PRIMORSKI DNEVNIK (»S S Jinj jnaeMa v BOtovln1 Dostade I gruppo Cena 35 lir Leto XIX. Št. 33 (5408) TRST, petek 8. februarja 1968 Reforma senata dokončno odobrena Trst ima dve volilni okrožji Na bližnjih volitvah bodo glasovali tudi državljani, ki bodo dopolnili 21. leto starosti v letošnjem letu - PSDI in PSI pripravljata volilni program - Saragat obišče Washington in London 7. — Jugoslovanski v el ep o. slanik :v Rimu Ivo Vejvoda j« i» rodil danes bivšemu italijanskemu konzulu v Zagrebu Luigiju Digio-vanniju red Jugoslovanske zvezde ogrlico, s katerim ga je odlikoval predsednik repu bilke maršal Tito z& njegove zasluge pri razvoju in utrditvi miroljubnega sode-lovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. - «ato Ju prebivalstva 1 d 1 !5 senat začel razpravo rfi *vidir,Skeni osnutku, ki zadeva °|f ,(>žii , ^natorskih volilnih o-1,1 ■'n*a Purlanijo-Julijsko kra-er je bil medtem odobren '3H1,'tWiJ?'Con 0 avtonomni deželi mer« »Mi,l“Wulijski krajini in ker re. od** ?tbtenenata’ 'ki je bila dokončno 'JsSMsa predvideva - so danes odobrili s tajnim glasovanjem osnutek o reformi senata in poslanske zborni- Re- 7 ,1 livni . r Senatorji ! J ikonski osnul Sia ,1senatorjev je Glasovalo za reformo, 5 pa proti njej. p, &te r.t° skopila v veljavo z objavo v Uradnem listu. Na podia-,. | \Vna?rme bodo tudi senat obnavljali vsakih 5 let, kot se je evtvi£a do sedai Poslanska zbornica; hkrati se število poslan-[j a ha 630, število senator, taič v,”5 315. To število bo o-ttj«, esPremenjeno tudi kljub U Drphivnlefva zahteval razpravo o svoji interpelaciji glede zunanje politike. Minister Bosco je zagotovil, da bo obvestil o tem predsednika vlade in zunanjega ministra. Nencioni (MSI) pa je zahteval, naj bi senat prenehal z zakonodajno dejavnostjo, ker so odobrili reformo senata; na to je podpredsednik senata Zelioli Lanzini vzkliknil, da je senat «živ in življenjski ter more nadaljevati s svojim delom». Na jutrišnjem zasedanju bo senat razpravljal o zakonu glede kinematografije. Vodstvo PSI je danes odobrilo določila za imenovanje kandidatov stranke za bližnje volitve v poslansko zbornico in senat, hkrati pa je začelo razpravljanje o volilnem programu stranke. Določilo je, da bo centralni odbor stranke zasedal 25. in 26. t. m. Imenovalo je komisijo, ki bo pripravila volilni program stranke; komisiji predseduje Riccardo Lombardi; sestala se bo v bližnjih dneh. Centralni odbor bo na svojem zasedanju proučil vprašanja volilnega značaja. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSDI in proučilo vprašanja, o katerih bo 9. in 10. t. m. razpravljal centralni odbor stranke. Gre za re- krajino le sedem {(| 'ofil f itlniev’ ne pa devet, kot je bi-ti) j., no pred odobritvijo teh >7 ^‘“Jonskih ukrepov. " i Filnlh agi te revizije senatorskih srio ’ ? gi.okrožij bo Furlanija-Julij-ftoŽi'razdeljena na sedem ., M, B' irst 1, Trst 2, Gorica, Ce-Jfe, ordenone, Tolmezzo in Vi-i * a0n ..tem se razveljavi ustavni i. f’ k a 9- marca 1961, ki je pri- ar reji znaval Trstu poseben položaj (in s tern tudi tri senatorje); ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine je namreč odpravila ta posebni položaj Trsta. Proti