Poštnina platana v gotovini ftev. 73. V Ljubljani, petek 1. aprila 1938. Cena Din 1*- Lcto III Strahote španske državljanske vojne ob začetku konca: Beg katalonskih množic proti francoski meji cesxna križišča. Zato se na tem delu bojišča ne bodo Hendaye, 1. aprila, o. Zaradi nevzdržnega napredovanja nacionalistične vojske na vsej 250 km dolgi onti od Jace do Leride beže po vseh cestah, ki drže v ovčje Katalonije in na sever proti francoski meji ▼elite množice rdečega vojaštva in civilnega prebivalstva, ki ga rdeči s silo izseljujejo. Samo iz Leride in okolice je moralo oditi okrog 40.000 civilistov, ki v neredu beže proti morju in proti Barceloni. Vse ceste so natlačene z ljudmi in živino. S severnega dela bojišč se vojaštvo in civilni begunci umikajo v gorovje proti francoski meji. Odkar so Francove čete obkolile Le-rido, ki je ključ do Katalonije, se zdi, da je v vladnem taboru prevladalo mišljenje, da se nacionalistični vojski ne bo več mogoče uspešno upirati Zato se vse pripravlja za beg čez mejo v Francijo. Ker je Katalonija od vseh strani obkoljena, se vladni ljudje ne morejo umikati nikamor drugam kakor proti severu. _ Včeraj je prekoračilo francosko mejo okrog 2000 miličnikov z vsem orožjem. Francoski obmejni oddelki sojih takoj razorožili in jih poslali r begunska taborišča, ki so že pripravljena po vseh večjih krajih vzdolž meje. Prihodnje dni pričakujejo francoske oblasti velikega navala vojaških in civilnih beguncev iz Katalonije. Vladni oddelki pod Pirenep so po zavzet-B»rbastra odrezani od ostale Katalonije, ker imajo Francove čete v rokah železnico, ki drži iz Huesce čez Barbastro in Lerido v Barcelono, ter vsa važnejša Celovec, 1. aprila, g. Pod naslovom »Koroški Slovenci, 10, aprila volimo: Ja!« prinaša glasilo slovenske manjšine v Avstriji »Koroški Slovenec« skupni razglas slovenskih organizacij glede tega, kako naj volijo Slovenci 10. aprila. Razglas pravi: Vodja in kancler AdolJ Hitler je za 10. april t. L razpisal ljudsko glasovanje. Tudi mi naj glasujemo, ali se priznavamo k vodji Adolfu Hitlerju in s tem k 13. marca izvršeni zopetni združitvi Avstrije X Nemčijo. Glasovali bomo: Ja! Zakaj? — Narodni socializem Adolfa Hitlerja Pfoglaš narodnost za božjo stvar in smatra nezvestobo ali protivnost narodu, v katerega je kdo rojen, z& protinaravno in zato sramotno. Narodni socializem poziva vsakogar k dejavni službi v narodni družini in v narodnem občestvu. Kakor veljajo ta načela za Nemce in nemški narod, veljajo po izjavah voditeljev Velike Nemčije y I?*1* narodne manjšine. Koroški Slo- venci jih bomo potrdili 10. aprila t L s svojim glasovanjem za Adolfa Hitlerja. V državno političnem pogledu je volja večinskega naroda za narodno manjšino postava. 13. marec 1988 je ustvaril za nemški narod in s tem tudi za nas koroške Slovence nespremenljivo dejstvo. Kakor so bile Karavanke do 13. marca 1938 državna meja nemške Avstrije, tako so in ostanejo zanaprej meja Velike Nemčije. Gospodarsko in dr-iavno-politično smo poslali del nemške države. 10. april naj formalno potrdi priključitev Avstrije k Nemčiji. Mi koroški Slovenci želimo v dežeh političnega pomirjenja, kulturnega in gospodarskega napredka, ki se nam obeta v novi, veliki državi. Zato bomo 10. aprila vsi brez izjeme šli na volišče in z glasovnico dali izraza našemu zadržanju napram držaji z »Ja!«. »Ja« 10. aprila 1938 v smislu narodnega socializma ne spreminja ničesar na naši pripadnosti k slovenski narodnosti in na razmerju do materinskega našega naroda. Nacionalna nemška država s pojmovanjem narodnosti, kakor ga je začrtal sam vodja nemškega naroda in rajha Adolf Hitler, mora nujno spoštovati tudi drugo narodnost. To medsebojno spoštovanje tirjajo tudi obojestranski državni interesi Nemčije in Jugoslavije in zato bodi naš »Ja« dne 10. aprila 1938 končno izraz naše želje prijateljstva obeh držav-sosed. Za slovenske organizacije na Koroškem: Dr. Franc Petek L r. Dr. Joško Tischler L r. Razglas avstrijskih Hrvatov Dunaj, 1. aprila. AA. DNB: Pooblaščenec Hrvatov iz_ Gradiščanske dr. Lovrenc Karal je v vče-rajSnji številki >Hrvatskih novin-' objavil proglas, v katerem poziva svoje rojake, da naj 10. aprila Klasu jejo za Veliko Nemčijo. V proglasu stoji med ^nigim: Hrvatski narod v Avstriji priznava nemško ^.°dstvo in ve, da bo Nemčija tudi v Avstriji razkrila srečo in blagostanje. Niti eden Hrvat ne sme ™ aprila biti odsoten in se ne sme vzdržati glasovanja. Vsak glas Hrvata mora biti zelo odločen ,u poln zaupanja. Plebiscitni bol v Nemčiji Berlin, 1. aprila. AA. (DNB) Volivni boj v Nemčiji je vedno bolj razgiban. Vodja Nemčije Hitler je sinoči govoril v Frankfurtu ob Maini. Ob tej priliki je Hitler prvikrat obiskal palačo j'msko-nemških cesarjev. Govor, ki ga je imel v JTankfurtu nemški kancler Hitler, ni poslušalo sa-m“. frankfurtsko prebivalstvo, pač pa je ob tej Priliki prišlo iz bližnje in daljne okolice okrog S0.000 ljudi. Maršal GOring je sinoči govoril o velikih manifestacijah v Mauterndorfu pri Salzburgu, vodja nemške delovno fronte Herrl je govoril v j^nzu, voditelj kmečkega gibanja Darl v Kaisers-auternu, voditeljica ženskega gibanja ga. Kling je govorila popoldne v Blankenburgu pri Haleu, zve-®er pa v Altenburgu. Narodni socializem je svet... ims ?ranhfurl> aprila. AA. DNB: V svojem si- I ^Ujem govoru je Hitler rekel, da je narodni so- mogli umakniti drugam kakor čez Pireneje t Francija Razvoj bojev Saragosa, 1. aprila, o. Južni oddelki nacionalistične vojske so zavzeli včeraj vas Bateo, ki leži 8 km red Gandeso. Tudi to mesto pričakujejo, da bo v ratkem padlo. Čete generala Yaguea so zasedle vas Calaceite ter pri tem ujele bataljon angleških prostovoljcev s častniki vred. Južna vojska je zdaj oddaljena dobrih 30 km od Sredozemskega morja ter bo prodirala od Gandese po cesti in ob železniški progi do križišča Reusa, kjer se odcepi od proge, ki drži v Saragoso in Madrid, proga v Valencijo, s čimer bo pretrgana zveza med Katalonijo in Valencijo. Rdeči protinapad pri Guadalajari Madrid, 1. aprila, o. Poluradno poročajo, da so rdeče čete začele s protiofenzivo severno od Guadalajare na madridskem bojišču. S to protiofenzivo. ki je pa majhnega obsega, hoče vladna vojska ustaviti nacionalistično prodiranje v Ka- i taloniji ter prisiliti Franca, da bi del svoje vojske ! poslal na srednje bojišče. Ker so pa rdeči poslali 1 združitev z Nemčijo cializem Nemcem tako svet, da ga nemški narod nikdar ne bo vsiljeval kakemu drugemu narodu. Naj Bog da, da bi bil ta ideal našemu narodu zmeraj višji. Ideali so močnejši od vsake pozem-ske sile. Odkar sem stopil v politično življenje, sem želel samo to, da bi nemški narod prebrodil poraz in da bi odstranil mirovno pogodbo, to naj-nesramnejšo pogodbo vseh časov. V zadnjih petih letih sem trgal stran za stranjo tosramotno pogodbo, ne kot rušilec mednarodne pravice, ampak kot njen obnovitelj, ne kot tisti, ki krši pogodbe, ampak kot tisti, ki ne smatra za svetinjo enostranske diktate. Novo poveljstvo avstrijskega $ letalstva Dunaj, 1. aprila, o. Na predlog maršala Gorin-ga je Hitler imenoval za vrhovnega poveljnika avstrijskih letalskih sil generalnega majorja Lohra, vse mednarodne čete iz Madrida in od Guadalajare k morju, ni verjetno, da bi ta ofenziva mogla prizadeti resno skrb nacionalistične poveljstvu. Lerida pred padcem Saragosa, 1. aprila. AA. (Stefani) Včerajšnje vesti pravijo, da bo zavzeta Lerida. Prednje čete generala Jagua so prispele snoči pred samo mesto Lerido, ki ga je rdeča vojska zapustila. Rdeči so prisilili prebivalstvo, da je spraznilo mesto in se umaknilo z njega z vojsko vred. Da bi zaustavili prodiranje nacionalistov v smeri proti Leridi, so sovražne čete včeraj zjutraj odprle zapornice na bližnjem jezeru pri vasi Balazone poleg Barba-stra ter so spustile ogromne količine vode, ki se je razlila po vsem bližnjem ozemlju, zaradi česar je tudi reka Cinca močno narasla. V eni uri in pol je narasla za 2 m. Velika voda je odnesla železni most. Nekaj nacionalističnih čet je reko že prekoračilo. Nacionalistične čete, ki so prekoračile reko Ilsinko, preden so bile odprte zapornice, so nadaljevale s prodiranjem proti Leridi. Vasi Ba-razona in Oldena, ki stojita v neposredni bližini omenjenih vodnih zapornic, sta bili po poplavi popolnoma uničeni. Ob tej priliki je večidel prebivalstva teh vasi, ki ni moglo zbežati obenem z rdečo armado, potonilo. Položnice so priložene današnji izdaji »Slovenskega doma« za vse poštne naročnike. Prosimo, poslužite se jih takoj za poravnavo naročnine od 1. aprila dalje in morebitnih zaostankov, »Slovenski dom« velja mesečno 12 din. Vesti 1. aprila Novo bodočnost za Trst in njegovo gospodarstvo, kljub spremenjenemu mednarodnemu položaju, je obljubil italijanski minister za ljudsko kulturo Alfieri v govoru, ki ga je imel predsinočnjim v tržaškem gle-, dališču Verdi. Dejal je, da bo fašistovska vlada storila vse, da Trstu zagotovi gospodarske koristi, katerih potrebuje. Odločilne besede glede tega pa bo povedal Mussolini sam pri svojem obisku. Francoska vlada bo morala v kratkem odstopiti deloma zaradi tega, ker ljudska fronta ne more urediti notranjega položaja, deloma zato, ker splošno stanje zahteva vlado široke končen* tracije, ki bi jo tvorile vse stranke, razen komu* nistov. Tako vlado naj bi sestavil predsednik republike Lebrun sam. 13.000 tonski parnik »President Roosevelt« je odplul iz Newyorka. Ves tovor sestavlja vojni material za rdečo Španijo. Posebne alarmne naprave bodo uredili po vseh angleških letalskih tovarnah in letališčih, da preprečijo vohunstvo in sabotažo, ki sta se zadnje čase vse pogosteje ponavljala. Naprave bodo take, da se ne bo mogel približati tovarnam nihče nepoklican, 1.100.000 funtov šterlingov je določila egiptovska vlada za pomnožitev in motorizacijo svoje vojske. Angleška in ameriška vlada bosta te dni uradno razglasili, da bosta začeli graditi bojne ladje nad 35.000 ton, kakršnih do zdaj po skupnem sporazumu nista imeli. O možnostih za povečanje trgovske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo bo 4. aprila predaval v tržaškem Rotary-klubu naš konzul v Trstu Živanovič. Francosko delavstvo v delavski industriji, kjer obrambne potrebe zahtevajo podaljšanje delovnega časa, bi daljše delo sprejelo, če mu zvišajo plače za 7 odstotkov. Število vpisanih pristašev Henlemove stranke čeških Nemcev se zelo množi. Samo v hebskem okrožju se je lani vpisalo v stranko 55.000 novih članov. Judovske verske skupine in organizacije v Nem-čgi ne bodo imele nič več značaja javnih združenj, marveč bodo pred zakonom veljale za zasebne organizacije, ki bodo odločene posebnemu policijskemu nadzorstvu. Tako določa novi zakon, ki so ga razglasili včeraj. Dve veliki ameriški bojni letali sta pri sedanjih manevrih ameriške mornarice padli v morje. Pri tem je izginilo 14 mož posadke. Predsednik litvanske republike je včeraj sprejel novega poljskega poslanika v Litvi Harvatha, Upor je skušal zanetiti v južnoameriški Boliviji polkovnik Toro, ki se je vzdignil na čelu svoje garnizije proti vladi, a mu je poskus izpodletel. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je zbolel za gripo. Sloviti jugoslovanski violinski mojster Balokovič, ki je pred kratkim koncertiral v Ljubljani, bo jutri nastopil na velikem koncertu v Sofiji. Koncert je pod pokroviteljstvom bolgarskega prosvetnega ministra, našega poslanika v Sofiji in poslanika Združenih držav. Balokovič jc namreč ameriški državljan. Telefonski promet med Litvo in Poljsko so vspo- stavili včeraj. Kot prva sta govorila o novi telefonski zvezi poljski zunanji min. Beck in poslanik v Kovnu. Voda je vdrla v turške rudnike pri Kozlovu v oKolici Carigrada. V smrtni nevarnosti je 42 rudarjev. Mednarodni odbor za pomoč beguncem iz Avstrije, ki ga bodo ustanovili na predlog predsednika Roosevelta v Washingtonu, so imenovale v ta odbor svoje zastopnike Anglija, Združene države, Brazilija, Bolivija in več južno ter srednjeameriških držav. Do-zdaj je udeležbo odklonila Italija, ki pravi, da ne more sprejemati v svojo državo avstrijskih beguncev. Trgovska pogodba med Anglijo in svobodno Irsko je sestavljena in jo bodo v kratkem podpisali ter za- čeli izvajati. 200 milijonov dolarjev zahtevajo ameriški petro-lejarj' kot odškodnino za zaplenjene vrelce in naprave v Mehiki. Stavkati so začeli vsi inženirji v holandski letalski tovarni Fokker. Posebne izletniške vlake za razstavo italijanskega portreta v Belgradu bo organizirala italijanska družba za tujski promet CIT. Vlaki bodo vozili iz Rima in iz drugih mest. Nov svetovni rekord na 1000 in 2000 km dolgi progi sta postavila italijanska letalca Stopani in Gorini, ki sta z 2500 kg tovora dosegla hitrost 400 km in 403 kilometre na uro. Do sedaj so ta rekord imeli Nemci s 329 in 331 km. Vihar jc porušil vse hiše v neki vasi pri ameriškem mestu Arcansasu. Pri nesreči je bilo veliko ljudi, zlasti otrok, ubitih in ranjenih. V Turčiji so zelo zadovoljni z razpisom volitev v pokrajini Aleksandrette, češ da bo Zveza narodov izvedla volitve tako, kakor je zahtevala Turčija z ozirom na koristi svojega prebivalstva v tej pokrajini. Belgija bo imenovala svojega zastopnika pri španski nacionalistični vladi; tako je včeraj sklenil senat. Trgovski promet med Italijo in Turčijo je letos zelo narasel, kar je znamenje vse tesnejših političnih zvez med obema državama. Drugi del velikih angleških pomorskih vaj se je začel včeraj v Rokavskem prelivu. Pri njih sodeluje nad 200 večjih in manjših bojuih ladij. V Hamburgu so včeraj spustili v morje parnik >Vilhelm Gustloff«, ki je namenjen za izletnika potovanja hitlerjevskih organizacij. Slovesnosti se je udeležil Hitler sam. Za botro je parniku bila mlada delavka. Za 14 milijonov dolarjev angleškega zlu hi je dospelo včeraj v Ne\vyork. Namenjeno je ameriški državni banki. Od, 100 angleških državljanov morda eden ve, kje leži Češkoslovaška in da je sploh na svetu država s tem imenom, je dejal med zunanjepolitičnim razgovorom v angleški gornji zbornici Ioni | Ponsonby. Plebiscitni razglas političnih voditeljev koroških Slovencev Slovenska in hrvatska manjšina v Avstriji bosta glasovali za Dr. Beneš o ureditvi manjšinskega vprašanja v ČSR Praga, 1. aprila, o. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je včeraj sprejel dopisnika ameriške agencije »Associated Preše« in s z njim 45 minut razgovarjal o političnem položaju Češkoslovaške in Evrope. Dopisnik pravi v svojem poročilu, da predsednik Beneš v splošnem razburjenju te dni vzbuja vtis popolnoma umerjenega, stvarnega državnika, ki ve, kaj hoče in kaj zahteva od njega korist države.. Glavni del razgovora med predsednikom in dopisnikom je veljal vprašanju manjšin na Češkoslovaškem, ki prizadeva dr. Benešu že ves čas njegovega vladanja največ preglavic. Glede tega je dr. Beneš med drugim dejal, da pripravljata on in njegova vlada rešitev s tem, da bo država dala duhovno in kulturno avtonomijo vsom manjšinam, predvsem pa Nemcem, ki so med manjšinami najmočnejši. Dalje bo država dala kar največjo krajevno avtonomijo manjšinam v tistih predelih, kjer manjšinsko prebivalstvo prevladnje. Ker prebiva nemška manjšina ponekod strnjeno, bo tam dobila v svoje roke vso upravo in bo vse uradni- štvo tako v državnih kakor samoupravnih ustanovah izključno nemško. Češkoslovaška bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči v Evropi izbruh vojne zaradi Češkoslovaške. Dr. Beneš je prepričan, da to te vojne ne bo prišlo in da Nemčija ne bo hotela nporabljati sile zaradi svojih rojakov v ČSR. Če pa bodo dogodki češkoslovaško le potegnili v vojni vihar, potem bo kakor en mož zbrala vse svoje sile, da se obrani pred slehernim napadom. Glede razmerja med Češkoslovaško in med Ameriko je predsedjiik dr. Beneš dejal, da pomeni nedavni podpis trgovske pogodbe med Združenimi državami in ČSR velik dogodek, saj pomeni utrditev prijateljstva med velikimi demokracijami in med Češkoslovaško, ki je zadnja demokratična država v razburkani Srednji Evropi. Praga, 1. aprila. AA. ČTK: Vsa politična zborovanja so bila prepovedana po sporazumu med vlado in opozicijo. Ustvari naj se mirnejše razpoloženje, da bi bilo nato lažje obravnavati vsa važnejša vprašanja. Cilj te prepovedi pa je, da se izločijo iz debate vsi demagoški vidiki. Lueon, 1. aprila. AA. Havas: Včeraj ves dan so čez mejo v Francijo bežali miličniki in drugi španski državljani. Govore, da je do večera 3000 beguncev pribežalo v Francijo. Med begunci je tudi vladni komisar, ki je poveljeval 134. brigadi 31. divizije. Iz te divizije je število beguncev največje. Vojaški položaj Kitajcev je zelo zadovoljiv, čeprav niso Kitajci dosegli kakšnih večjih uspehov. To je dejal maršal Čankajšek dopisniku londonskega »Timesa«. Ameriško zunanje ministrstvo proučuje možnosti, kako bi Amerika najlaže in brez posebnega hrupa priznala italijansko cesarstvo, špansko nacionalistično državo in zdiužitev Avstrije z Nemčijo. Angleška trgovska mornarica je v primeri s svetovnim trgovskim brodovjem padla lako, da ima zdaj samo še 28% od celotnega števila ladij na svetu namesto 44%, kakor jih je imela leta 1914 V drugih številkah se to pravi, da ima 2000 ladij manj. Na Dunaju so prijeli bivšega avstrijskega vojnega ministra Vaugoina, ki se je vrnil iz Italije. Nobena zveza evropskih držav se ne bo mogla čutiti varno, če ne bo imela podpore od Italije, pišejo madžarski listi, ko razpravljajo o italijanski zunanji politiki. Pismo avstrijskih katoliških škofov hitlerjevskemu pokrajinskemu voditelju Bilrckelu je naredilo na avstrijsko prebivalstvo najgloblji vtis, kakor poročajo dunajski listi. Naloge francoskega propagandnega ministrstva Pariz, 31. marca. AA. Havas: Francoski minister za propagando Frossard je imel snooi po radiu govor, v katerem je razložil cilje in načrte novega francoskega propagandnega ministrstva. Frossard je poudaril, da se novo propagandno ministrstvo ne misli posvečati prepiTom in političnemu prepričevanju. Francozi ne žele nikake križarske vojne, ker je francoska demokracija zvesta načelom svobode in se za nobeno ceno ne misli vmešavati v notranje življenje drugiih držav, ker 'spoštuje vlade, ki so si jih te države izbrale. Po Frossardovi h besedah bo novo propagandno ministrstvo skrbelo predvsem za pravilno obveščanje Francozov samih. Vsemu svetu pokazati pravi obraz Francije, to je cilj novega ministrstva. V nadaljevanju svojega govora je Frossard rekel, da ni res, da bi Francijo razdvajala državljanska nasprotja. Razlike med Francozi niso globoke in v trenutku nevarnosti bodo vsi Francozi enotno zbrani okoli svoje nacionalne zastave. Barcelona potrebuie 100.000 prostovoljcev Barcelona, 1. aprila A A. Havas: Katalonska ljudska fronta je objavila proglas, v katerem poziva Katalonce, da naj branijo svoje ozemlje. V proglasu stoji, da je treba takoj zbrati še 100.000 prostovoljcev, ki naj tvorijo brigado za utrjevanje prestolnice. Proglas so podpisali vsi zastopniki strank, ki so zastopane v ljudski fronti. za načelnika generalnega štaba v letalstvu pa polkovnika Kortena. Poveljstvo na letališču v avstrijskem podeželju so dali generalnemu majorju Kirsch-auerju, ki je doslej poveljeval letalskim silam v Dresdenu. Začasni poveljnik avstrijskega letalstva, generalni major Wolff, ki je izvrševal svojo službo od 12. do 31. marca, bo odpotoval na staro službeno mesto v Munchtn. Vsi novoimenovani poveljniki so po rodu Avstrijci. Avstrijski protestanti izražajo zvestobo nar. socializmu Dunaj. 