Vedno globlje
Takole je pisal fašistični do- članku dne 12. t. m. pod na-brovoljec v Španiji in komin- slovom kCAMICIE Dl FORZA fcrrmistični glavni urednik nii- PER LA CRICCA Dl TITO s lanske «L’UNITA’» Davide («PRIS1LNE JOPICE ZA Tl-
Lajolo v svojem uvodnem TOVO KLIKO»):
Chi presiede alla compila-zione* dei piani militari del nuovo asse Belgrado-Atene, č il feldmaresciallo nazista Von Kleist, affezionato collabora-tore di Tito, certo non soltan-to da oggi.
Questi alcuni fatti ohe do-our.ientano come il presidente
Po slovensko:
«Tisti, ki vodi pripravljanje vojaških načrtov nove osi Beo-grad-Atene, je nacistični feldmaršal Von Kleist, vdani Titov sodelavec, prav gotovo ne od danes...
To so nekatera dejstva, ki dokazujejo...!).
Ze včeraj smo objavili fotografijo zapisnika na katerem so sovjetski general Belkin in dva sovjetska majorja dne 5. marca 1949. leta v Hcrgošu lastnoročno podpisali, da so od dveh jugoslovanskih oficirjev prejeli vojnega zločinca feld-maršala Von Kleista, ki ga je
Danes pa objavljamo fotografijo dopisa začasnega odprav« nika poslov Zveze socialističnih sovjetskih republik v Beogradu G. SNJUKOVA, v katerem sporoča jugoslovanskemu ministrstvu za zunanje zadeve, da je izdan nalog generalu Belki« nu, ki ima polnomočje sovjetske ambasade na Madžarskem, da prevzame Von Kleista.
Neuradna
Vojni zločinec Graziani bo 29. t. m. na svobodi
Btbler pripravljen podpreti
gdijskž predlog in ga braniti pred V S
Sovjetske zveze poziva sovjetska delegacija Varnostni svet. naj vrči poverjeno mu nalogo, ki obstaja v .ohranitvi miru in varnosti ter ureditvi korejskega spora».
Po Malikovih izjavah se je seja Varnostnega sveta odložila na torek.
General Mac Arthur je danes poslal Varnostnemu svetu poročilo o vojnih operacijah na Koreji od 20. do 31. julija. V svojem poročilu zaključuje Mac Arthur, da je potrebno povečati suhozemske sile na Koreji in to takoj. Dalje pravi Mac Arthur, d a je koristnost kontingentov, ki jih stavljajo na razpolago članice OZN, neposredno sorazmerna od naglice, s katero bedo ti kontingenti poslani na Korejo.
John Foster D ul les je danes izjavil, da ga je Truman zaprosil, naj bi prevzel mesto delegata ZDA na glavni skupščini OZN, k.i bo v septembru.
jugoslovansko vojaško sodišče obsodilo na 15 let zapora naj. brž ne zato, ker je bil nacistični zločinec Von Kleist Titov vdani sodelavec, temveč tudi zato, ker je bil vdani sodelavec sedanjega glavnega urednika kominformistične «L’UN1.TA’», fašističnega zlo. činca Davida Lojola.
,	'	' * **	1
, * *SV &**'■' ’ • '■ 3
- V - Vi- «-'*»(*	t-	_ ,	,, , - ,, y.	. A
DJAKARTA, 17. — Predsednik Soekarno je včeraj razglasil ustanovitev centralizirane republike Indonezije
Danes je imel v Djakarti pred veliko množico govor, v katerem je kritiziral počasno razpuščanje holandske vojske in domače holandske vojske, ki jo je označil za odgovorno za nerede, ki jih je povzročil We-sterling, ter za zadnje nerede v Makasarju. Zahteval je povratek zahodne Nove Gvineje k Indoneziji do konca tega leta.
Izjavil je, da bi holandska odklonitev povračila Nove Gvineje povzročila resne posledice. «Vprašanje Nove Gvineje — je dejal mgd drugim predsednik — ni etnično vprašanje, ni vprašanje zrelosti, pač pa je vprašanje kolonializma ali neodvisnosti. Del našega ozemlja je še. vedno koloniziran po Holandcih. To je stvarnost, ki je ne moremo sprejeti. Hočemo, naji bi bila vsa naša domovina svobodna. Če Holandska veruje v svobodo, če veruje v svete pravice ljudi in narodov, mora takoj zapustiti Novo Gvinejo, kajti ni mogoče verjeti v svobodo, če se ta sv.oboda odreka drugim. Ponovno izjavljam: Ne bomo prenehali z borbo; borili se bomo dalje do povratka Nove Gvineje y naročje naše domovine«.
Znani pisatelj Upton Sinclair jie odgovoril, da je z zadovoljstvom prebral poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije, vendar obžaluje, da ne mere obiskati Jugoslavije, ker je zaposlen s pisanjem nove knjige.
Hugh Weston, član komiteja za mir države Massachusels, piše: «Toplo pozdravljam poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije.
Smatram, da je stališče Jugoslavije pravilnem da bi ga morale sprejeti tudi druge države. Smatram, da nam ta poziv omogoča, da se sami na lastne oči seznanimo z resnico o Jugoslaviji, da bi se tako napravil konec vsem tem neresničnim glasovom o Jugoslaviji, ki tukaj krožijo. Zelo si želim, da bi čim-prej obiskal Jugoslavijo. Srečen sem, da lahko rečem, da sem r.a temelju pazljivega proučevanja politike Jugoslavije prišel do sklepa, da se Jugoslavija zares iskreno bori za mir in za e-nakopravne odnose med socialističnimi. državami. Lahko računate name, podpiral bom vaše pravilno stališče«.
Izvršni sekretar organizacije »American Friends Service Committe« Louis Hoskins piše da organizacija proučuje možnost, da pošlje svojega predstavnika v Jugoslavijo.
Organizacija »Commission on World Peace« obvešča, da je z velikim zadovoljstvom prebrala odloke Nacionalnega komiteja Jugoslavije in da namerava član njenega vodstva dr. Boss obiskati Jugoslavijo.
BRUSELJ, 17. — Nova belgijska vlada se je danes predstavila obema zbornicama. Prečitali so vladni program, ki se naslanja na onega prejšnje vladč. Nova vlada izreka svojo zvestobo kraljevemu knezu ter izjavlja, da bo podv«4a vse' potrebne ukrepe za vzdrževanje javnega reda«. Na mednarodnem področju bo vlada zahtevala »velike napore za gospodarsko, politično in moralno oborožitev«. Dalje je nova vlada odlobrila sklepe prejšnje vlade glede dodatnih kreditov pet milijard za oborožitev. Poslanska zbornica je s 107 glasovi (krščanski socialci) proti 78 (socialisti, liberalci in komunisti) izglasovala vladi zaupnico.
Nacistični zločinec Von	giranje laži o von	Kleistu kot
Kleist je torej v rokah Sovjet-	Titovem vojaškem	svetovalcu,
ske zveze, t. j. v rokah Kom-	pa se Kominfomi	z modrim
informa.	vodstvom Sovjetske zveze na
To je nepobitno dokazano!	čelu poslužuje fašističnega zlo-
Ni torej nova Jugoslavija ti-	činca Davida Lajola, von Kleista, ki se poslužuje nacistične-	-stovega zaveznika	in obože-
ga zločinca za kovanje voja-	'tialca.
ških planov, temveč je to lah- Nauk, ki ga iz takšnega na-ko le Sovjetska zveza, kjer se	čina postopanja Kominfornia
von Kleist nahaja. Za propa-	lahko izvedemo pa se glasi:
Nujno je, da tisti, ki je zašel na pot vedno bolj grobega revizionizma nauka Marksa, Engelsa in Lenina, pada vedno bolj globoko v blato najodvratnejših laži in klevet ter da se za izvajanje svoje revizionistične in hegemonistične politike poslužuje najbolj zakrknjenih fašistov, tako kot se jih poslužujejo imperialisti vseh vrst.
RIO DE JANEIRO, 17. — Bivši brazilski predsednik Vargas, ki je od leta 1934 do 1945 vladal brez parlamenta, je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se ne kesa, da je leta 1937 uvedel diktaturo, ker »so razmere to zahtevale«. Vargas je sedaj zopet postavil kandidaturo za predsedniške volitve.
I«vi ukrepi v ZDA
ga ustvarjanje vojne psi h ©ze
TAEGU PRED PADCEM
BERLIN, 17, — Sedaj proučujejo osnutek zakona, na podlagi katerega bo vsak državljan sovjetskega področja Nemčije obsojen kot saboter, če se pri prihodnjih volitvah, ki bodo v oktobru, ne bo udeležil glasovanja.
G
STUTTGART, 17. — Mednarodni liberalni kongres bo v Stuttgartu od 23. do 28. avgusta. Kongresa se bo udeležilo 55 delegatov iz raznih krajev sveta. Kongres bo* posvečen «združitvi Evrope po liberalni zamislili.
Hude posledice potresa v Indiji
NOVI DELHI, 17. — Mesta, ki so v zgornji dolini reke Bramaputra V severnovzhod-nem delu Asama, so bila še posebno prizadeta zaradi potresa v noči med torkom in sredo. Po prvih vesteh so do sedaj povlekli iz ruševin v raznih krajih tega področja pet mrtvih in dva-jset ranjenih. Nad -2000 poslopij je bilo poru. šenih. Med. Dibrugarhom m Jorhatom je bila uničena železniška proga, V zahodni Bengaliji je bilo mnogo kmetov ubitih zaradi plazov. Ta potres je največji, kar jih je bilo v Asamu po letu 1898, ko je povzročil smrt 1600 ljudi. V severni Indiji pa je bil leta 1935 še strašnejši potres, ki je v Kuetti povzročil smrt 25.000 ljudi. Leto Prei je potres v pokrajini Bihar povzročil smrt 10.000 ljudi.
Do sedaj Pa sploh še ni nobenih vesti o posledicah potresa v Tibetu. Tudi včeraj so seizmografi registrirali sedem manjših potresnih sunkov.
Danes Pa so zabeležili močan potres v treh vzhodnih otokih Filipinov. Epicenter je bil 330 mili-j južnovzhodno od Manile, in sicer vzhodno od otoka Mindanao.
Uradno javljajo, da je potres v Asamu povzročil smrt 11 ljudi. Škodo pa cenijo na 10 milijonov rupij, t. j. 750 milijonov francoskih frankov. Najbolj prizadeto je bilo mesto Djorhat. Telefonske in poštne zveze s severnim delom Asama so prekinjene.
nalogo ob sodelovanju vseh, ki mi bodo hoteli pomagati, naj bo njihova politična pripadnost kakršna koli. Pri splošnih volitvah, ki bi se morale organizirati brez goljufij in v čim krajšem času, b0 ljudsko glasovanje — in o tem sem prepričan — mogošno potrdilo to enotno voljo«.
Medtem uradno javljajo, da je francoska vlada sklenila s skupino 25 ameriških bank pogodbo za dve posojili v skupnem znesku 225 milijonov dolarjev, t.j. približno 89 milijard frankov.
Politika, ki teži za tem, da se Zahodr.a Nemčija zopet oboroži. je nemške vojne hujskače tako spodbodla, da sedaj že postavljajo naravnost nesramne pogoje. Tako je list «Christ und Welt» pisal, da je pogoj za obnovitev nemške vojske takojšnja osvoboditev Kesselringa von Mannsteir-a in Fglkenhau-sena. < '
Cenežileni
pa
Edinole odločna in reda lahko dovede
Povišanje cen raznim življenjskim potrebščinam je povzročilo med vrstami tržaškega delavstva veliko zaskrbljenost in zaprepaščenje; pred vse se je znova postavilo že tolikokrat načeto, a do danes na žalost še nerešeno vprašanje: kako izh.a. jati s plačo, ki jo prejema povprečno tržaški delavec. Ce je bilo vprašanje delavskih plač do danes eno izmed najbolj perečih ter so se za rešitev tega že večkrat zaman borili delavci vseh kategorij, ie s sedanjo podražitvijo življenjskih potrebščin zavzelo že vse drugačno važnost. Danes se vse dielav. stvo dobro zaveda, da ga more edinole odločna borba prot mahinacijam in nakanam kapitalistov rešiti nadaljnjega poslabšanja že tako nevzdržnih življenjskih pogojev. Važnosti tega vprašanja se danes nočejo zavedati edinole hlapci impe rializma, med katerimi seve prednjačijo tudi kominformisti k[ glede tega prav gotovo še niso spremenili svojega mnenja, češ da predstavlja borba Za dosego povišanja plač na Višino 60.000 lir prazno «dema. gogijo titofaš-istov«.
Kdo se ne spominja, da so bili še pred časom prav ki-min-formisti tisti, ki so tolike govoričili o potrebi povišanja plač; najbolj so bili seveda zgovorni in iiborfceni* ob času lanskoletnih občinskih volitev. Njihovi volivni lepaki sq bili polni gesel kot na primer, da je treba tržaškemu delavcu zvišati plačo na 60.000 lir mesečno itd. Tega mnenja so. bili takrat tudi demokristjani, ki so tudi obljubljali vse mogoče dobrote in reforme v korist delavskega razreda. Prepričanj smo, da Se marsikdo izmed tistih, ki so takim geslom verjeli, danes grenko spominja svoje prevelike naivnosti.
Kaj kmalu so seveda tako kominformisti kakor demokristjani pokazali svoje pravo obličje ter so se vprašanja izpolnitve raznih prej danih obljub kaj radi izogibali;'predvsem pa so kair na lepem «poza!bili». na vprašanje povišanja plač tržaškim delavcem. Kb-jih je tržaško delavstvo spomnilo njihovih obljub, so se dolgo izgovarjali, končno so Pa prišli s pravo barvo vendarle na dan — kominformisti so namreč nenadoma «ugotavili». da bi bila vsaka borba Za dosego povišanja pdač «brezuspešna», ker bi delodajalci itak na to zahtevo ne pristali; razen tega Pa naj bi bila zahteva po povišanju plač na. višino 60.000 lir prazna demagogija «titofašistov».
