MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
ttrMnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoafca ul. 11 / T*Mm uradnUtva 3440, uprava MM ■shaja razan nadalja In praznikov vsak dan ob M.«rt t Valja ataaofino prajanan v upravi aO po po*H 10 Oln, dostavi jan no dom 12 Din / Oglasi po oaniku / Oglasa •pvajama tucli oglasni sddalek Jutra” v Ljubljani i PolM tokovni račtm it. 11-40°
99
JUTRA
99
Tri zadnie postale
V	palači Bor o me o na otoku Isola bella na jezeru Lago Maggiore v gornji Italiji se otvarja danes konferenca treh zahodnih velesil:	Italije,	Francije	in	Anglije.
Vse tri so poslale tja svoje vodilne diplomate in državnike, kar priča že samo po sebi: da bo ta konferenca velikega, morda celo usodnega pomena za ves nadaljnji zunanjepolitični položaj in razvoj v Evropi. Namen Strese (kamor spada Isola bella) bo prvič napraviti bilanco vsega, kar se je storilo in predlagalo po samovoljni nemški odpovedi veljavnosti vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe, drugič pa storiti sklepe za nastop na izrednem zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi, ki se prične prihodnji teden. Diplomati Italije, Francije [n Anglije so se te dni na vse mogoče načine trudili, da bi diplomatskim potom do segli sporazum glede enotnega nastopa v Stresi, toda vsi njihovi napori so ostali brez pozitivnih rezultatov.
Tako se pričenja današnja konferenca treh velesil v znamenju velikega razdora, katerega je še do skrajnosti povečal akt parafiranja francosko-sovjetske vojaške zavezniške pogodbe. Še v ponedeljek in v torek so poročali listi vsega sveta, da se Francija pred Streso in Ženevo ne bo odločila na nobeno stran in bo šele nato napravila dokončni sklep, ali bo št nadalje podpirala sisifovs-ka prizadevanja za splošni sporazum, ali pa bo segla po snovanju proti Nemčiji naperjenega zavezniškega bloka. V sredo je pa počilo v javnost kakor bomba: Francija ln sovjetska Rusija sta parafirali vojaški ^Vezniški pakt! Ta senzacija ni nič manj Sa. kakor je bila ona, ki je počila pretekli 'nesec iz Berlina z uvedbo splošne vojaške obveznosti in obnovo nekdanje nem ske vojske v vsej veličini, je pa morda za bodoči razvoj dogodkov še dalekosežnej-šega pomena. Samo kdor pozna do po drobnosti vso povojno evropsko, mednarodno politiko, ve v polni meri, kaj to Pomeni. Seveda, ako ni vse samo m a-»e v e r, kakor zatrjujejo nekateri, namenjen samo temu, da se pritisne na kon Hrenco v Stresi, kar pomeni v bistvu na Anglijo, da izstopi iz svoje rezerve in sprejme francoske, odnosno francosko-'talijanske zahteve. V tem primeru se pa-rafi na paktu z Rusijo ne b; pridružil tudi definitivni podpis, ali pa bi se pakt vsaj temeljito korigiral.
Ako je to res, potem še ni vsega konec se v Stresi lahko še marsikaj spremeni, ako pa ni in pomeni ta akt nepreklic-'iivo preorieiitacijo Francije, potem je konferenca v Stresi postavljena pred do-Vršeno dejstvo in Angliji ne preostane drugega več, ko da to akceptira ali na zavrne. Po poznavanju angleških stremljenj sodeč, Anglija dovršenega dejstva ne bo priznala, odnosno se vsa bo uklonila. To pa pomeni, da se pota ^hgiije in Francije (ter z njo Italije) dokončno ločujejo in je konec vsakega uPanja, da hi se v dogledni bodočnosti '^Ogla še obnoviti nekdanja »entente cor diale«. Potem bo Anglija po Stresi, odno **H> bolj verjetno šele po Ženevi, zapustila evropsko celino in se umaknila na Syoj otok. To se pravi, pustila bi Fvropo ^aj jadra sama svoj; negotovi usodi nasproti. Ker pa so njeni interesi le preveč v®zani tudi na kontinent, bi se v tej po ^iji težko trajno vzdržala in le od pre v'!di’r>sti ali neprevidnosti evropskih kon tinentainih sil bi potem bik> odvisno, kam "i se London v skrajni šili nagnil. Tu bi Vstala resna nevarnost, da bi končni 'sfleh požel Berlin.
V^e to so pa.s&wxia le hiiMrteae, ki pa
STRESA, 11. aprila. Sinoči in davi so prispele semkaj vse tri delegacije na konferenci zastopanih velesil, to je Italije, Francije in Anglije. Italijansko delegacijo vodita ministrski predsednik in zunanji minister Mussolini ter zunanji podtajnik Suvich, ki sta prispela v Streso že včeraj opoldne z vodnim letalom, v katerem so se pripeljali tudi ostali člani delegacije. Francijo zastopata poleg ekspertov ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval, Anglijo pa ministrski predsednik Macdonald iti zunanji minister sir Simon. Konferenca sama se je pričela danes dopoldne na otoku Isola Bella. Po dosedanjem zadržanju ve-esll sodeč, hočejo vse tri zagotoviti varnost in mir, glede metod pa ni enotnosti.
Podrobnosti o oaktu Francije in Rusiie
PAKT ZAENKRAT ŠE NAČELEN. IZGRADITEV FRONTE PROTI NEMČIJI. ANGLIJA SE NOČE PRENAGLITI.
PARIZ, 11. aprila. O francosko-sovjet-! šlca. Glede baltiških držav je baje dose-skem vojaškem paktu se izvejo sledeče žen sporazum, po katerem bo sklenjen
Pričetek konference v Stresi
Konferenca ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov — V Be riinu ne pričakujejo uspehov — Amerika je razočarana nad Evropo
O rezultatih konference, Id se je pričela z velikim Mussolinijevim ekspozejem, bi bilo preuranjeno soditi. Italija gre, kot se zdi, pred vsem za konkretne sklepe. Angleška delegacija bo pa skušala pripraviti teren za splošno konferenco, na katero bi bila povabljena tudi Nemčija. Zaradi tega bo Anglija vplivala na Francijo, naj ne zahteva preostre obsodbe Nemčije zaradi uvedbe splošne vojaške obveznosti.
BERLIN, M. aprila. »Volkischer Beo-bachter« razpravlja o konferenci v Stresi in pravi, da pomeni krenltev z dosedanje poti medsebojnih obiskov in dvostranskih pogodb ter vrnitev k metodi konferenc, ki se je v povojni dobi tako slabo obnesla. Konferenca v Stresi je sestanek naj-
močnejših velesil, katerih stališča so itak že znana. Zato ni mogoče pričakovati od te konference nobenih pozitivnih rezultatov.
