, so to dejstvo izkoristile in se niso zmenile za najvažnejšo načelo statuta. Novikov je izjavil, da je sovjetska delegacija že poprej opozorila na dejstvo, da se s predloženimi osnutki sporazumov o varuštvu nad osmimi nekdanjimi mandatnimi ozemlji ne strinjajo vse neposredno zainteresirane dežele. Ves čas med prvim in drugim de.lom prvega zasedanja Generalne skupščine se ni niti poskušalo doseči sporazum o tein, katere države so neposredno zainteresirane v enem ali drugem mandatnem ozemlju. odnosno varuštvu. V nekaterih primerih so mandatne države odločile to vprašanje enostransko in samovoljno. Tako stanje- je v protislovju s čl. 79. statuta Organizacije Združenih narodov'. Sedaj, ko je podkomiite zaključil razpravljanje o osnutkih sporazumov o varuštvu in bi moral sprejeti sklepe. moramo dokončno ugotoviti, katere države- smatramo za neposredno zainteresirane. CL 79. statuta pravi, da so take države dotične, ki imajo mandate, vzl.ic temu pa ne pove, härtere države je treba smatrati za neposredno zainteresirane poleg teh .držav. To nalogo mora rešiti Organizacija ZN. sicer b; stvar zavzela nezaželjeno smer, smer vsakovrstnih privatnih sporazumov med mandatnimi deželami in industrijskimi silami. Sovjetska delegacija je prepričana, da hi morali smatrat; predvsem pet velesil za neposredno zainteresirane države. To sledi predvsem iz dejstva, da so ZDA. Velika Britanija, ZSSR, Kitaiska in Francija stain; člani Sveta za varuštvo in to poudarja njihovo odgovornost za zaupana ozemlja. V zvezi z gornjimi izvajanji smatra sovjetske delegacija, da ima vsaka izmed petih velesil — stalnih članic Varnostnega sveta in Sveta za varn-štvo pravico izjaviti, da je neposredno zainteresirana država glede ozemelj pod varuštvom. Vendar to ne pomeni, da bi vsaka izmed teh sil lahko podala tako izjavo glede na vsa ozemlja pod varuštvom. Nadalje je treba dati tudi drugim državam možnost za sodelovanje v lastnosti neposredno zainteresirane pogodbenice. Upoštevati bi morali, da smejo tud; majhne države zahtevati priznanje kot neposredno zainteresirane države glede na nekatera ozemlja pod varuštvom. Sporazum o tej zadevi. je zaključil Novikov, bo olajšal izpolnjevanje zahtev statuta. S tem bo dana možnost, skleniti sporazume o varuštvn. Ameriški delegat Dulles je dejal, da bi izjava sovjetske delegacije po njegovem mnenju mogla bitii osnova za sporazum o tem vprašanju. Kljub temu je takoj nato predlagal v imenu ameriške delegacije, da naj bi na tei seji ne sklepali o tem. katere države so 'neposredno zainteresirane«, pač pa naj b; se ustanovil redakcijski pododbor, ki naj bi pripravil resolucijo v tem smislu. Značilno je. da je Dullesu in belgijskemu delegatu, ki je govori! za njim, uspelo povezati sovjetski predlog s sedaj tako »modernim« vprašanjem veta v skupščini. Nekatere delegate, je pripomni' k temu sovjetski delegat, očitno tlači mora veta. Pojasnil bi prav tako. da sovjetski predlog jasno določa, da imajo velesile, kar se tiče sporazumov o varuštvu. istP pravice kakor ostale neposredno zainteresirane države, vštevši one, ki imajo mandate. Delegati Velike Br’tanije. Francije, Avstralije. Belgije. Kanade in Nove Zelandije so podprli ameriški - predlog. ki dejansko vodi k odložitvi sklepa o tej zadevi za nedoločen čas. Indijski predstavnik je izjavil, da njegOTa dežela zahteva pravico neposredno zainteresirane države glede na pripravo osnutka sporazuma o varuštvu nad Tanganjiko. Kljub temu Se britanska vlada ni posvetovala z Indijo p tem sporazumu. Sovjetski delegat je predlagal, naj bi redakcijski pododbor proučil najprej sovjetski predlog, če ne bi prišlo do sporazuma, pa naj preide k amerišk; resoluciji. Po daljši razpravi so ustanovili izvršni pododbor delegatov ZSSR in ZDA. ki je pooblaščen povabiti druge delegate, da sodelujejo prj njegovem delu. Pni pododbor komiteja za varuštvo ie danes pričel glasovati o osnutkih Sporazumov o varuštvu. Sovjeti delegat Novikov je izjavil, da po mnenju sovjetske delegacije osnutki sporazumov o varuštvu. ki so jih predložile Francija. Velika Britanija, Belgija, Avstralija in Nova Zelandija, niso zadovoljivi. Sovjetska delegacija je predlagala več dodatnih predlogov, ki imajo narnen, zavarovati zakonite pravice in interese narodov, ki prebivajo na zaupanih ozem’jih. ter odpraviti težnje, po aneksiji, ki so zna- čilne za predložene osnutke sporazumov o varuštvu. Ker pa so bili sovjetski dodatni predlogi zavrnjeni, sovjetska delegacija ne more glasovati za osnutke, ki jih smatra za zgrešene. •Jugoslovanski in češkoslovaški delegat sta zavzela podobno stališče. Tudi indijski in iraški predstavnik sta kritizirala osnutke sporazumov in si pridržala pravico, da bosta stavila znova svoje protipredloge, ki so bili odklonjen; v podkomiteju, ko bo slednji predložil svoje poročilo komiteju. Skoraj za vse osnutke sporazumov o varuštvu je značilno, da so bili ;odobreni 6 standardnim številom glasov: 25 delegatov za, 3 proti, 2 pa sta se vzdržala. Predstavniki ZSSR, Češkoslovaške in Jugoslavije so glasovali proti, indijski in iraški delegat eha se vzdržala glasovanja. Tudi kitajska delegacija se je vzdržala gla sovanja, ko so glasoval; o osnutku sporazuma o varuštvu nad Novo Gvinejo. ki ga. je predložila avstralska vlada. Predstavniki mandatnih držav Britanije. Belgije, Francije,' Avstralije im Nove Zelandije so glasoval; v skupnem bloku, zanašajoč se na trdno podporo delegacij ZDA. Kanade, Južnoafriške unije. Nizozemske in ne-kaierih drugih držav,- Debata o predlogu glede prepovedi atomskega orožja * New York. 9. dec. (Tass) Pođko-mite št. 3, ki je Bil ustanovljen pri komiteju za politična vprašanja, da bi se dosegla soglasnost pri rešitvi vprašanja o splošnem zmanjšanju oborožitve, je na seji dne 6. decembra po dolgi'trajni razpravi z man jšimi popravki odobril drugo točko resolucije v naslednji redakciji, ki jo je predložila sovjetska delegacija: 1. Komisija za atomsko energijo naj v najkrajšem roku izvrši svoje naloge. 2. Varnostni svet naj pospeši razpravo o poročilu, ki ga bo predložila komisija za atomsko energijo, kakor tudi proučevanje načrta, ki se tiče sporazuma o prepovedi atomskega orožja. Molotov je na današnji seji opozarjal. da prepoved izkoriščanja atomske sile v vojaške namene ne pomeni, da je potrebno omejevati izkoriščanje atomske sile v mirovne namene. Prepoved atomskega orožja — je rekel Molotov — bo sama po sebi pomenila, da smo proti izkoriščanju atomske energije v vojaške namene in da predvidevamo njeno izkoriščanje v mirovne namene. Ameriški dodatek k sovjetski resoluciji, da mora biti pozornost usmerjena na izkoriščanje atomske energije v mirovne namene, odgovarja našim skupnim željam. . Podkomiite je soglasno odobril prvi del točke, ki ga je predložila sovjetska delegacija in je pri tem upoštevala tud; ameriški popravek. Mogli bi pričakovati, da bo Pidi drug' del ta točke sprejet soglasno. Zadeva pa je povsem nepričakovano zavzela drugačen in nenavaden obrat. Shawcross je pričel predlagati popravek za popravkom im je vztrajal n,a tem, da jih sprejmejo. Connallv ga je ognjevito podpiral. Oba dva sta zahtevala, naj pripravi vprašanje o prepovedi atomskega