zakonskemu osnutku so glasovali komunisti, monarhisti in misovci, zanj pa so glasovali demokristjani, socialdemokrati in socialisti. Osnutek mora sedaj odobriti še poslanska zbornica. Končno Je senat odobril brez diskusije dva zakonska osnutka: predlog Šciolisa, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, na podlagi katerega bodo mogli voliti pred 30. aprilom tudi tisti državljani, ki bodo dopolnili 21. leto starosti v letošnjem letu, in to v nasprotju s splošnim volilnim zakonom, ter predlog Angelillija o pospeševanju ribolova v notranjih vodah (rekah in jezerih). Senator Spano (KPI) je ponovno Rennedy je ponovno zanikal vojaško okrepitev na Kubi Dodal je, da ZDA nadaljujejo preletavanje kubanskega ozemlja - Razgovor Deana Ruska z Dobrininom ,«•((* SSjNGTON, 7. — Predsednik Kennedy je na današnji tl-konferenci med drugim izjavil, da «po umiku sovjetske-'kivnega orožja s Kube ni prišlo do nobene dodatne okre-™ da Pa je «položaj zelo zaskrbljujoč za ameriški kontinent ^vzočnostl sovjetskega vojaškega materiala in osebja ‘n*l je, da se je števili) pri. 1 Da s°vjetskega vojaškega o. ‘ iztoku zmanjšalo za 4500 je »sedanja kubanska J® v Kairu pogreb biv-ta .kega voditelja Abd El i“. Ak.'lc umrl včeraj v starosti v0tjj] El Krim je okoli leta ?P°r proti Spancem in n Je zatem živel 37 let ' Predsednik Naser je Sreb z vojaškimi častmi KPanes jj. Prešernov dan, tako »lo°Vedan kulturni praznik *** bie Cnskesa naroda ne Sle-I držav, v katerih pre-°venski kulturni praznik l,hle-r'la ae naj,10,j praznik 'lj Slovencev, ker nas s Slovenci v matično a* >n p0 vsem svetu. Za-sjr U Posvetili vso današnjo vtfi n *n vabimo hkrati na % ,. ndeležbo Prešernovih <), |! v tH bodo v teh dneh, naj-Ljl ' a v dijaškem domu, t na stadionu <i h n"'m Pa v Gorici v ii ,/ vo h ®no je v skladu s Pre-S1 ji^ v ^encvi vlu,.ris'Uvo tisto, o čemer so > * 1 - N na Uporabljanju izsled-tehnike. Ugotovili resnici: ilDflS?1'" rlJ' ’( ; k i,,, - preprosti ......... ^odl ^ i dkriti ,,Ul1 svojim iznajdbam 9liOe' I ost,'n ae vedno človek ti-• .ant' Eonilna sila gospo- itflfj CShJ*?!*. 2- da . si- k . 'n tehnika r 1)^ i,*1*« ^ ^Porabljata v sr. mo-razvijati, korist njegovo škodo. ie ' i, "v ”v znanstvenikov in iVin ,|e tudi strinjalo, da se pozabiti ljudje in Kar sama ob sebi au*:i ugotovitev, da se r J| »4’ i s. nfil^l ^ogo stoletij zelo gro- ***Umaih in sposobnih grožnja* drugačna kakor v času krize. «če bi bilo na Kubi še ofen. živim) orožje — in vse je mogoče — v nasprotju z obveznostmi Hru-ščova, bi znova nastalo pereče vprašanje miru ali vojne«. Dalje je izjavil, da ZDA nadaljujejo svoje letalsko nadzorstvo nad Kubo, toda «ne smejo jih im* presionirati govorice, ki ne temeljijo na dejstvih ali informacijah, ki ne bi prihajale iz posebnih služb«. »Ameriška vlada se sprašuje, kako bi mogla bolje prepričati tiste, ki jo kritizirajo, da ni okrepitve sovjetskega vojaškega potenciala na Kubi. ZDA so zaskrbljene zaradi navzočnosti sovjetskih vojakov in obrambnega orožja na Ku-oi, in to vprašanje, ki ni še rešeno, je predmet razgovorov med Wa-shingtonom in Moskvo.» Predsednik je dodal, da niso bile mogoče inšpekcije na Kubi, ker jih je kubanska vlada zavrnila, če se ne uvedejo Istočasne inšpekcije na ameriškem ozemlju. «Vendar pa ne bi te inšpekcije dale boljših rezultatov kakor sedanja inšpekcija iz zraka.» Predsednik Je dejal, da »kubanska vojaška grožnja« ne sme precenjevati- ln da ima pet tisoč mož, ki pripada štirim udarnim skupinam na otoku, samo «o mejen pomen«. ((Kubanska grožnja se mora upoštevati v splošnem okviru Latinske Amerike z vidika propagande, prevrata, vežbanja komunističnih agentov.