Tega mnenja seveda riso bili tržaški delavci, ki so se deforo zavedali, da delodajalec še nikoli ni ptrista.l na nobeno zahtevo svojih uslužbencev, če se ti ( zanjo niso odločno borili; tako
skupna borba tržaškega delavskega raz-do rešitve tega tako perečega vprašanja
so tržaški delavci tudi dobro vedeli, da si hočejo kominformisti s svojim novim zadržanjem zagotoviti simpatije delodajalcev ter zapostaviti interese delavcev.
Zato njih izgovorom niso verjeli ter so še z večjo odločnostjo zahtevali uresničitev tega tako važnega vprašanja. Za. radi odločnega zadržanja tržaškega delavstva so bili voditelji obeh dotedanjih sindikalnih organizacij primorani februar-•ja meseca pristati na splošno stavko, katera je imela za glavno nalogo rešitev vpraša, nja povišanja plač industrij, skim delavcem. Kako se je ta stavka klavrno zaključila in kakšni so bili njeni «uspehi», to dobro ve vsak tržaški delavec. Da ta splošna stavka ni privedla do zaželenega uspeha s0 zakrivili seveda voditelji obeh sindikalnih organizacij, ki ne samo, da niso vztrajali na zahtevah delavstva, temveč so šli celo tako daleč, da so pristali na zahteve delodajalcev.
Tudi sedaj ko je postalo zaradi povišanja cen nekaterim
življenjskim potrebščino m vprašanje povišanja plač še bolj pereče, se ga kominformisti izogibajo ter o njem niti ne govorijo, še manj pa pišejo. Pri vsej njihovi «skrbi» za interese delavskega razreda se nam zd.i njih molk kaj čuden. Ra ne, da bi se 'jim zdelo, da zadošča tudi sedaj plača trža. škega delavca za kritje vseh življenjskih stroškov ter za preživljanje njega ter njegove družine? Predsjavlja tudi danes zahteva po povišanju . plač še vedno prazno demagogijo ((titof-ašistov))?
Delodajalci so svojo borbo proti svojim uslužbencem v zadnjem času zaostrili; naloga tržaškega delavstva je sedaj to njih ofenzivo zaustaviti ter preprečiti, da bi se gospodarski položaj na našem ozemlju 'še poslabšal. Zato je nujno po. trebno pričeti z odločno borbo za dosego povišanja plač vsem delavcem ter za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Cim bolj cdlečna b.-, berba tržaškega delavstva, trn večja b0 zmaga njegovih pravic in zahtev.
Nova številka revije „Comunisla"
Izšla je 4. julijska številka revije «Comunista», ki jo izdaja KP STO. Obširen zvezek 126 strani ima naslednjo vsebino:
Boris Mrak je napisal daljši članek «Zakon o prehodu tovarn v upravo delavcev v Jugoslaviji v luči tez klasikov marksizma o državi». Naslednji daljši članek ima naslov «Bor-ba za mir, za demokracijo in socializem je tna in nedeljiva» in ga je napisal ne natančneje označeni M. G. Znana je razprava Svetozarja Vukmanoviča «KP Grčije in narodno osvobodilna borba«, ' razprava zavzema dobro tretjino revije. «Tromba sodbe, lei je -le ovnov rog« je članek Ervina Sinka, M. K. pa je napisal sestavek «Primer Egipta uči, kaj pomeni tuja nadoblast it gospodarstvu podvržene države«. Nato sledijo krajši članki: «Interesne sfere — zakrita nevarnost vojne« (Z. P.), «V Češkoslovaški bi radi prikrili, da niso rešili nacionalnega vprašanju« (B. P.), eZakaj se je na Madžarskem stranka delavcev izolirala od množic» (V. Tešlič). R. S. je napisal oceno o knjigi «Gospodarska kriza in hladna vojna« (prevod iz angleščine), A. P. na piše pod naslovom shuč in kri v pokrajinah južne Italije» o knjigi cKristus se je ustavil v Eboliju« Carla Levija. Na koncu številke ie še štiri. strani krajših beležk.
Tudi tržaški partizani bodo šli
na partizanski tabor v Branici
ki bo v soboto in nedeljo
ir
Vprašanje ladjedelnice Sv. Roka še vedno odprto
Nedeljska prireditev v Plavjah
Znano je, da so naši Plavča-ni kaj bistroumni in napredni ljudje. To dokazuje njih kulturno delovanje, kajti tu imaš marljivo dramsko skupino, odlično godbo na pihala, prav dober orkester, močan mešani pevski zbor, ki ga vodi z vso ljubeznijo tov. Brajnik, tu bo v kratkem stal prosvetni dom, ki bo v ponos Plavčanom in nam vsem, tu so tudi izredno marljivi gospodarji in napredni kmetovalci. Dasi so njih ceste — kakor se je v nedeljski številki «Primorskega dnevnika« nekdo upravičeno pritožil — res zapuščene (po krivdi «napredne* Vidalijeve občine), vendar napravi vas nate najlepši vtis, ker so domača gospodarska poslopja prav lepo urejena, čista, snažna, vinogradi in polja krasno obdelani; sredi vasi stoji krasno šolsko poslopje, ki so si ga Plavčani sami postavili! Plavje bi morale biti za Tržačane najprijetnejša izletna točka, kajti tudi prometne zveze so zelo u-godne, saj imaš večkrat na dan avtobus do Škofij, od koder imaš potem peš do Plavi j le nekaj minut!
V nedeljo so imeli pravzaprav na Plavjah tako zvano ša-gro. Toda, da ne bi bilo tako pusto, so zavedni Plavčani povabili nekaj pevskih zborov. Na dvorišču domače gostilne pri Coku se je nabralo polno domačih in zunanjih poslušalcev. Prvi se je oglasil 40član-ski moški zbor s Proseka-Kon-tovela, ki je pod vodstvom tov. Čermelja in Cibica zapel celo vrsto pesmi. Odkar ga nisem slišal, je zbor zelo napredoval in lahko trdim, da je to danes eden naših najboljših moških zborov na Tržaškem ozemlju! Kaj vse naredi ljubezen do stvari, pa tudi sloga in disciplina! Prosečanom-Kontovelcem je sledil domači mešani zbor, ki ga je zaradi bolezni domačega zborovodje Brajnika vodit tov. Venturini in tudi ta zbor raz polaga s prav dobrimi glasovi in je zato žel splošno navdušenje.
Prav lepo popoldne smo preživeli med našimi Plavčani. Sonce je šlo za gore. Nekateri smo zapustili prijazne Plavje s trdnim prepričanjem, da se kmalu vrnemo — ako ne prej vsaj za trgatev — drugi, ,-lasti mladina so se pa odpravili n« plesiščeI
V torek dopoldne se je zglasila pri poddirektorju finančnega odseka vojaške uprave polkovniku Fodenu delegacija članov mestnega odbora iz Milj, da bi razpravljala o vprašanju rešitve položaja v ladjedelnici Sv. Roka. Polkovnik Foden je delegaciji izjavil, da je vojaška uprava že proučevala vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, da pa ji ni bilo mogoče nakazati večjih naročil, ker ladjedelnica sama ne razpolaga s stroji in drugimi napravami, ki so potrebne pri gradnji večjih ladij, manjših naročil pa trenutno ni bilo. Zato je bilo vodstvo CRDA primoramo premestiti del tamkaj zaposlenega delavstva y ladjedelnico Sv. Marka, 120 izmed preostalih delavcev bo v kratkem prav tako zaposleno v tej ladjedelnici. Usoda vseh drugih delavcev seveda še ni rešena. Po zagotovilu polkovnika Foaena naj bi ti delavci bili v prihedniih mesecih zaposleni pri izdelovanju strojev za ladjedelnico Sv. Marka. Polkovnik Foden je delegaciji prav tako zagotovil, da bo vojaška uprava storila vse potrebne korake, da bj prejela ladjedelnica Sv. Roka naročilo za demoliranje ladje «Sabauda» kar bi zagotovilo delavcem Večmesečno zaposlitev.
Omenjena zagotovila polkovnika Fodena niso mogla zadovoljiti delavstva zaposlenega v ladjedelnici Sv. Roka. Vse rešitve, ki jih je namrei on navedel, bi samo nekoliko podaljšale dokončno likvidacijo te ladjedelnice, nikakor pa nz li uredile vprašanja dokončne zaposlitve vsega tamkaj uslužbt-nega delavstva. Samo pomislimo, da je bilo sedaj v ladjedelnici ustavljeno za nekaj dni vsako delo; delavci so bili na nekakih obveznih počitnicah; sedaj pa je vodstvo ladjedelnice našlo še drugačno rešitev — odslej naprej bodo namreč delavci razdeljeni v skupine, ki bodo en teden delale, dva tedna pa b(do suspendirane. Seveda je vodstvo svojim uslužbencem obljubilo, da bodo prejemali nekake doklade, ki naj bi pripomogle h kritju zamujenih delovnih ur, vendar tudi te doklade ne bodo tako visoke, da bi dosegla pla.a delavca isto višino, kot če bi bil redno
zaposlen. Tako bi terej delavec ladjedelnice Sv. Roka odslej' naprej prejemal še 'nižjo plačo, kot jo je že. prejemal.
Včerajšnja «Unita» vprašanje ladjedelnice Sv. Roka kaj milo komentira; zastonj bi iskali le besedico o kakršni koli bolj odločni borbi delavstva proti nakanam delodajalcev. Kominformistom zadostuje kakšen n§ preveč oster protest, vse drugo ve zanje ((škodljivo* ter ne bi privedlo do ((zaželene zmage*.
Ali bodo delavci Sv- Roka mirno gledaji, kako jim kapitalisti uničujejo njih ladjedelnico ter jim s tem jemljejo možnost vsakršne zaposlitve?
Njihova načelnost
To je doslednost, borbenost, načelnost vidalijevskih sindikalistov ■ ■.
V pivovarni Dreher so predstavniki Delavske zbornice, iz-
javili, da Se ne bodo pogajali Z Enotnimi sindikati, dokler bo v menzi in v prodajalni visela slika Stalina in pa rdeča zvezda. V prodajalni je nekega jutra rdeča zvezda res izginila. Kdo jo je odstranil, se točno ne ve, gotovo pa je, da si nihče ni upal prevzeti r.težke odgovornosti«, da bi jo spet namestil na prejšnje mesto. V menzi pa je stvar šla bolj preprosto: kominformisti so kar odstranili sliko Stalina in rdečo zvezdo, da bi gospodov od DZ ta slika preveč ne motila in vznemirjala. -Sedaj, ko je zrak ečist», se bo že dalo razpravljati z gospodi iz žel-tega sindikata . . . Razpravljanja in pogajanja so sicer lahko brezuspešna in ne rodijo nika-kega sadu, toda vsaj neljube slike so izginile — in to je na eni strani že uspeh.
Grozotno, jutri jim bedo ukazali: «Zavežite nam čevlje«,1 in keminformovski edosledneži in načelneži» se bodo eborbeno« sklonili ■ . . tedaj ne bo t&ba drugega kot bič . ..
Kdo se z veseljem ne spominja partizanskega marša v Lokovec, kjer so bivši partizani in aktivisti proslavili šesto obletnico ustanovitve Tržaške brigade! Na sliki vidimo kolono malo pred Lakovcem.
V soboto in nedeljo pa se bodo zbrali primorski in ostali slovenski partizani v Branici pri Štanjelu. Tudi skupina tržaških partizanov bo pohitela na ta tabor, kjer bodo stari znanci iz težkih borb proti okupatorju in njegovim izdajalskim pomagačem obujali spomine. Nekdanji borci za svobodo, sedaj borci za izgradnjo socialistične domovine, bodo zagotovili svojo pomoč tovarišem iz Trsta, ki še vedno bijejo težko borbo Za tiste pravice, za katere so dali svoja življenja tisoči in tisoči, ki bi si tedaj pač težko predstavljali, da njihevg. žrtev tudi po zmagi nad nacifašizmom ne bo dovolj za dosego tistih pravic, ki se zde pač vsakemu normalnemu, ne po fašizmu okuženemu človeku, nekaj tako naravnega kot vsakdanji kruh. Tržaški partizani bodo s stikom s svojimi vojnimi tovariš j dobili močno oporo Za svojo nadaljnjo borbo proti vsem sovražnikom demokratičnega gibanja in delovnega ljudstva.
Kdaj bodo izvedene volitve
v lovarništie odbore v Tmarni slrojeu
Medtem ko si predstavniki obeh sindikalnih organizacij drug drugemu nagajajo, nadaljujejo delodajalci svojo ofenzivo na škodo interesov delavskega razreda
Pred približno mesecem dni so keminformisti kot tudi predstavniki Delavske zbornice precej govoričili o potrebi takojšnje izvedbe volitev v tovarniške odbore v Tovarni strojev. Takrat so celo napovedali, da bodo te volitve čim prej; naenkrat pa so o tem prenehali govoriti ter so r.a. vprašanja
| delavcev izjavili, da so volitve ‘ prenesene na nedoločen čas; vzrok tej «zamudi» naj bi bil nenadni odstop predstavnikov Delavske zbornice iz paritetič-ne komisije, ki jg bila pred časom sestavljena.
Kako je prišlo do vse te ((zmešnjave*?
Kot že vemo, je že meseca
Slovenski pravopis
je dospel
TOLIKO PRIČAKOVANA KNJIGA IMA 1000 STRANI IN STANE L 800.
DOBITE JO V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI.
Železniška nesreča
na glavnem kolodvoru n a \ .i i; \ i u ii oseb
Zelo so se prestrašili potniki, ki g© prispeli včeraj dopoldne na glavno postajo z beneškim vlakom ob 10.30. Namz-sto, da bi »e vlak ustavil mirne kot po navadi na pravem mestu, jo je kar potegnil naprej in sunil v odbijač na koncu tira. Vseh 14 železniških vezov ie občutilo sunek, nekatere potnike, ki. so se že pri-praviii, da izstopijo z vlaka, pa je vrglo na tla, v okna in po stolih. Na svečo ni vlak privozil na postajo z večjo brzi-no, sicer bi se lahko pripetila huda nesreča.