orožja komisija. ne pa Varnostni svet. kjer je pravica veta v veljavi. Britanski in ameriški delegat sta ponovno poudarila, da hoče baje Sovjetska zveza prepovedati atomsko bombo, obenem pa zadržati druga sredstva množičnega iztrebljenja kot nekaj nedotakljivega. Mololov je odločno pobil te demagoške argumente. Poudaril je, da sovjetska delegacija ni imela in nima ničesar proti prepovedi vseh oblik orožja, kj bi se mogli izkoristiti kot sredstva množičnega uničevanja. Že prejšnji stavek načrta sklepa, ki ga je pododbor že odobril, opozarja neposredno na potrebo, da se odstranijo iz nacionalnih oborožitev vse osnovne oblike orožja, ki so sposobna za množično uničevanje. Nimamo ničesar proti temu, da se tudi v drugem stavku ponovi ta formulacija. Sovjetska delegacija sploh ne vztraja na tem. da hi se v kontrolnih organih uporabljala pravica »veta«. Pravica do veta je v veljavi'v Varnostnem svetu, ne pa v kontrolnih komisijah — je izjavil Molotov. Prišli bi v neugoden položaj, če bi pripisovali drugim članom komiteja stvari, k; jih niso predlagali, a so ugodne za kritiko, nato pa kritizirali to. česar niso govorili. Rajši se držimo dejstev. Po govoru šefa sovjetske delegacije podkomite v petih minutah dosegel soglasno rešitev glede druge točke resolucije. Neupravičen; in nesmiselni napadi. ki so jih danes naperili nekateri delegati proti sovjetskemu predlogu, so spravili te delegate same v neugoden položaj pred ostalimi člani komiteja in pred občinstvom,, ki je prisostvovalo zasedanju. Vsi so uvideli. da 60 britanski in ameriški delegati znova spravili na oder raztrgano strašilo »veta«, lcar je zapustilo vtis. da nekatere delegate ne zanima toliko vsebina vprašanja o splošnem zmanjšanju oboroževanja, kolikor manevri, ki se lahko podvza-pieio zaTadi ozkih in sebičnih ciljev v zvezi z obravnavanjem tega vprašanja. Anglija in Amerika bi radi izvajal! pritisk na pomoči potrebne države Komite št 2 za ekonomska in socialna vprašanja je nadaljeval razpravo o predlogu generalnega ravnatelja Unre La Guardie. da naj se pod okriljem Organizacije Združenih narodov ustanovi mednarodna organizacija za pomoč deželam, ki so trpele zaradi fašističnega napada. Taka organizacija je tem pofrebnejša, ker bo koncem tega leta Unra končala svoje delo in bodo zato dežele, ki so trpele zarad; fašističnega napada, brez pomoči. Delegati ZSSR. Poljske. Češkoslovaške. Jugoslavije in drugi so podprli predlog La Guardie, poudarjajoč potrebo nadaljnje pomoči takim deželam v letu 1947. Nasprotno so pa ZDA, Velika Britanija, Kanada in Avstralija vztrajale na tem. da naj temelji povojna pomoč na »medsebojnih pogodbah« med onimi, ki dajejo pomoč, in onimi, ki jo dobivajo. Po daljšem razpravljanju je bil ustanovljen redakcijski pododbor, ki je bil pooblaščen izdelati osnutek sklepa. Toda tudi temu komiteju ni uspelo priti do sporazumnega sklepa. La Guardia je poudaril, da stališče ZDA ne odgovarja duhu mednarodnega sodelovanja. S tem, da vztrajajo na medsebojnih pogodbah, skušajo ZDA izrabiti svoje zaloge živil kot sredstvo za pritisk na druge dežele. Ti.sk živahno komentira to vprašanje. La Guardia je izjavil na tiskovni konferenci, da se ne more strinjali s stališčem ZDA, ki temelji na mnenju rejenih Amerikancev. Predstavnik ZDA Stevenson je imel drugo tiskovno konferenco. kjer jp skušal opravičiti svoje stališče. Zareka! je. da skušajo ZDA izkoristiti svojo zalogo živil v politične namene, kljub temu pa je izjavil, da ZDA taki državi, ki bi zagrešila sovražno dejanje proti njim. najbrž ne bi nudile- pomoči. Izognil se je točni določitvi, kaj misli pod »sovražno dejanje«. Tud; današnji sestanek komiteja ni prinesel. nobenega rezultata. Opazila se je težnja predstavnikov ZDA in onih, ki jih podpirajo, da se za vsako ceno izognejo mednarodnemu sodelovanju. kar se tiče pomoči državam, ki so trpele zarad; fašističnega napada. Stališče teh delegatov je poleg tega, da se ne sklada z duhom mednarodnega sodelovanja, odkrito preračunano za izkoriščanje s'ahega gospodarskega položaja nekaterih dežel in tudi za izvajanje političnega pritiska nanje. Oviranje repatriacije beguncev Odklonitev sovjetskega predloga za Imenovanje posebne komisije, ki naj bi preiskala stvarno stanje v begunskih taboriščih Komite št. 3 za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja že več tednov razpravlja o vprašanju beguncev in preseljenih oseb. Kot smo že ponovno poročali, skušajo predstavniki nekaterih držav iti to v prvi vrsti ZDA. na vse načine zapresti ta problem. Namesto da bi delali za čim prejšnjo repatriacijo beguncev in preseljenih oseb. hočejo, da bi naselili te osebe v prekomorskih deželah. Pod pretvezo pomoči beguncem dobivajo sedaj, kot vemo. v številnih primerih pomoč izdajalci, ki so sodelovali s hitlerjevci. Delegati ZSSR, Jugoslavije, češkoslovaške in Poljske so navedli številna dejstva, ki dokazujejo, da so na več krajih postala taborišča zavetje zločinskih elementov, ki iz njih vež-ha.jo kadre za bodoče pustolovščine. V mnogih taboriščih fašisti strahujejo begurtce s, tem, da iih silijo odkloniti povratek v domovino. Sovjetski delegat Višinski je predlagal, naj se pošlje posebna komisija za preiskavo pogojev v taboriščih za begunce in preseljene osebe. O tem predlogu so razpravljali nd današnjem sestanku komiteja. Soriet-ski delegat k; je formalno predložil predlog komiteju, je poudaril,_ da je napočil čas za kontrolo dejstev, ki so jih navedli delegati in o katerih je ponovno poročal svetovn; tisk. Navedel je več dodatnih dejstev, ki pričajo o nenormalnem položaju v taboriščih, kjer vodijo bivši sokrivci la- ta ) vse načine ovirajo repatriacijo beguncev. Da 6o napravi konec ter izboljša to nenormalno stanje, predlaga sovjetska delegacija,, naj se ime nuje posebna komisija, kj bo v onem mesecu preiskala stvarno stanje repatriacije beguncev iji preseljenih oseb. Ta predlog so podprli delegati Francije, Bele Rusije, PoVj6ke in Jugoslavije, nasprotovali pa so mu predstavniki ZDA, Velike Britanije in Kanade, češ da bi od poslanje posebne komisije v taborišča za begunce pomenilo, izpodkopati ugled zavezniških oblasti. Pri glasovanju je bil sovjetski pred. log odklonjen z 29 glasovi proti 9 in 9 primeri abstiniranja. Za sovjetski predlog so glasovali predstavniki ZSSR, Bele Rusije. Ukrajine, Poljske, Češkoslovaške, Francije, Egipta in Norveške. Italija sme gratSti velika le ros v e to» delo, za preskrbo in stanovanja in referat za fizkulturo. Krajevni sindikalni plenumi, ki so zasedali te dni v glavnih krajih LR Slovenije, so se seznanili z novo notranjo organizacijo sindikal-i ni h podružnic, delegati pa bodo o j delu in navodilih plenumov obvestili 1 članstvo sindikalnih organizacij, ki bodo morale posvetiti prav posebno pozornost sindikalnim skupinam, pododborom in komisijam. Že dosedaj so obstojale ▼ okviru sindikatov razne komisije, n. pr. komisija za tekmovanje, za boj proti špekulaciji, kulturno-prosvetni odbori itd. Te komisije je poklicala svoj Sas v življenje živa potreba, toda v teku časa so nekatere izgubile svojo smisel, druge so vedno ostale samo na papirju ali pa so se izpremenile enostavno v izvršne organe