« V zvezi z Evropo je predsednik Izjavil, da so ZDA gospodarsko ln politično podpirale njeno združitev. Ce bi se Evropa in ZDA ločili, bi to bila «prava nesreča«. Predsednik je dejal, da so ZDA vedno enakopravno ravnale z Evropo in so mnenja, da je treba spodbujati o-krepltev tega kontinenta, ter da je Velika Britanija učinkovit element. Ce bi prišlo do ločitve med Evropo in ZDA, ali če se njuna politika ne bi mogla koordinirati, bi to imelo «resne posledice za ZDA in za Zahodno Evropo«. Po mnenju Kennedyja bi moral nasauski sporazum omogočiti ZDA, da spoštujejo svoje obveznosti do Anglije. Omenil Je, da so ZDA začele razgovore z de Gaullom, ki je Izjavil, da je treba upoštevati do neke mere reorganizacijo NATO. Pripomnil je: «De Gaulle Je Izjavil, da ni občudovalec NATO. Po mojem mnenju je prav NATO tista, ki združuje Evropo in Atlantik. De Gaulle očitno vidi močno Evropo in Francijo, ki zavzema tu poseben položaj. Vprašanje Je, ali bomo milim....mm.imn..............m"1«1 Dva jugoslovanska filma dobila prvi nagradi v La Plati BEOGRAD, 7. — Po vesteh iz Argentine sta dva jugoslovanska filma posneta v Zora-filmu, dobila prvo in drugo nagrado na 3. festivalu otroškega filma v La Plati. Prva nagrada je bila dodeljena filmu .Izgubljeni svinčnik*, druga pa filmu »Prometni znaki -ulični junaki*. formo statuta stranke in program, s katerim se bo PSDI predstavil volivcem. Glavne točke programa Je Saragat nakazal že v svojem govoru v poslanski zbornici med razpravo o nezaupnici. Hkrati Je Saragat obvestil člane vodstva o svojem obisku v ZDA, kamor bo odpotoval v sredo. Saragat bo imel razgovore s Ken. nedyjem, Ruskom, predsednikom senatne komisije za zunanje zadeve Fulbrightom, posebnim svetoval, cem Kennedyja Harrimanom, new. yorškim županom Rockefellerjem in ministrom za delo Gbldbergom. Na povabilo sindikatov bo obiskal Miami, kjer bo govoril ob otvoritvi kongresa ameriških sindikatov. Hkrati bo imel razgovore z ameriškimi sindikalnimi voditelji. Pred vrnitvijo v Italijo se bo ustavil v Londonu, kjer se bo razgovarjal z Mac Millanom in Heathom ter z laburističnima voditeljema Wil-sonom i« Brovvnom. Y Italijo se bo vrnil v sredo 20. t.m. Saragat potuje v ZDA na povabilo ameriške vlade. Vodstvo demokristjanskih poslancev je danes soglasno podčftar lo potrebo, da poslanska zbornici odobri še pred razpustom ukrep o gradbenih zemljiščih, o bolniškem in farmacevtskem zavarovanju kmetijskih mezdnih delavcev, nove določbe o. državljanstvu ln revizijo senatorskih volilnih okrožij za Furlanijo Julijsko krajino, ki jo je senat odobril danes. Šteti so torej dnevi sedanje zakonodajne dobe: v političnih krogih prevladuje mnenje, da bo pred. sednik republike razpustil parlament 18- t.m. in da bodo politične volitve 28. aprila. Predsednik republike Segni je danes sprejel demokristjanskega poslanca prof, Ducifredjja, predsednika komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice, kar spada nedvomno v okvir njegovih posve. tovanj v zvezi z bližnjim razpustom parlamenta. družabniki, ali pa bo med nami toliko nesoglasij, da jih bo Sovjetska zveza lahko izkoriščala.