NVASHINGTON, 11. aprila. Roosevelt gleda zaskrbljeno na splošni položaj v Evropi in tudi na konferenco v Stresi. Kakor se zatrjuje nameravajo Združene države uplivatl na Evropo tako, da bodo izjavile, da ostanejo v vsakem primeru vojne neutralne. Ne nameravajo se več postaviti v družbo kake koalicije, kakor je bila ona v svetovni vojni, ki jih je po. tem v vprašanju vrnitve posojil pustila na cedilu. Sodelovanje v svetovni vojn) je rodilo tako preslabe izkušnje.
podrobnosti: Sklep o sklenitvi pakta je >il napravljen ob priliki obiska sovjetskega poslanika Potemkina pri Lavalu. Pakt je sklenjen samo v principu in vse podrobnosti šc niso formulirane. To se bo zgodilo ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi, kjer se sestaneta Laval in Litvinov. Pakt sloni na členih 10, 15, 16 in 17 statutov Društva narodov. Člen 10. garantira teritorialno suverenost, člen 15. določa postopanje držav, ako so ogrožene, člen 16. določa ukrepe v slučaju napada in sankcije, člen 17. pa določa postopanje napram napadalcem, ki niso člani Društva narodov. Rusija in Francija se torej obvezujeta na medse-jojno pomoč v primeru napada v okviru statuta Društva narodov. Pakt pomeni tako uresničenje načrta za izgraditev var nosti vseh evropskih držav. Verjetno je, da bo takoj po Lavalovem obisku v Moskvi podpisala pakt tudi Češkoslova-
poseben pakt med njimi in med Rusijo in bo Francija v tem primeru le arbiter. Na podlagi tega pakta bo skušala sedaj Francija v Stresi rešiti tudi problem srednje Evrope, in sicer najprej s sklenitvijo pakta med Francijo, Italijo in Avstrijo, pozneje pa tudi z državami male antante. Vse to se vrši neodvisno od Anglije. Omenjene države bodo v teku prihodnjih 14 dni uresničile cilj, ki ga zasledujejo Francija, Italija in sovjetska Rusija in postavile tako Nemčijo pred veliko fronto celinske evropske koalicije. Pri tem se pa še vedno upoštevajo tudi želje Anglije in se puščajo odprta vrata za eventuelni poznejši pristop Nemčije, Poljske in Madžarske. V Parizu upajo, da bo Anglija vsaj moralno podpirala la blok, dočim izjavljajo v Londonu, da se ne nameravajo prenagliti in prevzeti novih obveznosti.
Mrzlične priprave v Afriki
LONDON, 11. aprila. Poseben dopisnik »Daily Maila« poroča iz Marssaue, glavnega mesta Eritreje, da je koncentriranih tam 20 tisoč italijanskih vojakov in 40 tisoč domačinov. Vse te čete so izvrstno izvežbane in oborožene z najmodernejšimi težkimi topovi, tanki in strojnicami, mimo tega pa razpolagajo tudi še z 200 lovskimi in bombarderskimi letali. Tudi v italijanski Somaliji je vse pri pravljeno in so čete vedno v alarmnem stanju. Pa tudi v Abesiniji vlada v zadnjem času velika nervoznost in se vrše mrzlične vojaško priprave. V zadnjem času je dobila abesinska vlada veliko število novih letal, topov, municije in raz-
nega drugega vojnega materiala. Vse to ji je dobavila Japonska.
ZAHTEVE NEMČIJE.
LONDON, 11. aprila. V spodnji zbornici se zatrjuje, da zahteva Nemčija vojsko 550.000 mož, vojno mornarico v višini 1 tretjine angleške vojne mornarice, veliko zračno brodovje in vrnitev kolonij. Vrnitev kolonij stavi Nemčija kot pogoj za vrnitev v Društvo narodov.
NABORI V NEMČIJI.
BASEL, 11. aprila. »Turgauer Zeitung« poroča, da je v zadnjem času pribežalo v Švico innogo Nemcev letnikov 1914— 1916, ki so pobegnili, da jim ne bi bilo treba k vojakom, kjer bi morali služiti 2 leti. Po izjavah beguncev se vrše v Nemčiji že povsod nabori.
izhajajo po najnaravnejši logiki iz trenutno danih dejstev. Mogoče je seveda, da se v Stresi zgode čisto nepričakovane stvari, kakor tudi to, da se ne zgod: n i č in se stvar zavleče dalje nerešena do Ženeve. Toda preko Ženeve bo tako zavlačevanje skoraj absolutno nemogoče. Vse kaže, da se z naglimi koraki bližamo usodnemu trenutku, ki ne bo odločal samo o vprašanjih splošnega sporazuma ali pa sovražno si nasproti stoječih blo-
kov s strašnim tekmovanjem v oboroževanju, ampak tudi sploh o vojni ali miru. Splošni sporazum sicer ne bi ustvaril večnega miru, gotovo pa vsaj gotovost za najmanj deset let, dočim v sistemu blokov ne bo mogoče določiti ne ure ne dneva, kdaj se ravnotežje lahko prekucne in se ponovi grozotno leto 1914., toda v še večji grozoti. Stresa - Ženeva -Moskva, to so najbrže danes tri zadnje postaje odločitve!	-r.
DRUGI ATENSKI PROCES.
ATENE, 11. aprila. Na razpravi proti drugi skupini voditeljev zadnje grške vstaje, zahteva državni pravdnih smrtno obsodbo za sedem obtožencev, in to za 2 častnika in 5 civilistov. Razsodba bo razglašena najbrže danes.
AMERIKA SE OBOROŽUJE.
WASHINGTON, 11. aprila. Predsednik Roosevelt je podpisal zakonski načrt o povečanju efektiv ameriške vojske. Ker so krediti že preskrbljeni, se bo stanje ameriške vojske takoj povečalo in gradila se bodo tudi nova letala.
TUDI ŠVEDSKA.
STOCKHOLM, 11. aprila. Šefi štaba vojske na kopnem in mornarice so izročili vladi spomenico, v kateri zahtevajo zaradi sedanjega položaja v Evropi takojšnje povečanje oborožitve v zraku. Predvsem zahtevajo gradnjo novih letal za bombardiranje.
BREZPOSELNOST V NEMČIJI.
BERLIN, 11. aprila. Po statističnih po datkih je znašalo koncem meseca marca število brezposelnih v Nemčiji 2,400.000 in se je tako v enem samem mesecu zmanjšalo za 400.000. To zmanjšanje je uspeh nove akcije proti brezposelnosti, katere namen je zmanjšati to število za< enkrat vsaj na 1 milijon. Milijon brezpo* selnih Nemčija lahko vzdržuje, saj vzdr* žuje Anglija že več let stalno 2 milijona brezposelnih.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
LONDON, 11. aprila. V zadnjih 14 dneh se je zmanjšalo število brezposelnih v Angliji za 131.593 in znaša sedaj 1 mi': jon 497.277.
PREISKAVA O STRAHOVITI NESREČI.
PARIZ, 11. aprila. Po zaključnih rezultatih preiskave, ki je bila uvedena zaradi razjasnitve strahovite nesreče za časa avtomobilskih dirk v Chateau-Thierryju izgleda, da je bila vsega kriva slaba organizacija, ki ni poskrbela za varnost gledaleev. Prostor za gledalce je bil oddeljen od dirkališča samo z drobno žico. Mimo tega tudi ni bilo nikjer nobenih rediteljev. Doslej znaša število smrtnih žrtev že 8.
Najdeni predmeti, v mesecu marcu so bili v Mariboru najdeni in policiji oddani sledeči predmeti; loo Din, 300 Din. nikla-sta zapestna ura, velik ovčji pes, ženska ročna torbica, zlat križec, ženske rjave rokavice, siv moški klobuk, sedež dvokolesa. ženska čepica, mala očala, 700 Din, denarnica, rjav pes, naočniki, .moški klobuk, rjav moški klobuk in denarnica
Dnevne vesti
Kupčija z življenjem in smrtjo
AFERA MARIBORSKE »NA PREDNOSTI« IN »SLOGE«.