Od vseh 300 potnikov jih je bilo ranjenih U. Nekaterim je zadostovala prva pomoč Rdečega križa in so lahko takoj
Našli so granate
Včeraj dopoldne so čistilci min odstranili iz nekega bunkerja v Lazaretu pri Miljah kar 11 granat 81 mm. Vse so še v dobrem stanju.
Sploh bi bilo treba pregledati prav vse bunkerje ter jih očistiti raznega orožja in streliva, ki je tam zapuščeno, sicer se lahko če vedno dogodijo hude nesreče.
cd.šli domov, druge bolj poškodovane p.a so morali peljati v bolnišnico. Ti so: Carlo Pan-lili iz Trsta, Ulica Gatteri 29, Angelo Veronese Lombardo in Lea Lombardo iz Trsta, Ul. Industrie 36. Rosa Veroni iz Milana, Marija Žnidaršič iz Chi-vassa. Zadnji dve so obdržali
v bolnišnici za nadaljnje zdravljenje, ostali trije Pa so odšli domov in se bodo morali zdraviti 7—10 dni.
Nesreča pomorščaka
Ko se je včeraj dopoldne spuščal po stopnicah k strojem parnika «Nereide», je Franc Lekan iz Rojana Vernielis 597, slabo stopil in padel- Polomil
vi je dve rebri in se bo moral zdraviti okrog 20 dni.
o o o
Včeraj dopoldne se je opekla z vrelim, mlekom trd in pel letna Aurora Del Bono iz Ulice Bosco 5. Ozdravela bo v 10—20 dneh.
Preveč se ga je napil
V sredo zvečer ga je bil poln do zadnje mere, tako da ni mo-
Ob priliki svojega obiska v Novem Beogradu so občinski svetovalci cone A obiskali tudi italijansko mladinsko brigado «Bonifacio» iz Istrskega okrožja. Mladi brigadirji so jih navdušeno sprejeli.	Ko so pa od njih izvedeli, kaj vse so o njih pisali	tržaški	kominformistični
in reakcionarni	časopisi, češ	da so bili mladinci prisiljeno odpeljani na delo, so se brigadirji
zelo zgražali in	dejali; «Le	poglejte nas in jim povejte, da bo naša	brigada	postala udarna.
To bo naš	odgovor na vse njihove klevete in	laži«.
gel več hoditi. Padel je in se ranil, da je bil ves v krvi. Pa mu je priskočil na pomoč usmi-ljeni policaj m ga odpeljal n.a Rdeči križ, od ted pa v skrbno varstvo policije. Ivan Clincon iz Ulice Donadoni 5, se bo dc-bro prespal in verjetno znašel še na sodniji zaradi pijanosti.
Seno so mu zažgali
V sredo proti vec_»u so neznanci zažgali nad Miljami kopo sena miljskemu kmetu Pobegi Antonu. Ko je ta zapazil ogenj je takoj obvestil ognj,-gasce, toda zaman. Ko so cg-njegasci dospeli je bil od 6 kvintalov sena sam pepel.
Ukradeno kolo
Neki Dadio De Puppi iz Ul. Delle Ville je v sredo popoldne brez skrbi pustil svoje kolo pri vhodu na glavno pošto. Odšel je le za hip, ko se je pa vrnil, kolesa ni bilo več. Urni tatič mu ga je odpeljal, on pa je pohitel na policijo in javil 'tatvino. Vsekakor drži stari pregovor: «Rajši drži ga kot lovi ga».
Z rjuhami so se oskrbeli
Včeraj popoldne med 14. in 16. uro so neznanci vdrli v stanovanje Olge Grmek, poročene Ti;, v Ul. Settefontane 29 ter ji odnesli 14 rjuh, suknjo in plašč V skupni vrednosti 80.000 lir. Tatvino je javila policiji.
Cepljenje proli kozam
in davici v jesenskem roku 1.1950
Vsi otroci rojeni v 1949. letu, ki niso bili še cepljeni, in vsi rojeni 1. 1945, 1946, 1947 i6 1948, ki bi morali biti že cepljeni, a še niso bili, bodo morali biti cepljeni v jesenskem roku tekočega leta,	ki	se	bo	pričel s 1.
septembrom	in	se	bo	končal
31. oktobra 1950.
Za mesto in predmestje se bo cepljenje vršilo v Higienskem uradu v Ul. Cavana 18 I nad. ob delavnikih od 16. do 17. ure medtem	ko	se	bo	za	okolico
vršilo pri vsaki ambulanti do-tičr.ega kraja. Starši bodo prejeli poziv. za cepljenje; če pa poziva ne bi prejeli, se morajo vseeno javiti in sicer od 15. do 31. oktobra ter predložiti rojstne liste otrok, ki bodo cepljeni. Vsi cepljeni	otroci bodo	moralj
v času od petnajstega do dvajsetega dneva po izvršenem cepljenju ponovno priti k zdravniškemu kontrolnemu pregledu za novo cepljenje proti davici.
Vsi oni, pri katerih cepljenje proti kozam ne bo uspelo, se bodo morali ponovno cepiti.
Starši naj poskrbe, da bodo njihovi otroci pred cepljenjem dobro umiti in s čistim perilom.
Proti kršilcem zgornjega ukaza bo uvedeno kazensko postopanje.
marca tega leta postala neveljavna pogodba o delovanju do sedaj obstoječih tovarniških odborov; kominformistični sindikalisti ter predstavniki Delavske zbornice so se zato sporazumeli za izvršitev novih Volitev; čim bi se pa morali lotiti konkretnega dela, so predstavniki Delavske zbornice odbili svoje sodelovanje, češ da so preveč zaposleni pri pripravah za svoj prvi kongres. Pogajanja med obema sindikalnima organizacijama glede lega vprašanja so se zavlekla vse do meseca julija, ko je bila končno sestavljena paritetična komisija, ki naj bi pričela s pripravami za izvedbo volitev v tovarniške odbore.
Toda zopet so nastala nova nasprotstva med zastopniki o-beh sindikalnih organizacij. Slo je namreč za rešitev, vprašanja volivnc propagande, o kateri niso hoteli ničesar čuti voditelji Delavske zbornice, ki so trdili, naj se volitve vrše brez vsakrčne propagande. Vse je kazalo, da so se tej želji kominformisti pokorili ter da bo končno vendarle prišlo do volitev.
Naenkrat pa sq se predstavniki Delavske zbornice odstranili iz paritetične komisije ter so izjavili, da niso več pripravljeni sodelovati pri pripravah za volitve. Io se je zgodilo že pred približno tremi tedni — od tedaj naprej pa seveda nihče več ni niti črhnil besedice o potrebi izvedbe volitev V odbore v podjetju.
Delavci tovarne strojev se u-pravičeno vprašujejo: do kdaj namoravajo predstavniki obeh sindikalnih organizacij rovariti
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni ored rokom od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
na račun interesov delavskega razreda? Medtem ko se predstavniki sindikalnih organizacij med seboj kregajo ter drug drugemu nagajajo, ne počivajo delodajalci, ki nadaljujejo s svojo ofenzivo, katere sadove občutijo delavci na lastni koži. Delavci so mnenja, da bi bili v sedanjem času, ko so se življenjske potrebščine tako podražile več kot nujno potrebni odbori v podjetju, ki bi ščitili interese delavskega razreda; vprašanje je, kdaj se bodo za to odločili zastopniki ES in Delavske zbornice.
KOLEDAR
Qhdali<tie, - 'dči^o- - 'jZaclio-
Petek, 18. avgusta
Helena, Bronislava Sonce vzide ob 5.08, zatonf ob 19.09. Dolžina dneva 14.01. um* vzide ob 10.42, zatone ob 2l.uo-Jutri sobota 19. avgusta Ludovik. Ljudevit
SPOMINSKI DNEVI
1450 se je rodil v Splitu Marko Marulič, pesnik in humanist.
PROSVETNA DRUŠTVA
Ob priliki gostovanja opehske dramske družine v Standrežu pri Gorici s Petričevo trodejanko ((Vozel* v nedeljo 20. t. m., priredi Prosvetni krožek z Opčin izlet v Standrež pri Gorici.
Prijave na sedežu (pri Ivanki Dolenčevi).
Zveza partizanov STO za IV. okraj priredi v nedeljo 27. avgusta izlet v bolnico «Franja» in v Novo Gorico. Izleta se lahko udeležijo vsi partizani, aktivisti in njihovi svojci. Izlet stane 1230 lir. Vpisovanje na sedežu IV. okraja v Skednju do 19. t.m.
S! RADIO IB
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
PETEK 18. 8. 1950.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.U0 :	Opoldanski koncert;
12.30: Nekaj Straussovih valčkov; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved' časa -poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Pevski koncert altist)^ Mile Kogojeve nato lahka glasba; 13.45: Ljudska univerza: O vodnih turbinah (slov.); 14.00: Sa-mospčve in klavirske skladbe Friderika Chopina izvajata Irma Kacin in Marijan Vodopivec; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Vedri napevi; 18.00: Športni pregled (ital.), 18.15: Iz del Sergeja Prokofjeva; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00:	Uganite kaj
igramo; 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Lahka italijanska glasba; 22.00: Nova Jugoslavija: Največje gradbišče v Sloveniji (slov.); 22.10: Glasbene slike; 22.40: Musiča divertente; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10:	Objava
.dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Ritmične melodije; 23.30: Zaključek.
L JUBLJANA.MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
PETEK 18. 8, 1950.
5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Na. poved časa, porečila. vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30:	Veseli napevi; 5.50:
Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Lahek jutranji spored.
12.00 :	Opoldanski koncert;
12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Odprimo pošto naših dopisnikov; 13.15: Pesmi in plesi slovanskih narodov; 14.00: Samospeve in klavirske skladbe Friderika Chopina izvajata Irma Kacin ir\ Marijan Vodopivec; 14.30: Govorna oddaja; 14.40: Operne fantazije; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Lahka baletna glasba.
18: Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lor-beka (prenos iz Maribora): 18.30: Dunajski mojstri lahke glasbe; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Joharines Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B -duru; 20.00: Politični komentar radia Beograd; 20.15:	P. I. Čajkovski:	Francesca da Rimini:
simfonična fantazija; 20.40: Esej o Marku Maruliču (ob L** letnici rojstva); 21.00: Pester večerni spored slovenskih narodnih pesmi; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15: Plesne glasba; 22.45: Komorna ura: Dela francoskih skladateljev; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje.
Gledališče na grada
V soboto ob 21 uri premiera Massenetove opere MANON z Margherito Carosio v glavni vlogi. Predprodaja vstopnic na Trgu Verdi h
Danes 18. t.m. ob 15. uri bo v prostorih mestnega odbora ZAM Ul. Machiavelli 13-11 obvezen sestanek vseh mladincev in mladink, ki so se prijavili za taborjenje v Preddvoru pri Kranju. Priporočamo točnost!
Skupina bo odpotovala iz Trsta v soboto 19. t.m.
Mestni odbor ZAM za Trust
SUN©
Excetsior. 16.30: ((Zapuščena » poročnem potovanju«, t-. bert. F. Mac Murray.
O
Tan-
Za Bočilnišheholonliesodarovali
Kojanc Ivana 150, Jablanšček Cvetka 50, Caharija Marija 100, Zuljan Vida - Ricmanje 500, Pahor Marcela 500, Lipovec 300, Cetin Francka 300, Sancin M. 100, Sancin Slava 200, Orel Giorgia 500, Repič Anton 100,. Luin Ivana 200. Božič Roza 65, Germek 500, Lubiana 500, Lukežič Bruna 1000, Godina Ana 150, Bone Kamela 600. Hervatin Marta 1000, Poropat Jelisava 50, Gustinčič Zofija 500, Prosen Emilija 700. Mislej Ana 500, Gnesuta Angela 250, Fonda Karel senior 200, Fonda Fausto 200, Fonda David 200, Fonda Grozdana 150. Fonda Karel iunior 100, Fonda Pavel 500, M. V. Rosm 100. Budal Ana’ 100, Budal Franc 10° Budal Luciia 100, Menduzzi Nada 300, Segulin Franka 100, Jazbar Stanislav 500, Santin Darij 500.
Ob prvi obletnici smrti MILKE PPEGARC darujeta družini PREGARC in JUSI COLJA 3000 lir za Dijaško matico.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 15 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 12.
Cerkvene poroke:	mornar
Ghezzo Giuseppe in šivilja Ver-tovec Pierina; tramvajski sprevodnik Luches Alessandro in gospodinja Del Vecchio Grazia; strugar Petrucci Bruno in gospodinja Torrisi Laura; šofer Linardon Claudio in uradnica Piva Brur.a; uradnik Cugliando-lo Giuseppe in učiteljica Nicoli Giulia; ameriški podčastnik Sili Howard L. in gospodinja Tra-visan Nella; delavec Micheli Guglielmo in šivilja Stocca Ma-iade; mizar Cavalieri Bruto in gospodinja Oblak Bruna; uradnik Sancin Felice in uradnica Frar.gini Nelda; strugar Zupančič Gualtiero in prodajalka •Luin Bruna; strugar Stoch Lu-ciano in uradnica Verita Maria, mesar Montebugnoli Luigi in gospodinja Aversa Leonarda.
Umrli so: 36-letna Terbisan Marija, por. Iseppi; 55-letni Na-bergoi Lorer.zo; 39-letni Durde-vič Evgenij; 75-letni Lonzarič Anton; 78-letna Tognoli Carlot-ta, vd. Pessani; 66-letni Marina Domenico; Ceppa Laura Marisa, stara 3 mesece.