« Omenil je zatem, da po mnenju ZDA «ni pametna stvar spodbujati ustanavljanje nacionalnih zastraševalnih sil*. Ustanovitev večstranske sile bo terjala številna pogajanja in ideje ter bo zelo kočljiva in zapletena operacija, toda menim, da jo je moč izvesti*. Sovjetski poslanik v Washing-tonu Dobrinin je obiskal nocoj državnega tajnika Deana Ruska. Njun razgovor je trajal pol ure. Dobrinin je izjavil, da sta z Ruskom govorila 6 nedavnem razvoju raznih mednarodnih vprašanj in o odnosih med ZA in Sovjetsko zvezo. Med temi vprašanji je tudi prekinitev jedrskih poizkusov. Izjavil je tudi, da je Rusku sporočil v. zvezi s francosko-nemško pogodbo mnenje, ki je v skladu z zaskrbljenostjo, ki se poudarja v sovjetskih notah bonski in pariški vladi. Končno je izjavil, da z Ruskom nista govorila o Kubi. llIlllilllullliliillliiillllliillllililllIllllliililliliiimiiililllllllllllllillllllllllllllllllilllMlllliiiiiillilliiiiilHlIlIliilliUlIllIlllllililIlllIllliiilllilllliliiilliiiillilIliiiiMllllllIl Adenauer hoče izsiliti ratifikacijo francosko-nemške vojaške pogodbe V Bundestagu je trdil, da mu je de Gaulle obljubil obnovitev razgovorov z Anglijo takoj po ratifikaciji omenjene pogodbe Vsedržavno združenje občinskih potrošniških ustanov RIM, 7. — V Rimu so se danes zbrali predstavniki vseh občinskih potrošniških ustanov v Italiji in sklenili ustanoviti vsedržavno združenje občinskih potrošniških ustanov s sedežem v Rimu. V začasno predsedstvo združenja so imenovali predstavnike teh ustanov iz Barija, Bologne, Grosseta, Rima in Vicenze ki bodo morali proučiti vprašanja koordinacije in okrepitve občinskih potrošniških ustanov, da bi mogle učinkovito vplivati s svojo politiko cen zlasti v razdobjih težavne gospodarske konjunkture, kakršna je sedanja, ko draginja stalno narašča. Tito odlikoval L. Digiovannija Sovjetski diplomat izgnan iz Avstralije CANBERRA, J, — Avstralski zunanji minister je sporočil, da je avstralska vlada sklenila izgnati prve ga tajnika sovjetskega poslaništva Ivana Skripova. Sporočilo dodaja, da je avstralska vlada prepričana, da je bil Skriipov vmešan v «jasne vohunske priprave«. Ministgr dodaja, da je o tem obvestil sovjetskega odpravnika poslov in da mu je (derazil «'bžaiovanje avstralske vlade, ker je sovjetska vlada imela za potrebno obnoviti dejavnost za organizacijo vohunstva v Avstraliji*. Sovjetsko poslaniStvo je nocoj zavrnilo obtožne proti Skripovu ln poudarilo, da so povsem neutemeljene. LETOŠNJA PREŠERNOVA NAGRAJENCA ,,. t Pisatelj Juš Kozak in skladatelj Matija Bravničar Prvi za življenjsko delo, drugi za Koncert za violino in orkester LJUBLJANA, 7. — V navzočnosti tajnika CK ZK Slovenije Mihe Marinka, predsednika izvršnega sveta Slovenije Viktorja Avblja, predsednika glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Alberta Jakopiča, predsednika Slovenske akademije znanosti Juš Kozak Matija Bravničar in umetnosti Josipa Vidmarja, rektorja ljubljanske univerze dr. Maksa Snuderla in drugih uglednih gostov so bili nocoj, na navečer Prešernovega dne, dodeljene letošnje Prešernove nagrade. Na podlagi sklepa upravnega odbora Prešernovega sklada sta bili dodeljeni nagradi po 600.000 dinarjev književniku Jušu Kozaku zo njegovo življenjsko delo v slovenski literaturi in skladatelju Matiji Bravničarju za njegovo najnovejše delo Koncert za violino in o-ke-ster, ki je bil izveden ~~ nocojšnji slovesni akademiji v Slovenski filharmoniji v počastitev Prešernovega dne. KONFERENCA 0 ZNANOSTI IN TEHNIKI V ŽENEVI Gospodarski razvoj mora stremeti po vedno večji blaginji človeka Velika važnost kvalificirane delovne sile in širjenja splošne izobrazbe ŽENEVA, 7. — Alf še morata znanost in tehnika raz vi'n fi — tudi de se uporabljata za graditev boljšega sveta — v škodo, človeka? Na to vprašanje so izvedenci, ki sodelujejo rta ’^ev-siti'konferenci (/znanosti in tehniki, odločno odgovorili z «ne». Narodi sveta — so poudarili, na Splošno — so Soglasno odloče. n- graditi boljši svet. V ta namen bosta znanost in tehnika nedvomno močan instrument. Toda pri proučevanju najboljšega načina za njuno uporabljanje se ne sme nikoli pozabiti, da gre za instrumente, in da jih mora človek k6t take ukloniti. Ce se to pozabi, bi stare tiranije nadomestile nove še krutejše tiranije. O tem so se današnji govorniki kaj kmalu sporazumeli med debato o ((človeških virih«. Človek je torej izhodišče. Kajti kljub svojim iznajdbam in odkritjem je še vedno človek, ki ostane gonilna sila gospodarskega razvoja, in ta ne sme imeti drugega smotra nego blaginjo človeka. Zato je treba d prvi vrsti začrtati glavne obrise globalne politike za uveljavitev človeških virov z integracijo njih elementov in s tem, da se vse koor- dinira z gospodarskim načrtovanjem na splošno. Orientirati je treba potrebna raziskovanja na raznih sektorjih, nadzorovati njih praktično izvajanje in ocenjevati rezultate. Vse to narekuje akcijo, ki mora imeti absolutno prednost. Začeti je treba s šolanjem kvalificirane delovne sile na raznih ravno:) s splošno izobrazbo, s kulturo, s poukom o zdravstvu itd. Na drugi strani se ne sme pozabiti Činitelj ((investicij v človeške vire«. Računa se namreč, da je velik del čini-teljev, ki omogoča industrializiranim deželam, da dvignejo življenjsko raven svojega prebivalstva hi treje kakor nezadostno razvite dežele, odvisen predvsem od ((investicij v človeške vire«. Razen tega je treba upoštevati, da so te investicije zelo donosne in morajo zaradi tega sestavljati temelj slehernega gospodarskega načrtovanja. Izvedenci poudarjajo, da se ne smejo nikoli pozabiti ljudje in njihove pravice, da mora zvišanje proizvodnje služiti izključnp blaginji in napredku človeštva in da človeštvo ne sme nikoli Veljati kot inštrument proizvodnje. O tem vprašanju je bilo predloženih konferenci 75 prispevkov iz 32 držav, od katerih štiri iz Italije. proti tej zahte- sveta. BONN, 7. — Ravnatelj tednika «Der Spiegel* Rudolf Augstein je bil danes izpuščen. Z