Lanski razpust mariborske registrirane pomožne blagajne »Naprednost« je vzbudiš med javnostjo, zlasti pa pri zavarovancih ponovno ogorčenje, ki se še' ni ppleglo izza škandalozne afere bivše mariborske »Kmetijske ekspertne zadruge«. Ugotovljeno je bilo, da je mariborska . Naprednost« hudo kršila svoja pravila in zakon o pomožnih blagajnah in da tudi njeno poslovanje po ugotovitvah revizijske komisije ni bilo v redu. Odbor »Naprednosti« se je pritožil zoper odlok banske uprave o razpustu. Med tem pa so skušali nekateri odborniki rešiti »Na-
Skrivnost dragocenega briljanta
Včeraj popoldne se je zglasila pri nesem mariborskem juvelirju 17-letno kmečko dekle Marija Bračkova, doma iz neke prekmurske vasi. Ne malo se je začudil iuvelir, ko je dekle izmotalo iz žepnega robca svetel obesek in mu ga ponudilo v nakup. .Iuvelir je takoj nh prvi nogled ugotovil, da so v obesek vdelani dragoceni dijaimanti in da ga krasi tudi nad 30.000 Din vreden briljant, ki je redkost v naših krajih. .Iuvelir dragocenega obeska ni kupil, marveč je o vsem tem obvestil mariborsko policijo. Policija je takoj nato zaslišala Marijo Bručkovo, ki je izpovedala, da je obesek našla že pred 3 leti v smeteh na gradu v Gornji Radgoni. Obesek je bil na zlati verižici, ki pa jo jc dekle poklonila neki svoji prijateljici. obesek je pa nameravala prodati v Mariboru. Policija je obesek zaplenila m bo poizvedela, če so izjave dekleta resnične. Zaslišala bo nekatere osebe v Gornji Radgoni in skušala, poiskati lastnika redkega dragocenega briljanta.
Iz volilnega gibanja
Dan volitev v Narodno skupščino se obla in je zato tudi volilna agitacija v teku. Kakor smo izvedeli bodo na Jevti-cevi listi kandidirali v mariborskem levem okraju' dr. Jančič, Janžekovič, 0-grinc in Fras, na desnem bregu pa Krejči, Gornjak in Kirbiš. Te dni se je vršilo že več volilnih sestankov in .ic bil sinoči- tu-J: v Spurejevi gostilni v Studencih tak volilni sestanek, na katerem sta poročala kandidata Ogrinc in Fras. Sestanka sc ic udeležilo okrog 150 železničarjev, Govo-■| se, da l>o na opozicionalni Mačkovi listi' kandidiral tudi bivši minister in odvetnik g. dr. Vekoslav Kukovec s sokaii-Jidatoin grofom Lubienskim v mariborskem levem okraju. Namestnik dr. Kukovca je privatni uradnik Fran Borič. »ločim je namestnik Lubienskega namestništvo preklical. Mačkovo listo so med drugimi podpisali tudi:	brivski	mojster
'n-anc Novak, trgovec Alojzij Arbeiter, špediter Stevo Tončič, trgovec Slavko Markovič in tovarnar Leopold Benčina. Več podpisnikov z dežele in nekateri tudi iz mesta pa so svoje podpise na Mačkovi listi pred oblastjo preklicali.
Izkoristite priliko!
Trgovce, gostilničarje, obrtnike opo-arjanio na ugodno insercijsko priliko, ki sc nudi v velikonočni številki, ki izide v povečani nakladi ter pestrosti in ostane skoro tri dni v rokah abonentov in čita-teljev. Ugodno pomladansko vrenie obeta živahno povpraševanje. Tudi se bodo isti sloji prebivalstva, med katerimi je »Večernik« zasidran, ob obetajočem se epe m vremenu v množicah razkropili po prelepih gostilniških perifernih in okoli-kih postojankah. Zadeva gostilničarjev da predhodno opozorijo pričakovane zletuike in goste na priznani sloves svoje kuhinje, kleti in postrežbe. Najcenejša, najhitrejša in najuspešnejša propaganda e oglas v »Mariborskem Večerniku«.
f dr. Henrik Tuma, Včeraj je v visoki -iurosti 77 let umrl v Ljubljani za pljuč-lico odvetnik dr. Henrik Tuma, slovenski kulturni delavec v najširšem pomenu besede. Obvladal je ogromno gmoto jusa, jezikoslovja, terminologije, pedagogike
prednost« na ta način, da so spravili ponovno v življenje registrirano pomožno blagajno »Slogo«, ki je bila že lani razpuščena. Osnoval se je neki pripravljalni odbor, ki je pričel razpošiljati vsem-članom razpuščene »Naprednosti« okrožnice, v katerih jih vabi, naj pristopijo k »Slogi«. Ko je merodajna oblast izvedela za to manipulacijo »Sloge«, Je takoj, zaplenila nad 800 takih okrožnic, proti odbornikom pa uvedla postopanje. Obširno
o	razpustu »Naprednosti« in novih manipulacijah registrirane pomožne blagajne »Sloge« bomo še poročali.
(bil je najprej učitelj, meščanskošoiski u-čitelj), filozofije, raznih jezikov, literatur, zgodovine in je bil vrhu tega še prvovrsten odvetnik. Kot alpinist je dal Slovencem nešteto potopisov in razprav, njegovo največje delo pa je na tem področju »Pomen in razvoj alpinizma«. Veliko in pomembno je tudi drugo njegovo delo »Imenoslovje Julijskih Alp«. Mirno tega je pa bil pokojnik tudi politik, organizator itd. itd., skratka, v svoji dob: najbolj delaven in vsestranski sin svojega naroda. Pokopali ga bodo jutri popoldne v Ljubljani. Slava njegovemu spominu!
Konstituiranje odbora ljubljanske novinarske sekcije. Na včerajšnji seji sc je odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja konstituiral takole: predsednik Stanko Virant, podpredsednika dr. Ahčin in Fran Brozovič, tajnik: Tone Gmajner, blagajnik Drago Potočnik, poslovodja: Josip Prunk, odborniki: dr. Berce, Božo Borštnik, Božidar Borko, Udo Kusper, Vekoslav Špindler, Fran Terseglav, Jože Zupančič in Aleksander Železnikar. Za člane uprave tovariškega sklada so bili imenovani: dr. Berce, Božo Borštnik in Tone Zobec.
Razstava mariborskih darov — v Sofiji. Darovi, ki so jih pokloniti Maribor-, čaui bolgarskemu pevskemu društvu »Ro dina«, so razstavljeni v Sofiji v izložbah največjih trgovin v ulici Carja Osvoboditelja, nasproti dvora. Posebno pozornost vzbuja prekrasna umetniška slika starega Maribora, ki jo je izdelal ju jo podaril »Rodini« akademski .slikar Ivan Kos., — Vsa Sofija občuduje krasno plaketo, dar mariborske Glasbene Matice, bogate knjižne darove mariborskih književnikov in okusno fotografijo Maribora, ki jo .ie podarilo mariborsko Zensko društvo. — Radi uspehov v Mariboru je morala »Rodina«, ki je izvajala v Jugoslaviji tri programe, ponoviti na zahtevo javnosti koncert dne 7. t. m. z mariborskim programom v Sofiji.
MP — plinarna opozarja! V zadnjem času prodaja po mestu neki zastopnik plinske gorivce lastnega izuma. Plinarna opozarja svoje konsiimente, naj ne nasedajo dotičniku, ker ni pooblaščen od plinarne kot zastopnik, niti ne ustreza izvedba gorivca prednostim prvovrstnega gorivca!
SSK Maribor otvarja teniško sezono.
Teniški odsek SSK Maribora je svojaigri šča uredil ter je določen začetek igralne sezone na soboto 13. trn. Clanc opozarjamo, da sprejema prijave načelnik odseka g. Radovan Šepec, Grajska ul. 2 med 15. in 18. uro.