1. aprila, o. Vodstvo avstrijske evangeljske cerkve je včeraj izrazilo svojo zvestobo 'Hitlerju in pritrditev narodnemu socializmu v razglasu, ki ga je vrhovni evangeljski svet izdal svojim vernikom. V njem vabijo evangeljski voditelji svoje pripadnike, naj vsi glasujejo za združitev Avstrije z Nemčijo. Taka odločitev protestantov-ekega prebivalstva bo izraz hvaležnoeti do Boga, da je rešil Avstrijo izpod jarma, ki se je zdelo, da povsod oživlja čase protireformacije in preganjanja protestantov. Pripadniki narodnega socializma so prav v protestantovski cerkvi dobivali zadnja leta največjo tolažbo, pravi razglas na koncu. Ljudje, ki prežive dan na cesti Marčevo vreme zadnja teta Ljubljana, 1. aprila. Letošnje marčevo vreme je bilo izredno 'epo in sončno. Pravijo drugače, da sušeč rad rep zavija, letos ga ni. Tudi 40 mučeniki so se doslej prav obnesli. Letos so bili samo 4 dnevi deževni, ponoči od 26. na 27. marca je snežilo. Celotno je letos padlo 30.4 mm dežja, Le leto 1929 zaznamuje še nižje število padavin, namreč v treh dneh je padlo samo 13.9 mm dežja. Lanski marec je bil nasprotno zelo deževen, bilo je po podatkih ljubljanskega meteorološkega zavoda 314.9 milimetrov dežja in je bilo samo šest lepih dni. Lanski marec je sploh v pogledu padavin dosegel rekord v zadnjih 12 letih. Predlanskim je bilo v 13 dneh 54.9 mm dežja, v letu 1935 je padlo 65.6 mm dežja v sedmih deževnih dneh, med temi je v štirih dneh snežilo. Leta 1934 je padlo v 19 dneh 205.4 mm dežja. Tudi leta 1933 je bil marec moker, padlo je v 12 dneh 102.4 mm dežja. Leta 1932 je bil marec razmeroma suh, bilo je v 15 dneh le 71.3 mm dežja brez snega. V letu 1931 je bil marec prav snežen, osem dni je snežilo. To leto je marca padlo v 15 dneh 141.9 mm dežja. Leta 1930 je bilo v 17 dneh 151.6 mm dežja. Leta 1928 je bilo v 22 dneh 143.9 mm dežja, prejšnje leto 1927 pa 201.5 mm v 17 dneh. Leta 1936 je bil marec lep, bilo je le 66.4 mm dežja. Splošno pa tako lepega marca, kakršen je bil letos, že kmalu ni bilo v zadnjih 30 letih. Novo pokopališče v Kraniu Iz Sloven gradca Neki tukajšnji lončar je dobil naročilo za popravljanje dopisnika celjske »Nove dobe«, ki sc je v nedeljo 27. marca točno ob 6 pred mestnm mogistratom — razletel od jeze zaradi zmage g. dr. Pireja, lreba bo dopisnika namreč poilikati z nacionalizmom. Priznani fotograi je hotel fotografirati nacionalizem slovenjgraških jeenesarjev, posebno dopisnikovega celjske »Nove dobe«, pa se mu pri vsej spretnosti m posrečilo niti medle slike ujeti, ker imajo slovenjgraški pofarji nacionalizem samo na jeziku, drugače ga pa nikjer nič ni. Izpred obrtnega sodišča Ljubljana, 31. marca. Ko začenja bledeti nočna tema in se počasi krade z neba prava negotova dnevna svetloba, se speče mesto zgane, prvi šumi se oglase. Na asfaltiranih cestah zaropotajo mlekarski vozički, zadrdrajo vozovi, konjske podkve pojo, prvi avtomobili zatrobijo, uvod v dnevni vrvež doživljamo; s kolodvora se že začno vsipati v . mesto trume delavcev in dijakov ter ljudi, ki priha- | jajo po raznih poslovnih opravkih. Še zakrivajo steklene izložbe pločevinasti ščitniki, pa ne več dolgo. Kmalu zaškreblja v kratkih razmahih po vsej dolžini ulice na obeh straneh; v poslovnih prostorih se je začel nov dan. Mesto oživi,* vrvež mogočno naraste, ljudje begajo po opravkih, kupujejo, ženske hodijo na trg in se vračajo, tempo je nagel. Po vseh cestah vrve ljudje, vsem se mudi; življenje priganja h hitrosti. Okrog pol devete ure se izoblikuje ta dokončni tempo in razgibanost cestnega življenja za vse dopoldne; poslopja do tega časa pogoltnejo nepregledne množine uradoistva, delavstva, dijaštva. Šele opoldne' spet mogočno naraste bučanje; po ulicah se vali uma človeška reka; vsako mesto ima svoj poseben duh, na svojski način diši. Noč ga nekoliko zabriše, dopoldne pa spet postane oprede-ljivejši. Ob pol treh spet življenje, ki je ob eni nekoliko popustilo v živahnosti, zahrumi močneje, pa kmalu vrvež spet uplahne; ljudje že sede v poslovnih lokalih, v trgovinah, v delavnicah, v šolah. S prvo prihajajočo nočjo zagore luči; ljudje se vračajo na domove, Miklošičeva cesta začrni od ljudi, ki se jim mudi na vlak. Večerja; potem pa trušč naglo ponehava, vsake Četrt ure je manj ljudi na cestah, le pred pošto je še živo. Na Aleksandrovi cesti in po Šelenburgovi ulici se razvija promenada. Uro, dve; pa tudi tod 6e vrste sprehajalcev redčijo naglo. Iz gostilniških lokalov odmeva petje; v pozni noči — ob policijski uri — še za hip preplavijo ozračje glasnejše govorice, se še^ v prazni ulici za črne večje gruče ljudi. Pozneje pa srečaš skoraj le še posameznike. Na pustih cestah votlo odmevajo samotni koraki. Dan je enak dnevu, za edino razliko skoraj le skrbi vreme. Večina Išudje se podnevi ne zamuja po cestah Ljudje, ki so v službi, sede skoraj ves dan po sobah. Tudi oni, ki imajo v mestu opravke, ne postajajo na cestah. Nekoliko bolj se »morajo« zadržavati študentje, ki se precej uric presučejo pred Emono, Dajdamom, kadar je sončno pa pred palačo Trboveljske premogokopne družbe, na Kongresnem trgu. Govore, žvižgajo, opazujejo svet, ki hiti mimo njih, ga »kritično« motre — zlasti »krilata« bitja. Marsikateremu pasantu pripišejo s kritiko »oslovna ušesa«. Kadar je toplo, zagledamo v Tivoliju na klopeh mamice, guvernante in najnežnejši zarod. »Plečnikova ulica« je ta čas dobro obljudena. Ure in ure sede na MOLinih zelenih sedlih tudi razni »privatni poklici«. Vendar vseh teh ljudi ne moremo smatrati za bitja, ki svoj ljubi delavni dan od jutra do večera prežive na ulici. Mnogo časa že napredejo tam, vendar so večji del dneva le doma. Imamo pa prav zares tudi take zemljane, ki morajo svoj dan preživeti na cesti. Na prvem mestu: postreščki in šofer i taksiiev Postrežčki kakor tudi »taksiji« morajo na cesti čakati zaslužka. Vsak čas lahko pade kak dinar. Treba je koga naglo peljati na kolodvor, treba ponesti kovčeg ali ljubavno pismo, treba naložiti košaro. »Taksiji« imajo dve glavni postaji, na kolodvoru in na Aleksandrovi cesti; imajo pa tudi nekaj postajališč »filijal«, na primer pred Unionom. Postrežške najdež tudi na treh krajih, v prvi vrsti; pred kolodvorom, okrog pošte ter enega ali dva pred Unionom. »Taksiji« in postreščki tore žive nekakšno složno žovljenje, simbioza pravijo učene glave temu sožitju. Taksiji so večinoma možje srednjih let, zastavni, širokopleči, postrežčki pa so starejši koščeni ljudje. Oboje najdeš ob vsakem vremenu. Če gre dež, sedejo »Taksiji« v svoj avto, postrežčki pa se prituhnejo pod kak nastrešek ali stopijo na prag kakšnega odprtega vhoda. Šoferji poleg drugega tudi prenočujejo v svojih avtih, tako da so prav za prav ves dan na cesti. Kajti tudi ponoči lahko kane kak zaslužek; marsikdaj si objestni vinjeni ljudje zaiele mogočnosti, pa zbude »taksi« in gredo. Obadva poklica sta težavna in kruh, ki ga dajeta, je trdo, trdo zaslužen. Stražniki Kadarkoli greš mimo prometne točke, vidiš stražnika. Čuvarji reda se v službi sicer menjavajo, vendar morajo tudi oni dobršen del dneva preživeti na cesti. Ob vsakem vremenu: v vročini, v mrazu, v dežju, v snegu, v vsakem letnem času, Branfevke in zidarii prav za prav ne spadajo tako strogo med ljudi naše opisovane vrste. Res je, da so branjevke zadaj za škofijo tik ob cesti, toda prostor je prav za prav bol podoben trgu kot cesti. Branjevke se menijo med seboj, ogovarjajo ljudi, ki hite mimo, pletejo nogavice in si preganjajo čase, ko ni kupcev, kakor že vedo. Zidarji tudi niso tako »direktno« na ulici, vendar so po prirodi svojega dela tesno vezani, ž njo. Ves promet lahko »inšpicirajo«, vse karambole vidijo, pregledajo vsak val človeške reke, ki teče od jutra do večera po ulici, kjer zidajo. Penzionisti Ti se prav za prav samo »sezonsko« zamujajo ves dan na cesti. Počasi hodijo od izložbe do izložbe, po ure in ure stoje na kakšnem vogalu in opazujejo delo na bližnji 6tavbi. — Koliko jih je bilo tudi takrat, ko je delal ob novi gradnji hotela »Slona« ogromni žerjav! — Potem se vsedejo, kakor se malo segreje — pozimi in zgodaj zjutraj ter zgodaj zvečer se drže doma ali pri četrtinki vina — na klopi v Zvezdi. Politika, dnevne vesti, denar, stari spomini: to so teme, ki jih obravnavajo od jutra do večera. Ali pa jo udarijo pod Tivoli, kjer je ljubljanski Monte Carlo. Od zgodnjega dopoldneva do mraka padajo karte. Lfudie, ki gredo za priložnostnim zaslužkom Ti so sicer še dobro, pa nekoliko oguljeno oblečeni; njihovo delovno središče je v sredini mesta. Način dela je podoben delu postreščkov. Pripravljeni pa so pomagati predvsem z močjo uma, ne z mišicami. Pismeni so, izdelali so tri ali štiri ali pa tudi več srednješolskih razredov , so bili premalo zbrani in voljni za učenje, da bi prišli do mature. To 60 večinoma pol-bohemske prirode. Pijanih jih ne boste skoraj nikoli videli, še vinjeni niso pogosto, čeprav dostikrat drže kozarec rumenega, rdečega ali črnega vina v rokah. Znanca iz boljših, mladih let srečajo prav pogosto. Ta znanec, ki je bil uspešno posegel v življenje in si zagotovil varno eksistenco, jih prav rad povabi na kozarec vina. In ta znanec jim pogosto tudi — proti odškodnini seveda — poveri opravilo ali posel, ki bi bil zanj samega preveč kočljiv in neroden. Marsikdo med njimi se od časa do časa tudi loti knjižnega agentstva. Prodajalci cvetlic, kostajnarji in kolporterji Prodajalci cvetlic, pa ne tisti, ki v nočnih urah hodijo iz lokala v lokal, ampak oni, ki imajo svoje stalno mesto, se nameščajo navadno v bližini tromostovja; tam se prestopajo, ne ponujajo mnogo, cvetje govori namesto njih. Priložnostni sezonski prodajalci prihajajo z dežele, večinoma 6tare mamice ali pa mlade punčke in fantki. Ti se postavijo, kjerkoli je živahnejši pasantski promet in sramežljivo ponujajo 6Voje blago, preprosto poljsko in gozdno cvetje. Kostanjarji se pojavljajo vsako leto, ko odlete lastovke, v zgodnji jeseni in ponujajo »vroče« tja do januarja. Kolporterji brez miru švigajo iz ulice v ulico, ponujajo »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Jutro«, »Narod«. Z delom prično že ob desetih zvečer, ter delajo kar do ene ponoči, zjutraj začno zgodaj in nestrpno čakajo opoldnevnikov, ker dnevniki za občinstvo dopoldne že izgubljajo na pomenu. Večina kolporterjev je že »motoriziranih«, da hitreje lahko obidejo svoj akcijski rajon. Neki imajo tudi 6Voja stalna mesta, renlira pa se zadnje čase le ono mesto pri vhodu v kolodvorsko poslopje. Drugod se ne izplača, ker imajo ljudje itak pri roki bližnjo trafiko, kjer kupijo poleg cigaret še časnik. Snaiilci čevljev, krošnjarji Prvi imajo svoje mesto v bližini kolodvora in na prometnih točkah — kot je na primer tromostovje, drugi pa hodijo s ceste na cesto, postajajo tudi največ pred kolodvorom, ogovarjajo slednjega človeka, pa skoraj redno brez uspeha. Za ta dva poklica so postali današnji časi od sile slabi. Zanemarjena mladina, „brezprizormki" Nedorasla dekleta, ki ponujajo rože, razne malenkosti, zgodaj pokvarjena in zapisana neizogibnemu zlu za bodočnost — prostituciji. Mali pobalini, na katere starši doma ne pazijo, prosjačijo (»Gospod, samo eno kronco!