uprav sindikalnih podružnic, ki so na ta račun lahko ostale pasivne, namesto da bi dajale iniciativo in smer vsemu delu teh komisij. Sklepi IV. Plenuma Centralnega odbora so vnesli v to organizacijsko nejasnost red in odkazali posameznim komisijam točna delovna področja. Doslej so bila prepuščena posameznim podružnicam in zvezam iniciativa za ustanavljanje raznih komisij, kakor je pač zahtevala potreba; zato so nosile različna imena in. imele zelo različne funkcije. Tega odslej ne bo več. ker bodo lahko komisije, ki jih določajo sklepi IV. Plenuma, zajele to reševale vsa vprašanja, s katerimi se morajo baviti sindikalne zveze, ne glede na to, ali so v zvezah organizirani industrijski delavci, intelektualci ali pa delavci drugih strok. Seveda v nekaterih zvezah nimajo potrebe po vseh zgoraj omenjenih komisijah, n. pr. v sindikalnih zvezah neindustrijskega delavstva najbrž ne bodo ustanavljali komisije za iznajdbe in nacionalizaci jo, kar pa seveda ne pomeni, da v teh zvezah ne obstoja potreba po racionalizaciji, čeprav ni« Itako bistvenega in nujnega značaja Obstojajo pa majhne sindikalne podružnice, kjer ne bo. mogoče ustanoviti vseh zgoraj navedenih komisij, ker imajo premalo članstva. V takšnih podružnicah bodo lahko rešiiH to vprašanje na dva načina. Ustanovili bodo komisije za tista področja dela, ki so povsod pereča, n. pr. komisijo za koltu nno- tudi upravni odbori to pododbori dolžni, da «uidi jo komisijam pri njihovem delu vso možno pomoč. Stalno morajo biti v zveri s člani komisije in budno spremljati njihovo delo. Pri večjih sindikalnih podružnicah naj sindikalne komisije pododborov sestavljajo delovni načrt to opravljajo svoje delo v stalni zveri to tesnem sodelovanju s komisijami pri odborih. Tudi v tem je treba načrtnosti to jasnosti. Komisije pododborom bodo reševale samo vprašanja, ki zanimajo njihov ožji oddelek v podjetju, doeim se bodo komisije pri upravnem odboru bavile s splošnimi vprašanji, ki ae tičejo ee-te podružnice, t vseh .pododborov. Tako bo n. pr- komisija za tekmovanje pri odboru organizirala redne sestanke vseh takšnih komisij pri pododborih to skrbela za pravilno splošno organizacijo tekmovanja v podjetju ter imela pregled nad njihovim delom, dočim bodo tekmovalne komisije pri pododborih vadile račun o poedtoah sindikalnih skupinah iz svojega delovnega področja, organizirale tekmovanje med njimi, nadzirale izpolnjevanje obveznosti v posameznih skupinah itd. Na ta način bodo d okupacijo so bili skoraj vsi naši yßlik; prekomorski par niki v tujih Vodah. Prevažali so vojni materijal za zaveznike. Marsikateri od teh parnikov je bil zadet od bomb ali tonpedov ali pa je naletel na mino.' Ti parniki so med vojno plovili deloma z našimi posadkami in našo zastavo, deloma pa s tujimi posadkami in pod tujim.; imeni. V prejšnji Jugoslaviji so parniki dobivali imena P° volji in po razpoloženju lastnikov. Danes, ko ti parniki zopet plovejo pod našo zastavo in z našimi posadkami, ko je naše ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, je nastala potreba, dati tem ladjam nova imena. To se je zgodilo še preden so bile domače paro-plovne družbe kot gospodarska podjetja splošnega državnega pomena nacionalizirane. Tako je dobilo, nova imena 30 parnikov dolge plovbe, ki predstavljajo našo državo pred drugimi narodi v svetu. Nova imena parnikov spominjajo na one kraje širom naše domovine, kjer so bile. težke in krvave borbe ali so postali važni zaradi anag ali pa zgodovinskih dogodkov. Med novimi imeni najdemo tudi imena »Ljubljana« (prej »Dunav«) in »Gorica« (prej »Marija Petrinovič«). Dobili smo nov vodovod Ena najvažnejših nalog, k; je vaščane Sv. Danijela pri Prevaljah čakala v obnovi, je bila obnovitev vodovoda. Stare naprave so bile le zasilne in so že razpadale. Zgradili smo 20 m3 prostoren bazen, speljal; skupaj izvirke, nanovo položili cevi in vodovod uredili tako, kakor zahtevajo današnje higienske razmere. Večino del je ljudstvo cpravTo s prostovoljnim delom, pri katerem se je posebno izkazala mladina. Iznajdljivost in požrtvovalnost' naših vaščanov je pripomogla, da smo prišlj do potrebnega materiala. Tako je 7. novembra že stekla voda po novih ceveh. Za našo malo gorsko vas, ki v suhem letu zelo trp; zaradi pomanjkanja vode, je naš Sklepi posvetovanja v Bukarešti V BukariSti je bilo pred dnevi posvetovanje fizkulturnih voditeljev balkanskih držav Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Albanije. Na željo Madžarov so konferenci prisostvovali tudi zastopniki Madžarske. Sklenjeno je bilo, da bo na balkanskih fizkulturnih tekmovanjih prihodnje leto sodelovala kot gost tudi Madžarska. Z nastopom Madžarov bo konkurenca v vseh športnih disciplinah mnogo hujša. Zato bodo tekmovanja še bolj zanimiva Privlačnost fizkulturnih prireditev bo še povečalo dejstvo, da so na posvetu v Bukarešti določili, da bodo tekmovanja v vseh sodelujočih državah. V Bolgariji bo prihodnje leto prvenstvo v rokoborbi, kolesarsko in šahovsko prvenstvo. Albanija bo organizirala tekmovanje v košarki in odbojki. Tekme v plavanju in ^vaterpolu bodo v Budimpešti. Lahko- atleti in boksarji se bodo pomerili med seboj v Bukarešti, tekmovanje v telovadbi in streljanju pa bo v Jugoslaviji. Nogometno prvenstvo bo odigrano v vseh državah., ki se udeležujejo tekmovanj za balkansko* prvenstvo. V načelu je določen tudi že spored. Maja bo nogometna tekma med Jugoslavijo in Madžarsko v Beogradu ter Albanijo in Romunijo v Tirani. Junija bo v Bukarešti tekma med Romunijo in Jugoslavijo ter v Sofiji med Bolgarijo in Albanijo. Julija se bosta pomerili nogometni moštvi Bolgarije in Romunije v Sofiji. Avgusta bo Bolgarija igrala z Madžarsko v Budimpešti, Jufifcslavija pa z Albanijo v Tirani. Septembra bo tekma med Madžarsko iu Albanijo v Budimpešti, oktobra pa sta na sporedu tekmi Romunija - Madžarska v Bukarešti in ju-goslavija - Bolgarija v Beogradu. Prvenstvo univerz v cross country}» V nedeljo je bilo v Maksimiru v Zagrebu vseučiliško prvenstvo države v cross countryju. Teka so se udeležili slušatelji ljubljanske in zagrebške univerze, medtem ko tekmovalcev iz Beograda, Sarajeva in Skoplja ni bilo na startu. Tekmovanje je veljalo za prvenstvo posameznikov in moštveno prvenstvo vseučilišč. Vseučiliščniki so startali na 4000 m dolgi progi. Zagrebčani so tu prepričljivo zmagali. Prva štiri mesta so pripadla zagrebškim študentom. Pred ciljem se je razvila huda borba med Pribičem in Berndtom, ki je v zadnjih metrih prehitel svojega tekmeca in’ postal prvak. Doseženi časi so naslednji: 1. Berndt 15:15.2 2. Pribič 15:19,4, 3. Lang 15:31,2. 4. Petrovič Zagreb).*^ Ljubljančan Jovan se je plasiral na 5. mesto. Za tekmovalke je bila določena proga 1500 m. Ljubljančanka Hartmanova je z lahkoto zmagala. Tekmovalke so se plasirale v naslednjem vTS-tnera redu-: 1. Hartman (Lj.) 7:57,4, 2. Mravinc (Z), 3. Pečenko (Lj.), 4. Pavič (Z), 5. Polič (Z). 