Alabarda. 16.00: ((Zena iz
gerja*. "	*.m
Garibaldi. 15.30: «Maja. havaj sirena*, B. “Grable.
Ideale. 16.00: «Robin Hoodovs«1' Impero. 16.00: «Krepki spola. Italia. 16.00: aKitajski malik«. Savona. 15.30: (iProkleti rod«. Vittorio Veneto. 16.00: «Pr| okno*.
G
Azzurro. 16.00: ((Zapuščena* Marconi. 15.00, na prostem
20$
«Travnato morje*, S. Tracji
Massimo. 16.00: ((Svetovno
noF
Rot*
odkrf
dsiimu, io.uu.	^r/VAiuf
metno prvenstvo*. INČU!”-Novo Cine. 16.00:	«Novi
Hood».
Odeon. 16.00: «Kako sem Ameriko*, Macario.
Radio. 16.00: «Kri na mesecu*« Venezia. «Zadnja postaja za j rilce*.	t
Vlttcna 20.00: «Smrti ni več* von Stroheim.	jj.li
Ljudski vrt na prostem. * ((Parmska kartuzija*.
Letni kino v Ul. F. Sever* j «Tarzan v Nevv Vorkč«. Weissmueller.	.mor-
Letni kino Rojan. 20.00: nik Marko*.	. jjjO:
Letni kino na Rotondi.
«Mama» B. Gigli. ,. ,, Irt Skoijet. 20.45: «KrIla, ki vrnejo*.
bo
UU	.
od 23.9 do 8.10.I950
Prijave se sprejemajo v pisarni Adria ExPrt |
ADRIA-EXPRESS
ZetoJDan{e v-
Po zelo zmernih ^eff(
Vam nudi ADRIA letovanja v naj lepših kr‘
•ajit
i
Slovenije po želji zz ^ „g. 14 dni itd. na
BLEDU, v j GASKI SLATINI, v lAjjjj DOLINI, v LOGU PRI ‘ m.
TI in v drugih krajih'
jave sprejema potoval ^
pri-
ini
rad ADRIA- EXPRESS;
stat'
Fabio Severo 5b, tel.
Letovanje na Bledu 1200 lir dnevno. Ueto^ ob Soči stane 900-1000 dnevno
IZLETI
ADRIA-EXPRE!>s
3. septembra iz!et
na REKO v Škocijansho i AJDOVŠČINO in POREČ
Vpisovanje do 18. avguS’“eS5. Adria -
pisarni
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GHADBENA DELA- ** OBNAVLJA ST ANOVANJA, TRGOVINE, SPRDl^c; TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NA<m' CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančišk*
»KOPANJE - PLAŽA - PLES - IGRE - BIFE -RESTAVRACIJA - KONCERT
WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI P0STEIJAM1
ZVEZA PO MORJU
OB PRAZNIKIH:
IZ TRSTA:	ob	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,	12-0°’
13.00, 14.13, 14.45, 10.15
IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 19.20, 21.00,
event. ob 22.00
OB DELAVNIKIH:
IZ TRSTA:	ob	7.00,	9.30,	10.00,	11.00,	12-3°’
13.30, 15.00
IZ SV. NIKOLAJA: ob 7.10, 17.30, 18.30, 19.00
■(umikih
avtobusno postaje (postajališče pia/za ex lmpe
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznil
Sv. Ana, Zavije in Milje)
IZ TRSTA: ob 8.30, 11.30, 14.30 IZ SV. NIKOLAJA* ob 10. 13, 21
— 3 —
igSHHj
18. avgusta 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
Kom inf orm istična
5sfestass v Doberdobu brez Doberdobcev
??bralstvo med narodi“ je pljuvanje na Jugoslavijo, ">°oramba miru44 pa grožnja Jugoslaviji z atomsko bombo
Ccb^?0nTlis,tižna «festa» v «,U',-ki je vršila pre-V ta? ’ rcdila usp?" želeii so prireditelji '«‘h,0v.,trud je bil res in fi?^ so vse sloven-
^vedai- ^?Ske vasi z lePaki-eellfc ab v svojem časopisju
- in oStTen dotok Uudstva v n^.ii h .^.^zočarani, ko vala kal?. ni biJo tistega na-in upali v * ga pričakovali Pakih h:	govorimo že o le-
*i.j> ’ pa radi vprašali go-
‘Pod
'j»acifp°v-D/0rmis?e Soriške fe-lepili v p» • zakai iih niso na-
fefet s,, run tudi v slovenščini, Ch1^°vstori'i Po sloven-dosledni' 7,^Jetno so ostali 8S svetovi lzjavam občinske-*****na §ori-vendar , 11 ko te dejal, «da bi
n^ščino«	P°Znati lta'
'ali zamiril- Pa 50 Se morda v‘nistom n . Soriškim šc-'les«» ki ;v°t?2.ični lepaki o ni Oa^ori?!?1 ■ bili naleplje-Sraviif j jfo zidove, bi Je . • in 7at ^uo delovanje Mi le on,. ° '7 r^čelno prile-
h** S svoji\?lijanščini' mi' *ega ni K e(^asti naivnosti,
Kljub.? ° nihčc opazil. ' io ni hote??gaSdi pa v nedelo kakor10J« Doberdobu, biti blJa4i ho^.f0 b gospodje raz-)'<X kam.-l!11- Mobilizirali sn
ljudik;mibncy,
?e in Krim?’ ,Ul'adiške, Gordano na Sf'^ mogrede po-?‘,So znali i drugil. prilikah
Cilij.. -■	1	12Vpc*4
TrJik’ kLfi0 Prevažali a' '-•radiške
no, da je bolje živeti v Italiji, Češ da se tu ysaj pije kava, da smo srečni, ker nas ni doletela usoda onih, ki živijo na oni strani, ker tu vlada demokracija itd. itd. Med govori pa je bila najbolj • na mestu dokaj glasna opazka delavca iz Tržiča: «Zakaj ne pogledate raje v lastno državo in uredite lastne razmere; glejte, koliko je brezposelnosti«. Slovar psovk na račun sosednega naroda pa je bil zelo pester, beseda »tito-fašisti« je bila neštetokrat izgovorjena v spremstvu z «ban-diti» in drugimi značilnimi besedami za kulturni kominfor-mistični slovar.
Kar pet govornikov se j*e vrstilo na govorniškem odru in predstavljala nam jih je že dobro znana Mira. P.et govornikov za tako vasico kakor je Doberdob pa je bila vsekakor velika čast in nekateri so to tako zelo občutili, da so že pred koncem zapuščali prostor. Svetovati pa bi bilo treba tem gospodom, ki so se s tako vnemo potili pred mikrofonom, naj bi se bili pozneje ustavili v vasi sami in govorili z ljudmi iz vasi. Slišali bi in se prepričali na lastna ušesa, kaj ljudje mislijo o njih in kako je nanje
vplivalo vse to cirkuško kričanje.
Tudi tako imenovani »kulturni« del sporeda, je bil zelo kilav in tu ;;e je tudi pokazalo, kakšno zanimanje je vzbudil med našim ljudstvom Košuta & Košuta s svojo «Kriško osmi-co» ter jazz-orkestrom. Tisti, ki so malo prej toliko govorili o bratstvu, so kar zapustili prostor in ostalo je le par desetin ljudi, ki so raztreseno sledili znanemu »kulturniku« Košuti.
Proti večeru pa so priredili ples in nastavili zelo nizko vstopnino, da bi privabili čim-več ljudstva.
»Unita« z dne 15 a.vgusta pisari o uspehu tega praznika in pravi, da se je v govorih posebno poudarjalo bratstvo med narodi (in so pljuvali na jugoslovanski narod), o obrambi miru (in so bili pripravljeni rabiti atomsko bombo proti Jugoslaviji), o obrambi dela (porabljali pa sc na milijone brezposelnih v Italiji). To naj bi bilo njihovo bratstvo, obramba miru in obramba dela? Take gospode, ki so obljubljali in obljubljali, le predobro poznamo in njihovim obljubam ne verjamemo. G. Boldrini pa je le nekaj pozabil povedati — hote ali nehote — in sicer to:
kdo je kriv, da je toliko prošenj za priznanje partizanstva ležalo v- Gradiški in Tržiču tako dolgo, da so,petem bile prepozno vložene V Rimu? Zakaj g Boldrini, ki je podpredsednik vodstva ANPI ni odgovori! na to vprašanje, ki mu ga je postavljalo ljudstvo?
S takimi .prazniki pa ne bo uspelo kominformistom razdirati našo enotnost in našo fronte. Debro vemo, kje je naša pot, in razne Mire, Poletti, Košute in slična družba nas ne bodo spravili z naie poti.
FILM
CaUe rto. Mudite
Na filmskem platnu kinodvorane Verdi so predvajali te dni ameriški film Metro sTake s o ženske». Glavno vlogo sta igrali Jane Pcivell in Elisabeth Taplcr, z njimi pa nastopata tudi Robert Stark in znani Wal-lace Berry.
Dogodek filma nas popelje v malo mestece Kalifornije, kjer živi Fcrrest (Wallace Berry), znani veletrgovec s konserva-mi in njegova družina. Njuna
šestnajsletna hči Giudita, se domišljavo zaljubi v Stefana (Robert Stark), ki pa se je zagledal v hčer tamkajšnjega bankirja Pengclda. Karola (E. Taylor) ima brata, ki se že več let razume s Forrestovo. Okoli tega dogodljaja se plete celotno dejanje filma in dogodki se-vrstijo v priljubljeni in lahki obliki. Orkester Cugat in petje J. Pcwell pa dajo filmu tisto lahkoto, da se ga gledalec ne naveliča.
V tem filmu je znal> režiser pravilno izbrati vloge in tako bodiši E. Taylor kakor tudi J. Pouiell se nam' predstavljata kot dve zelo simpatični, komaj dorasli mladenki. Humor W. Berryja, ki nam je že dobro znan iz drugih filmov, pa spravlja gledalce v prisrčen smeh, posebno v finalu, ko po dolgem študiju, pleše prvič rumbo.
Značilnost filma pa je v dobrem prikazovanju mišljenja deklic, ki komaj stopajo v življenje in ki ga sanjajo v lepi rožnati barvi. Vendarle nam je pa film nekoliko tuj, ker pri nas ne pojmujemo življenja v družini tako, kakor ga riše ta filmska zgodba. Opombe vredno je tudi to, da se film vrši v preprostem ambientu, ki je polnoma drugačen od onega, ki ga poznamo po navadi iz drugih ameriških filmov. Preprosta in neprisiljena igra, dobra scenerija in odlična muzika pa so ustvarile iz tega filma dober komad.
Goriška dekleta na potovanju po Jugoslaviji
Skupina 17 deklet in žena iz Gorice in okolice, ki so večinoma zaposlene v tekstilni industriji v Gorici in okolici, je izrabila letni dopust za potovanje po Sloveniji. Obiskale so Litostroj, hidrocentralo Moste, tovarno verig v Lescah, tovarno dušika v Rušah, hidrocentralo na Mariborskem otoku, prav posebno pa tekstilno tovarno v Celju in Mariboru, kar jih je najbolj zanimalo, iz Slovenije so odšle na obisk v Zagreb. — Ogledale so si več dečjih domov, kulturnih ustanov in zanimivosti posameznih mest. Večinoma niso bile še nikdar po Sloveniji, zato hočejo čim več videti in spoznati domovino, kjer si svobodno ljudstvo gradi lepšo bodočnost.. — Povsod so jih navdušeno sprejeli, zlasti delavke v tekstilnih tovarnah. Goričanke so navdušene nad vsem kar so videle in komaj čakajo da srečajo svoje znanke v Gorici in v tovarnah, da jim povedo kaj vse so videle in spoznale na potovanju po Sloveniji. — Pred hišo našega največjega pesnika Franceta Prešerna so se Goričanke srečale s skupino obč. svetov. Ljudske fronte iz cone A in se z njimi slikale.
«¥ozel» v «Št;imiri!/.u
V nedeljo bo gostovala dramska skupina Prosvetnega društva z Opčin
Po uspeli prireditvi komedije kV ozdi) na domačem odru na Opčinah in po gostovanju v Portorožu, so agilni Openci sklenili, da obiščejo tudi Goričane. Nastopili bodo v nedeljo dne 20. t. m. ob 19 uri v Stan-drežu. Z veseljem pozdravljamo to odločitev bratske igralske družine, ki s svojimi nastopi vzdržuje vezi med nami in je pri tem kulturnem delu ne zadrže niti državne, meje Goričani se še gotovo spominjajo Petrovičeve igre uVoze 1», saj so jo igrali pred leti v Pod-gori, a lani v Doberdobu. Koliko smeha je vzbujala ta zabavna komedija s svojimi neprestanimi zapletki, ki spravljajo mlado ženo, njeno sestro in starše ter slednjič še njenega moža v vedno večjo zadrego. Vzrok vsej zmešnjavi pa je mlad vaški «lepotec» Periča, ki se pritihotapi po moževem odhodu na Rankin dom in se niti zlepa niti zgrda ne da odpraviti. Rankina sestra, ki pride tedaj prvič v goste, meni, da je ta mladi mož njen svak Tako se začne komedija zapletati in po dveurnem smehu se delo zadovoljivo konča s spravo treh srečnih parov.
Goričani in okoličani bodo s številnim obiskom pri predstavi dokazali, da so gostovanja Tržačanov res iz srca veseli. O-benem bodo lahko ugotovili, na kaki stopnji je openska igralska družina in primerjali uspehe Tržačanov z uspehi naših domačih igralcev. Igralci vseh naših goriških vasi pa bodo ob nastopni priznanih igralcev gotovo najlažje ocenili svoje igralske sposobnosti.