Dar. Namesto cvetja na grob profesorja dr. Franca Rostaherja je daroval upokojeni ravnatelj vinarske šole gosp. Andrej Žmavc gimnazijskemu podpornemu društvu 100 Din, za kar mu izreka odbor toplo zahvalo.
Izlet z avtokarom na Kanzelhohe. Poleg izletov, k; jih priredi »Putnik« za Veliko noč na Jadran, katerih program bo natančneje še objavljen, se bo vršil v dneh 21. in 22. tm. izlet z avtokarom na Kanzelhohe. Ob tej priliki se bo nudila izletnikom možnost ogledati si krasote Koroške, kakor Vrbsko jezero, Gosposvetsko polic. Celovec, Beljak, Osojsko jezero, Kanzelhohe itd. Izlet bo trajal 2 dni. Prenočevalo se bo na Kanzelhohe. Cena vožnje z avtokarom tour-retour In žična železnica na Kanzelhohe (1500 m)
I znaša 210 Din. Ker vlada za fr, izlet ve-I liko zanimanje, prosimo vse interesente,
da se čimprej prijavijo pri »Putniku«, Ma ribor, tel. '21-22, pri katerem se dobe tudi vse natančnejše informacije, kakor tudi valute po najugodnejših dnevnih tečajih.
Matineja ZKD v soboto in nedeljo v Grajskem kinu. Predvajal so bo program : »Zvočni teden«, »Pohorje« (naš Semeriitg), jako podučen film »Od volne do obleke«, kjer se bo videla vsa procedura od striženja ovce pa do izgotovljene obleke; dalje »Micky-miška«, jako lepo, in končno »Bela Ljubljana«.
Ljudska univerza v Mariboru. w petek 12. aprila zaključi g. univer. prof. dr. Izidor Cankar svoja izredno interesantna predavanja o temi »Kako gleda likovna umetnost na svet?«. Mariborčani smo mu izredno hvaležni za njegova globoko psihološko zasnovana predavanja, ki so nudila slehernemu obiskovalcu veliko poglobitev umetniškega spoznavanja. Pripomogla so gotovo k podvigu estetskega čustvovanja našega prozaičnega mesta.
V	ponedeljek 15. aprila predava g. univ. prof. dr. Spektorski j/, Ljubljane o usodi slovanske vzajemnosti.
KINOBAR
Od danes dalje prvovrsten internacionalni spored.
Zvezna strelska družina v Košakih ima
v nedeljo 14. tm:	zaključno nagradno
sobno streljanje v gostilni Babič, Krčevina, Aleksandrova 11. Začetek ob 9. uri dopoldne..
Ej, te naše gospodinje! Priznamo, da zna večina naših gospodinj cenit; izdelek naše domače tovarne »Pekatete« - »Jaj-nine«. So pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa zaradi tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, če bi se pravočasno nanje spomnile! Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list: »Jajnine«.
Radio Ljubljana. Spored za petek 12. tm. Ob 11;,šolska ura; 12: revija plošč; 12.50: poročila; 13: čas, revija plošč; 18: predavanje; 18.20: radiO-orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto: 19.30 nacionalna ura; 20: predavanje; 20.20: radio-orkester; 22: čas. poročila: 22.20: plošče..
Ruski - jazz - pride ? ? ?
Podrobnosti o včerajšnji ljubavni tragediji. Tragično umrlega šoferja Franca Janžekoviča bodo danes popoldne pokopali na dornavskem pokopališču. Njegova izvoljenka Viktorija Gabrčeva pa sc v ormoški bolnišnici še vedno Lori s smrtjo. Vzrok obupa obeh mladih src še ni. točno ugotovljen. Najbrže bo pa ta, ker jc Viktorija iskala novo službo in bi sc bila tako ločila od njega. Predvčerajšnjim je Viktorija pisala pismo mariborski podružnici »Jutra« in prosila naj ji pošlje takoj naslov malega oglasa pod št. 6.678, ki je bil objavljen v nedeljskem »Jutru«, in'se'glasi; »Natakarico čedne in prikupljive zunanjosti sprejmem v boljši lokal. Ponudbe s sliko, ki sc vrne na naslov, ki se dobi v yseh poslovalnicah »Jutra«. Mariborska podružnica pa Viktoriji zaželjenega naslova ni poslala, ker ji je bila že znana žalostna njena usoda. Dr a v gotovo je Viktorija te svoje službene skrivnosti razkrila svojemu izvoljencu, ki se najbrže ni strinjal z njimi. Zmagala je nad obema moč mlade ljubezni in usodni streli so ju ločili za vedno.
Smrtna nesreča na Dravi. Pod Janže-vim vrhom se je na Dravi te dni pripetila smrtna nesreča, ki si je izbrala za svojo žrtev 551etnega splavarja Franca Sarmana. Kritičnega popoldneva je Šarman v družb; drugih splavarjev pripravljal les za splav. Ko je bil splav povezan, ga je vodil Šarman sam po reki navzdol. Nižje Janževega vrha pa je zašel s splavom v skrit vrtinec, ki ga je požrl s spla varji vred. Barmanovi tovariši so se rešili na kopno, dočim se je Šarman utopil. Včeraj jg njegovo truplo naplavila Drava pri Ožboltu.
Nočni vlom v trgovino. V noči na preteklo sredo so neznani vlomilci že tretjič obiskali Kovačevo trgovino v Jezdarski ulici. S ponarejenimi ključi so odprli vrata in odnesli iz trgovine raznega blaga v vrednosti okrog 2.000 Din. Vlom je opazil zjutraj trgovec, ki je takoj obvestil policijo. Policijski daktiloskop ni mogel
Narodno gledališke
REPERTOAR.
Četrtek. 11. aprila ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Red B. Gostovanje Erike Druzovičevc.
Petek, 12. aprila ob 20. ur:: »Vijolica z
Montmartra«. Red C. ^'istovanje Erike Druzovičevc. Zadnjič.
Sobota, 13. aprila ob 20. url; »Kvadratura kroga«. Red D.
Zadnja uprizoritev operete »Vijolice z Montmartra« bo jutri, v petek 12. t. m-Ta Kalmanova opereta je najprivlačnejše glasbeno delo pretekle in tekoče sezone.
V	naslovni partiji gostuje operna pevka zagrebškega Narodnega kazališta Erika Druzovičeva, k: je za to ulogo kot ustvarjena:	prikupna pojava, izborna
igralka in zelo muzikalna pevka. Vse u-prizoritve te operete so bile izvr > obiskane ter se opozarja občinstvo na to zadnjo uprizoritev še posebej. Predstava bo za red C.
Abonentje rsda D dobe v soboto, 13. tm. veseloigro »Kvadraturo krog . Delo je napisal sovjetski pisatelj " Gntin Ratajev ter ga igrajo po vseli odrih z naj-večjim uspehom, ki ga je doseglo tudi v Mariboru.
Dve premieri. V kratkem bo prva u-prizoritev domače., glasbene novitete. Rasbergerjev.e operete »Prebrisani amor«, ki jo pripravlja glavni režiser J. Kovič. — V drami pa pride kot naslednja novost na vrsto Cerkvenikova vojna zgodba »Kdo je kriv?«. Režijo vodi Fi-lan Košič.
KINO
GRAJSKI KINO
Do vključno četrtka »Visoka šola‘\
V petek scnzacijonelcn velefilm kakršen še ni bil v Mariboru.
„DIRHGIBLE"
(junaki zraka, ledu in vode) v nemškem jeziku.