«) po vseh ulicah, priberačen denar nosijo v kino ali si pa zanj kupujejo sladkarij. Sujejo se, pretepajo, švigajo okrog oglov in beže pred »policajem«. Pohabljenci, siromaki, berači Ti se drže bolj stranskih ulic. Tam stoje in skušajo s svojimi pohabljenimi udi vzbujati sočutje v ljudeh in zaslužiti za kosilo ali za večerjo. Stiskajo se k zidovom, menjavajo svoje prostore in prosijo z žalostnim glasom. Berači so podjetnejši, ti obidejo tudi stanovanja. Podoba današnjega pokvarjenega časa pa se razgrinja pri teh revežih tudi v tem, da med njimi dandanašnji molijo skoraj edinole še — slepci. Brezposelni Poštenih je med njimi čedalje manj. Brezdelje kvari ljudi moralno; večina že skoraj noče več delati Če stužbodaialec protipravno zmanjša zaslužek Maks je bil dalje časa kleparski pomočnik in je prejemal po 5 din mezde na uro; plačilni dan je bil vsako soboto. One 15. januarja pa je mojster pri izplačilu odtegnil po 50 par pri uri za ves teden nazaj; Maks je temu ugovarjal Prav tako je mojster odtrgal na plači tudi prihodnjo soboto. Maks je zahteval izplačilo razlike, mojster pa mu je ni hotel plačati, marveč je Maksu odpovedal službo na 14 dni. Maks pa ni hotel delati še nadaljnih 14 dni, temveč je zahteval knjižico, rekoč, da za tako plačo ne bo delal in je odšel. Nato je tožil mojstra, da mu mora ta plačati odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo v znesku 540 din Toženec se je branil plačati, ker je Maks vendar samovoljno zapustil službo; nasprotno mojster bo sam zahteval od Maksa odškodnino, ker pozneje ni mogel_ dobiti vec tako cenene delovne moči. Mojster je bil kljub temu obsojen v plačilo toženega zneska. Po § 238. št. 2 obrt. zak. sme službojeinnik brez odpovedi izstopiti iz službe in zahtevati odškodnino za odpovedno dobo, če službodavec protipravno plačo zmanjšuje ali zadržuje. Sodišče je bilo mnenja, da je mojster neupravičeno odtegnil po 50 par pri uri, zato je bil Maks upravičen zapustiti in zahtevati odškodnino. Če je mojster hotel brez slabih posledic zanj mezdo znižati Maksu, bi mu bil moral odpovedati 14 dni poprej in reči da po preteku tega časa lahko dela le za 4.50 din. Upravičen odpust iz službe France je bil pomožni delavec v gradbenem podjetju. Dne 5. februarja mu je bila služba odpovedana na 14 dni, vendar pa ga je podjetje 4 dni pred potekom odpovednega roka odpustilo, nakar je France tožil podjetje na plačilo mezde za ostale 4 dni v znesku din 157.50. Pri razpravi se je po izpovedbah pric tudi, če se delo ponudi. Marsikdo med njimi se nagiba žc h kriminalu: samo gleda kje bi »sunil« — ali z njihovim strokovnim izrazom, »pljunil« — kakšno vredno reč. Imajo več zbirališč, kjer so njihovi »meetingi«. Nekateri se gredo »štokglajzarje«, drugi se zamujajo po parkih v vzhodnem delu mesta, mnogo pa se jih zbira tudi za Ljublianico, na Šentpetrskem nasipu. Modrujejo, klatijo, 60 zajedljivi, včasih zapojo z zateglimi glasovi, takrat, kadar 6t kupijo špirita, ki ga mešajo z vodo: pomilovanja vreden prizor. Koliko je med njimi po prirodi dobrih ljudi, ki bi bili pošteni in častiti zemljani, pa jih je ubilo življenje, zdrobila težka gospodarska kriza. Zdaj se že ue morejo več dvigniti. Kranj, 31. marca. Staro pokopališče v Kranju je prenapolnjeno, razen tega pa leži na neprimernem mestu. Nahaja se tako rekoč v sredini mesta, odkar 6e mesto širi proti Prim-skovem. Ko so začeli z gradnjo novega mostu čez Kokro, je bila že takrat sprožena misel, da hi sc določil prostor za pokopališče na hujanski strani. Načrt za novo pokopališče je izdelal prof. inž. Vurnik, ki si je zamislil pokopališče ob stari cesti proti Šenčurju, in sicer v izmeri 21.C00 kv, metrov, Stroški novega pokopališča bi znašali približno 365.979 din. Načrt vsebuje: napravo ograjnega zidu okrog pokopališča z dvema vstopnima vratima, ureditev terena na pokopališču, ureditev potrebnih gred za posamezne oddelke pokopališča in postavitev križa, vstopne hale in tlaka. Sinoči je bila v občinski posvetovalnici v Kranju konkurenčna in gradbena obravnava za kritje 6troškov pokopališča po tem načrtu. Obravnave so se udeležili g. dekan Škerbec kot predstavnik župne občine, g. Leo Lojk, okrajni podnačelnik, inž. Emmer kot gradbeni izvedenec, dr. Fajdiga kot sanitetni izvedenec, cerkvena ključarja gg. Gorjanc Franc in Šušteršič Ivan ter občinski odbor z g. županom Česnjem na čelu. Ugotovili so, da ni nobenih pomislekov proti gradnji projektiranega pokopališča, za katerega bo krila vse stroške kranjska občina. — Novo pokozališče bodo pričeli graditi še letos. Mestna policija v Kranju V »Slovenskem domu« smo že večkrat poročali, da se občinska uprava v Kranju bori za prepotrebno državno policijo v Kranju. G. župan Karl Češenj jc dobil že v jeseni v Belgradu zagotovilo, da bo v Kranju ustanovljen policijski komisarijat, vendar Kranjčani nismo pričakovali, da se bo to izpolnilo tako kmalu. Občinska uprava je prejela pred dnevi odlok notranjega ministrstva, s katerim je ustanavlja pred-stojništvo mestne policije že s 15. aprilom 1938. Pred-stojništvo mestne policije v Kranju bo prevzelo teritorij občine Kranj in Stražišče. dokazalo, da so dne 12. februarja trije delavci rinili vagonček. naložen z gramozom., France pa je zraven stal oprt na lopato, da ga je polir pozval, naj gre pomagat, kar je pa France odklonil. Nadalje mu je polir ukazal, naj gre kopat v drugo jamo, čemur se je France tudi uprl, ne da bi bil za to navedel sploh kak razlog. Sodišče mu ni priznalo nikake odškodnine, kajti po J 259. št. 3 obrt. zak. sme službodajavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če ta svoje dolžnosti noče vršiti in tega svojega početja zadostno ne opraviči. Izza naših meja V Gorici so bili pozvani za 30. marec vsi avangardisti, mladi fašisti in člani balile, da se v uniformi javijo ob 4 v domu italijanske mladine. Namen sestanka je bil ta, da bi člani teh organizacij skupno poslušali govor, ki ga je imel Mussolini. Pred goriskini sodiščem se je 29. i m. zagovarjal 25-letni Dušan Semič iz Branice pri Vipavi, ker je 15. junija lanskega leta z nekim nepoznanim napadel župnika Ivana Kosa v Branici ter mu odvzel 600 lir, 4 ure, 1 šunko in veli dni" gih predmetov. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil Semič oproščen. V bližini Senožeč go pričeli i deli pri novem vodovodu. Pričeli so polagati predvsem nove vodovodne cevi in kopati zanje kanale, nameravajo pa zgraditi dva velika rezervarja za vodo. Pri delu je zaposlenih 35 delavcev in 10 Specialistov. Smatrajo, da bodo na ta način popolnoma zadovoljili vse potrebe senožeške občine, kjer cesto vlada velika suša in pomanjkanje vode. V Kopru so se pretekle dni sestali v domu Dopolavoro vojni prostovoljci. Sestanku je prisostvoval tudi tajnik fašja in oče enega izmed padlih v Španiji. V glavnem govoru je poudarjal govornik, da združuje njih društvo »aristokracijo italijanskega naroda« — seveda to ni bilo mišljeno z ozirom na bogastvo. Občni zbor premogokopne delniške družbe »Arsa« v Trstu, ki izkorišča skoraj vse rudnike, zlasti v Istri, se je vršil 29. t. m. Po poročilu je razvidno, da je društvo dvignilo premogovno produkcijo v lanskem letu za 150.000 ton. Poleg tega so odprli nov rov »Littorio«, ne ve se pa, koliko bo ta rov donašal. Družba je končala leto z dobičkom, tako da bo lahko izplačala 6% dividendo. Sklenjeno je bilo dalje, da se poviša družbeni kapital od 40 na 64 milj. lir in da se nove akcije rezervirajo le starim družbenikom. V Gorici so 27. t. m. odprli narodni institut »Umberto Maddalena«, v katerega bodo sprejemali le otroke padlih pilotov. Svečani otvoritvi jo prisostvoval goriški prefekt, zastopnik vojske in letalstva in več generalov. Kot začetek svečanosti so blagoslovili zastavo, nato so vsi zastopniki oblasti pregledali dom, končno pa so gojenci de-lilirali pred njimi t »romanskim« pozdravom. Pretekli teden so po vsej naši deželi proslavljali z velikimi slovesnostmi obletnico ustanovitve fašja. Tako so se vršile večje slovesnosti v Trstu, Gorici, Sežani, Tomaju itd, zlasti po sedežih fašističnih organizacij. Domačini so se morali česlo udeležiti, teh svečanosti v uniformah, zlasti pa oni, ki so člani le ali one režimske organizacije. Časopisi poročajo podrobnosti o tatvini v cerkvi sv. Justa v Trstu, o kateri smo že poročali. Podrobnosti o tej tatvini so sledeče: Škoda, ki so jo povzročili tatovi v cerkvi, je mnogo večja, kakor se je prvotno domnevalo in znaša preko 9000 lir. Ukraden je bil zlasti velik kristal z oltarja Matere lx>žje, dalje so tatovi povzročili poškodbo 8 kladivom; krona je bila iz pozlačenega srebra in je bila vredna 3500 lir, verižice in zapestnice so bile vredno 2800 lir, miloščine in ostalo skupno 8830 lir, pri čemer niso všteti še ostali stroški. Poleg tega so razbili tatovi okno v vrednosti okoli 2000 lir. Originalna krona iz masivnega zlata jc bila iz leta 1418 in je imela 23 velikih briljantov, 63 malih briljantov, 20 rozin, 280 diamantov, 7 rubinov, 4 zefirje, 1 topaz, 400 biserov velikih in 208 malih, poleg tega še več smaragdov in več 100 drugih dragocenih kamnov. Takoj p° kronanju pa so se pričeli bati za to dragoceno krono in poskušali so’ na razne načine preprečit1 morebitno tatvino. Končno so sklenili, da bodo postavili na glavo Matere božje imitacijo te kron® in da bodo original shranili v zakladnici. To j9 trajalo do leta 1922, ko so prodali zlato in dr<>' gnije te krone za kritje stroškov novih orge.l ** cerkev. Namesto prejšnjega zlata so narediti krono iz srebra, prevlečenega z zlatom, in jo okrasili s ponarejenimi dragulji. Dragocenosti iz proJ*' nje krone pa so vložili v novo ranotako srebrne z zlatom prevlečeno krono, ki pa so jo kljub tem ^ postavili na kip Matere božje, in je ta bil«, kakor rečeno, pretekli teden ukradena. Za zlato originalne krone in nekaj draguljev jo dobita ce -kev 50.