Is Kr mina
Preprečena nesreča
Hudi nesreči se je izognil v torek zvečer ueki domačin iz Krmir.a zaradi spretnosti in hitrosti šoferja pri podružnici Ribi. Ob 20. približno se je avtobus na poti Sella Nevea-Trbiž -Gorica vračal v mesto. Šofer je vozil previdno, cesta je bila premočena od dežja, zato ni bila priporočljiva naglica - zmanjšal je brzino. V bližini Krmina je nenadoma prišel iz obcestne gostilne mož, brezkrbno stopil na kolo in mirno presekal cesto, kot bi bila samo njegova.
Prisotnosti duha 24-letnega vozača Alojzija Vižintina in dobrim zavoram se mora zahvaliti, da se mu ni pripetilo kaj hujšega. Avtobus ga je le na-lahko pobožal z blatniki.
Sunek, ki ga je povzročilo naglo zaviranje, je seveda precej preplašil potnike. Oddahnili so se šele, ko so videli, da je neprevidnež sam vstal zajahal kolo in šel svojo pot naprej. Ali ga bo ta neljuba dogodivščina izmodrila?
KINO =
17: «Rdeče sence« J.
e po-
tgiii pri tvesti takšne , na P .... .. _ ]o bilo zborova-
nzacijp,
Priia 1948 tl na P.rimer 4. a-
^‘oi^^ronte na Trgu sv
G®r,etežni ve*”-® k-ier so biii Pa t- *e Slovenci). s *ovih' nrevA-S°uSe Pcslužili Ri 1„	sredstev.
nedLVpTinb 30 -Ke po vasi tn, 1 V DoblJVzjavU> da )e nh! Js nudju dob zato, ker se : Znancev -3a:|na Prilika za
1 nudila
„ Oovori n<?6v ■in sorodnikov.
IsL5* PričS’ie rečeno late-« ki?Čl° ok°li 15. Bu-
v svojih k govormki r>a-
^nijah ez k°nca dol-bile tako gi
C^ki do??Ie' da '	“ ?/Cmi in nekate-
f . tem zgražali, le bilo tudi reče-
?
OOO
da	.	‘
«C4& se mJOOlj Slučaj,
VERDI,
Wayne.
VITTORIA, 17: «Tesnobna noč« R. Mitchun.
CENTRALE, 17: «Blodnja» W. Holden.
MODERNO, 17: «Brez milosti« V. Romance.
EDEN, 17: «Bengalski suličarji« G. Cooper.
ESTIVO, 21: «Ne zaupaj možu« F. M. Murray.
Za Šmarjami in Gažonom
je tudi v Sergaših zasvetila luč
klerofašistični
Benetk
ZatjS1 'rln„J,.]skem nena-
«ic'n ,!er Se°sl>Ci,CU v Gorici?
COv "lk inim nt,stlcni ime-4ch?V*NsnX: pB°TIJU-
fco» o	sovini-
3oV?»iedic°aVR/STVO	in
9osiaa...i?ži in J*0a ~ besna •Bijj/ ln klevet proti Ju-
^faP^evUk iec (<uniTA'»
<u^Tdp/GioRnale 50(P i!a» 71» -n e m se nato %LZfato ker ?°° "e na ati u vodo'.ni teiku
tijoleZ°fošUti thl?min1ormisti •Sol^a	fak o	vneto tr-
nedof0" 'Z V,nh VSI tisti od ^0. 0Gr?:i.Vsk'i doline v
171
»strašne povejo, da Kur-fCM	kar	po
n,. b'deli Hnni' a nekatere
1°, ?ute (ca7 So nosili °bu-bi Z na ramah? Za-
iz Kornet modrelnb ‘»ihp .Prekodn	m'1 Knov
To el'aHsti°na /dgosla..,,. „
jfc“r »e t« ta.bor»
k	fagu
‘stični’ ,Jycslavi3c v ič is
in „P°daljšano Za 6 77, - sm ® Ferni ri77iofca-"ki77,- ničesar
do,. V*r 5p	uu.ua.
jc Z^ofaŠUt- °niin/or77ii-lef„ i l,fa zato, ker toji^ceu - Podal-.. k
zlagati, za-
maslo20?™’ bi
‘isti ’ tobak 'iti v znanje, t ^u» tip h-, ’ bl seveda \, e bil na mestu.
"Mii,
V Seigaših je bilo nekaj ljudi, ki niso verjeli v napredek. Zabubili so se y prepričanju, da je vse le obljuba in da luči v njihovo vas ne bo.
Seveda bi je ne bilo, če bi ljudje držali roke križem. Pa jih niso, ko so videli kako je rasla vrsta drogov proti Smar-jam in Gažonu. Da bi njihova vas ostala v temi. tega pa že ne. Samo od Križišča do vasi je bilo treba izkopati luknje in postaviti drogove. To so napravili s 700 prostovoljnimi urami.
Preteklo soboto so pridni električarji že napeljavah žice po vasi. Bilo je dogovorjeno, da bo zvečer zasvetila luč. To je bil velik dogodek. Stari ljudje so dejali: «No, sedaj je pa vendar tudi v naši yasi tako svetlo, kot v mestu«.
Ta večer niso šli zgodaj k počitku ko', po navadi, ampak so se dolgo pogovarjali o današnjem napredku.
Nekaj je že sedaj, ko imajo luč, manjka pa še voda. Tudi v tem si bodo lahko pomagali. Potrebno bo zgraditi velik vodni rezervar in iz tega speljati vedo v vas. To se bo dalo napraviti, le odločno bo treba prijeti za delo. Ce bi ostali le pri besedah, vode ne bo v vas. Tu bo treba napraviti tisoč in še več ur, pa bodo rešeni skrbi in naporov. Vsi ljudje v Serga-sih so videli tisti dan, ko je zasvetila luč, da so dejanja tista, ki kažejo pot. napredku! Gotovo bodo tudi v vprašanju vode ubrali to pot.
Is Labora
ii
z delom prispevali zo skuonost
Včasih slišimo, kako dela mladina po drugih vaseh, kako briše sledove fašizma in se iz dneva y dan izobi-ažuje politično in kulturno.
Tudi pri nas ne spimo, in moramo reči, da je mladina zelo dela »na. Pred dnevi smo izvolili tudi nov mladinski odbor, ki je še bolj poživil delo med mladino. Dokaz temu je, da so člani ZAM naše vasi napravili obvezo, da bodo v tekočem letu napravili 4000 prostovoljnih ur. Štiri nedelje za-
poredoma so bili na udarniškem delu pri gradnji mladinskega doma in popravljanju ceste. Napravili so tako že 570 prostovoljnih ur. Tako sq dali konkreten dokaz, kako je treba izvrševati zadane naloge. Vedno je mladina naše vasi tako odgovorila, kadar jc bilo treba dati prispevek v delu za skupnost. Tako bo delala tudi za naprej.
Za sedaj ni mogla pokazati take delavnosti tudi na kulturnem polju. Nekaj so bila vzrok nujna dela na polju, nekaj pa navdušenje za prostovoljno delo. Novi odbor bo prav gotovo razgibal delavnost tudi na tem polju. Mladina bo odgovorila in pokazala da ima zmožnosti m bo svoji vasi vtisnila pečat nove vasi.
Tečaj za kmetijske referente
V sredo sc je v Kopru začel tečaj za kmetijske referente, ki so bili cio serlaj uslužbeni na KLO. Tečaj bo trajal dvajset dni. Na tečaju se bodo referenti še bolj podrobno seznanili z nalogami in pravilnim delom vseh panog kmetijstva kot planiranjem, sadjarstvom, vinogradništvom, živinorejo, gozdarstvom razvojem KDZ itd.
Tečajniki bodo organizirali študijske krožke, na katerih bodo med sebc-j še bolj natančno predelali snov, ki so jo slišali na predavanjih, tako da bodo dobil; jasen vpogled.
Kakor se razvijajo druge panoge, tako je potrebno, da napreduje tudi kmetijstvo. Iz prvotnega ročnega obdelovanja zemlje je treba preiti na strojno obdelovanje. Naši kmetje morajo vedeti, kaj potrebuje vsaka kultura, da ji lahko pripravijo dovolj hranilnih snovi v obliki organskega in umetnega gnojila. Le tako bo mogoče doseči večje hektarske donose, ki bodo tudi kakovostno veliko boljši kot so sedanji.
Po zaključenem- tečaju bodo referenti znova prijeli za delo na KLO. Vse, kar bodo pridobili, bodo lahko koristno uporabili in tako pomagali našim zadružnikom in kmetom d0 še večjega napredka.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
S TABORJENJA BORCEV IN AKTIVISTOV NA RIŽANI
Četa iz je bila
Nove vasi najboljša
Na sestanku ZPP je bilo sklenjerio, da bodo šli v?i borci in aktivisti' na prostovoljno delo na. Rižano. Povabili so na delo tudi vse ostale ljudi ' in Člane množičnih organizacij na vasi.
Iz našg vasi je odšlo na taborjenje 22 tovarišev, iz Sv. Petra pa samo trije. Zdi se, da so tu kar zaspali vsi odbori, posebno pa ZPP in SIAU. Ker je vas velika in ima mnogo prebivalcev, bi morala dat; najmanj 5Q prostovoljcev. Iz Gažona, ki je manjša vas, je bilo nad 60' ljudi v brigadi. Te naj si vzamejo za vzgled tovariši borci in aktivisti Sv. Petra. Tudi mladina to pot se r.i tako odzvala kot prej, ko se je v večjem številu udeležila dela v Sečjolski dolini.
Iz Krkavč je bilo 8 tovarišev, i pa je napovedala tekmovanj iz Padne pa deyeL, Potratne ;je, J vsem četam brigade, da 'podčrtamo za^fedrtosfstarih Tovariši naše čete so v šti-
jljudi jz teh dveh vasi, ki so se udeležili, mladina pa je rajši pohajala.
Naša četa je štela brez tovarišev iz Padne 39 članov. Odpeljali smo se. na delo s prevoznim avtomobilom in našli na mestu že veliko število to-varišev-borcev iz drugih vasi. Ceta je bila vkljuiena v šmarski bataljon. Prevzela je delo pri lomljenju kamenja in prevažanju izkopanega materiala Tovar.šu Germanisu Avgustu, komandantu bataljona se moramo zahvaliti za dobro vodstvo dela. Bataljon, v katerega je bila vključena naša četa, je napovedal tekmovanje vsem bataljonom brigade. Naša četa
'"Hill
ii .	   1^%	*•"	'"J
GRADBENA SOLA \T SEMEDELI. — SKUPINA MLADIH VAJENCEV — NASI PRIHODNJI ZIDARJI.
rih ui-ah natovorilj in raztovorili 97 kubičnih metrov lažnega maleriala. Ta dan je bila naša četa najboljša od vseh čet brigade. Vse štiri dni taborjenja je bila nam četa prva. Dc lali smo po osem, deset in celo 12 ur dnevno. Ceta se je odlikovala tudi v disciplini.
Najbolj so se izkazali Grižor Matija, Pucer Matija, Jerebica Jožef, Spek Jožef, Pribac An-ton in Rojac Fabjan. Da je četa imela take uspehe, je zaslu ga tudi komandirja čete tov. Gunjca Emila.
Is Pomjana
Predvolivni seslanek žena
Pred dnevi so imele žene svoj predvolivni sestanek, na katerem so razpravljale o svojih volitvah, ki so se začele 15 avgusta. Na sestanku je bila tudi'tovarišica iz okraja, ki je ženam govorila o raznih nalogah in delu. Med drugim je pri. poročala ženam večjo skrb za čistočo otrok, več zanimanja za otroški vrtec in lgrižče. Poudarila je, da je dolžnost žena, da se bolj pozanimajo za oskrbo starih, ki nimajo svojcev. Tovarišica Kocijančičeva je omenila, da bj bilo treba bcl j skrbeti za cvetje oko!j spomenika padlih borcev, ker trpi zaradi suše. Prav žene morajo pri tem pokazati, da se spominjajo na tiste tovariše, ki so vse dalpza izgon okupatorja. Na sestanku je bilo 29 žena. Svetoval bi ženam, dg bi se Za prihodnji sestanek bolj pripravile in v debati pokazale vej- reda.
K. A.
Illlllllllllllna.........
h
\?jL,Utik
'?ODoviNSKI
Is Šmarij
Bivši borci in aktivisti
so se dobro izkazali na taborjenju
Šmarje so ponovno pokazale, da so kot vedno na mestu, kadar je treba pomagati pri gradnji, od katere b0 imela korist vsa skupnost.
Udeležba 65 ljudi je dovolj zgovoren dekaz zavednosti in razumevanja. ’ Vsi razen enega so se pri delu zelo izkazali. To, Variš, ki ni mogel doprinesti tcljko kot cslali, je pohabljen že od mladih let. Prostovoljnega dela se je udeležil tudi tovariš Josip Glavina, čeprav ima že 62 let. Delal je tudi on z velikim navdušenjem.
Ni prav, da se iz sosednje vasice Grintovec, nihče ni ude-ležil tega prostovoljnega dela. Iz Kreveljaka pa sta bila le dva, zato jih prav tako ne morem preveč pohvaliti.
Moram povedati, da bi bilo udeležencev lahko še več tudi iz Šmarij, če ne bi bili prav tiste dni priredili člani kmečke delovrie zadruge izleta v Slovenijo. Tako s/no napravili prav na dve strani, del nas je prispeval pri materialni graditvi gospodarstva, del pa si je razširil obzorje v socialističnem gospodarstvu. Vsi skupaj bemo sedaj še več na-pravili za razvoj in napredek vasi. IzSergašev so bili tovariši Gregorič, Sergos in Zupančič. Vsi trije so se dobro izkazali in dal; zgled vaščanom, da bodo videli, kako se utrjuje ljudska oblast.
Rad bi povedal še to, da smo vsi, ki smo bili na udarniškem delu jn taborjenju, izpolnili svojo dolžnost. Ponosni smo, ker smo prispevali pri tako važnem objektu. To je bil hkratu tudi naš odgovor vsem, ki obrekujejo ljudsko oblast. To ljudsko oblast smo priborili z orožjem in -jo sedaj utrjujemo z orodjem. Nismo pripravljeni, da bi to oblast pustili pl-stim, ki so nas toliko let tlačili in zatirali. Naj vedo, da zanje ni več mesta pri nas.