Kino Union. Danes zadnji dan »Krik sveta«. V petek »Princesa Turandot« z Vilijem Fritschem in Katico Nagy.
najti nobenih odtisov, ker so vlomilci skrbno zabrisali za seboj vsako sled.
Dol nemčurji! Zaradi tega klica se jc razvil preteklo nedeljo zvečer na vogalu Frankopanovc in Preradovičeve ulice hud pretep. Neki železničar Avgust R-je srečal družbo moških, ki je nemšku-tarila in jo pozdravil z navedenim kli-com: To je dalo povod nekemu Edvardu P., da je skočil iz družbe, odtrgal lato pri plotu in navalil na Avgusta, ki se je prav tako z lato postavil v bran. Avgust R. je dobil hude poškodbe na glavi. Edvard P. pa je odnesel iz boja le lažje praske, pravi pa Edvard P. da bo tožil Avgusta R. zaradi izzivanja in razžaljenja časti.
Po svetu. Včeraj se je zglasila, na policiji zasebnica Marija Majeričeva, stanujoča na Koroški cesti, in, prijavila, da je njen 15-ietni sin Fric že' pred dnevi neznanokam odšel' od doma. Deček jc majhne postave, podolgovatega obraza in oblečen v temno obleko. Nekateri so ga videli na Tržaški cesti, svojim prijateljem pa je povedal, da gre po svetu in da je najprej namenjen v Ljubljano.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 566 glav živine, in sicer 16.konjev 15 bikov. 126 volov, 393 krav in 16 telet. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 251 glav živine. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.65 do 3.50 Din, poldebeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo
2.50 do 3.50 Din, biki za klanje 2.50 do 3.60 Din, klavne krave debete 2.25 do 3 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, ki a-ve za klobasarje 1.25 do 1.50 Din, molznice 2.25 do 2.50 Din, breje krave 2.2o do 2.50, ndada živina 3 do 4 Din, teleta
3.50 do 4.50 Din. Cene mesa: volovsko meso 1. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 7 Dim teletina L vrste 10 do 12 Din, II. vrste o do 7 Din, sveža svinjina 8 do 12 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.4 stopinj C nad ničlo; nr.m-malna temperatura je znašala 10.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal P*1 15 stopinjah 738, reduciran na ničlo pn 736; relativna vlaga 77; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje nobene spremembe.
/ M a r i o o r u, "dne 11. IV. isoo.
—Ml—Ul Hlllll III HI I IIIIIB—I
VLarifiorsEl »V e 2 e r n !tč« Jnlra
Stran 3.
Kriza demokracije, kriza gospodarstva
POTREBNA JE KOREKTURA DEMOK RACIJE IN PARLAMENTARIZMA. -ZA SOCIALNO GOSPODARSKO ZBORNICO. - KAJ NAS MORE REŠITI IZ GOSPODARSKIH STISK. — K PREDAVANJU REKTORJA Dr. IVŠIČA V
LJUDSKI UNIVERZI.
V	ponedeljek in torek je imel v tukajšnji Ljudski univerzi predavanje rektor dr. I v g i č iz Zagreba. Prvi večer je bil Posvečen obravnavanju demokracije in parlamentarizma, ki sta v težki preizkušnji, drugi večer pa perečim nalogam našega gospodarstva. Iz vsebine poučnih predavateljevih izvajanj povzemamo v kratkem:
Kritika demokracije in strankarskega parlamentarizma ni od danes. Ta kritika sega v njune početke. Osnovna napaka, ki jo beleži demokracija, je v tem ker ni iimela zagrabiti in rešiti težkih vprašanj, ki ji je stavil čas nasproti. Francoska revolucija je sprožila izrazito politične probleme. ki so bili tedaj aktualni in ki jih je francoska revolucija rešila. Spopolnje-varije. demokracije ih-njenih organov pa ni šlo v skladu z novimi socialno gospodarskimi potrebami, ki so se pojavljale. Demokracija in nje otrok, strankarski Parlamentarizem, sta tukaj odpovedala. Obenem pa se je v toku časa pokazalo, da ie v tej demokraciji strankarskega Parlamentarizma bore malo demokracije, kjer'je svoboda posameznika prišla oh svojo popolno veljavo. Prav v tem tiči zanimiv pojav, da je strankarski parlamentarizem z vso silo potiskal v ozadje strokovnjake, ki so v časih cesarskih in kraljevskih absolutizmov imeli veliko več besede kakor za časa popačene stran karske demokracije (Peter Veliki. Ludo-vik XIV. itd.). V sistemu strankarskega parlamentarizma sc vidi pomanjkljivost predvsem v volilnem sistemu. Poedini volilec ni volil kandidata, ki bi si ga on želel in o čigar sposobnostih je bil prepričan. marveč je moral slediti diktaturi strank in strankarskih tajnikov. Isti pojav smo srečavali v parlamentu, kjer je večina vršila včasih brezobzirno dikta-
i	uro nad manjšino, ki je morda imela z ozirom na prave interese naroda in države pravilnejše poglede.
Ce se pa ugotavljajo hibe in napake demokracije in strankarskega parlamentarizma. potem je treba tudi misliti na to, kako zlo odpraviti.' Eno izmed sredstev je med drugim uvedba posrednega glasovanja po ameriškem vzorcu, ki je sicer komplicirana stvar, ki pa omogoča iz bero najpametnejših in najboljših. Tudi naj bi bile volitve po okrajih, in sicer nevezano za posameznega kandidata, tako da si ljudje v okraju izberejo tistega, ki sami hočejo, ne pa ljudi, ki jih diktira stranka in katerih ljudje n:‘i ne ooznajo.
Popolnoma pa je odpovedala strankar-sko-parlamentarna mašinerija ob social-no-gospodarskih problemih naše dobe. Poleg revidirane politične zbornice je
nujno potrebna ustanova socialno-gospo-darske zbornice, ki naj rešuje vprašanja, ki ne spadajo v kompetenco reformiranega političnega parlamenta. V ta soci-alno-gospodarski parlament spada tudi vprašanje reševanja težke gospodarske situacije, ki gre roko v roki s socialnimi nalogami in odgovornostmi.
Niti najmanj ne smemo čakati, kaj •nam bodo prinesle razne mednarodne kon ference. Pomagati si moramo sami! Pred vsem je bistvene važnosti, da se dela po načrtu. V industriji je treba vzpostaviti tisto industrijo, ki producira produkte, na katerih uvažanje smo danes najbolj navezani. To je znala Francija, kjer je razen parfumerijske, tekstilne in avtomobilske industrije vse industrijsko proizvajanje strogo preračunano po vidiku narodnih in državnih potreb. Tukaj je skrivnost razmeroma ugodnega gospodar skega položaja Francije, ne pa v tistih množinah zlata, ki so spravljene v tre-sorih francoske narodne banke. Vztrajno izpeljanega načrta pa je treba-tudi v zunanji trgovini in predvsem v poljedelstvu. Razdalja v cenah industrijskim in poljedelskim pridelkom je v napačni presoji položaja, ki nam je usilil visoke cene industrijskim izdelkom, ki so sc uve liavile v državah z visokim življenskim in industrijskim standardom.