(XX) lir. Nova krona je kljub temu, da imela več prvotne vrednosti, pomenila zn cer veliko dragocenost »Lady Arbuklejevo,« sem ponovil presenečen. »Da, vaša milost.« »Toda, pojasnite mi vendar tole: Preden sem snoči prispel v grad, sem srečal lorda Arbukleja in kakor mi je o njem pripovedoval vaš prijatelj Jožef, lord sploh ni poročen.« bile iz zelo finega usnja in stremena »To je resnica, kar vam je pov®- so izdajala odlično lastnico. Razumel sem, da sem se ji pozabil »Ker stanujete v Kendaleju, go- dal Jožef. Vaša milost: lord Arbukle »Tu je možno samo eno,« sem si predstaviti. Ves zardel sem se ji spod Gčrard, bova imela kmalu zo- ni poročen in vi danes zjutraj niste mislil, »usmeriti sprehod tja, odkoder opravičeval. pet priliko, da se bova videla. Zelo srečali njegove žene.« je prišla lepa begunka. Prav nič se »Ah,« je menila, »vi ste tujec?« me bo razveselil vaš obisk.« »Koga pa tedaj?« ne bi čudil, če bom kmalu...« Nič nisem odgovoril, kajti občudo- Priklonil sem se. v »Njegovo mater, vaša milost.« Pospešil sem korake v velikem val sem lepo izpraševalko. »Na skorajšnje svidenje. In še en- Pogledal sem tVilliama od strani, pričakovanju, ki se je že mešalo z Njena starost? Kasneje sem se krat: najlepša hvala!« »Koliko pa je star lord Arbukler« nemirom. spomnil, da bi smatral za zločin, če Odjezdila je v galopu in preden sem ga suho vprašal. Nisem še naredil niti sto korakov, bi ji bil prisodil v tem trenutku pet je izginila za ovinkom, mi je še po- »Približno šestindvajset let, \ asa ko sem na nekem ovinku zagledal in trideset let. Njena postava je bila mahala z bičem. ^ milost. Lady Arbukle je bila se zelo prihajati naproti damo v jahalni oble- vitka in visoka. Na obeh straneh Podvizal sem se, da bi se čimprej mlada, ko se je poročila. Imela je koki. Nosila je na levi roki vlečko svoje okroglega črnega klobuka sta se vila vrnil v grad. Bila je že skoraj deseta maj sedemnajst let. Daues je stara jahalne obleke. Na obrazu se ji je na sencih dva zlata pramena pšenično in moral bi se bil še preobleči, pre- najmanj petinštirideset let in to bolj odražala vidna nejevolja. V desni plavih las. Pod plavkastimi vekami den bi šel h grofu Antrimu. gotovo, ko da bom jaz kdaj imel t,16**' roki je imela jahalni bič, s katerim so se svetile globoke sinje oči. Zapo- Moj kovčeg je bil že v sobi. Wil- funtov šterlingov mesečne rente, toda je pri hoji nervozno udarjala po ro- vedujoče male ustnice so bilo tako liani se je pravkar trudil, da bi ga Vaša milost jo jo videla sama: muco bidnicah ob potu. močno barvane, da so že prehajalo odvezal. Medtem ko je odvezoval jer- ji ne bi prisodil njene starosti, tri Veselo je vzkliknila, ko je zagle- v višnjevo. menje, sem ga s čisto mirnim gla- nas imamo neko kmetsko zenico, ki dala konja: »Ali ste tujec,« je ponovila, po- som vprašal: ji pravimo stara Kitty in ki nosi v »Ah, tukaj si, miss Pegk tem ko mi je dala dovolj časa, da »Kendalska grofica gotovo jaha?« naš grad maslo in sir. Cisto aKijuce- Kobila je obstala in boječe hrkala. sem se je nagledal. »Seveda, vaša milost, in to vsak no že bodi in njen obraz jetok i»akor Jahalka se je počasi bližala z »Francoz, cenjena gospa.« dan.c nuho jabolko. Stara je pa »o P®®"1' dvignjenim bičem. Z rahlim gibom Na kratko sem jii razložil, da eem »Tedaj sem jo gotovo danes zju- inStirideset let, torej komaj tri teta je pokazala svoje začudenje, ko je v gradu Kendaloju. traj srečal.« Da bi pa bil še bolj starejša kol lady Arbukle. Morah bi jo opazila, da na tej močvirni stezi ni V tem hipu je kobila skočila gotov, sem pristavil: videti, da bi lahko verjeli, Vasa nit- srečala navadnega kmeta, temveč vstran. »Na črni kobili.« loet.« mene. Hkratu je tudi opazila, da sem »Miss Peg! Na, na! Bodite tako William je odkimal: Spoštljivo je še enkrat pripomnil: oškropljen z blatom. Takoj je uga- prijazni, gospod, in mi držite to ne- »Ne, vaša milost, kobila Njene Vi- »In vendor je res,« _ nila vzrok in se zasmejala. ukrotljivko, dokler jc ne zajaham, kosti je bela.« Malo eem pomislil in takoj mi i« Zelo mi je žal, da ste imeli to- drugače ne bo hotela mirovati.« »Ali,« sem dejal. »Kdo pa je bila bilo jasno, odkwi je izviral neprijetni liko truda. Toda ta miss Peg je ne- Spretno je zajahala. Miss Peg, ki tedaj ona dama, ki sem jo srečal? občutek, da vidim znan obraz, ko znosna. Saino za trenutek sem raz- je dobila udarec z bičem, je mirno Plavolaska je.< sem videl lady Arbuklejevo. Spom- jahala, da bi skrajšala stremena... korakala poleg mene in ni več po- »Plavolaska, vaša milost? Piavo- nil eem se potez mladega moža, ki pa mi je že ušla.« skakovala. lasa in velika dama na črni kobili? sem ga erečal včeraj zvečer in njego- Ko mi je to pripovedovala, me je Mlada dama me je smehljaje opa- Brez dvoma ste srečali lady Arbu- vih bledordčih ustnic; lady Arbukle gledala posmehljivo in vprašujoče, zovata. klejem« i© Mia čisto podobna svojemu sinu. Hipoma sem se domislil, da se je morala zgoditi nesreča. Ko je bil konj čisto tik mene, sem zagrabil za vajeti. Odskočil je, da bi se mi iztrgal, pa ni dosegel nič več ko to, da me je zamazal. Pridržal sem ga močneje in ni se mi več upiral. Bila je krasna črna kobila. Sedlo in vajeti so Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bolev za svobodo 21 Od tu in tam . Konferenca o organizaciji zagrebškega P<>-kojmnskega zavoda je bila v sredo v Zagrebu. Konferenci ie predsedoval minister za socialno Politiko in, naroduo zdravje Dragi.ša Cvetkovič, udeležili so se je pa zastopniki trgovske in obrt-zborDice» zastopniki društva »Merkur« in predstavnik zagrebške zveze zasebnih nameščencev Večji del razprav se je tikal organizacije novega zavoda v Zagrebu, ki bi moral začeti poslovati že 10. aprila letos. Minister Cvetkovič je ostal v Zagrebu tudi včeraj, danes pa je predsedoval konferenci v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Kdaj bosta začela poslovati tudi Pokojninska zavoda v Sarajevu in Belgradu, pa ni nič znanega. _Z mučenjem so trije kmetje razbojniki izsilili iz kmeta Pavla Gjorgjeviča iz vasi Kre-poljina priznanje, kje ima denar, nakar so ga s puškinimi kopiti pobili do smrti. Pavle je bil sam s svojo ženo. Zvečer so ga nenadoma presenetili trije razbojniki z naperjenimi puškami m zahtevali denar. Ker se je kmet izgovarjal, ga nima, so ga začeli neusmiljeno tolči. Pavlu ni kazalo drugega, kakor da je potegnil izpod blazine 700 din in jih izročil. Toda razbojniki so hoteli mnogo več. Vrgli so ga na tla in ga zbadali z iglo v podplate. V silnih bolečinah si je Pavle izmislil prevaro: predlagal je roparjem, naj puste ženo ven, aa bo iz skrivališča v gozdu prinesla denar. Žena je res odšla, vendar je nazaj dolgo ni bilo. Jezni so razbojniki obrnili puške in s kopiti kmeta enastavno zmrcvarili. Vse tri razbojnike so že naslednjega dne prijeli. __ Zaradi dveh dinarjev je prijatelj odgriznil prijatelju uho v Sanskem mostu. Pet fantov je igralo karte v gostilni. Vso noč so že prekvar-tali, dokler se niso zjutraj sprli. Tisti, ki so denar zgubili, so ga skušali dobiti nazaj. Ker ni šip zlepa, je Amail Perič odgriznil Ademu Alagičn desno uho. Šele policija, je razgrete kvartopirce potolažila s tem, da jih je vtaknila za nekaj ur v zapor. Obtoženka, ki je z veseljem sprejela na jW«nje obsodbo na šest let težke ječe, je bila Milka Matič iz okolice Varaždina. Milka je^ s svojim ljubčkom sklenila umoriti svojega moža Pripravila sta mu zasedo. Ko je mož stopil iz hiše na dvorišče, mu je Milka vrgla okrog vratu zanjko, ki jo je njen pomagač zategnil. Možu Pa se je le posrečilo zavpiti na pomoč in se s tem rešiti gotove smrti. Pred sodiščem je bila Milka obsojena na šest let težke ječe, njen po-- magač pa na štiri leta. Preden so Milko odpeljali v zapore, je rekla sodnikom, da se jim srčno zahvaljuje za kazen, ker gre rajši v zapor, kakor pa nazaj k svojemu možu. 18 odnosno 1? let robije sta prejela dva rudarja, ki sta umorila mladega slovenskega inženirja Adolfa Peklarja, vodjo rudnika na Ko-paomkn. Rudarja Ivan Novakovič in Jovan Ma-kič sta bila iz rudnika odpuščena zaradi malomarnosti. Zato sta se sklenila maščevati nad inž. Peklarjem. Počakala sta ga, ko se je vračal iz kavarne na svoj dom, in mu z noži prizadejala 17 globokih ran, ki so povzročile potem smrt mladega inženirja. V belgrajskem časopisju so se takoj pojavile vesti, ki so skušale °®Jliti vtis zločina, ki sta ga izvršila dva malomarna delavca. Navajali so, da je inž. Peklar Padel kot žrtev svoje strogosti, ki jo je kazal |last| proti srbskim rudarjem, medtem ko je Slovencem dajal prednost. Tudi če bi kaj takega naredil, ne bi bilo nič čudnega, saj je slovenski rudar neprimerno bolj izurjen in za svoje delo sposoben kakor drugi. Na sodišču so priče izpovedovale za morilca silno obremenilno, za Peklarja pa so navajale, da je bil ne samo vesten uradnik, temveč tudi nad vse pravice® predstojnik, ki je delavcem vedno ustregel, če se je le dalo. Sodišče je obsodilo Novakoviča na 18 let robije, Makiča pa na 17 let. Tožitelja delavca je pred očmi sodnika pretepel obtoženec belgrajski odvetnik Ivan Katkovič. Odvetnik je v neki družbi opsoval delavca z najgršimi izrazi, _ nakar je šel delavec tožit. Prva razprava je bila že pred tedni, a je bila takrat preložena. Na včerajšnji razpravi je začel odvetnik sramotiti in psovati tožitelja, ki se je držal popolnoma mirno. V največji jezi pa je odvetnik skočil nad delavca, mu nrisolil krepko zaušnico, nato ga na zgrabil za vrat ;n S? vrgel na tla. Pred očmi presenečenega sodnika sta se oba valjala, dokler ni delavec tako *Bočno ugriznil odvetnika v roko, da je odnehal se je odigralo tako naglo, da nihče od navzočih ni mogel spopada preprečiti, llazprava se je morala spet odložiti . »Hvala sodišču! V zaporu sc mi bo boljše Rodilo, kakor pa doma.