6. Filipič (Lj.) Moštveno prvenstvo 6i je priborila zagrebška univerza. Borba za nogometnega prvaka češkoslovaške Jesenski del tekmovanja pa. Češkoslovaško nogometno prvenstvo je bil v nedeljo domala zaključen. Prinesel je nekaj nepričakovanih rezultatov, naj večje presenečenje pa je bila visoka zmaga Sparte nad svojim najhujšim tekmecem Slavijo. Tekma se je končala z rezultatom 4:0 (1:0). Ostale tekme so se končale takole: Ostrava - Žilina 4:3 (1:2), ASO -Bratislava 2:0 (0:0). Bata - Klad no 4:4 (2:3), Jednota - Zlima 4:0 (4:0), Bohemians-Židenice 3:4 (1:3). y Prihodnjo nedeljo je na sporedu tekma med Sparto in Kladnom, naslednjo nedeljo pa srečanje med Sparto in Li-benom. Vsako izmed prvoplasiranih moštev v lestvici, t. j. Slavlja, Kladno dn Sparta, ima še teoretično možnost, da si osvoji naslov jesenskega nogometnega prvaka najbolj verjetno pa je, da si bo jesensko prvenstvo priborila Slavija. Prvenstvena lestvdea je po nedeljskih tekmah naslednja: Slavija Kladno Sparta Viktoria Pl Bratislava Žili na Bata Ostrava Jednota ASO Bohemians Zidenice Liben 13 10 1 2 56:30 21 12 9 1 2 37:20 19 11 8 1 2 38:12 17 13 7 1 5 33:41 15 13 7 0 6 39:24 14 13 6 2 5 31:34 14 13 6 1 6 36:35 13 13 6 1 6 23:28 13 13 6 0 7 36:39 12 13 5 1 7 27:33 11 13 5 ft 8 . 29:39 10 13 4 0 9 35:41 8 13 3 1 9 26:43 7 12 2 0 12:39 4 Uspehi mariborske podružnice PDS Mariborska podružnica PDS Je imela prejšnjo sredo občni zbor, ki se ga je udeležilo mnogo planincev in planink. Na zboru so pregledali veliko delo. ki so ga izvršili. Mariborski planinci so sami s krampi in lopatami na pohorskih vrhovih položili temelje za nove planinske domove. Iz ruševin (prejšnje stavbe so zgradili novo Mariborsko kočo. cdprto Je bilo zavertdšče na Pesniku nad Ribnico in v prihodnjih dneh bo Ribniška koča sprejela prve geste. Vse to Je bilo Izvršeno z brezprimerno požrtvovalnostjo podružničnih članov. Občni zbor je jioglas.no izrekel od beru zaupanje in Izvolil z nekaj dopolnitvami novi odbor s predsednikom dr. Bergočem na čelu. Uspehi preteklega leta dajejo zagotovilo za nadaljnje -plcdo-nosno delo v procvit slovenskega planinstva. Balkanske igre v filmu »Zvezda«, podjetje za proizvodnjo filmov, je snemala v Tiram« balkanske igre, ki so bile *v začetku letošnjega oktobra. Parada albanskih flzkuTturnikov, s katero so se pričele svečanosti na čast balkanskim igram, je bila snemana pod težkim: pogoji, ker se je mimohod pričel pozno pcpoldne ob zelo oblačnem vremenu. Snemanje tekmovanja je bilo otežko-červo. ker so včasih isto popoldne tekmovali V različnih dišclplinah. Kljub težavam so film ali vse lahkoatletske discipline in nogometne tekme. V filmu se podrobno vidijo napori tekmovalcev pri vsaki disciplini. Na nogometnih tekmah, ki jim je prisostvovalo 30.000 gledalcev, so bili filmani skoraj vsi. goli in posamezni dramatični prizori iz borbe za prvo mesto. Film prikazuje potek vseh tekme vanj. Podrobno je posneta borba pri teku na pet in deset tisoč metrov, pri partizanskem maršu, skoku v višino m ob palici, kar so bila najbolj razburljiva tekmovanja. na balkanskih igrah. Za film so porabili okoli 2400 m negativa; od_ tega je men tiran o 850 m. Film Je režiral Vojislav Nanovič. dočim je besedilo napisal Mihajlo čalič. Film »Balkanske igre 1946«, ki bo predvajan še ta mesec, pomeni še en prispevek k zbiižanju balkanskih narodov. DROBNE ZANIMIVOSTI V nogometnem prvenstvu Armade je bila v torek odigrana zaostala tekma iz šestega kola med Postojno in Mariborom, ki se je končala z zmago .postojnske garnizije 2:1. Nogometni turnir v Sarajevu. V nedeljo je bil v Sarajevu pred 4000 gledalci odigran nogometni turnir v korist poplav-ljencem v Albaniji. Dopoldne je FD železničar premagal FD Torpedo 1:0. dočim je moštvo sarajevske garnizije premagalo FD Komunalac 4:1. Na popoldanski tekmi med Železničarjem in moštvom sarajevske garnizije je zmagal Železničar z rezultatom 3:2 in dobil pokal okrožnega fizkul-turnega cdbora. Nogometni prvak Avstrije je Rapid. V nedeljo je bilo zadnje kolo avstrijskega nogometnega prvenstva. Tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Rapid -Wien 4:3. FAC - WAC 2:2. Wienna - Post 5:2, Admira - Avstria 0:S Wacker - Sportklub 0:2. Prvenstvo si je osvojil Rapid, ki ima 17 točk pred Wackerom in Sport-klubom s 14 točkami. Cerdan je premagal Abrahmsa. V Madison Square Gardeno v Ameriki je bila pretekli petek boksarska tekma med francoskim prvakom Marcelom Cerdauom in Georgom Abrahmsom- Pred 17.000 gledalci je CcrdaD premagal svojega nasprotnika v 10 kolih po točkah. Boks v Moskvi. Te dni je bilo končano tekmovanje v boksu. Prvenstvo se je Osvojila ekipa »Dinama« preti »Delavski rezervi«, in sicer s 13:11. Tekmovanje je Pokazalo. da so nadarjeni mladi boksarji v Moskvi zelo napredovali. Mladi Medmov. ki je star šele 18 let. in Bulgarer (»Dinamo«) sta odločila večino tekem s knock outom v svojo korist. • Zbor nogometnih sddnikov pri GO FZS. Za vodstvo tekem so določen«: v soboto, 14. t. m., Kranj : Železničar Mb. — Do-berlet (Perko), poverjenik v Kranju določi mejne sodnike, v nedeljo. 15. t. m.. Pon-ziana : Dinamo — mejna sodnika Maco-ratti-presinger. Prvenstvo Armije: Kranj : Pazin — Vesna ver. Postojna : Radovi irca — Gvardjančič, Maribor : Reka — Bergant (Jančič), Ljubljana : Logatec — Ma-corattl. Nogometni sodniki. Vabim vas, da se danes ob 20 zanesljivo udeležite vaj (priprava za ZREN). Telovadili bomo v mali dvoranj na Taboru. Pridite zagotovo in vft! — Referent za ZREN pri ZNS. • šahovski turnir za prvenstvo mariborske mladine. Mladina Maribora je organizirala brzopotezni turnir za šahovsko prvenstvo mari botrske mladine. Tov. Vanči Kebrič Je pcmovno osvojil naslov mladinskega prvaka za mesec november in sedaj brani prehodni pokal, ki si ga je priboril v oktobru. LMS magdalenske. Četrti je razpisala (prkal. ki bo postal last tistega mladinca, ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Zanimanje za šah na mariborskem državnem učiteljišču. Ob pričetku šolskega leta so mariborski učitelj iščniUd osnovali v okviru fizkul turnega aktiva šahovski' odsek, v katerem sodeluje že okrog 60 učiteljiščnikov, to je približno ena tretjina vseh gojencev ^zavoda. Brzopotezni šahovski turnir za prehodni zlati znak v Sarajevu. V nedeljo se Je v Sarajevu pričel brzopotezni šahovski turnir za prehodni zlati znak. Turnir se bo igral vsako prvo nedeljo v mesecu. Prvoplasirani udeleženec bo dobil prehodni zlati znak in naslov prvak Sarajeva v brasjpeteznem šahu. Za dokončno osvojitev znaka je potrebno, da se osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Za turnir vlada med sarajevskimi šahista veliko zanimanje. ŠAH FRANCOSKA IGRA Stoltz : Botvinnik Groningen, avgust 1946. 1. e4, e€. 2. De2, c5. 3. g3. Sc6. 4. Lg2. Sge7. 5. Sc3 ,g6. 6. d3. Lg7. 7. Le3 (Nekoristna poteea. ker zapira linijo e) d5! 8. ed5 (8. LXc5? Da5! 9. LXe7. LXc3+. 10. Kfl, LXb2. 11. Tbl. DXa2 dobi) Sd4! 9. Dd2, ed5. 10. Sce2. h6 (Preprečuje SXd4. od. 12. Lh6. grozi pa po SXe2,- d4.) U,-Del? (Bell dalje izgublja čas. namesto da bi Igral 11. LXd4! cd4. 12. Sgf3) Lf5. 12. c3L (Odloomejše bi bilo Lxd4. cd4. 13. Sf3, Db6. i4. 0—0) SXe2. 13. SgXe2. d4. 14. Ld2. IiXd3. 15. I arm-bus pripeljal v Maribor in bo odpeljal šele v ponedeljek. 15. t. m, iz Maribora, nakar bo zepst redno obratoval. V času ukinitve gori imenovane proge bo avtobus Maribor—Murska. Sobota preko Sv. Benedikta odhajal Iz Maribora ob 16. url, iz Miur. Sob:ne pa ob 750. TU 1203 Upokojenci! V nedeljo. 