JOŠKO STEMBERGER
Zveza borcev za snuje člane
(Pismo iz Laških toplic)
Iz koprskega okraja sta bila poslana na zdravljenje v Laške toplice dva tovariša, ki sta po internacijah in nato kot aktivista izgubila precej zdravja. Poslala $a nam dolgo pismo iz katerega povzemamo nekaj• vtisov.
ROMAN
"""""M".............  III....................................................................             MNinmmmnunn
2<>r ettlo. o? k h6'rlachsteln Uh, S0(l1. dl ?	3e' Valva-
tNa n0, ,Je morda ime Na?e%^ka: 0 kat.
sar
"Cvedau; kaui °k nli:e' O1' Je bil 31 kar se IV- °v ttohen?a? lastni«a
?-danSrartov. ki se
'?h m s Pride,?31 lmenuie-v nHitu ?vk°m «zu Ger-
> lasti 1 Brad m več v<?6a leta u»
Hoj VRi. je m, Se naSa P°-ca ^art , erof Franc
sta*oa? bilb QvralV!tr‘Jec
»	- ‘OS17 t	K°10V-
a Pl hu» anc°ske Via-Kot
v deželi <^a^a?vo:u-
■*ra»cS, 6 36 bil
Zom. a svoja
posestva na Kranjskem popolnoma prepustil oskrbnikom, kj so tako gospodarili samostojneje kakor kdaj prej.
Hohenwartov oskrbnik na Koldvcu je bil Stefan Poljak mlad mož, komaj 28 let star. Bil je stoprav pred dvema letoma stopil pri Francu grofu Hohenwartu v službo, ko je bil dobil tudi ta po očetu grad- Ker Kolovec ni imel vseh patrimonialnih pravic, ni imel oskrbnik drugega posla nego gospodarski, nad ljudmi ne druge oblasti nego graščinsko. A tudi ta sama graščinska oblast je bila kljub upravnim reformam Marije Terezije in cesarja Jožefa Se do-
volj močna in vplivna na ljudstvo- Odločen in pogumen graščak ali njegov na-mestovalec je lahko segal drzno v pravosodne in policijske red, a niti državni okrožni načelnik niti ne apelacijsko sodiSče o tem ni niti slišalo. Kmet je bil tlačan-
Tak odločen in pogumen človek je bil tudi mladi ko-lovškJ* oskrbnik Stefan Poljak. Pregovor, da nove metle dobro pometajo so čutili vsi na graščini, posli in tlake dolžni kmetje, ko je Poljak nastopil svojo službo.
Mladi gospod oskrbnik je bil tenak, slok in na prvi videz šibak, ali v resnici žilav in močan. Ko mu je eden hlapcev, težak hlod, sprva nekaj nedostojno ugo. varjal, ga je vrgel z lastno roko tako lahko, brez truda in naglo iz hleva na dvorišče, da so vsa družina od črednika do gozdnika dobili naenkrat veliko spoštovanje
do Ljubljančana, q katerem so do tistih dob mislili, da ne bi dveh mernikov pšenice prevzdignil. In takim ljudem fizična moč imponi-ra ne manj nego duševna, če ne bolj. Natančen je bil novi oskrbnik do sitnosti. Ni snopa ni odpustil na desetini, ni ure od tlake. Družina je morala delati kakor sama zase. Gorje, če je kdo v grajski gozd šel brez od-kazanja. Ves nov red je bil na Kolovcu
«Grofa bo obogatil«, rekli so nekateri. A drugi, večina jih. niso opustili pristaviti: «Sebe, sebe ne bo pozabil in, kadar bo kaj sam imel, potlej bo šele glavo pokonci nosil, ker starci že pravijo: «Gosposki hlapec bog&t, bik rogat«-
A hud kakor «bik rogat« — da pri narodnem pregovoru ostanemo — je bil Stefan Poljak že brez osebnega bogastva zlasti tačas vselej, kadar je zopet slišal, da je to in to ukradeno ali v gra-
du ali v vaseh Tatvine so bile pa redne, skoro tako redne kakor noči. Zdaj tukaj, zdaj tam. zdaj blizu, zdaj daleč. Tam je zmanjkalo sala s šinj ali iz dim-njaka, tam žita iz prevrtane ah utrte kašče, tam junca iz hleva. In z vseh cest se je slišalo, kako so neznani, v obrazu počrnjeni možje gorj-ačarji tega ali tega ustavili in mu iz žepov pobrali, če je kaj v njih imel.
Zmerom pa se je odgo-vorjalo na vprašanje, kdo je to storil: «rokovnjači». Brez dvoma, da niso rokovnjači vsega delali, kar se je zlega godilo, a na njihov račun je šlo vse. Lahko si je torej misliti, kak strah je vladal zlasti po vsem Gorenjskem, da, po vsem Kranjskem in tudi v Primorju pred groznim imenom rokovnjač. Ta sovražnik vsakogar, ki je kaj imel, je bil tem straš-nejši, ker se je znal skrivati in pa ker se ga je vse balo,
ne le posameznik, tudi občine, mesta, vsa gosposka.
«Ali se res ne da tej kači glava streti?«
Med tistimi, ki so tako vpraševali, je bil oskrbnik Stefan Poljak na Koldvcu. Vpraševal je tako pri vseh sosedih, po gradovih in po vasdh, v Ljubljani in Kamniku, na Brdu in v Volčjem potoku. Povsod je videl, da bi vsi radi rokovnjače uničili, ali nobeden sl ni ničesar upal, nobeden ni vedel, kako stvar prijeti, večina celo ni hotela ničesar slišati o udeležbi pri kakem velikem lovu na rokovnjače-Zlasti kmetje so rekli: »Kadar bi' jih Sli mi v gozd iskat in gonit, pridejo oni z druge strani na naše dome in nam jih zapalijo, potlej pa imamo! Ker dosti jih je, tako da nihče ne ve koliko. Podnevi za plugom hodi, kmet je kakor smo drugi, ponoči je pa rokovnjač. Od hiše do hiše hodi kakor drugi berači, ali je rokovnjač
in pazi. kaj ljudje imajo in kje. Vse polno jih je in hudi
so«.
Tako so kmetje govorili in nihče ni hotel pomoč javni oblasti proti strašni tatovski zadrugi.
Ko je bilo na Kolovcu za-poredom več reči ukradenih se je spet reklo: To so vzeli rokovnjači, — je dal Stefan Poljak razglasiti, kar smo na semnju v Kamniku slišali. Razglasilo se je to daleč okoli, ali nihče se ni oglasil za nagrado.
Pač pa je zmanjkalo kakor odgovor na oni razglas Se precej tisto noč po kamniškem semnju najlepšega jezdnega konja oskrbnikove, ga iz zaprtega hleva na Kolovcu in živa duša ga ni več videla. Na hlevnih durih pa je bila s črnim og'jem surovo narisana človeška ro ka, tako da nihče ni dvomil, kdo je konja ukradel, temveč so tatovi še sami pustili pobotnico.
(Nadaljevanje sledi.)
S tovarišem Umerjem sva odpotovala iz Kopra 25 julija na zdravljenje v Laške toplice. Vse do Divače sva videla posledice suše, ki je precej občutna. Sele pri Postojni je trava lepo zelena in ni znakov suše.
Kako vse drugače je danes v Postojni kot je bilo v februarju 1944, ko se r.as je vračalo iz nemškega taborišča okoli 300 tovarišev. Od tisoč nas je bilo ostalo samo toliko, drugi so ostali v Mathausnu. Takrat smo našli tu polno ruševin, danes pa ni več sledu o vojni. Nemci so nas vozili v zaprtih živinskih vagonih, danes pa r.am Zveza borcev nudi vožnjo s 75 odst. popustom na železnici, zdravljenje pa je brezplačno.
Laško je zelo lep kraj. Zdravilišče ima 180 postelj za bolnike. ki se tu zdravijo. V okolici je pod visokimi drevesi polno stolov, kjer se bolniki lahko hladijo in počivajo. Polno je tu tudi cvetlic.
Postopek zdravljenja je sledeč: Bolr.ik se vleže v bazen z zdravilno tekočo vodo, kjer o-stane od 15 do 20 minut. Nato ga strežnik zavije v dve debeli odeji v ležišču, ki je takoj zraven kopeli. V teh odejah ostane precej časa. Sele nato gre bolnik v posteljo na počitek.
Hrana je zelo izdatna in do. bra.
V tem zdravilišču siečaš tovariše iz vse Jugoslavije. Govoril sem z nekim tovarišem iz Tolmir.-a, ki dela v rudniku v Bosni. Pi-avil mi je, da je vsako leto v teh toplicah kakih dvajset dni, nato pa na počitku doma en mesec. Letos je dejal, da bo šel na Bled in se tam odpočil. Mislil sem si ob tem. kako bi zijali kominformisti, ki tako na široko trobentajo v svet, da je Jugoslavija postala kapitalistična. Vprašal bi jih samo to: v kateri kapitalistični državi imajo delavci take ugodnosti.
Zdravilišče ima tudi svojo knjižnico, kjer lahko dobi bol nik knjige po dvakrat na teden na posodo.
V Laškem sem videl tudi novo in lepo osnovno šolo, nov gasilski dom in poleg zdravilišča še Dom ljudske prosvete.
Kako ljudstvo zaupa svojemu vodstvu, je razvidno iz napisov, ki sem jih videl povsod kot: Zaupamo Partiji - zaupamo Titu. Resnica mora zmagati. Borimo se za zmago resnice. Živela solidai-nost delavskega razreda vsega sveta. 2ivela socialistična Jugoslavija in Živela šesta obletnica ljudske oblasti.
Kje je torej tista pot, p0 kateri naj bi šla Jugoslavija v imperialistični blok?! Najbrže v skisanih možganih Informbiroja Moram se povedati, da uprava zdravilišča zelo skrbi tudi za zabavo m razvedrilo bolnikom.
koro vsak teden imajo kulturne predstave z izbranim spore-dom, poleg tega pa še kinopred-stavo. Tako imamo priložnost, da se tudi kulturno izobražujemo.
fu v bližini je velik rudnik, v katerem dela okoli 500 delavcev. Potem je tu tekstilna tovarna, ki zaposluje 200 delavcev in še tovarna piva s 300 delav-CV ,° P^ogi neprestano brnijo vlaki naloženi z lesom. Iz rudnika pa vozi majhna železnica rjavi premog. Mladinec, ki je zaposlen pri nakladanju mi je povedal, da je dnevna produk-
cija okoli 300 ton.
Hvaležen sem Zvezi borcev, da mi je preskrbela tako dobro zdravilišče. Upam, da bom lahko še pomagal ob vrnitvi v Istro pri gradnji boljšega življenja. ___________
Is Isole
Udarniško delo v tovarni «Naraone» in v «Adriii»
Na iniciativo sindikalne podružnice je bilo v nedeljo prostovoljno delo, katerega se ie udeležilo precejšnje število članov. V štirih urah so naplavili 8600 komadov opeke. Norino so presegli za 66%, Po normalnem urniku ti bili toliko napravili komaj y osmih urah. Iz tega je razvidno, kako napreduje naša proizvodnja po zaslugi prostovoljnih delavcev.
Tudi pri iiAdriji« v Izoli je bilo v nedeljp prostovoljno delo z udeležbo 32 oseb. Dela se je udeležilo nad 50% vseh nameščencev, kateri so prispevali 142 prostovoljnih ur.
Našj delavci se zavedajo velikega pomena udarniškega dela, zato se disciplinirano udeležujejo in pri delu pokažejo v so ‘ dobro voljo. Vedo, da bodo le tako pripomogli k čimprejšnji zgraditvi boljšega življenja.
Is Sv. Antona
Taki bi radi zadrževali ljudsko oblasr
Moramo povedati nekaj besed o gospej Emi Delasavia, rojeni Jakomin, kar je v zvezi s slovesno otvoritvijo sedeža krajevnega LO.
Ker je ljudska oblast obnovila požgano hišo, ki je last moža gospe Eme in ima ta družina še drugo hišo, sta dva zastopnika ljudske oblasti zaprosila Delasavia in ženo, da bi to poslopje prepustila v uporabo za sedež KLO in druge u-rade. Naletela sta na odločen odgovor posebno od strani gospe Eme. Seveda sta se na to obrnila na dosedanji sedež KLO v Cežarjih, ki je poslal odločbo, da se družina preseli v prejšnio hišo. Ker to ni nič pomagalo, je dokončno odločbo izdala višja stanovanjska komisija.
Glede na to da ljudstvo pozna gospo Ema kot nasprotnico ljudske oblasti, je zaprosilo odgovorne, da so nastopili po odloku in preselili družino Delasavia v prešnjo hišo, ki ima 5 stanovanjskih prostorov. Družina sama ima sarno 3 člane.
Da bodo še drugi poznali, kaj je gospa Ema, povemo, da je vedn0 živela na račun delovnih ljudi, in ni nikoli nič delala. Se nikoli ni bila na u-darniškem delu in prav tako ne na množičnem sestanku Ni članica nobene izmed množičnih organizacij. Za časa NOB je bila nasprotna OF. p0 osvoboditvi je NZ našla na njenem stanovanju velike množine vojnega blaga.
Ljudje pravijo, da takih ljud-ska oblast prav gotovo ne bo podpirala in tudi ne sme podpirati.