« Tako je dejal Radoje Radosavljevič, ki so ga zaradi umora tašče poslali za deset let v zapor. Mož je nekaj let živel v miru in slogi z ženo in njeno materjo. Ko je v hiši začelo primanjkovati denarja, ni bilo v©č miru. Žena in tašča sta vsak dan za večerjo premlatili aRdoja in ga nazadnje pognuli iz niše. Ko se je spet povrnil, so se prepiri stalno ponavljali. Ko pa je tašča nekega dne pri kosilu spet začela psovati Radoja, je ta pograbil sekiro in starki razklal glavo. Na sodišču je vse priznal. Po izreku obsodbe se je sodnikom lepo zahvalil, kakor da bi mu izkazali največjo milost. , Tihotapsko ladjo so zaplenili organi finančne j°ntrole iz Šibenika. Opazil; 60 neko ladjo blizu ,®tine in jo ustavili. Preiskava je potrdila sumnjo, a služi ladja tihotapcem. Organi finančne kontrole f° Zaplenili 10 velikih zabojev sladkorja, nekaj vreč potem množico cigaret, tobaka in cigaretnih PaPirčicov. Plen je bi! še večji, ker so prijeli tudi Roditelja tihotapske družbe nekega Mirka Kevina 'n tni njegove pomagače, ki so na obali čakali, da Povzamejo robo. Vse blago je bilo iztihotapljeno iz svobodnega pristanišča v Zadru. Celoten obiiniski odbor v Somborn je včeraj °dstopil zaradi velikih tihotapskih afer, v katere *e ?aPletli somborski vinski trgovci. Trgovci so 'vazali vino, plačevali zanj mestno trošarino, ven pa izvažali vodo in dobili za vse tiste litre pogrnjeno trošarino. Tako so trgovci mesto ogolju-8ii za težke tisočake. Afera je bila včeraj pred-jt najbolj ostre debate v občinskem svetu. Prišlo j® do spora med županom in odborniki, ki so vsi “rez izjeme zahtevali, da se župan umakne. Ker •upan tega ni hotel s torit i, eo vsi odborniki odkopih. ir V Podravini ge še vedno javljajo šibkejši po-]i„sni sunki. Včeraj popoldne se je zamajal zemlja v Novigradu Podravskem. Prestrašeni od prejs-vP!! l)0tr?S0Y so ljudje takoj planili na ulice in se bon; 'r I1IS,° ho,pli vrniti v hiše. Ko le ni bilo no-sunkov več, so se spet umirili. Louis Trenker Naigrandioznejši visokoalpinski film Po knjigi: Der Kampf ums Matterhorn KLIC NATTERHORNA KINO UNION Tei. mi Predstave danes ob 16., 10.15 in 21.15 uri I Naši fantje na Kaninu Nevea, 29. marca 1938. Danes zjutraj, ko vreme v Ljubljani ni kazalo nič kaj prida, se je naša ekipa odpravljala na mednarodno tekmovanje v smuku na Kanin. V Kranju so se nam pridružili še Tržičani, na Jesenicah pa naši kanoni z Gorenjske. Deset mož se je v veselem razpoloženju pripeljalo brez vmesnih pripetljajev v Fusine-Laghi, kjer je po obmejnih in carinskih formalnostih nadaljevalo pot proti izhodni postaji Ciusaforte. V vlaku smo otvorili velik italijanski jezikoslovni tečaj, katerega vodja je bil neki kaplar fašistične milice, ki je razumel nekoliko nemščine, a katero smo si pomagali na »tečaju«. V Ciusaforte je oakal na nas avtomobil, ki nas je potegnil v kočo na Neveo pod Kaninom. Ce6ta, ki vodi iz Chiusaforte do Nevee, je po-popolnonia na novo zgrajena in se vzpenja v ostrih serpentinah mestoma skozi predore do višine 1200 m, kjer se nahaja koča Tržaškega smučarskega kluba. Od tu dalje pa mimo Rabeljskega jezera do Trbiža, vendar pa radi snega v tem času še ni prevozna. Koča sama je bila zgrajena 1. 1907, a lansko leto adaptirana. Je prostorna ter opremljena z vsem potrebnim komfortom. Oskrbnik g. Jakobini, rojen Tržačan, je jako ljubezniv gospod in nam gre vsestransko na roko. Razpolaga s svojim avtom, s katerim brzi dvakrat dnevno v dolino po pošto in druge potrebščine. Razen nas se nahaja točasno nemški tekmovalec De Pretiš iz Beljaka, ki je tudi smuški učitelj za goste koče. Razen njega sla še dva italijanska tekmovalca in dve tekmovalki. Nevea, 30. marca. Proga za smuk je tehnične zelo težka, tipično modema, ima veliko zavojev, kakor tudi vzboklin odnosno jarkov. Po mnenju našega Pračka jako podobna olimpijski progi v Garmischu, samo da je nekoliko krajša. Ena tretjina je prosta, dve tretjini pa vodi po gozdu. Start v višini 1850 m se nahaja tik pod steno Bele peči, od tu pada strmo približno 47 stopinj na prostem, nato v velikem loku proti gozdu, v katerem napravi 6—7 velikih zavojev in zahteva mnogo od nog. V strminah so ostri zavoji z težkimi izteki, najbolj opasna strmina je tik pred ciljem, posebno 200 m nad ciljem, kjer teče proga po lijaku med raztresenimi skalami, kar predstavlja veliko oviro in opasnost za tekmovalca in zahteva na ta način od njega popolno tehnično znanje. Cilj se nahaja v višini 110 m na sedlu Nevea, tik koče in za dobre tri minute oddaljen od avtomobilske ceste, katera vodi mimo koče, kar je jako ugodno za publiko. Sneg je pomladanski — zrnat, vendar J P^oga z njim ni zadostno pokrila, zaradi česar bo trpel tudi rekordni čas. V senčnih legah je ob času predvidenega starta (12. uri) zmrznjen. Razen tega se nahajajo na progi tri naravne skakalnice, višine 2—4 metre, kjer so tekmovalci primorani izvesti terenske skoke. Kljub vsem opisanim težkočam so naši tekmovalci s progo zadovoljni. Prireditelji obljubljajo, da bodo pirogo temeljito pripravili s tem, da bodo na potrebnih mestih nanosili sneg, posekali grmičevje in drevje ter ob času prireditve postavili na progo zadostno število ljudi, ki bodo skrbeli za čim boljše stanje proge. Po mnenju naših in domačih tekmovalcev se lanskoletni rekordni ča6 zaradi pomanjkanja in slabe kakovosti snega ne bo dosegel. Lani je bila cela proga dobesedno s snegom zalita, saj je 6neg na njej dosegal višino 3 m in je bil najboljši čas 2 minuti in 57 sekund, katerega je dosegel Hans Steger, član Smučarskega kluba Marmolatta. Trenutno se nahajajo na treningu sledeči tekmovalci: Brat v Garmischu nesrečno umrlega italijanskega favorita Sertorillija, ki pa tudi velja za favorita na nedeljskem smuku. Vozi z smučkami svojega pokojnega brata, katere si naši fantje ogledujejo nemo in z velikim spoštovanjem. Poleg njega Confortolla, oba člana Sci kluba Acienda elettrica, Milano. Ski klub Lecca zastopa Platnar, Sci klub Monte Tri-oorno pa gospodje: Coeulich in Perugini, od dam pa gospa Dei Rossi in gdč. Schilbani in Calcich. Razen teh pa že De Pretiš, član Ski kluba Kanzelhohe, od naših pa: Praček, Žnidar, Voiler, Klin, Zvan, Koblar, Ankole, Mukanc, Gradišnik in Podlanbovšek, ki pa trenutno ne more trenirati zaradi poškodbe na nogi, ter ga bo jutri naš ljubeznivi gostitelj g. Jo-cobini potegnil z avtomobilčkom »Ballila« v Cin6a-forte na zdravniški pregled. Pričakuje se pa šc našega znanca iz Planice Valtra Dellecartha, Petra Radascherja in Hansa Obermanna. Tudi gdč. Elrira Ousinig, ki bo zastopala barve Švice, je prijavila svoj start. Jugoslovanski konzul iz Trsta g. Zivanovič je bil že v nedeljo pred našim prihodom tu ter se je podrobno informiral glede prihoda in udeležbe naših tekmovalcev. Obljubil je, da nas pride gotovo obiskat, ako ne prej, pa na dan tekme. Splošno pozornost pa vzbuja pridnost, resnost in požrtvovalnost naših fantov, ki dvakrat dnevno prevozijo progo ter pri tem meter za metrom temeljito študirajo, sami teptajo 6neg, odstranjujejo vejevje in izravnavajo jarke, Žalibog, odvisnih skal ni mogoče zabiti v sneg. Kljub napornemu delu je disciplina in razpoloženje odlično. Želeti bi bilo, da bi za njihov trud in požrtvovalnost bili nagrajeni z dobrimi rezultati. 17 letni brivski vajenec se |e izdajal za detektiva S svojimi grožnjami bi skoraj pognal mlado služkiiro v smrt Maribor, 31. marca. Včeraj se je poskušala utopiti pri Treh ribnikih, v vodi največjega ribnika neka mladenka. V zadnjem trenutku ji je preprečil njeno namero neki moški, ki jo je že več časa opazoval. Potegnil jo je na suho, potem pa jo je odvedel na stražnico, dasi se je dekle z vsemi silami branilo, da bi prišlo na policijo. Na stražnici so ugotovili, da je ta kandidatinja prostovoljne smrti 18-letna brezposelna služkinja Marija M. iz Košakov pri Mariboru. Ko so jo stražniki pomirili, je dobila zaupanje ter je nazadnje le povedala vzrok svojega obupnega dejanja. Povod je kaj nenavaden, povzročil pa ga je 17-letni fantalin, ki se je izdajal za detektiva, ter bi bil 6 svojimi grožnjami skoraj mladega dekleta jx>gnal v nesrečno smrt. Predvčerajšnjim zvečer je stala mlada Marija na Aleksandrovi cesti pred trgovino Bata ter si je ogledovala izložbe. Naenkrat se je pojavil za njo izredno mlad moški ter jo je vprašal, kje je Aškerčeva ulica. Ko mu je dekle pokazalo smer, jo je prosil, naj ga malo spremi ter mu ulico pokaže. Komaj pa sta prišla iz vrveža Aleksandrove ceste v samotno Prešernovo ulico, že je spremljevalec dekleta nahrulil, da je detektiv ter da jo mora aretirati in preiskati. Obdolžil jo je, da je izvršila tatvino v tekstilni tovarni Atama v Košakih Dekle se je prestrašilo, pa dasi je bil ta »detektive še prav mlečnih zob, mu je vendarle v svojem strahu verjelo. Fant jo je potem vlekel v park, kjer je dejal, da jo čaka stražnik. Policista v parku seveda ni bilo, vendar pa je fantalin v temnem kotu parka dekle »preiskoval* tako, da ji je izmaknil ruto z 22 din, ki jih je imela v nedrijih, poleg tega