15. decembra, se vrši ustanovni otočni zbor druötva upokojencev LRS ob 9.30 dopoldne v dvoran i Doma sindikatov, bivša Delavska zbornica v Ljubljani. Miklošičeva 22. Opozorili smo že v nekajkratnih obvestilih, ki sta jih. priobčila »Slov. poročevalec« in »Delavska enotnost«, na izredno važnost tega društva za celokupen stan- upokojencev, ki bodo poslej udruženi prvič v enotni organizaciji, brez ozira na razlike, kod izvira njihova pekojnina. Poudarili smo vselej tudi velike socialne dobrote, , ki jih bo hovf>‘ društvo po zasnovanih pravilih in pravilnikih -nudčlo svojim članom; Tudi za stanovske interese celokupnega članstva kakor tudi posameznikov bo društvo, oziroma društvena pisarra ukrenila v vsakem primeru vse. kar bo le megoče. Dfuštvčhir .pravni • referent bo vsakemu članu z-nasvetom in po -potrebi s pravilna vlogo na razpolago. Nbvemu društvu se po sklepih občnih 'zborov ■ priključijo s celokupnim svojim dosedanjim -članstvom «in. imetjem sledeča društva: »Društvo Hviuh upokojencev Slovenije«, ’ »Tovarištvo«, * Društvp upokoj enih učit el jev«. » Društvo Tipokojenih orc&nikov« in »Društvo upokojencev in rentnikov Federalnega zaveda za Slovenijo«. Vsi člani teh društev imajo na ustanovnem' občnem zboru glasovalno in vplivno pravico. Izkažejo naj se ob tej priliki z vabilom k občnemu zboru, z društveno izkaznico ali pa s potrdilom o plačami članarini. Pripravljalni odbor. 2801-n PRESKRBA DELITEV MOKE V DECEMBRU 1946 Važno za vse okrajne ljudske odbore In potrošnike! Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je že pred časom odredilo delitev moke za december šele takrat, ko bodo delitev objavili okrajna LO za sveja področja, in to z odobrenjem tega ministrstva potem, ko bodo okrajni LO predložili obračun razdeljevalcev blaga za november. Ministrstvo za trgovino, in preskrbo zato poziva vse okrajne LO, da čimprej predložijo te mesečne obračune, da bodo lahko pričeli z delitvijo moke po smernicah okrožnice. ki jo bodo te dni prejeli. — Vsak ■c kraj cl LO bo za svoje področje na krajevno običajni način, objavil dan delitve, obenem pa objavil, koliko odrezkov posameznih živilskih nakaznic bodo lahko potrošniki realizirali eri delitvi moke. — Deditev bele moke bo na peseben. že objavljeni odrezek .posameznčli vrst živilskih nakaznic (TD. SD. LD itd.) na tri odrezke za kruh. in sicer na po erega za 400 g. 200 g in 100 g. Na preestale odrezke za kruh pa lahko potrošniki dc.toijo ‘kruh ali pa moko, a moko v sledečem razmerju: 60 odstotkCT krušno moke (t. j. enotna pšenična meka. ržena moka ali soržica) ter 40 odstotkov koruzne'moke. Praktično bo torej prejel potrošnik na odrezek za 800 g kruha 600 g moke (t. j. 360 g enotne In 240 g koruzne moke), na odrezek 400 g kruna 300 g moke (t. j. 180 g enotce in 120 koruzne moke), na odrezek 200 g kruha 150 g moke (t. j. 90 g en:»tne in 60 g koruzne moke), na. odrezek IGO g kruha 75 g moke (t. j. 45 g enotne in 30 g koruzne moke). Koruzna moka bo mleta iz letešnjega pridelka, ki jma sicer izredno malo vlage, vendar je priporočljivo, da jo potrošniki čimprej perabijo ali pa si jo sami posuše. Ker nekatere družine porabijo. manj koruznih ^ izdelkov, kakor pa je predpisano na posamezne odreeke. je- verjetno, da ne bodo vsi potrošniki vzeli onih količin koruzne moke, ki jim pripadajo, če potrošnik ne bo vzel koruzne moke, ampak samo pripadajoči del enetne moke, bo vseeno oddal enako število odrezkov. Te odrezke (na katere koruzne moke ne bo prevzel), bo prečrtal tintnim -svinčni- kom n'avzkriž (iž'^bbfeh' vogaibv)' če tega pOtrošifiB ne bo -napravil sam (.pa :*v. vzel ali£k^d(koruzne -moke), /mora to-d z vrši ti trgovec .ali zadrega, če bi pa n. pr.^ potrošnik videl samo Itrip jočt drl koruzne moke (kar brr/verjetno •vvkfajšh z večjo potrošnjo koruzne nicke), naj potrošnik ali razdeljevalec na odrezek napiše veliko črko K preko vsega odrezka. Na te predpise posebej opozarjamo vse potrošnike in razdeljevalce blaga. Dalje opozarjamo, da razdeljevalec blaga (zadruga ali trgovec) v nobenem primeru ne sme odvzeti, odrezkov, če iti izročil potrošniku odgovarjajoče količine moke' ter niso doveljefce nikakršne izjeme in se je strogo ravnati po tu objavljenih navodilih. Potrošniki naj kontrolirajo sami in vsako nepravilnost javijo pristojnim organom. . i Razdeljevalci blaga morajo prečrtane ali s črko K označene odrezke lepiti posebej, posebej pa odrezke, ki niso prečrtani. In še posebej odrezke, na katere so izdali belo moko. Da bo možna kontrola o prečrtanih ali neprečrtahih odrezkih, jih trgovci m zadruge ta mesec ne bodo žigosati s svojimi žigi-(štampu, j kami). . Obroki mesa Ministrstvo za trgovino in preskrbo -odreja sledeče redne obroke mesa za razdobje od 9.—14. decembra 194S: težki delavci (TD), 300g, srednji, in lahki delavci (SD, LD) 200 g, ostali 100 g ’ na -odrezek, ki ga določijo pristojni ljudski odbori. Delitev naj se izvrši v enerii obroku. Iz pisarne m&adetasfcva za trgovino in preefcibo vlade IiSS ! KONCERTI V spomin obletnice sn rti pisatelja. Ivana Cankarja m v proslavo 251etnice svojega obstoja in dela bo drevi v veliki Filharmcr^ nični dvorani ob 20 koncert delavskega zbora »Cankar«. Govoril roo književnik Tone Seliškar, .pel zbor »Cankar« pod vodstvom zborovodje Krista Perka, vmes bo par recitacij. Na koncert opczarjamo, vstopnice v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. 2802-n •Spored klavirskega večera šestletne Dubravke Tomšičeve jutri, v četrtek ob 20 v Filharmoniji: Bach: Preludij. Preludij ln fuga. Dvoglasna invencija. Beethoven: Prvi stavek sonate op. 49, Menuet. Bagatela. Mozart: Prvi stavek sona-te *G dur. S:vic: Mikijev god (sedem skladbic). Tomšičeva Je učenka prof. Zore Zarnikove na naši Akademiji. Vstopnice v Matični knjigarni. 2803-n RaDIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 5^m/449m SPORED ZA SREDO 6.00 Veselo na delo. 6.15 Napoved časa., vesti in pregled sporeda. 6.30 Zgodnji jutranji spored. 6.4£ lahka glasba, mali oglasi in objave. 7.00—8.00 Pester jutranji koncert, vmes ob 7.30 napoved časa, vesti ln radijski koledar. — 32.30 Napoved časa ln poročila. 12.45 češka lahka glasba. 13.00 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 Nekaj več o delu našega Projektivnega zavoda. 13.45 Slovenske narodne pesmi poj« A. Jarc, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 14.00 Iz našega kulturnega življenja. 14.10 Pesmi Zlatka Gargoševiča poje Elza Karlovčeva. pri klavirju spremlja Mit? Zebre. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45—15.00 Ruska narodna glasba. — 17.30 Lahka glasba. 18 .GO Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 18.18 Pesmi slovenskih skladateljev poje Dragica Sadmkova, pri klavirju spremlja Ksenija Ogrincva (prenos tz Maribora). 18.30 Iz dela ljudske mladine. 19.00 Lahka glasba. 19.15 Zdravstvena ura: Musek Vitko: V skupno akcijo proti jetiki. 19.30 Poljske narodne pesmi. 19.45 Napoved časa in poročila. 20.00 Ženska ura. 20.15 Pester glasbeni spored. 21.35 Lahka glasba. 22.00 Prancs vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Pojo in igrajo sovjetski umetniki. 