18. avgusta 1850
v v
IZ ZGODO VISTE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Tako so v «Narodnem domu«, sezidanem po načrtih prof. Maksa Fabijanija, dne 12. oktobra 1904 odprli hotel »Balkan« z restavracijskimi prostori, za katere }e Mizarska zadruga v Solkanu po načrtih istega Fabijanija izdelala opravo. Gledališka dvorana je prejela uporabno dovoljenje nekoliko pozneje. Ob otvoritvi je dunajska »Information«, pri kateri je nekaj časa sodeloval Ivan Cankar in katere lastnik je bil naklonjen slovenskim težnjam, zapisala, da je bila otvoritev »brez vsacega pompa in brez nikace-ga zgledovanja». Nekaj časa sem slede tržaški Slovenci modri taktiki, da se izogibljejo hrupnim slavnostim, kakršne so navadno dovajale do spopadov z Italijani, in se Slovenci zado-
l obstankom Narodnega doma so
Mi dokumentirali svoie bivanie v Trstu
je pisal L 1 904 dunajski
REŽISER IN KAPELNIK SLOV. GLED. V TRSTU LEON DRAGUTINOVIC IN MIRKO POLIC V KARIKATURI «DAN 1913»
voljujejo z zavestjo, da že 2.! Gledališka dvorana v »Na-obstankom »Narodnega doma» rodnem domu« je omogočila
dovoljno dokumentirajo — suo-je bivanje v Trstu. «Brez slovesnosti — toda poročevalec v tržaški »Edinosti« ni mogel v sebi skriti ganotja: «Slovesni trenutek je prišel — prostori so bili odprti — planili smo vsi v nje — oh vsi: mladina, moški, starci, deklice, Zenc, gospice, gospe — teiaki, uradniki, duhovniki, častniki — vsi smo se našli doma, našli smo se v svojem — Narodnem domu».
Ko je bila dvorana kclavdi-rana, je naključje hotelo, da je v Trstu gostoval ruski narodni vokalni zbor Nadježde Slavjan-ske, ki je imel v Narodnem domu IS. in 16. decembra 1904 dva velika koncertna večera. Na drugem večeru je na koncertni način podal, ker Glinkove opere ni mogel dati, historično dramo »Življenje za carja» z glasbo po kompozicijah Glinke, Rubinsieina in Bortjanskega, ki jo danes pcznamo kot Glinko-vo opero »Ivan Susanin«.
Dramatičnemu društvu večje udejstvovanje. V sezoni 1906-07 je že priredilo 11 predstav.
6. občni zbor društva, ki je bil 1. junija 1907, nam bo nekoliko razjasnil položaj društva in tržaškega gledališča v tem razdobju. Ta občni zbor je bil morda od vseh občnih zborov društva najbolj številno obiskan in poročilo pravi, da je bila gornja restavracijska dvorana v. Narodnem domu nabito polna. Predsedoval je predsednik društva dr. Slavik, glavno poročilo pa je podal tajnik Jos. Knaflič. Iz tega poročila posnemam:
«V minuli sezoni je kriza društva, ki je obstajala že prejšnjo sezono, gnojnemu turu enako do kraja dozorela in zdaj je treba nujne operacije. «Dramatično društvo» z diletantskim odrom je svojo vlogo doigralo. Fizično in moralno je postalo diletantsko gledališče pri nas nemogoče; v prvo, ker
Tržaški igralci in igralke košarke
bodo v nedeljo gostovali v Mariboru
Ekipi košarke naših dijakov in dijakinj, ki so že v nedeljo nastopili proti ljubljanskim Študentom pri Sv. Nikolaju in zmagali obe tekmi so bili povabljeni v Maribor, kjer bodo ob priliki otvoritve novega stadiona nasto-pili proti tamkajšnjim ekipam.
Dijaki in dijakinje niso te dni počivali na lavorikah nedeljskih zmag, temveč so se Se bolj pripravili za nedelj-
Mednarodni lenti turnir
ski nastop v Sloveniji, kjer bodo morali napeti vse sile, da pokažejo res lepo igro, ki naj jim prinese tudi zmago-Dijakinje so sicer vsaj od tamkajšnjih dijakinj nekoliko boljše. Tem slabše pa bo mednarodnem teniškem turnirju
pri dijakih, ki bodo v
OPATIJA, 17. (ATI) — Na
Mariboru naleteli na res nevarnega in borbenega tekmeca- Vsekakor upamo na uspeh naših dijakov in jim istočasno želimo obilo sreče na tem težkem srečanju.
Crvena zvezda ali Hajduk?
V nedeljo jugoslovanske
enajstorice ponovno na
Po treh mesecih počitka bodo 'jugoslovanska igrišča ponovno odprla vrata igralcem in navijačem. V prvi jugoslovanski ligi bo borba za prvo mesto precej ostra. Crvena zvezda stoji trdn0 na čelu lestvice, vendar splitski Hajduk, ki ji sledi s tremi točkami razlike upa na najboljše. To upanje je upravičeno, če pomislimo, da bo Hajduk odigral vse tekme brez izjeme na lastnem igrišču, ker je v prVem delu prvenstva odigral vse tekme na tujih igriščih in kljub temu ostal še nepremagan.
Na tretjem mestu pa stoji Partizan, ki bo imel v nedeljo na domačem igrišču težko delo z zagrebškim Dinamom. Dinamo se sicer nahaja v slabi formi in to je še bolj porazno kaiti v septembru bo moral nastopiti tudi v Italiji in tako braniti sloves jugoslovanskega nogometa. Upamo, da se bo v kratkem popravil in tako ponesel glas o jugoslovanskem nogometu tudi po Italiji.
V drugi ligi pa je položai nekoliko drugačen. V prvi ligi skoraj ialiko rečemo, da poznani- prvaka, vdrugi je pa to težko
reči. Napredak lahko že v ne deljo izgubi proti Vardarju kakor bo tudi Železničar izgubil proti Slogi, ki trenutno stoji na drugem mestu. To pa bi spremenilo tudi čelo lestvice.
Lestvici obeh lig sta pred začetkom drugega delg prvenstva sledeči:
I. LIGA
Crvena zvezda 9		8	1	0	23	6	17
Hajduk	9	5	1	0	13	7	14
Partizan	9	5	1	3	18	12	U
Dinamo	9	3	3	3	11	12	9
Metalac	9	3	3	3	13	15	9
Naša Krila	9	3	2	4	11	9	8
Sarajevo	9	3	2	4	U	14	8
Lokomotiva	9	2	1	6	7	13	5
Budučnost	9	2	1	6	8	18	5
Spartak	9	1	2	6	7	16	4
II.	LIGA						
Napredak	10	5	4	1	18	12	14
Sloga	10	5	3	2	18	16	13
Kvarner	10	4	4	2	17	10	12
Podrinje	10	3	5	2	11	U	11
Odred	10	4	3	3	19	7	11
Proleter	10	4	3	3	12	14	11
Železničar	10	4	3	3	11	17	11
Metalac	10	4	2	4	U	8	11
Milicioner	10	3	2	5	11	9	8
Vardar	10	3	2	5	7	8	8
11. Oktober	10	0	1	9	6	36	I
Francoz Lesueur
nosilec mavrične majice
LIEGE, 17. — Majico navrič-nih barv si je priboril danes Francoz Lesueur, ki je rja dirkališču Rocour zmagal v vztrajnostni dirki.
Vrstni red prihoda je bil naslednji:
1) Raoul Lesueur (Francija), 2) Jank Pronk (Nizozemska), 3) Georges Sere (Francija), 4) Ar-min Heiman (Švica), 5) Will! Michaux (Belgija), 6) Cornel-lius De Best (Nizozemska), 7) Elio Froslo (Italija), 8) Jacques Besson (Švica).
Lesueur je dosegel na trenutke hitrost blizu 100 km na uro. Vsak poskus ostalih tekmovalcev, da bi ga prehiteli, je bil brezuspešen.
Italijanski kolesar Antonio Bevilacqua je v zelo dobri formi in je baje izrazil namen, da bo prekoračil rekord v vožnji na uro. Poskušal bo doseči nov rekord na dirkališču Vigorelli y Milanu,
V Budimpešti plavalne tekme vzhodne Evrope
BUDIMPEŠTA, 17. (ATI) — Madžarska plavalna zveza je sklenila, da se. Lodo plavalne tekme vzhodne Evrope vršile v 50 m dolgem bazenu na otoku Margerita v Budimpešti od L do 3. septembra. Te tekme so Madžari organizirali, da bi dali odgovor na tekmovanja na Dunaju Organizatorji so sklenili povabiti v Budimpešto najboljše evropske plavalce. Dosedaj niso objavili še nobenega imena, toda smatra se, da bostg povabljena iz Francije Jany in Bolteux, ki naj bi tekmovala z Madžaroma Kadasom in Szilardom. Razen tega predvidevajo tekmo v vaterpolu med Madžarsko in Nizozemsko. Na omenjenih tekmah bodo sodelovale vse vzhodnoevropske države, medtem ko Sovjetska zveza še ni poslala svojega pristanka.
so se vršile dar.es tekme, ki so dale sledeče izide:
Mitič (FLRJ) - Garret (ZDA) 6:1, 6:4; Palada (FLRJ) - Kumar (Indija) 6:0, 5:7, 12:10; Dorfman (ZDA) - Petrovič (FLRJ) 6:1, 6:1; VVeiss (Argentina) - Laslo (FLRJ) 1:6, 6:3, 9:7.
Zenske:
Weiss (Argentina) - Crnadak (FLRJ) 7:5, 6:4; Head (ZDA) -Mayre (Švica) 6:2, 6:0.
Jutri se turnir nadaljuje.
V nedeljo Ireiji dan fekme za „Krašk! pokal"
Športno društvo Opčine sporoča, da bo v nedeljo na openskem igrišču tretji dan nogometnih tekem za «Kra-ški pokal» po spodaj navedenem urniku;
Ob 9-30 Sesljan Prosek; ob 17.30 Bazovica-Opčine; ob 1830 Kontovel-Nabrežina.
diletantskega odra — kakor je dokazala minula sezona — pod dosedanjimi pogoji sploh ne oživotvorimo več, Vzdrževati bi ga mogli le še z denarjem, to se pravi, da najslabšega diletanta dobro plačujemo; v drugo. ker je diletantski oder z nekaterimi sporadičnimi predstavami danes za tržaške Slovence, spričo njih silnega narodnega in političnega napredka popolnoma nezadosten in — samo še kompromitujoč«.
Poročilo je navedlo tudi notranji položaj v društvu, ki je sicer na papirju štelo 78 članov, «v resnici le če eno tretjino, zakaj «članov», ki ne dajo društvu niti vinarja, vendar ni mogoča prištevati več podpornim članom».
Nadalje je poročilo opozorilo na kontrast med «zunanjimi> in «notranjim)> uspehom, »to je med napredkom na odru in nazadovanjem v društvu. Kaj 'pove to? Da je kriza zares tu, da si društvo z najboljšim diletantskim odrom ne more več pomagati na noge, da društvo istinito propada in da je edina rešitev še: nova pot, novo delo».
Z navdušenjem je občni zbor sprejel predlog odbora, da se ustanovi v Trstu stalno gledališče in zato angažira več moči iz vrst poklicnih igralcev. Obenem je bilo izrečeno priznanje Stoki, ki je v zadnjih. sezonah vodil diletante in večino iger zrežiral. V novi odbor je bil za predsednika izvoljen vrof. dr. Ivan Merhar, za tajnika Jos. Knaflič, v intendanco ra Knaflič, dr. Mandič in Štrka.
S to odločitvijo »Dramatičnega društva« se je začela doba vzpona tržaškega slovenskega "ledališča. Predstave so bile sprva redno ob nedeljah in nraznikih. pozneje pa tudi med tednom. Večkrat so bila gostovanja. Tako je v začetku 1908 gostovalo hrvaško primorsko gledališče Markovičeve gledališke družbe. Pri tem gostovanju so nastopili Ružička-Strozzi. Borštnik in Fijan, ki je igral Hamleta. Ob tej priložnosti je praznoval Borštnik v Trstu 25 letnico svojega gledališkega delovanja: recitiral je Prešernov «Krst pri Savici«. 7,a režiserja le bil sprva angažiran Anton Verovšek. naslednjo sezor.o ffa Avgusta Danilova. Tržačani so jima dali 50 odstotkov več plače, kot sta jo imela y Ljubljani, s čimer so se zamerili gledališkemu ravnatelju Govekarju. toda zamera je ostala brez ncsledic. Med drugimi poklicnimi igralci je bil angažiran iz Mostarja VeblP 7. ženo, med domačini pa so bili pomembnejši igralci:	Janova, Mekind.ova,
PuePeva, Ilešičeva. Zelezniko-va-Silova. Sila. Lešič, Bratina, Pržar in drugi.
S sezono 1910-11 je prevzel vodstvo dramskih predstav Leon Dragutinovič, za njim pa leta 1913 Josip Toplak. S sezono 1.910-11 se je bil repertoar tržaškega gledališča razširil na
opereto in celo na opero. Peli so opere: Nikola Šubic Zrinjski, Ksenijo, Madame Buttertly in Predano nevesto. Operne predstave je vodil Mirko Polič. Med pevci so sodelovali: Primožič, Rumpelj, Šimenc, Iličič, Thalerjeva, Mitrovičeva, Lepu-ševa-Poliqova i- dr. Med dramskimi igralci sta bila nekaj časa angažirana med drugimi tudi Wintrova in Gradiš-Daneš.
V sezoni 1912-13 je po številu odigranih predstav doseglo tržaško gledališče višek: odigranih je bilo 86 predstav, med njimi 20 dram, 10 operet, 4 opere, ne vštevči ponovitev.
Za primerjavo naj navedem,
Vzponi slovenskih planincev
v Avsfriji
Poletna plezalna sezona v slovenskih gorah je v polnem razmahu. Kladiva zvene med vrhovi in vedno več je mladih ljudi, ki si preko sten utirajo pot’do vrha. V Julijskih Alpah so bile po večkrat ponovljene že skoraj vse težke smeri, ki imajo dober zvok. Tako je beležil več ponovitev Čopov steber v Triglavski steni, preplezan je bil ponovno raz Jalovca, precej navez je obiskalo Hudičev stolp In raz Travnika, pa tudi vrhovi nad Krmo niso samevali. Zelo priljubljena je postala Skalaška smer v Špiku. V Kamniških je bila ponovljena južna stena Kogla.