pa je poskušal pri njej še z nesramnostmi. Potem je revo gnal po Tomšičevem drevoredu, kjer pa se je naenkrat prikazal izza drevja pravi policijski stražnik. Fanta je menda pogrelo, ko je zagledal policaja, vendar je rešil situacijo. Zabičal je dekletu, da ga počaka na poti, sam pa je stopil k nekaj korakov oddaljenemu stražniku ter ga prav glasno vprašal, kje je najbližja pot na glavno policijo. Stražnik mu je to povedal ter se oddaljil, detektiv« pa je svojo žrtev spremljal naprej. Na koncu drevoreda se je pa vendarle dal preprositi ter je obljubil, da jo izpusti, če mu naslednjega dne prinese še 50 dinarjev. Povedal ji je, da jo bo čakal zopet zvečer pred trgovino Bata na Aleksandrovi cesti, kjer jo je »aretiral«. Dekle mu je sveto obljubilo, zlasti ker jo je še zastrašil, da bo drugače prišla zaradi tatvine v prisilno delavnico. Reva je res danes skušala nekje dobiti 50 din, ker pa ni spravila potrebne vsote za »detektiva« skupaj, je čisto obupala ter se je hotela utopiti v ribniku. Na stražnici so dekletovo pripovedovanje pazljivo poslušali. Ko jim je mladega »detektiva« natančno opisala, se je tudi stražnik, ki ga je prejšnji večer srečal v Tomšičevem drevoredu, spomnil nanj. Potem so pa šli stražniki pred trgovino Bate na Aleksandrovi cesti ter tam aretirali fanta, ko je čakal na svojo žrtev. Izkazalo se je, da je to komaj 17-letni brivski vajenec M. K. iz Maribora. Fant je dejanje priznal ter se zaenkrat nahaja za zamreženimi okni hotela »Grafe. Veliko zanimanje za tekmo s Poljaki Za nedeljsko mednarodno tekmo s poljsko reprezentanco vlada ogromno zanimanje. Dosedaj je prijavljenih že šest posebnih vlakov iz Niša, Kragujevca, Zagreba, Subotice, Novegn Sada in iz Osijeka, ki bodo pripeljali podžigače, ki naj bi magali naši reprezentanci, da zmaga s petimi goli razlike. Ljubljanski športniki, ki bodo hoteli videti tekmo v Belgradu, bodo morali uporabiti zagrebški posebni vlak, ki odpelje iz Zagreba v nedeljo zjutraj ob 1.10 in se vrne v Zagreb v ponedeljek ob 4.15 zjutraj. Cene so polovične. Vstopnice za sedeže so bile že vse prodane v predprodaji in so danes na razpolago samo še stojišča. »Beli Orli«, kot imenujejo našo nogometno reprezentanco, so včeraj odigrali v Novem Sadu zadnjo trening-tekmo. V teh 65 minutah so dosegli prav takšen rezultat, kot bi ga bilo treba doseči proti Poljakom. Z lahkoto so zmagali z 5:0. Zvezni kapitan je bil z igro svojih izbranih zadovoljen in bodo po vsej verjetnosti nastopili tudi v nedeljo v isti postavi in sicer: Olaser, Hiigl, Dubac. LeCh-ner, Jazbinšek, Kneževič, Šipoš, Moša, Lešnik, Bo-žovič in Kokotovič. Belgrajsko »Vreme« s postavo ni zadovoljno in nujno zahteva, da morajo igrati v reprezentanci branilec MatošiČ, Gajer, Vujadinovič in Pleše mesto Dubca, Jazbinška, Božoviča in Kneževlča. Zvezni kapitan pa še vedno drži v tajnosti definitivno postavo jugoslovanske reprezentance. Tudi poljska reprezentanca ee je za to tekmo kar najresneje pripravila. Poljaki so svoje igralce najskrbneje izbrali in računajo z gotovim uspehom. Vsekakor pa so prepričani, da jugoslovanska reprezentanca ne bo mogla zmagati s petimi goli razlike, kar bi bilo potrebno, da bi naši Poljake eliminirali iz nadaljnega tekmovanja za svetovno prvenstvo. Poljska reprezentanca je že odpotovala in prispe v Belgrad jutri zjutraj. Poljaki bodo nastopili v postavi: MadejekJ, — Oaleeki, Vlom v moravsko posojilnico Moravče, 31. marca. Pred tatinskimi svedrovci in vlomilci smo imeli Moravčam mir, kakor bi takih ljudi skoraj ne bilo na svetu. V noči na četrtek pa so se nepričakovano pojavili v prostorih Ljudske posojilnice, ki je nastanjena v pritličju kaplanije. Preplezali so precej visoko vrtno obzidje in vdrli zadaj za poslopjem v klet, iz katere peljejo stopnice v vežo, kjer je vhod v hranilnico. Tu so jih ovirala notranja vrata, zaklenjena z močno ključavnico. Ker bi bilo razbijanje povzročilo votlo ropotanje, so se spravili zunaj nad okno, pod katero 60 postavili težke stopnice. Skriti za obzidjem so odstranili železno omrežje; šipo, ki jim je bila napoti, pa so namazali z nekim lepilom ter jo ovili s tkanino. Nadejali so se obilnega plena, a se jim delo na 6rečo ni obneslo. Ko je zjutraj pred odhodom v cerkev g. kaplan Ferkulj hotel vzeti iz posojilnične eobe svoj zimski plašč, je našel vse prebrskano in razme-tako. Težka železna blagajna je bila odmaknjena od zidu in načeta na zadnji strani. Zareza, zadana s kako posebno pripravo, znaša kakih 15 centimetrov. Notranje stene pa vlomilno orodje najbrž ni doseglo, ali pa je na kak način odpovedalo. Vlomilci so se morali zadovoljiti s plaščem, katerega so odnesli g. kaplanu in z nekaterimi drugimi predmeti. Niso pa prišli do denarja, katerega so iskali. Vsa napravljena škoda znaša kakih 700 din. Vlom je moral biti izvršen pozno ponoči, ker je bila tisti večer v posojilnici seja, ki je trajala do 10. Za drznimi vlomilci doslej ni druge sledi kakor odtisi čevljev v kaplanijskem vrtu. Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! ščepeujak — Gura, Nic, Ditko — Piee, Piontek, Vostal, Vilimovski in Dodarž. Najboljši moz poljske reprezentance je Villmovski. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kral Barometer- jj sko stanje 1 Tempe- ratur« v C' □ t> •t* IS bi S. e K u 'J. C 11 c: Veter (sm«r, jakost) Pada- vine . a 3 S , p. «?5 G « C e s 03 VI L u Ljubljana 767-4 21-2 5-2 86 0 0 Maribor 765-4 22-6 6-0 70 0 S, — — Zagreb 764-1 23-0 10-0 90 10 0 — — Belgrad 7625 16-0 70 90 10 w. 3-0 dež Sarajevo 7661 18-0 6-0 90 10 0 0-3 dež Sušak 7656 16-0 9-0 70 10 sw, Split 765-7 19-0 10-0 70 8 W, Kumbor 764-7 18-0 8-0 70 5 E, Rab 766‘3 17-0 8-0 50 6 N, 11*0 dež Vremenska napoved: Večinoma jasno in toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 8.40 oblačno. Čez dan se je oblačnost zelo spreminjala. Okrog 18 je pričel pihati močan zapadni veter, ki je razgnal oblake, da se je do 19.30 popolnoma zjasnilo. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 1. aprila: Hugo. Sobota, 2. aprila: Frančišek. Nočno službo imajo lekarne: dr. Puccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Zaloška cesta, Moste. KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat nChariie Chon v Egipta" Tajnosti faraonove grobnice. Ivan Čargo, znani slikar, vodi danes v petek „ .... zve^er na razstavi slikarjev Galanda-Maleš-Musie v Jakopičevem paviljonu. Govoril bo o temi: Kako gledamo umetniško razstavo. letni občni zbor Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov bo v soboto -. aprila 1938 ob pol 20 v novih društvenih lokalih v Ljubljani, Kongresni trg l/II. levo. Predlogi elanov morajo biti izročeni upravnemu odboru sekcije najkasneje do 30. marca 1938. — Upravni odbor. 1 rireditve v iSnsn XX, mednarodnega katoli-sKega esporantskega kongresa ▼ Ljubljani od « •• ®v?U8ta pod pokroviteljstvom dr. Gregorija Rozmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena: od 6. do lt>. avgusta: razstava slovenske umetnosti; 7. VIII : mednarodna revija narodnih noš; od 8. do 11. avgusta: mednarodni sejem znamk; od 6. do 16. avgusta: tu^ko prometna razstava; koncert slovenske narodne pesmi (čas še ni določen); razne akademije konference itd. Vsi, ki hi bili pripravljeni sodelovati pri_ prireditvah, naj se pismeno priglase in obrazlože svoje želje na naslov: Tajniku krajevnega odbora za XX. medn. kat. espe-rantski kongres, Ljubljana, Reslova 28. . , , lagoško društvo v Ljubljani priredi v petek l. aprila ob 18 predavanje »Problem vzgajanja zenske mladine«. Predavala bo ga. prof. čer-nejeva. Predavanje bo v dvorani mineraloškega prosi “a Umverzi' Vhod Pritličje levo. Vstop Plenarua_ seja zborničnega sveta ZTOI bo v zbornice aPrila ot) 9 zjutraj v sejni dvorani O pianistki Zori Zarnikovi, naši pravi koncert- ,0VC6 tudi Preko meja njene ožje domovine. Kjerkoli ,e nastopila, se vsi kritiki o njeni umetniški ign izjavljajo z najtoplejšimi izrazi. SI občudujejo njeno tehniko in interpretacijo. Gospodična /Cora Zarnikova sodeluje v ponedeljek 4. t. m. v Cesar Franckovem klavirskem kvintetu na koncertu Ljubljanskega kvarteta. Zato opozarjamo vse prijatelje našega koncertnega življenja na ta izredni večer, ki bo v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, r ranciskanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo 3. aprila točno ob 8 zvečer Jurči-cevcga »Desetega brala- v Govekarjevi dramatizaciji in v režiji g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Pri predstavi sodeluje lasten orkester frančiškanske prosvete pod vodstvom g. Macha, Ta priljubljena ljudska igra je pri premieri in prvi rejsrizi sijajno uspela in ker je bila hiša oba-trat popolnoma razprodana, se je uprava odločila kljub visokim režijskim stroškom za ponovitev po znnzanih cenah. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 m 2 din v pisarni »Pax et bonum« v franc, pasaži. Emil Adamič, C. Pregelj, P. H. Sattner, A. Le-»omc m mnogi drugi naši mladinski 6kla-aatetji so nam Slovencem ustvarili mladinsiko glasbeno literaturo, ki si je utrla pot tudi daleč čez meje nase ožje domovine. Bisere tega glasbenega slovstva bomo slišali v nedeljo 3. aprila t. I. na “ dijakov ljubljanskih mežčanskih šol olj j? v. jan‘ Pri frančiškanih. Vstopnice prodaja vsaka izmed omenjenih šol v svojem okolišu, na koncerta pa jih-dobimo pri blagajni. Opozarjamo vse prijatelje mladine na to prireditev, ki jih bo v vsakem pogledu zadovoljila. Proslava »Dneva naraščaja Rdečega križa« bo v Ljubljani letos na cvetno nedeljo, 10. aprila v veliki filharmonični dvorani od 10.30—12. Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej sodelovale skoraj vse v naraščaju Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je zanjo izvršil domala že vse priprave. Šolski odbori so tudi že večinoma naštudirali najavljene točke zelo pestrega sporeda, Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. Skupina bojevnikov ▼ Litiji priredi v nedeljo 3. t. m. veliko spominsko proslavo. Ob 9 je sv. maša za umrle tovariše s cerkvenim govorom. Po sv. maši spominska svečanost pred spomenikom, nato pa predavanje s skioptičnimi slikami v Prosevtnem domu. Ob 11 se vrši občni zbor 6kupine. Vsi bojevniki in' prijatelji vljudno vabljeni. Ljubljansko gledališče DRAMA — *a?etek ob 8 zvečer: Petek, t. aprila: Zaprto. Sobota, 2. aprila: »Veronika Deseniška«. Go-s uje gdc. Bog. Nučič. Izven. Znižane cene. Nedelja, 3. aprila: »hirma«. Izven. Zniž. ccua OPERA ■— začetek ob 8 zvečer; Petek, 1. aprila: »Rigoletto«. Proslava 25 letnice umetn. udejstvovanja prof. šesta. Izven. Sobota. 2. aprila: »Grofica Marica<. T/vnn. Globoko znižane cene od 24’ din navzdol. Lazaro Cardenas - iz berača postal predsednik republike Kljub današnjim tako »razsvetljenim« časom, ko bi že kmalu vsak pometač moral imeti višjo izobrazbo, se še vedno dogaja, kar je edino pravilno, da samo res prave zmožnosti pridejo do veljave, ne glede na kupe raznih spričeval in diplom. Med številnimi drugimi je gotovo najzanimivejši zgled današnjega predsednika Mehike, La-zara Cardenasa. Rojen je bil 1. 1893 v San Luisu de Potosi v zapadni Mehiki. Njegov oče je bil ubog španski kmetič, oženjen z mehiško Indijanko. Ko je bil šele 12 let star, so mu starši že umrli, ostal je popolnoma sam sredi razrvane pokrajine, v kateri so gospodarile razne tolpe upornikov, roparjev in potepuhov. Tisto malo zemlje, kar jo je podedoval po starših, so mu prodali, da so lahko plačali pogrebne stroške. Bil je seveda prisiljen potepati 6e, dokler ga ni našla družba beračev, kateri je zaradi slabe in usmiljenje vzbujajoče zunanjosti zelo prav prišel. Družba ga je nesramno izkoriščala kake dve leti, dokler ji ni ušel. Naletel je na nekega godca in se pri njem učil skladati glasbe. V letih, ko so drugi še otroci, je bil on že mož, v čigar spomin so se utisnili neizbrisni znaki težkega, bednega življenja. Z 20 leti polltovnik Ko je imel 17 let je stopil v vojaško službo in se takoj udeležil upora mehiških južnih garnizonov leta 1910. Njegova odkritost, krepka volja in odločnost so ga tako odlikovale nad drugimi, da je vsak videl v njem vodjo. Bil je velike postave, zelo rjave polti, svetlih oči in izrazitega odkritega obnašanja. V raznih govorih in pogovorih je preprosto pa ognjevito izražal svoje prepričanje in navduševal poslušalce. Imel je šele 20 let, ko je postal polkovnik in kmalu nato general. Za časa predsednika Callesa je bil Cardenas guvejner države Meidioacan in si silno prizadeval, da bi upeljal popolno zemljiško preosnovo, razlastitev velikifi posestev v prid majhnih ljudi, hodil je od kraja do kraja in navduševal množice *a svoje načrte. Pridobil si je med ljudstvom toliko navdušenih pristašev, da je pri volitvah leta 1934 zmagal nad Callesom in postal njegov naslednik — predsednik republike za šest let Vse se je' spraševalo, zlasti njegovi številni sovražniki, kaj bo počel in kako se bo osmešil kot predsednik. Toda kaj kmalu jim je pokazal, da mu ni bilo za čast, ampak res za blagor ljudstva. Takoj je dal na glasovanje vrsto čisto novih zakonov in načrt gospodarske šestletke. Ogromna posestva ponosnih gospodov je razlastil in mo- gočnim veljakom izdal državne bone v zameno. Ustanavljal je šole za 2 milijona in pol Indijancev, ki niso znali ne brati ne pisati in niso razumeli besedice narodnega španskega jezika. Ker pa je vedel, da je temelj vsega blagostanja dušna ozir. moralna preroditev, je začel vneto delovati tudi na to da dvigne nravstveno življenje svojih podanikov Izdal je ostre ukrepe z ozirom na, prodajo alkoholnih pijač, dal zapreti vse prostore, kjer se je igralo za denar, celo nedolžni kvartaški klubi nimajo več pravice do obstoja. Samo narodna loterija je še dovoljena, ker gre pač za blagor države. Prepovedal je plesalkam po raznih barih nastopati po 10. uri zvečer, kar pomeni isto kot sploh nastopati, ker se življenje po barih . tako prične šele po 11. uri ali kasneje. Najlepši zgled iepega, nravnega iiviren a daje on sam. Njegovo družinsko življenje je srečno. Njegova žena se redko pokaže v javnosti, ker se popolnoma posveča skrbi za otroke in gospodinjstvo, kakor je v deželi navada. On sam nikdar ne kadi in ne pije in živi v vsem^ zmerno, kot kak puščavnik. Vstaja vsak dan že ob štirih zjutraj, gre četrt ure plavat, nato jezdi na sprehod, nakar začne delati in dela brez presledka 16 ur skupaj ter izčrpa vse svoje pisarje. Pred kratkim je razlastil vse tuje družbe, ki izkoriščajo mehiške naravne zaklade. Zlasti petrolejske družbe, ki imajo menda 80 odstotkov državnega bogastva v svojih rokah. S tem pa je povzročil pravcatd revolucijo med bogataši, posebno pri svojih sosedih Američanih. Skušajo mu nagajati tako, da ne bi nihče kupoval petroleja od njegove države. V poštev bi prišle kot odjemalke samo še tako zvane fašistične države Nemčija, Italija in Japonska, katerih pa Mehika nič kaj rada ne vidi. Kako se bo izmotal iz tega težavnega položaja, je še vprašanje; začel pa se je zelo odločno izmotavati. Toda na svetu je že tako, da ima zadnjo besedo vedno — kapital, zato ne bo nič čudnega, če ga bodo ameriški bankirji stisnili Ker blagor države zahteva mnoge žrtve tudi od državljanov, številni nasprotniki Cardenasovi zlorabljajo te žrtve v svoje hujskaške namene proti preprostemu predsedniku. Kakor se že v navadni družbi pripeti, da so člani drug na drugega naščuvani in da v vsaki potezi namišljenega nasprotnika vidijo nevarnost za svoje koristi, tako tudi preprosto ljudstvo takoj verjame vsakemu hujskaču, da so njegove koristi ogrožene. Cardenas pa se zaveda svoje preizkušene sile, odločno in brez priučene diplomatske spretnosti kljubuje sovražnikom in gre trdno svojo pot. Najvplivnejši indijski knez, maharadža iz Padale, ki je pred kratkim umrl. Takole so pa male Dunajčane »priključili Veliki Nemčiji«, Zoper nevarnosti vojske ni več zavarovanja Mogočna zavarovalna družba v Londonu je odpovedala zavarovanje filmskih dragocenosti, ki jih prevažajo iz Amerike v Evropo, proti nevarnostim vojske. Vse druge vesti o kakih vojskah so puščale Ilollywood, ameriško filmsko mesto, popolnoma ravnodušnega, ta novica pa ga je do dna pretresla. Kako tudi ne! Saj bi bil s tem njegov zaslužek znatno zmanjšan. Še bolj zanimivo pa je to, da se londonski bankirji resno boje kakega izbruha vojne v Evropi. Starček dal svojo oko mladeniču V Ameriki je neki kmečki fant peljal podkovat svojega konja. Pri kovaču pa mu je skočila v oko iskra in mu prebila punčico. Peljali so ga takoj v bolnico, kjer je prav tedaj ležal neki 68 letni John Antos, ki je imel vse oko bolno, samo punčica je bila zdrava. Pogodili so se tako, da bo John dal svoje drugače bolno oko zdravnik*!, da izreže edini zdravi del iz njega in ga vcepi v uničeni del fantovega očesa. — Operacija se je posrečila in danes fant kar dobro vidi. u r tr n ja, w 'p*1 ^ i ' ^ J-V ’ ‘ tfi »- r . K. „ *. » > w _ • 'v mi « ' 1 w» , • V k’ » ’.n, J, , t t v ' ,V »*- ■ .* » •4s* .w. *<- d ^ 1 <% *, - »u«* • .». ir* -o »* J i V ’j giiT rflili, »j Jftd SK M * /M. * i* r *-■ t» w jt ? V. ■. . ' * a j,- 11 A. fe v- .V e ^ * a A. —■ t H h > 9 ti < i i . ». ....... x -»w -.jo-; *. V ». „ t-*- ** IF'* •**- •>" * -r - „u,r-■* «. jr *-yr' •«. er ■rt"#,-* * >» ««*. «*> * ‘Sr* ", V-' fr M| m. jg £lvi M *r usr»r .*' r S /}! Živi, tako imenovani »mačji medved«, kakršen živi le v Himalaji. Zdaj ga imajo v žikaškeni živalskem vrtu, kjer se zabava s sebi podobno igračko. Posebnosti iz koledarja Letni koledar vsebuje celo vrsto malo znanih posebnosti. Takšna posebnost je tudi to, da vsako 28. leto vsi dnevi v posameznih mesecih padejo na isti datum, kar se z drugimi besedami pravi, da je vsako 28. leto koledar enak. Tako bi letos lahko rabili koledar, kakršnega smo imeli pred 28 leti, saj med njima ni prav nobene razlike. Nobeno stoletje se ne more začeti s sredo, petkom ali nedeljo. Mesec oktober se začne vedno z istim dnem kot mesec januar, april z istim kot julij in december z istim kot september. Februar, marec in november se tudi začenjajo vedno z istim dnevom, junij in avgust pa vedno z različnimi. Vse te posebnosti pa ne veljajo za prestopna leta. Navadno leto pa se začenja in konča vedno * istim dnem v tednu. Koliko letal grade razne države Kar pet držav imamo na svetu takšnih, ki eo preteklo leto zgradile več kot 3000 letal. Ta letala so po veliki večini vojaška. USA so povečale lani svoje zračno brodovje za 3800 letal, za njimi 6ledi Anglija s 3228 novimi letali, Francija in Rusija 3200, Nemčija s 3154, Italija z 2366, Japonska z 2158 novimi letali. Julija meseca lanskega leta so imele USA skupaj 12.365 letal, Francija 8305, Rusija 6923, Anglija 5811, Nemčija 4979, Italija 4334, Japonska 3555 letal. Program* Radio Ljubljana Petek. i. aprila: tl Šolska ara: Veliki dogodek —> slušna igra v. 3 slikali, uvajajo brezposelni učit. abl-turionti - 12 Po »Mih iogih in gajih (plošče) - 12.« Poročila — 13 Napovedi _ 13.20 Muzikalne potegavščine (Radijski orkester) — 14 Napovedi — IS Zenska ura: Gospodinja in služkinja (ga. Ivanka Velikonja) — 16.30 Vesele in razigrane (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut aa planince (g. Pavel Kunaver) — 20 Tu imaš aprilsko laž — Dobro glej JI na roge! Ce te zbode, se zasmej in, še drugim jo povej! — Zvočne slike in godba iz današnjih in davnih dni. Vmes reportaže in drugs blamaže. Odgovorni urednik je zaenkrat Ivan Pivk — 22 Napovedi, poročila — 2.30 Angleške plošče. Drugi programi 100 metrov visok stolp na Škotski razstavi, ki jo bo odprl 3. maja angleški kralj. ' Petek, J. aprila: Bel grad: 20 Narod, pesmi, 30.39 Kvartet, 21.40 Tamburic«, 22.20 Plošče — Zagreb: 29 Pestra oddaja, 22.29 Ples. glasba — Budimpešta: 30.50 Zabav, [rogram. 22.45 Ork. koncert, 5M.05 Cigan, orkester — RimBari: 21 Wagnerjeva opera «8ie