22.45—28.00 Glasba Wiliama Boyeca. I*0*0»*8* SLUŽBO IŠČEJO GOSPODINJSKA POMOČNICA tajen» kuhe in. šivanj». Išče službe pri boljši družini. Naslov v ogl. odd. SP. 27.480-1 ZENSKA KROJAČ ICA išče službo. Nasto-' p:m -radi temu primemo službo. Ponudbe na oglasaa oddelek SP pod »Noto leto«. 27481-1 MLINAR z večtetoo prakso, anožen vodstva valjčnega mlina. žsH takojšnjo zaposlitev. Pcnudbe na ogl. oddelek »Slov. por.« pod »Zmožen mlinar.« 27.463-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA za vsa hišna, dela in kuho. samostojna Išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na pgi. odd. »Slov. poročevalca« pod »Takojšen nastop.« 27.488-1 ŠIVILJA gre takoj šivat n» dom. Naslov I. E. Križevniška ušica st. IX pri Sod-nikar Ana. Z7.519-1 KOMiERCUAian TJBADNBE. samostojen knjigovodja bilancist in korespondent, bivši prokurist v veletrgovini išče primemo mesto. Ponudbe na ogl. odd. j Sie», poročevalca* pod «Komercijalni.« 27.508-1 SLUŽBO DOBE ELEKTBOBIH potrebuje strugarje, rez» karje, brusilce in ključavničarie. Ponudbe na osi. oddelek SP pod »Turbina«. 27.430-2 BOSTRE2NICO od 7.—16. rus Sčem. Naslov v ogl. oda, SP. 27.521-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, poštene, ljubiteljico otrok, iščem s dvema osebama. Naslov v ogl. odd. SP. 27.536-2 GOSTILNIŠKO KUHINJO z lastnim sta-ndvanjerrv samostojno, snrejmfem takoj. Naslov v ogl. odd. SP. 27.533-2 POSTRE2NTCO, ki zn» kuhati, iščem. Naslov v ogl. odd. SP. 27.468-2 KUHARICO, perfektno, vajeno vseh del v gospodinjstvu, išče družina v bližini Ljubljane. Ponudbe n» ogl. odd. SP ped »Poštena«. 27.469-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO za gostilno iščem. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 15. 27.455-2 STROJEPISKO ALI STROJEPISCA za večerne ure iščem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 27.452-2 MIR UPRAVA USNJARSKE INDUSTRIJE LRS Ljubljana, sprejme v službo za svoja podjetja tri knjigovodje-kinje z znanjem obratnega knjigovodstva, sestavo »Obola« in kalkulacij. 2 statistt-čarki z znanjem korespondence, 3 skladiščnike 21» vodenje skladiščne kartoteke. Prednost poznanja surovin ln usnja. Prošnje poslati na našo upravo. Reflektanti se lahk,o tudi osebno zglasijo v naši upravi s predložitvijo prošnje. 27.484-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJO, čisto in pošteno išče za tako.1 zakonski par. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 27.457-2 POSTREŽNICO za celodnevno zaposlitev k 3 osebam iščemo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 27.478-2 SPREJMEMO PRODAJALKO. pismene p: nudbe na: Naproza Kresnice. 27.501-2 MLADEGA FANTA, razoašalca sprejme .Roža« cvetličarna. 27.518-2 VZGOJITELJICO ali varuhinjo sprejmemo k 2 otrokoma. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca.« 27.517-2 POSTREŽNICO za nekaj ur dnevno, iščem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca. 27.515-2 ZASLUŽEK INŠTRUKTORJA za popoldanske ure. z znanjem klavirja za drugošolca ln učenca IV. razr. iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poreč.« pod »Strog in vesten.« 27.5004 DOBRA ŠIVILJA za Obleke ln plašče gre šivat na dom. Pod šifro »Dobra šivilja.« na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca.« 27.516-4 PRODAM DVA TEŽKA KONJA za špedicijo prodam. Sluga Ivan. Maribor, Tržaška cesta 22. Telefon 22-72. 27.193-5 AVTO MOTOR FORD EIFEL ter gumi voz. nosilnost 2500 kg. prodam. Peterca. Pctutiška 45. tel. 46-48. 27.435-5 PISALNI STROJ »EVEREST«, pisarniški model, skoraj nov, prodam. Am'orcžev trg 3/1. levo. Cukraraa. 27.445-5 PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Ju lljana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon.« S. P. 15-5 STRUŽNICE, excenter stiskalnice, shapln-ge, vrtalne in druge stroje dobavlja Gustav Levičar, Ljubljana. Medvedova, št. 14, telef. 34-61. S. P. 92-5 SREBRNO LISICO ln Jopico iz perzija-nerja, predam. Ogled pol krojaču, Ga-lusovo nabrežje 29. 27.531-5 KRZNEN PLAŠČ. nov. dragocen, ln krz-rer. plašč, konj, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.530-5 MOŠKO OBLEKO, nošeno, staro blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 27.529-5 GUMI KABELT, elektromotor 1400 obratov, 1 ks. trofazen, Singerjev stroj z dolgim čolničkom £n sekular, 60 cm, prodam. Jug. Dermotov» 10. 27528-5 RABLJENO MOŠKO KOLO prodam za 1500 din. Naslov V oglasnem oddelku SP. 27.527-5 DVE ZIMSKI SUKNJI prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.526-5 obleko; SUKNJO IN GOJ2LARJE za 121etnega dečka, vse predvojni material in dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.525-5 FOTELJ, klubski, nov, zelo dober, poceni prodam. Habja. Igriška cesta št. 10. 27.524-5 MORSKA TRAVA od dveh trodelnih in ene cele žimnice naprodaj- Naslov v ogl. odd. SP. 27523-5 DL4TONSKA HARMONIKA 0 poletoni ADG ugodno naprodaj. Pogledati od 12.—15. ure, Bleiweisov» 5, pritličje levo. 27.475-5 ČRN PLAŠČ moški, predvojno blago predam. Naslov v ogL odrt. «Slovenskega poročevalca.« 27.461-5 ŽELEZNO PEČ Me"*"" l»"*»"» Milčinskega št. 63. 27.462-5 ZAHVALA. Vsem tovarišem zdravnikom in tovarišem bolnišnice v Ma riboru, ki so lajšali trpljenje našemu Vilku Minattiju cand. med. vsem darovalcem cvetja, vojaštvu za izkazano mu čast, vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti, tovarišema za poslovilne besede, najiskrenejša zahvala. Maša zadušnica bo 16. decembra 1946 ob % 7. v cerkvi sv. Frančiška v šiški. .Ljubljana, 9. decembra 1946. RODBINA MINATTI Vanda Vasilevskaja: Vsem sosestram tn. zmamcem naznanjamo, da je umrla naša zaslužna sosestra S. M. MAGDALENA PLEVNIK rojena 4. avgusta 1863 v Pilštanju. — Pogreb bo v sredo 11. novembra 1946 ob 2. popoldne z žal, kapele sv. Jakoba. Ljubljana, 20. decembra 1946. Šolske sestre, Lončarska steza Z Zahvala Ob smrti našega-ljubljemega moža in očeta Martina Slana se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Najiepša zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Maribor, 9. decembra 1946. ŽALUJOČI OSTALI PEC IN ČRNO MOŠKO SUKNJO pn£L»m. Postojnska 68. 27.476-5 JASLICE 1.70 z električno razsvetljavo, veliko ogledalo, kopalno kad prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.477-5 TEMNOMODER PLAŠČ s krznom, dvodelno zimsko obleko ln lep pulover za srednjo žensko osebo prodam. N» ogled pri Sekula od 13.—15. ure. Beethovnova 16, I. nadstropje. 27.446-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.466-5 RADIO 4+1, nov ali prvovrsten, kupim. Naslov v ogl. odd. SP. 27.470-6 RJAVO KRZNENO JOPO moderno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Slc-V. poročevalca.« 27.458-5 SAMSKO SOBO prodam, št. Vid št,- 17. 37.464-5 ČRNO ZIMSKO JOPO. čista volna, prodam. Na ogled iz prijaznosti pri Iv. Stegnar, Stritarjeva št. 9. . 27.443-5 PRODAM MIZARSKO TRAČNO ŽAGO masivne litoželezne konstrukcije premer koles 85 cm v najboljšem stanju m popolnoma nov mizarski skobelni stroj širina skobljanja 65 cm. Ponudbe na oglasnem oddelku SP pod »Ugcdna prilika«. 27.411-5 RESTAVRACIJSKE STOLE upognjene, črno lakirane, male modeme, sto komadov in registrirno blagajno »National« predam. Naslov v ogl. odrt. »Slov. poročevalca.