Osnovno vprašanje jč zaradi tega: Kako rešiti kmetstvo in poljedelstvo? Na
eni strani je treba nazaj k ustanovi naših vaških zadrug, kjer ni poedincc enota, ampak rodbina. Na drugi strani pa ie treba kmetstvu pomagati na način, ki ne ruši morale in aktivnosti našega kmetstva. Razdolžitev se ne sme izpeljati z dajanjem potuhe in brisanjem dolgov ali podobnega ter z načrti, ki bi sc mogli napačno tolmačiti. Posebna emisijska banka naj bi prevzela vse obveznosti, ki jih ima naše kmetstvo. Kmetie-dolžni-ki pa bi potem imeli obveznost, da v teku 10. 15. 20 let vračajo tei emisijski banki dolžne zneske z najnižjim obrestnim pribitkom.
Ce mislimo na dvig našega gospodarstva, potem ni mogoče tega izvršiti brez vzporedne dalekovidne prometne in pro-metno-tarifne politike. Zlasti naše morje čuti še danes v tem oziru velika zapo-
stavljanja. Predvsem bi bilo treba ustvariti tri velike centre našega pomorskega prometa in temu primerno urediti- organizacijo in izpopolnitev prometa. To bi bili Sušak, Split in Gruž. Slovenija naj bi dobila direktno zvezo s Sušakom, ki naj bi postal center pomorskega prometa za dravsko banovino in dele savske banovine. Split naj bi dobil direktno zvezo s Sarajevom in naj bi postal središče
za svoje zaledje, Gruž pa naj bi služil Hercegovini, Črni gori in drugim zalednim območjem.
Vse te gospodarske iniciative pa bodo -brez koristi, dokler se ne dvigne v po-editicu čut nravnosti, pravice in ljubezni do naroda ter države in dokler ne dozori z vso plamtečo toploto v slehernem Jugoslovanu zavest dolžnosti, ki jo ima do naše lepe in velike Jugoslavije.
Plačevanie davkov in n|ih dospelost
OBVESTILO DAVČNE UPRAVE V MARIBORU DAVKOPLAČEVALCEM.
V	smislu zakona o neposrednih davkih se objavlja, da je dospel v II. četrtletju 1935 v plačilo: A) dne 1. aprila IO35 II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rentnine, družbenega - davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer nakasneje do dne 15. maja 1935.
Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznam-k.om vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne.glede na število zaposlencev — najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500.— Din pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente po čl. 71. zakona
o	nep. davkih, moraio odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45. dneh po preteku vsakega polletja.
Dayčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. januarja 1922, ki plačajo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za I. četrtletje 1935 najkesneje do 30. aprila 1935. Davčni zavezanci skupnega davka na posl. oromet. po zakonu z dne 12. julija 1930, ki so izbrali način plačevanja po plačilih v gotovini in menica h, morajo polagati odplačila po prometu prejšnjega meseca v 20 dneli po preteku vsakega meseca z mesečnmii prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto. se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta. Davek novih davčnih zavezancev in no-
vih davčnih predmetov se mora plačati najkesneje v ,30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 60/one letne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvez? s sledečimi stroški: a) za pismeni opomin ena para od vsakega dinarja dolga, najmanje pa 10 Din; b) za rubežen 2 pari od vsakega dinarja dolga, najmanje pa 10 Din in taksa po t. p. 79. taksnega zakona v znesku 5 Din; c) za dražbo taksa po t. p. 81. taksnega zakona.
Sokolstvo
Premestitev s. Drage Roškarjeve s Teznega. Sokol na Teznem izgubi s premestitvijo telovadne učiteljice Drage Roškarjeve iz Maribora v Kobrivuico mar ljivo načelnico, za katero nima nadomestila. Sodelovala pa je tudi pri vseh gledaliških igrah. V njej izgubi tudi sokolsko okrožje Maribor d. b. svojo načelnico in mariborska društva svojo meddruštveno načelnico. S. Roškarjeva Je aktivna sokolska delavka od leta 1919. Ker ima na Teznem svoje starše in je ves svoj čas posvetila samo sokolskemu delu, zato je njena premestitev presenetila vse sokolske delavce na Teznem.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Prvi dan žrebanja 1. razreda, .50. kola, dne 9. aprila so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 60.000 67542; — Din 30.000 66284; -Din 10.000 62777 94117; Din 5000 51071 86033; Din 3000 3826 4524 9835 19490 48980 52702 60177 62210 66.387 68081 99385;
Din 1000 5667 17895 28797 .34855 4055Č 52005 53278 55126 56606 59919 63260 6409-64597 82501 S9308 9,3048 94556 96568.
Drugi dan, dne 10, aprila so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 201.000 75483; — Din 80.000 32401; -Din 40.000 94036; Din 20.000 55421: — Din 10.000 22036 68290 83946: — Din 500« 676 12223	16371	2.3089 66955 67199 77905
89342; — Din 3000 5926 7191 22232 56826 60327 69864 75004 82945 87987; — Din 1000 12952 24486 25446 39893 47893 68277 78188 79441 89895 92085 98533.
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Istotani prodaja valut, vred-nostnic, kontrola srečk itd.
Kulturne vesti
Kvadratura krosa
Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Valentin Katajev, prevedel Josip Vidmar.
V	nedeljo zvečer smo imeli v našem mariborskem gledališču prvo premiero ruskega sovjetskega avtorja. Valentina Katajeva veseloigre »Kvadraturo kroga« v režiji in inscenaciji inž. arh. Bojana Stupice. Valentin Katajev je znan že po vsem svetu in tudi pri nas Slovencih je 'ijegovo ime uveljavljeno. Dasi pisatelj sedanje Rusije, je vendar dosti bolj občečloveški kakor sovjetski, odnosno bolj-Ševiški. V njegovih delih in tako grobih enostranskih dogmatičnih tendenc, kakor jih srečujemo pri večini njegovih sodobnih tovarišev. V njem je premočna Umetniška narava, da bi podlegel modni tendenci. Prav zaradi tega .ie sprejemljiv, vsaj v večini del. tudi po meščanski Evropi in njegovo »Kvadraturo kroga« ■V) igrala doslej že malone vsa gledališča v Jugoslaviji.
Da je sovjetski pisatelj, kaže v »Kvadraturi kroga« bolj zunanje okolje in način obdelave, kakor pa notranje bistvo, M je na koncu konca celo satira, in sicer Sjitira na samo boljševiško »sivo« teorijo, Boljševizem je med ostalim zavrgel tudj najprimarnejše in najneposrednejše človeško Čuvstvo, ljubezen med moškim 'n žensko. Proglasil jo je za zablodo, za
»meščansko melanholijo«, ki je novega sovjetskega kolektivnega človeka nevred na. Na njeno mesto naj bi stopila enakost prepričanja, pripadnosti, delovnega kontakta itd., v čemer naj bi se potem izživljal goli nagonski seksus, brez erosa in vsega tistega, kar iz njega izhaja in sega globlje kakor samo v instinkte. Tako se zaregistrirata (poročita) tudi komsomolec Vasja in neorganizirano dekle Ljudmila ter komsomolec Abram in komsomolka Ton ja. Toda živo življenje je daleč od sive teorije, nad vsemi boljševiškimi materialnimi »kontakti« in »interesi« zmaga naposled neuničljivo srce. zmaga ljubezen, ki je vedno bila samo ena, je in bo vekomaj. In Vasja odide s Tonjo, Ljudmila pa z Abramom. Iz boljševiškega kroga nastane ljubezenski kvadrat. Problem je rešen. Teorija je premagana.