Največje dejanje v letošnji plezalni sezoni predstavlja gotovo ponovitev smeri Aschenbrenner — Tiefenbrunner v severni steni Travnika. Nemca sta plezala to smer leta 1937. Po njunem vzponu je bila smer le enkrat ponovljena v letu 1948 z dvema bivakoma. Sedaj je uspelo plezalcema Debeljaku in Perku, da sta ponovila smer v enem dnevu. V spodnjem delu stene sta plezalca zašla ter sta preplezala najtežji del stene v svoji varianti, katera je težja kot originalna smer v tem delu stene. Smer je ocenjena s šesto težavnostno stopnjo.
V drugi polovici julija je obiskala avstrijske gore skupina 18-tih jugoslovanskih alpinistov. Teden dni so se mudili plezalci v skupini Gešanse, kjer so v več navezah plezali raz Rosskuppe ter severno steno te gore, ki je ocenjena s peto težavnostno stopnjo. V družbi z avstrijskimi alpinisti so preplezali celo smer v severni steni Dachla, ki je ocenjen s šesto težavnostno stopnjo. Nato so odšli .jugoslovanski alpinisti v skupino VVatzman-na, kjer so izvršili turo v ledu.
Tudi avstrijski alpinisti so se mudili v slovenskih gorah. V juliju je obiskalo Julijske Alpe 16 turistov, članov organizacije »Prijatelji narave« (Naturfreunde). Tl turisti so izvršili tudi nekaj kvalitetnih plezalnih vzponov.
IVAN VCUK, ZADNJI INTENDANT TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA 1920
da je bilo v sezoni 1907-08 38 predstav, v sezoni 19J1-12 pa 65, dohodkov je bilo v sezoni 1907-08 13.516 kron, v sezoni 1911-12 pa 31.474 kron. Število predstav ie naraščalo cd sezone 1907-08 do sezone 1911-12 v naslednjem razmerju: 1 : 0.95 : 1.18 : 1.6 : 1.7, dohodki predstav. to je eksponent obiska pa v naslednjem razmerju za isto razdobje 1: 1.09 : 1.16 : 1.63 : 2.Q4. Mera v geometrični pro-gresiji dohodkov, to je obiska je bila večja nego mera v pro-gresiji predstav. To 'e pomenilo, da se je krog obiskovalcev m vseh navedenih sezonah naprej širil in da se je gledališče ukoreninilo . v širokih množicah slovenskega tržaškega prebivalstva.
V vodstvu ((Dramatičnega društva« so bile z leti nekatere izpremembe in dr. Merharja je v vodstvu zamenjal dr. Vekoslav Kisovec, intendant je postal časnikar Rajner Hlača, ki se ie udejstvoval tudi kot «buffo» pevec, dramaturg je bil nekaj časa Vladimir Borštnik.
Tržaško slovensko gledališče je doseglo tudi priznanje tujih igralcev. Znameniti italijanski igralec Ermete Zacconi si je ogledal nekaj predstav in se je pohvalno izrazil o Antonu Ve-rovšku in Ignaciju Borštniku. Poročevalec italijanske revije za gledališko in drugo umetnost in slovstvo «L’Arte» pa si je ogledal uprizoritev Smetanove opere ((Prodana nevesta« in objavil o,njej pohvalno poročilo.
Važna sprememba v vodstvu gledališča -e nastala, ko se je 1913 kot intendant in igralec pred svojim odhedom v Ameriko poslovil cd tržaških Slovencev Rajner Hlača.
Rajner Hlača je pokazal za jasa svojega intendafttstva redek organizacijski dar poleg tega. da se je udejstvoval hkrati kot igralec v dramskih igrah in operetah. Za najboljšo vlogo je P° mnenju tedanje kri-' like veljala vloga ministra Pie-tra Matteia v Rovettovem «Pa-Pa ekscelenca«. Uveljavljal je svoje poglede tudi v izbiri iger za repertoar, v katerega je izbral prenekateri kos moderne italijan-ke dramatike. Svojevrstno je združeval v sebi meščana in umetnika, po sodbi sodobne kritike je ostal ((diletant, če imenujemo tako one, katerim gledališka uprizarjajoča umetnost ni krušni poklic, ostal je diletant do zadnjega, toda ne diletant v umetnosti, temveč vziic svojemu diletant-styu popoln umetnik«, kakor mu je zapisal v slovo gledališki kritik Ekar.
Rajner Hlača se je poslovil cd tržaškega gledališča, ko je že preživljalo hudo krizo. Daši je na zunaj izkazovalo dokaj bleščečo zunanjost, je v resnici zdrknilo s svoje prejšnje kulturne ravni, ker je gojilo vse več operetnega in preveč lahkega komedijskega repertoarja. Pri tem je vodstvo prihajalo v spor z delom gledališkega občinstva, ki si je želelo drugačne dušne hrane.
(Nadaljevanje sledi)
Cez 10 dni bo vse pripravljeno.
DELA PRI VELESEJMU NAPREDUJEJO HITRO. HANGARJI SO ZE POKRITI IN - „A
M. VSE PRIPRAVLJENO
OSTALA DELA GREDO H KONCU, TAKO DA BO 27, T.
OTVORITEV,
GOSI	P O 1	D A ]	K S 1	
TRGOVINA• INDUSTRIJA•				
$
Se eno mnenje o razvoj
češkoslovaškega	pro	r#
V razpravljanje o vzrokih nazadovanja češkoslovaškega tranzita preko naše luke so posegli te dni nekateri češkoslovaški krogi, pač neuradno, ki menijo sledeče:
Vsak trgovsk{ odnos ali razmerje sloni na nekakšnih Železnik gospodarskih zakonih, z drugimi besedami na konv'e-nienci, koristnosti za eno ali drugo stranko. Ker uživa Praga v poljskih lukah Gdansk in Gdinja velike olajšave in preferenčne tarife, je naravno, da odteka tja promet blaga, ki bi sicer šel preko Trsta. To velja zaenkrat le Za tkzv. gromadna blago, manj za kakovostne pošiljke. Nadalje je dobila češkoslovaška vlada v Sčečinu pri-
Priročnik o švicarskem gospodarstvu
«VOffice suisse d'expansion commerciale« p Zuerichu je izdal najnovejšo izdajo priročnika «Repertoire de la produc-tion suisse 1950» (cena 18 sv. fr.), ki obsega seznam nad 8000 vrst švicarskih izdelkov z naslovi izdelovalcev, seznam 7600 industrijskih in trgovinskih tvrdk,	uvoznikov - izvoznikov,
bank itd.
staniško «svobodno cono«, ki jo upravljajo njene oblasti in torej samostojno ukrepajo v njenem okviru. Kljub temu pa bi bilo pretirano trditi, poudarja jo češkoslovaški krogi, da CSR zanemarja Trst in da naše pristanišče zanjo ne pomeni nič več. Nasprotno, poudarjaj'o, 'prihodni mesec bi se morala pričeti v Rimu pogajanja za trgovinsko pogodbo CSR-Itali-ja, na podlagi kompenzacijskega sistema, in od teh pogajanj bi imelo tudi naše pristanišče koristi. Možno je namreč, da pri izmenjavi za okrog 4 milijard lir (vsekakor zelo skromna vsota, ki kaže, da gre za provizorij, očitno ker Rim ne misli popustiti v sporu okrog podržavljene imovine - op. ur.) odpade okrog 15 odstotkov za plačevanje pristaniških stroškov in brodnin na italijanskih lad-
jah, kar bo lahko izkoristil tudi Trst. Trst bi tudi imel priliko udeležbe pri tranzitu če-škosl. blaga v Italijo. Razen tega je predvideno nakazilo določenega kontingenta češkoslovaškega blaga za potrebe lokalnega tržaškega trga..
Potrjuje se torej ihnenje, da zaledje ni nerazpoloženo do Trsta, marveč, obratno: zaledje si celo prizadeva — ko je že bilo
BLED - priljubljeno letovišče Tržačanov
BISER SLOVENIJE — BLED JE POSTAL PO ZASLUGI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU PRILJUBLJENO LETOVIŠČE TRŽAČANOV. — NA SLIKI STA OBA HOTELA «JADRAN« (v ozadju) IN ((TOPLICE« (v
ospredju), KJER SO NASTANJENI TRŽAŠKI LETOVISCARJ;.
v Trstu samem ponovno neprijazno sprejeto — koristiti naši luki tudi posredno, v okviru drugih dogovorov. Jasno da zaradi lastne koristi. Ako bo do tega prišlo, je drugo vprašanje in tu imajo prav tržaški krogi odločilen glas, če hočejo seveda. in pa potem ko bo rešeno vprašanje razmerja med krono in liro, ki ga Praga predlaga na 8,- lir za 1 Kč.
V tej zvezi je
vodno pet po Labi, ^
burg kot nevarnega kc1lL ta in sicer celo pri od®* ^ tranzitu. Hamburg je za ^ ga vplival, da je plovba r, bi prosta za vse družbi za češkoslovaške.. Ve«"* / zaenkrat ni mogoče tP>f 'J bi v tem smislu prišlo do “M rezultatov in pcniemMr^ prometa
■
FINANČNI OKVIR FRANCO# BRITANSKEGA 0B0R0ZE
V smislu Trumanovega poziva sta britanska in francoska vlada že izdelali in predložili načrt o povečanju oborožitve in o večjih kreditih v ta namen.
Francoska vlada je odločila povečati v prihodnjem proračunskem letu 1951 vojaške izdatke za 80 milijard fr. frankov, kar pomeni 18-ocSstotno povišanje zadevne postavke tekočega preračuna. S tem bodo vojaški izdatki dosegli višino 500 milijard frankov in znašali 8,2 odstotka narodnega dohodka.
Razen tega je- izdelala nov načrt oborožitve za dobo treh let, ki predvideva za 2000 milijard franc, frankov izdatkov (okrog 6 milijard dolarjev) in sicer za izpopolnitev oborožitve sedanjega stanja -vojske okrog 660.000 mož), za finansiranje oboroževalne proizvodnje. za triletni prispevek k planu letalske oborožitve in za postavitev na noge novih 15 divizij.
Ker bi tak načrt, finansiran iz francoskih sredstev, skoraj ne bil mogoč ali pa bi pomenil proračunske 'primanjkljaje, strašno znižanje življenjskega Standarda p/rebivalstva. inflacijo itd. in bi vlada gotovo ne zmogla ljudskega odpora, je v spomenici ameriški vladi dala razumeti, da računa na finančno podporo ZDA, Velike Britanije in drugih, v okviru skupnega finansiranja oborožitve atlantskega bloka.
Tudi britanska laburistična vlada je že objavila svoj odgovor na ameriški poziv. Jz načrta laburistične vlade je razviden strah, da ne bi, vsaj zaenkrat, kakor koli omejili ljudske potrošnje in izzvali odpor. Angleška oborožitev bi se povečala v takšni meri, da bi izdatki v vojne namene za okrog 40 odstotkov presegli sedanji proračun vojaških izdatkov, ki dosega 780 milijonov funtov. V prihodnjih treh proračunskih letih bi dosegli skupno vsoto 3400 milijonov funtov ali letno okrog 1133 milijonov funtov (to je 253 milijonov letno več, ka-kar v letošnjem proračunu; le-tega so že bili povečali zaenkrat za 100 milijonov funtov). Tako se bodo oboroževalni iz-
datki stopnjevali -od 880 milijonov na 1100	1
leto5
v 1951 in na 14.00 miUi^
rwt>J
Nova sredstva, _0	#i'
milijarde funtov. bo<M%„ it
1953.
Sprotju s Francijo. ključno za proizvodni0 ,, fi'
■ 1(1
v\jno-vojaškega mater,a GV1 ajo zadostno število
nega vojaštva — 1 ^
vežbanih novincev i” ne starih vojakov.
vojaške namene, na iv .Jr kov. Londonski mera0 d washingtonski vladi Vrl® Jr drugim dobesedno:	f
se naslanja na zap°~n p sp odarskega povzdig0 tfr Britanije. Oboroževalni ^t'-, bo naložil britanskemu znatna bremena in ^ ptrj izboljšanje življenjsk'1	$1?
Velika Britanija ne ftf sti tolikšne preusmeri1’ „ ■
meii£
izvodnie v vojaške na !■ finančne pomoči ^
največji program, ki jjjj %| tično sploii mogoče izl,“ ^ r| oblastne zasežbe tvorni^ bilizacijc delovne sl',e' niki švicarskih	.«
da vodi novi oboro-črt Velike Britanijo neke vrste vojno 90Si’? en je Poročajo tudi, da P1'1 burističrui vlada za ta
ZDA finančno pohfoc ^ 590 milijonov fuht°ls
bodisi v gotovini kot	b
in surovinah. Ni J ^ " vpliv naj bi imel na° jjim1
mel
tansko blaginjo in državn
gospodar-.1-0,
- --	;	so	t
vladni krogi doslej^1
i .. J
da povedali o tem- $ ■
zapoznitvi	(
šav nikakor pa 0 0
i-~_ „otr°s jar
tingentov današnje P	j,
■ l>0 V'
državi. In če nč
ne ZDA podpore?	j»
govori o velikih	vots	j
uvoz, o zmanjšanju
iivah važnejšthJM
janja
/T L	7	n/r	Tl	1	td	l	i	Tv
Oboroževalno Pr bi pospeševali na in odloži
ratu1t.ercf
U inVCSrmes» mist« in zlasti
da je takšno	Kf
no in nevarno
htevata, naj
V
vladm ifl d1
še po
yCČ«.fr’ /
izvodnja industrije v mene pospeši.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Teleton Stev. 93-SOS in 94-63«. — Poštni predal 592. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, financno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	,	-
Odg. urednik STANISLAV RENKO, r* Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco UL, Tel, 11-32 - Koper, Ul. Battistt 30ia-i, Tei. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, niestč“^ ^ ■ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozernskefU ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.20