« 27.449-5 SKORO NOVO OBLEKO za dečka 12‘ do 15 let prodam. Poizve se Faganel, Gosposvetska št. 8. 27.490-5 SIV DAMSKI KOSTUM za srednjo postavo dobro ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 27.491-5 NATAKARJI POZOR! Skoro nov črn suknjič za šibko pestasvo prodam * ugodno. Naslov v ogl. odd. SP. 27.453-5 STEKLENA PBEGRAJNA STENA. dve tabli, sejna miza itd. naprodaj v skladišču ABC. Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora šiška. 27.471-5 SUKNJO MOŠKO, temno modro za vitko postavo 1500. suknjo kratko, debelo zimsko, pripravno za šport v razdrtem stanju 700, prodam. Malenškov» ulica št. 1. 27503-5 PSICO 1 leto staro, lepo ln mladiče oddam. Vodnikov trg št. 5. čez dvorišče. 27.497-5 KRZNEN PLAŠČ, lep skoraj nov, se proda. Ogled pri Vidiraja, Miklošičeva št. 5 podpritličje. 27522-5 ZENSKO KOLO ŠTRAFACNO in nove ženske čevlje št. 35 prodam. Celovška cesta št. 55/1._______________ 27.485-5 OTROŠKO POSTELJICO z vložkom ter prešito odejo prodam. M-ihalek, Gregorčičeva št. 23. 27.514-5 TRICIKELT v najboljšem stanju zelo ugodno prodam Artač. Kozarje Tržaška cesta št. 133. 27511-5 RJAV KRZNEN PLAŠČ in nekaj parov nošenih čevljev poceni prodam. Naslov-V ogl. cdd. »Slov. poroč.« 27510-5 SPALNICO iz trdega lesa. svetlo prodam. Ogled od 9 do 12 Gajeva ulica št. 10/H. levo. 27506-5 KUPIM GARVENS-ĆRPALKO (UTAPUMPE) 3—4 HP kupim. Ponudbe: Joe. Bergman, Poljanska c. 85. 26.832-6 SLOVENSKE KNJIGE založb Hrama. Modre Ptice in druge kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod značko »Dobro ohranjene«. 26.934-6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Bojlna. Ljubljana, Aleksandrova št. 3. S. P. 90-6 PODLOGO ZA ZENSKI PLAŠČ kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. por-« 27.469-6 RADIJSKI APARAT kiipr.ro. Cena do 4000 din. Drobež Marijan, Ljubljana. »Napreza* Sv. Jakob. 27.532-6 DOBRO OHRANJEN SBVAUSI STROJ kupim. Ponudbe: Flegar. Grad Tivoli. 27.454-6 ZENSKI ŠIVAIM smrarvr pogjesijtv v dobrem stanju melo sabijen kupim. Omahen Ana. Hrib 19, Lukovica. 27.492-6 PLETENKO za 50—60 1 za vino kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slovenskega poročevalca.« 27.494-6 RJUHE platnene a£ flanelaste ah blago zanje takoj kupim. Ponuditi na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Dobro blago.« 27.460-6 PIANINO samo prvovrsten kupom. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca pod »Planino.« Z7.473-6 GRAMOFONSKE PLOŠČE, opere, simfonije itd. samo prvovrstno ohranjene kupim Ponudbe na ogl. odri. »Slov. poročevalca« pod »Plošče.« 27.472-6 PIANINO ALI KRATEK KLAJVIR dunajske znamke, dobro ohranjen kupim. Naslov v og». odd. »Slov. por.« 27.499-6 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ PFAPF kupim. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »Krojaški«. 27.487-6 KOPALNO KAD ter lovsko puško kupim Konjar Franc, Smlednik št. 46. Gorenjsko. 27.507-6 GODBENE Tras+RTTMkmM-tt njih potrebščine. klavirske harmonike itd. kupim ah sprejmem v prodajo. Breznik Alfonz. Ljubljana, Aleksandrova 7. 27.505-6 GOJZERJE št. 44. močne knpk" Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 27.504-6 ZAMENJAM ČRNE ŠPORTNE ČEVLJE št. 38 menjam za salonarje št. 37. Tajnšek Brna, Medno št. 27, št. Vid. 27.467-7 NEPREDHIčNINE HIŠO ALI MAJHNO POSESTVO, tudi v nedodelanem stanju kupim. V primeru starosti lahko ostane lastnik do smrt:. Najraje ob cesti Celje—Rogatec—Maribor, v okolici Celja alj v Savinjski dolini. Naslov v ogl. odd. SP. 37.483-8 TRI- DO PETSOBNO HIŠICO (VILO) kupim v okolici Ljubljane, najraje v bližini tehnike. Plačam takoj oz. po dogovoru. Ponudbe na ogL odrt. SP pod »Hišica«. 27.509-8 LEPO KOMFORTNO DVOSTANOVANJSKO VILO s približno 1100 m! zeljenjadnega in sadnega vrta na krasni točki v Celju prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.474-8 KUPIM MANJŠO HIŠO, stavbno parcelo ali etažo v Ljubljani ah bližnji' okolici. Ponudbe na ogl. odd, »Slov. poročevalca« ped »Etaža.« 27.495-8 ŠTIBISTANOVANJSKO HIŠO prodam. Maribor, Pobrežje. Ponudbe poslati na cgl. odd. »Slov. (FMčevaloa« Maribor pod »Božič.« 27.482-8 PRODAM PETSTANOVAN3SKO HIŠO ali tri etažna stanovanja. Raalitetna pisarna Al. Planinšek Ljubljana, Dvorakova ulica št. 3/L 27.496-8 BAZNO PROŠNJA NA KIVuvjlu;. Kđorkoh Je v posesti kapalnega laka, kupljenega - pri zadrugah in ga nujno ne rabi, prosim prodajte ta (odvisen lak mizarskemu podjetju »Efka«. Maribor. Frančiškanska št. 12 27.416-14 DRŽAVNI URADNIK VOJVODINEC išče vso oskrbo. Plača po dogovoru, tudi lahko v živilih. Ponudbo na cgl. odd, SP pod »Vojvodinec«. 27520-14 TRGOVSKA HIŠA v prometnem industrijskem kraju sprejme»voditelja-ico k trgovini z mešanim hlagem in deželnimi pridelki na drobno, eventualno družabni-ka-oo. Ponudbe na ogL. odrt. SP pod »Uspeh siguren*. 27.450-14 OD EVROPE DO CHaSVN* POŠTE, sem 7. decembra zjutraj zgubila zapestno damsko krc mano urico. Poštenega najditelja prosim, da Jo «me proti nagradi upravi SP. 27.479-14 KROJE PO MERI rTršittr TTvrlin Knafljeva uBda št. 4HL 27:438-14 „BORBA" KUPUJE VSE LISTE DELAVSKEGA TISKA, KI SO LEGALNO ALI ILEGALNO IZHAJALI • V ŠTABI JUGOSLAVIJI (OD LETA 1920 DO LETA 39m, KAKOR TUDI LISTE, KI SO BUJ TISKANI MED NARODNO OSVOBODILNO BORBO. ★ »BORBA« KUPUJE KOMPLETNE IN PO-EDINE PRIMERKE TEH LISK«. ★ ___ ODKUP VESI SEKRETARIAT UREDNIŠTVA »BORBE«, DECANSKA ULICA BR. 31, BEOGRAD, IN PODRUŽNICA »BORBE« ZA SLOVENIJO, LJUBIbJiA N A, POLJANSKI NASIP ŠTEV. ML , , ■ ■ ■ ■ ■ ■ III V.\Vr.T.V.V.Vi,r,V*T.\V.V.VV.Y.V.Vi*.V.V, VAV.,.V.V»,.V.V«VAVÄVAVAVWVV.V.V.V^ DAMSKO KROJENJE, zelo lahko preizkušeno metodo uspešno poučuje posamezne učenke Pepca Rns- Kumelj, Jadranska 22. Vič, Ljubljana 27.459-14 IZGUBILA SE JE DENARNICA z večjo vsoto denarja v tramvaju od Gradišča do Bavarskega dvora ali tam preko ceste Pošteni najditelj se lepo prisl naj-vrne proti visoki nagradi na nadov v ogl. odrt. »Slov. poročevalca* 37.486-14 1^ POIZVEDBE ▼ vestnem izpolnjevanju svoje službene dolžnosti j& : vedno zapustil naš nepozabni soprog, brat in svak IVAN NOVAK železniški inšpektor Pogreb bo v sredo 13, decembra 1946 ob IS. na mestnem pališču v Pobrežju. — Maša zadušnica bo v četrtek db Z. v lenski cerkvi. Maribor, Breg pri 2Manrni u)o«tn, 9. i Žalujoči: Pavia, soproga; Vrane, brat; Kami te Rajko,-saaba ELETR03IH išče večje število INŽENIRJEV, TEHNIKI» te RISARJEV za projektmaftje te gradnjo hidrocentrai. Ponudbe na oglasni oririetek xSioa. poročevalca« pod »Sarajevo«. 6G41-e V nedeljo 15. decembra 3946 ob 13. ari bomo prenesB-zemeljske ostanke za svobodo padlih partizanov in aktivistov: « KATJE • ZORE RUPENA članice PK SKOJ-a za Slovenijo OBK SKOJ-a za štajersko. Padla februarja 1945. JOŽETA POVŠETA člana Okrožnega odbora QF Novo Padel L 1943. LOJZETA POTOČARJA borca L čete Dolenjskega odreda. Padel L 1942. MILKE POVŠE aktivistke OF. Padla 1943. KARLA POTOČARJA partizana VDO. Padel L 194A USma peč, 9. decembra 1946. KRAJEVNI ODBOR OF MIRNA PEČ TOV. FRANCA ST .ATT A ja Globodrfe pri Mirni peči, ki se nahaja nekje v Man-beru, prej pa je bil v Kočevju, kot vojaški referent. prosim, da Javi svoj naslov. Gregorčič Cecilija, Veliki kal 18, p. Mirna peč. 257.451-15 NAPROŠA SE. kdor bi kaj većđ o partizanu Emilu Devetak (Zbežal je kot ujetnik od Nemcev ln se Javil komandi mesta Planina od 23.