izpustitvijo Augsteina so sedaj vsi, ki so bili aretirani v zvezi z afero jSP'*1-gel*, na svobodi. Augstein je bil zadnji od enajstih oseb, ki so bile v zaporu. Njegovo izpustitev je zvezno sodišče utemeljilo z dejstvom, da «ni več nevarnosti*, da bi ravnatšlj omenjene revije posredoval, zato da zabriše dokaze v svoje breme. Njegova izpustitev pa še ne pomeni, da je sodni postopek proti njemu zaključen, BONN, 7. — Zahodnonemška zgornja zbornica bo začela 1. marca razpravo o ratifikaciji francosko-nemške pogodbe. V petek pa bo zbornica razpravljala o načrtu resolucije, ki -'"riva vlado, naj učinkovito nastopi, da se obnovijo pogajania za vstop Velike Britanije v skupno tržišče in da se pogajanja naglo zaključijo. O tej zadevi so danes razpravljali tudi v Bundestagu v zvezi z včerajšnjim Adenauerjevim govorom, Danes je Adenauer, med debato prekinil izjave opozicijskega poslanca Erlerja, ki je znova pozval vlado, naj se potrudi, da se doseže vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Adenauer je s tem v zvezi izjavil: «2elimo, da se Angleži zanesejo na moje besede, tj., da Se bo zvezna republika zavzemala v največji meri, da pride do pristopa Velike Britanije k evropski skupnosti*. «Za Nemce, je dodal Adenauer, je največje važnosti, da Veljka Britanija vstopi v skupno tržišče, predvsem zaradi podpore, ki jo London lahko še vedno daje za jamstvo svobode Berlina. Ce bodo Angleži verjeli v moje besede, se bo prav gotovo nadaljeval pretrgani dvogovor. V nasprotnem primeru bi se stanje poslabšalo*. Prvi je danes govoril voditelj socialdemokratske stranke Ollen-hauer. Izjavil je, da je kanclerjev govor nezadovoljiv, ker ni dal nobenega pojasnila na razna vprašanja, ki si jih javnost zastavlja v zvezi s polomom bruseljskih pogajanj in s podpisom francosko-nemške pogodbe. Pripomnil je, da vladna izjava ne dopušča možnosti vpogleda v prihodnjo nemško politiko in ne daje odgovora na vprašanja, ali bo nova vlada aktivnejša od prejšnje. Ollenhauer je pripomnil, da se politika lahko dela tudi z molkom, in prav to je bil kanclerjev namen. Toda so mnoge plati notranje in zunanje politike, ki jih je treba obravnavati v parlamentu. Med notranjepolitičnimi vprašanji je Ollenhauer omenil proračun za tekoče leto, gospodarsko in kmetijsko politiko ter vojaško obrambo. Ollenhauer je očital Adenauerju, da ni nič povedal, kaj misli vlada storiti v zvezi z novimi strateškimi koncepcijami, ki se porajajo po bahamskih sporazumih. Dalje je Ollenhauer obžaloval, ker vladna izjava ni uspela razpršiti vtisa, da se Zahodna Nemčija ni dovolj zavzemala za vstgp Velike Britanije v skupno tržišče. Ta vtis podkrepljujejo nesoglasja med Adenauerjem in Er-hardom. Prav ‘tako dokazuj« o-stavka podtajnika za gospodarstvo Muellerja-Armacka, da ni ys* P°* tekalo v najboljšem redu. Zatem je Ollenhauer izjavil, da z neuspehom v Bruslju niso kompromitirani samo odnosi rUed šestimi, temveč tudi odnosi med Zahodno Evropo in ZDA.1 »Najhujše je pri vsem tem, da se je vse to zgodilo po volji enega samega človeka: de Gaulla, ki se ni držal črke rimske pogodbe. Paradoks je v tem, da se de Gaulle postavlja za varuha nedotakljivosti rimske pogodbe in da