Po miljeju in obdelavni tehniki pa je »Kvadratura kroga« izrazito sovjetska veseloigra, in to še celo iz časa, ko se je ta oblika literarnega izživljanja pod upli-vorn Rusije Širila kot velika moda tudi po meščanski Evropi in Ameriki. Danes čutimo to bolj kakor smo kedaj prej. Spoznanje je prišlo pred vsem iz hitlerjevske Nemčije, ki je v svojem nacističnem purizmu pretipala vse levičarstvo do obisti in odkrila bistvo tudi v formi. V, tem je tudi vsa novost in prodornost »Kvadrature kroga«, ki lahko sicer zablesti v svetlem žaru navdušenja enako
usmerjenih oboževalcev, ne more pa tekmovati s klasiko ruske moderne.
Inscenator in režiser g. B. S t u p i c a je dobro dojel milje igre in mu ustvaril zlasti z inscenacijo pravilen okvir, drugo je seveda vprašanje, v kakšnem odnosu je do nas. To je seveda individuelna zadeva: enemu je domač drugemu silno tuj. V tej inscenaciji smo čutili sovjetsko Rusijo, v drugi bi bila »Kvadratura« bolj meščansko evropska, univerzalna. V tem okviru se je gibala tudi režija in igra, zamišljena sicer s prodorno inteligenco jasnega hotenja, toda v podrobnostih ali tudi celotnih zasnovah včasih brez do konca dozorele in izčiščene prepričevalno-sti. Igralsko sta bili najnaravnejši, zato najmočnejši Tonja (K r a 1 j e v a) in Ljudmila (Severjeva), potem Vasja (V. S k r b i n š e k) in šele zadaj Abram (S t u p i c a). V okviru režije sta bila tipizirana poet Černozjomij (Gori n-š e k) in tovariš Flavij (N a k r s t), oba z ambicijo. Komsomolce in komsomolke so odigrali Blaž, Furijan, Košič, Barbiče-va, Gorinškova in Starčeva. Skupinski nastopi so dejanje poživeli in so bili tudi režijsko dobri.	—r.
„ Kar H era kanclista Vinciga"
V	sredo 3. t. m. je uprizoril dramski odsek PRK na tukajšnji drž. uaziji Lichtenbergovo komedijo: »Kariera kancelista Vinciga«, in sicer v To-
vornikovi režiji. Dijaki so se res potrudili in so prikazali občinstvu celo dobro igro, zato 'so pa bili deležni pohvale iit upravičenega aplavza. V glavni ulogi jc nastopil režiser Tovornik, ki je imel s tem nastopom svojo šestdeseto predstavo. Bil je kot Vincig odličen in je prika* zal publiki najboljšo igro od vseh igral* cev. V ulogi finančnega ministra Almbi* chlera je nastopil Puh. Bil je, kar se tiče svoje igre dober, toda njegova slovenščina je le malo preveč vulgarna in robata. Grobovšek, ki je podal kmetijskega ministra, je igral še povprečno dobro, toda nima pravega glasu in tudi ne postave za ministra. Zelo dober tip letalke je ustvarila Rutterjeva, ki se je popolnoma uživela v svojo ulogo in nam s tem dokazala, da je dobra igralka. Dobra je bila tudi druga ženska uloga, katero nam je odigrala Peitlerjeva. Njena igra je bila zelo efektna, grešila pa je v tem, da je govorila preveč monotono. Tudi Požar, kot dvorni svetnik, je u-stvaril s svojo igro dober tip starega pe-danta in skopuha. Neralič, kot mini-sterialni tajnik, je bil dober; svetovali bi mu pa, naj opusti svoje nosalno govorjenje. Agiith, kot brazilski poslanik, je dovršeno igral svojo ulogo in tudi Novak je podal dober lik; Kadunec je pa kot Sabander ustvaril s svojo igro zelo dober oderski lik’.
Želimo, da ta pogumna skupina dijakov še večkrat nastopi.	Al.
IHwde+:
Ir IIE H
DAUiAiJ
53
lJesem so peli hrapav* glasovi mor-la^ tv. in ribičev ki so .io spremljali z enakomernimi udarci težkih čevljev. do-čim so po njihovem taktu plesalci plesali. Iz te pisane mešanice zasopljenlh in pregretih ljudi se je dvigala težka sopara, ki se je mešala s prahom steptane prsti ir. z dimom pip ter lampionov. Kje pa kje je ugasnila katera svetilka in v tistem predelu je nastala tema ali pa se je odpeljal kateri voz in odnesel s seboj svoje svetilke in pesmi, ki so potem odmevale še iz daljave, tam iz onih malih ulic:
Tu so rdeča krila, tam so modra krila, vendar ljubim vse bolj ona modra krila . . .
Malo po malem je postal trg skoraj čisto temen. Plesalci so se zbrali v eno samo skupino in svetile samo še kje pa kje svetilke, ki so že dogorevale, pa tudi zvezde so že medlele, med tem ko je tuleirje Divjega morja vedno bolj naraščalo. Tako je z globokim bobnenjem spremljalo pesem, ki so jo peli v naglem tempu človeški glasovi:
Šport
V Mariboru sc je včeraj ustanovil nov motociklistični klub »Pohorje-
Že lani jeseni so krožile po Mariboru . esti, da se bo ustanovil nov motociklistični klub. Te vesti so se končno uresničile in se je sinoči vršil v dvorani hote'a »Pri zamorcu« ustanovni občni zbor. — Zborovanje je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Oton Č r e-pinko. Uvodoma je. pozdravil zastopnika mestne občine g. dr. Benkoviča, zastopnika Jugoslovanskega Touring klu ba g. ravnatelja Loosa in tajnika gosp. Pfeiferja, nadalje znanega športnika g. Fašinga ter številne motocikliste. V svojem programatičnem govoru je nato g. Črepinko podal izčrpno poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, o načrtih in nalogah novega kluba, ki se bo imenoval Motoklub »Pohorje« itd. Na predlog g. Črepinka je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravni brzojavki pa ministru za fizično vzgojo naroda g. dr. Auerja in predsedniku Zveze motociklistov kraljevine Jugoslavije g. F. Funku. Sledilo j? črtanje pravil, ki jih je ministrstvo za fizično vzigojo naroda g. dr. Auerju in predsed-kem odmoru sledile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Oton Črepinko, I. podpredsednik Ernst Fašing, II. podpredsednik Herman Roz-
Sekajmo veje, o kralj!
Peč nas bo grela, o ljuba!
Kriia so se kakor od utrujenosti vlekla po tleh in glasovi so se neskladno preklinjali, ko da so pevci izgubili sapo; po temnih kotih trga je zavijal veter. »Poj-dive domov!« je zamrmrala Lydija, in srce ji je prevzela ona čudna tesnoba, ki jo je obšla tudi tisto jutro na oknu v hotelu. ko je bila komaj prišla v to mesto. Agaritha je vzela svetilko in vrnili sta se po onih krivenčastih uličicah, kjer so se neznane sence vlačile mimo zidov, ali pa so v jamo prekucnjeni dremajoči pijanci momljali plesno pesem, ki je niti dokončali niso, ker so prej zaspali:
Peč nas bo grela, o ljuba!
Spi, lepotica ti moja, ni še prebudil se dan!
Ko so hitele mimo hiš, so lajali psi na njiju, zato sta pospešili korake in govorili tiše.