—30. oktobra J944), naj obvesti brata Franca Devetak, Kemična tovarna Mesta, OS»- Sedežnici 14, Ljubljana. bVERA« čistilni $vrašek SE IZDELUJE V PREDVOJNI KVALITETI! V kuhinji ju delavnici je nepogrešljiv CISTI VAM PORCELAN KOVINSKE IN LESENE PREDMETE Duhi se v vsaki špecerij* -skl trgovini in zadrugi GOSTINSKO PODJE3HK SLOVENIJE »TURIST - HOISte e jme takoj štiri samostojne knjigovodje Naslov: Beraonafcn* odsek SKLADIŠČNIKA (ddadišcnico) iz SPKEJMBTAKÖJ Tovarna „SETA“, Tacen, P. Sat VID NAD LJUBLJANO KA1IVNA PERESA preizkuäena, najprimernejše darilo — razpošilja po 105 din (predplačilo) ah 115 din po povzetju FOTOTEHNIKA DUNAJSKA C. 15, LJUBLJANA— Naročite takoj! ROGAŠKA SLATINA vsled čudovitih zdravilnih uspehov mednarodno sloveče zdra-vflišče za bolezni želodca, črev, zapeke, zlate žile, jeter, žolčnika, ledvic, sladkorne bolezni in slično, je ODPRTO VSO ZIMO. Popusti sindikalistom, zdravih ne kopeli, dijetna kuhinja, centralna kurjava, pitna dvorana z mrzlo in gorko slatino. Tudi za oddih je preskrbljeno: vsako sredo, soboto in nedeljo godba in ples. Informacije: Uprava zdravilišča, »Turist hotel«, Beethovnova uL 13, Ljubljana in »Putnik« OBLASTNO GRADBENO PODJETJE ZA ISTRO frsedežem v MAT ULJ AH - OPATIJI išče Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe na: MINISTARSTVO GRADJEVINA N. R. HRVATSKE, oddelek za gradbena podjetja, ZAGREB, Petrinjska ulica T. TRI INŽENIRJE ŠTIRI TEHNIKE GRADBENE STROKE Zasužnjena zemlja Toda grof Ostrženjski ni videl ničesar. Na pamet je znal vijuge ceste, veliko poseko sredi gozda, nizko k zemlji stiskajoče se vasi. Vedel je, da se.ostrženjski'dvorec in njegova stranska poslopja vidijo s cerkvenega stolpa kot velik žebelj, zabit v živo zeleno telo. Železna streha dvorca se blešči v soncu kakor ploska glavica žeblja. V tem trenutku je grof Ostrženskij videl samo eno: srebrno bleščečo se krsto sinovo. . Tukaj, na steni, so nekdaj viseli portreti vseh treh. Zuzo — četrto — tedaj, pred davnim časom — ko je prišel slikar in naslikal portrete, ni dovolil slikati. Brunov portret so sneli s stene, ko se je zgodila tista nesreča v ostrženjskj graščini, prva po Zuzinem rojstvu. Njemu je sledil Jozefin portret in grof niti ni vedel, kje sta sedaj. Morda ju je skrila grofica, čeprav je bila do vsega zelo ravnodušna__ S stene je s svetlo modrimi očmi gledal umrli sin. V te oči se je zaljubila mala Goclavska, v modre oči pod temnimi obrvmi. . Neprediren je bil obraz najmlajšega sina, modre oči so hladno gledale na očeta. Tuj je bil obraz tega, ki ga je izmed vseh treh izdal najbolj strašno, najbolj boleče. Poleg tega je bil poslednji. Od daleč se je zaslišalo otožno petje. Grof Ostrženjski je vztrepetal. Pela je Zuza, najmlajša izmed štirih. Grof si je z dlanjo šel preko čela. Neznosno ga je bolela glava... Spodaj so zaropotala kolesa. Gostje so, končno, odhajali Samo Goclavske ni bilo. Najbrž se je odpeljala kar s pokopališča — mala Goclavska, M je bila zaljubljena v pokojnega. Grof je previdno odprl vrata, prisluhnil in stopil po stopnjicah. Bal se je, da bo srečal Zuzo. Neznosna mu je bila misel, da bi moral videti ploški, zabuhli obraz, vodene oči, bedasti smehljaj njenih debelih ustnic. Toda Zuze ni bilo v bližim. Grof je šel po hodniku, stopil skozi stranska vrata in odšel h gospodarskim poslopjem. Vse je blestelo zeleno in zlato. Sinje nebo je bik» popolnoma jasno. Sonce se je že nagibalo k zahodu, toda y zraku ni bik» niti sledu o večeru. * Počasi je šel grof po «tezi med striženim šipkom. V nosnice mu je udaril znani .ostri vonj. Grofu se je zdelo, da je v tem trenotku to najvažneje. Za pregrajo se je zaslišal glas inženirja Habichta. Grof je odrinil vrtna vrata in vstopil. Habicht je ves v zadregi neodločno gledal gospodarju v obraz. Grof pa kakor da ni opazil inženirjeve zmedenosti. Stopil je k prvi kletki in z zanimanjem začel ogledovati lisičko. Srebmkast ovratniček je obrobljal ostri gobček, iz temnega, svilnatega kožuha so izstopali srebrni, trdi laski. Grof je dolgo gledal Zverca je dvignila glavo in njene topazne oči so se za trenotek srečale s*pogledom človeka. »No, kako je z njo, žre?« Lisička je že nekaj dni bolehala. »Zdaj je spet vse v feđu, gospod grof,« je uslužno odgovoril inženir. Grof je počasi hodil ob kletkah — vsak dan jih je pregledal Zdelo se je, da je že pozabil. Toda ne, spominjal se je. Še predobro se je spominjal. Ozračje je bilo polno jedkega smradu po lisicah. Grofa je zasledoval vonj odprte grobnice, zatohli, hladni duh po gnilem listju, pajčevini, plesni, po preperelih cunjah. Čutil ga je povsod — na cesti, ko so se vračali domov, ob bujno cvetočih gredah, v svoji sobi In šele sedaj, v ostrem, vsiljivem živalskem smradu, mu je izginil iz nosnic ta vonj — dih smrti... Dolgo je hodil grof pred kletkami. V resnici pa ni videl ničesar — kakor prej, ko je gledal skozi okno z zrcalnimi šipami. Pa čeprav bi gledal pozorno, bi tam daleč za gozdovi, za Kolinami, ne mogel zagledati ženske na peščeni cesti. Iz daljnega sveta, ki se je izgubljal v sinjini, je prihajala sem, h Kalinam, se približevala Ostrženju, zrcalnim šipam v ogelnem stolpu. Toda grof Ostrženjskij ni vedel zanjo. Odtam, iz okna, ni Kila videti niti kot pika na cesti, niti kot bucikina glavica. Ana pa je komaj vlekla noge. Oči so ji žarele, po hrbtu pa jo je spreletaval mraz. Najhujše pa so bile neznosne bolečine, ki so jo rezale v nogah, v bedrih. »To je od hoje— Saj še ni čas —« je s suhimi ustnicami zatrjevala sama sebi, toda v dnu duše, zaradi strahu, ki se je je pola-ščal, je vedela, da je že — prišlo. Strašno jo je žejalo.. Noge so se ji: vdirale v pesek. Včasih se ji je zdelo, da se sploh ne premika naprej, da cepeta na mestu v tem spolzkem, vdirajočem se, smrtnosnem pesku. Oblizovala si je spökane ustnice. Na levo in na desno se je razprostiralo polje, skromne proge zelene rži, grede krompirja, ki je komaj pokukal iz zemlje, vasi pa ni bilo nikjer. Sem in tja je na neplodnem pesbu životaril smrekov gozdič .in razširjal težki, suhi duh po smoli. Slepeče bela rasta pa se je vlekla v brezkončnost Ob cesti je zelenela kislica in razprostrla široke liste po jarku. Ana je stopila na rob raste in zagledala usihajočo temno lužo, ki je končavala svoje življenje v žarkih žgočega sonca, prodirajočih skozi slabo zaveso prašnih listov. Ana je s težavo pokleknila na žareči pesek. Previdno se je sklonila k vodi. V nosnice ji je udaril zoprni duh po gnilem. Voda je bila topla in kakor hitro jo je Ana srknila, se je skalila. Ana je začutila okus zemlje, med zobmi ji je zaškripal pesek. Krepkeje se je oprla na roke, ker je čutila, da ji kri sili v glavo. Pred očmi se ji je stemnilo. Ječe se je dvignila in nekaj časa stala ob rasti ko slepa, pred očmi so se ji delali črni krogi, ki so zastirali svetlobo. Opotekala se je, kakor da je pijana. RMmpfc— sprejema uredpištvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva niHca St. 5£H- Telefon uredništva te sgraa» St 3L-22 do 33L-C6. Tfekaagta »Slovenskega poročevalca«, ^ Glavni urednik Lev Modle