»Ali, glejte, gospa . . . one luči tam doli na morju . . . med jesenovimi vejami . . . rekla bi. da je brodovje.«
Ah, te ladje, to brodovje! Agaritha je nenehoma sanjala in z njo ves Ouiberon.
man, tajnik Ivan Lah, blagajnik Ivo Fe-lič, odborniki: Matija Višer, Franjo Muhič. Franjo Čeh in Ivan Tomažič. Za športnega komisarja je bil izvoljen Ernst Fašmg, v športno komisijo Maks Jančer, Ivo Žgur. Anton in Alojz Lušnik, Josip Sedlaček in Albin Mesarič, v nadzorni odbor pa Maks Bračič in Amand Kovačič. Pri raznoterostih sta pozdravila občni zbor zastopnik mestne občine mariborske g. dr. Sankovič in zastopnik Jugoslovanskega Touring kluba g. ravnatelj Loos. Razpravljalo se je tudi glede ; članarine in vpisnine ter o programu le-
1	tošnjih prireditev, nakar je g. Črepinko zaključil zborovanje, ki je pokazalo voljo in stremljenje novoustanovljenega Moto-kluba »*Pohorje« za procvit tujskega prometa in jugoslovanskega motosporta.
Službene objave OOLNP Maribor. V
nedeljo 14. t. m. se odigrajo naslednje tekme: Na igrišču SK Rapida ob 14. jesenska prvenstvena tekma rezerv SK Rapida:ISSK Maribor in ob 15.30 prvenstvena tekma SK Rapid:ŽSK Hermes (Ljubljana). Službujoči odbornik g. dr. A. Glušič. V Murski Soboti prvenstvena tekma SK Mura:SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Peterka. V Mariboru bo na igrišču ISSK Maribora ob 10. prijateljska tekma JSSK Maribor.SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Hreščak. Spremenil se je naslov OOLNP Maribor ter se morajo v bodoče nasloviti vsi dopisi na naslov Rudolf Senica, Maribor, Prva hrvat-ska štedionica.
Razno
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetii. 1430
V nalam
GOSTILNO.
dobroidočo, v sredini Maribora, dam takoj v najem ali na račun. Lokali novo renovira-nl. Naslov v upravi •Večerni-ka«.	1538
Prodam
ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka: kar-fiiola. eelje. ohrovt, koiorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Marl-bor. Prešernova ul. J2I5
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova^ ulica. ____________1216
NIZKE VRTNICE holandski oriaiki ribizel. ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu. vrtnarstvo, Maribor, Prešernova ul. 1217
Lokal
VELIKA. NOVA AVTOGA-RAŽA.
primerna tudi za delavnico, se odda. Betnavska c. 39. 1534
Kupim
KUPIM OTROŠKO DVOKO. LICO BICIKEL.
Ponudbe pod »Bicikel« na upravo »Večernika«. 1535
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj gospodoma ali gospodičnama. Aleksandrova 14-11.	1532
SOBO.
prazno, oddani s 1. majem, možno le postaviti v sobo štedilnik. Koseskega 22. 1531
Soomnite se CMD.
Ifi. redoi občoi zbor Mariborske tiskarne d. 1
v Mariboru se bo vršil dne 29. aprila 1935 ob 10. uri predpoldne v ravnateljatvu tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4.
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva-
2. Poročilo nadaorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1934, razdelitev čistega dobička in absolutorij uprasnemu svetu.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Maribor, dne 10. aprila 1935.
Mariborska tlakama d. d. v Mariboru Hinko Pogačaik I. r. Stanko Detela I. r. Glasovalno pravico na obenem zboru imajo oni delničarji, ki najkeeneje 3 dni pred zborovanjem založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne.	_______
Hotel »Princese Lamballe« je bil poln potnikov iz Porta Navalea. Yamesa in še celo iz Pariza jih je prišlo mnogo, da vidijo tekme ladij. Agarithin prijatelj natakar ji je pripovedoval o neki gospe iz Pariza, ki jo je spremljala njena sorodnica. mala. polna, a vendar precej lepa.
»Vam je povedal, kako se gospa imenuje?« je vprašala Lydija, katero je zrno rilo, da se s tem tako nekam čudno ujema ono, kar je danes videla. Ali se ji ni danes za časa plesa zdelo, da spoznava svojo taščo v oni ženski ponosnega obnašanja in odkrite glave, ki se je naslanjala na hotelski balkon? Nu. Agaritha ni vedela njenega imena. Sicer pa, kako naj bi se tudi dala razjasniti prisotnost gospe Feniganove v Ouiberonu? Bila je gotovo ena onih prikazni, ki se vračajo v sanjah, kadar dolgo na nje mislimo. Lydija je ves dan mislila na svojo preteklost, kakšno čudo potem, da se ji je pokazal tudi privid ene izmed oseb te njene preteklosti. To je gotovo nekaj podobnega halucinacijam njene sobarice, ki je nenehoma slišala pripovedovati o brodovju, pa se ji je zdaj zdelo, da vidi svetilke na vsakem koščku obzorja. A glej, ko sta prišli domov in se je pred njunimi očmi razprostrl neizmerni ocean, sta videli na njem samo svetlobo semaforja in poleg nje še medlo luč iz pritličja rumene hiše. ki iu
.ie čakala v tej edini, samotni hiši obali.
na
Cim je Lydija stopila v svojo sobo. je opazila poleg luči pismo, ki ga je takoj odprla, in njegova vsebina ji je raztolmačila zakaj jo .ie prevzela ona strašna tesnoba že prvi hip njenega prihoda sem. zakaj je bila ves večer tako čudno razpoložena. kakor da ji je vse to prerokovalo. da io bo prav tu zatekla njena zla usoda, prav tu in nikjer drugje. O. ona moč ženske, da s svojimi živci vse vnaprej zasluti, vidi in ve — kaj ie napram tej njeni moči vsa predornost našega opazovanja? Raztreseno ie prebrala pismo gospoda Alexandra Bilo je dolgo, neumno, lažnjivo od začetka do konca, pisano s slabo pisavo starega sluge, ki ga je le površno prebrala in si zapomnila samo nekatere, stavke: ». . . . moral se je pokoriti . . . prostovoljska služba . . . pri dragoncih ... denar pri notarju . . • izplača se otroku . . .« Vsebina tega dolgega pisma je bila na kratko tale: Končano je: zapustil vas je. Pripravite račun. katerega bo sam uredil, pišem pa vam vnaprej, da se izogneva vsakem" razpravljanju.«
(Se bo nadalievalo '
Ptuj
Smrtna kosa. V visoki starosti 87 let je umrla Marija Janžekovičeva, rojena Sa-kelškova. vžitkarica v Budini pri Ptuju. Rodila se je 25. januarja 1848. V Spuhlji pa je ugrabila smrt posestnika Franca Goloba. Dosegel je starost 69 let. Blag jima spomin!
Preiskava o velikem požaru pri Sv. Barbari v Halozah. Kakor smo svoj čas poročali, je v mesecu februarju požar u-ničil obširno stanovanje in gospodarsko poslopje posestnika in trgovca Primožiča pri Sv. Barbari v Halozah. Pr; požaru je zgorela tudi velika količina blaga, ta-
ko da je škoda cenjena približno r.a Din 600.CO0. Sodišče je uvedlo glede požiga preiskava in sta bil* dve osebi, ki sta o-sumljeni požiga, tudi aretirani. Ker sta pa dotični osebi svoje dejanje v polnem obsegu priznali, sta bili do glavne razprave izpuščeni na svobodo. Nadaljnja preiskava pa je dognala, da so v tej zagonetki prizadete še neke druge osebe, proti katerim se je uvedla istotako sodna preiskava. Ptujsko prebivalstvo radovedno pričakuje izid te preiskave, ki o-beta postati prava senzacija in to tembolj, ker je v preiskavi tudi neki javm nameščenec.
Oglašujta v „Vaterniku“
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo
i
Izdelano na podlagi olivnega olja.
Izdaja konzorcij ».toka« v LjuMaoi; predstavnik izdaiatebu i" urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v ,NUwbo«u.