obtožuje Angleže, da je nočejo priznati, prav tedaj, ko je London z dejanji in z besedami dokazoval, da je to pogodbo sprejel*. O francosko-nemški pogodbi je Ollenhauer izjavil, da je v nasprotju z načeli in idejami, ki so navdihovale evropeista Schumanna, ki je težil za tem, »da premaga narodne individualizme z naddržavniml orgaAizmi in oblastmi*. Pri tem je poudaril, da spričo dejstvg, da se je hotela Zahodna Nemčija povezati s Parizom s paktom o posvetovanju, češe de Gaulle ni posvetoval z Adenauerjem o tako važnem vprašanju, kakor je sprejem. Velike Britanije v skupno tržišče, in je deloval prav nasprotno tik pred podpisom francosko-nemške pogodbe. Pozval je zatem vlado, naj se posvetuje z Anglijo in z drugimi člani skupnega tržišča in jim predlaga sklenitev prijateljskih^ pogodb po vzorcu francosko-nemške. Na vsak način bo po Ollenhauerje-vem mnenju treba do največje mere okrepiti odnose med Zahodno Nemčijo in ZDA. Zatem je govornik obžaloval, da so zahodne države šle mimo Kennedyjevega predloga o ustvaritvi atlantske gospodarske skuphosti. Voditelj dfemokri$tjanske parlamentarne skupine Von Brentano je v svojem govoru izjavil, da pritiče Vodstvo zahodnih držav Ameriki, in je glede pogodbe s Francijo izjavil, da ne porueni spremembe zabodnonemške politike. Voditelj liberalne stranke Men-de je izjavil, da je »za življenjskost ZaliodneS Evrope potrebna navzočnost tudi Anglije ’in, skandinavskih držav v evropski skupnosti*^ V zvezi . z de (Jaullovo kritiko zahodboninjške Ultave je Mende izjavil, da je »parlamentarna demokracija mnogo bolj simpatična kakor pa demokracija po televiziji*. Mende Je izjavil,' da nasprotuje okrepitvi Bundeswehra, s tem da bi dosegel sedemsto tisoč mož. Na koncu je kritiziral način, kako se je obravnavala afera »Spiegel*. Predstavnik socialdemokratske stranke Erler je med drugim izjavil, da je zgrešeno . misliti, da Zahodna Nemčija ih Francija skupno predstavljata prvovrstno svetovno silo. »Ti dve držav1! ne smeta pozabiti, da sta samo del evropske skupnosti in morata zaupati v akcijo ZDA*. Erlerju je odgovoril Adenauer, ki je hvalil sedanji režim v Franciji in je dodal, da »se ne sme pozabiti, da je 67 odstotkov Francozov glasovalo za de Gaulla*. Nato je Adenauer izjavil, da mu je de Gaulle zagotovil, da se bodo po ratifikaciji francosko-nemške pogodbe lahko takoj začela posvetovanja o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Ob zaključku današnje seje j« gpyoril zunanji minister Schroe-der, ki je med drugim izjavil, da ni bila še izrečena zadnja beseda o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Predlagal je, naj zahodnoevropska zveza upošteva možnost obnovitve pogajanj z Londonom. Toda konferenca zunanjih ministrov držav te organizacije bo mogoča šele po končanih dvostranskih posvetovanjih. Vprašal se je, ali ne bi kot začasno rešitev razmislili o možnosti pridružitve Anglije k evropski skupnosti. Murviilu številna vprašanja glede odnosov s Španijo. Minister je odgovoril, da je treba na nedavno navezana stike gledati »v okviru politike normalizacije franco-sko-nemških odnosov*. Glede razgovorov notranjega ministra Fre-ya v Madridu je de Murville izjavil, da »ne morejo na noben način vplivati na položaj španskih političnih beguncev v Franciji*. De Murville je govoril tudi o jedrski oborožitvi in o perspektivah splošne razorožitve. Pripomnil je, da še vedno velja obveznost. Zahodne Nemčije, da ne bo imela jedrskega orožja. O zadnji sovjetski noti Franciji je izjavil, da ta nota »omogoča primerno o-cenitev govoric, češ da Francija razmišlja o temeljiti spremembi svoje zunanje politike*. Angleški laburisti De Murville o pogajanjih v Bruslju PARIZ, 7. — Francoski zunanji minister de Murville je v zunanjepolitični komisiji skupščine govoril o glavnih mednarodnih vprašanjih. Sporočilo, ki ga je pozneje objavila ta komisija, pravi, da je de Murville še posebej poudaril pogoje, v katerih je prišlo do prekinitve pogajanj, v Bruslju. Govornik je ciejal, da gre v zvezi S tem pogostoma za »zelo tendenciozna tolmačenja* glede stališča Francije, Couve de Murville je pripomnil, da so bila stališča med pogajanji »še zelo narazen t) številnih bistvenih točkah* in da ni moč trditi, da so bili razgovori tik pred pozitivnim zaključkom. Ponovil je, da se Francija ne upira sprejemu Anglije, »če ta sprejme določbe rimske pogodbe*. V Zvezi s pogodbo z Nemčijo je de Murville izjavil, da ta pogodba ne izključuje možnosti vključitve drugih zaveznikov. Sledila je diskusija, med katero je socialistični poslanec Moch obžaloval, ker niso .v Bruslju vztrajno iskali kompromisne formule, in je v celoti kritiziral francosko zunanjo politiko. Člani komisije so postatili de LONDON, 7. — Rezultati prvih volitev za novega laburističnega voditelja so naslednji: oddanih gla. sov 244 (skupno je 249 poslancev), Wilson je dobil 115 glasov, George Brown 88 glasov, Callaghan 41 gla. sov, Ker ni nobeden od treh kandidatov dobil absolutne večine, bo. do volitve ponovili, in njih rezultat bodo objavili v četrtek. Sedaj bodo izbirali med Wilsonom in Brovvnom, ker kandidat z najmanj, sim številom glasov avtomatično odpade. Tajne vojaške pogodbe? HAAG, 7. —1 List «De volkskrant* piše, da sta Nizozemska in Zahodna Nemčija nedavno podpisali tajno pogodbo za raziskovan e na področju obrambe List dorlHja, da sta tako pogodbo nedavno podpisa. Ii tudi Velika Britanija ln Kanada. Dalje pravi, da bo n zozpm««4 in nlnnani 4 O V* je, kljub nihanjem v prvih letih, industrijska proizvodnja na našem področju v devetih letih povečala za dvakrat in eno tretjino. Se zlasti pa Je razveseljivo dejstvo, da je ritem naraščanja industrijske proizvodnje našega področja lani prvikrat ne samo dosegel temveč čelo presegel splošno italijansko povprečje naraščanja indu- strijske proizvodnje. Vsedržavni indeks industrijske proizvodnje Je namreč v zadnjih iVanovitve avtonomnih dežel. letih naraščal takole (v oklepaju Nato je socialistični svetovalec | tržaški indeks): 1959. leta 157.9 toč- MiiiHiiiiiiakiiimmiiiMii UllllllllllllllllimtmfllUllllltlllllllllllUIHHlHIinillllllllllM PO KONČANI PREDKONGRESNI RAZPRAVI Dones popoldne začetek izrednega kongresa PSI Avtonomisti bodo imeli na kongresu 33 delegatov, levičarji 13, lokalna skupina pa 2 delegata Na sedežu v Ul. Mazzini 32 se bo danes popoldne ob 17. uri za čel izredni pokrajinski kongres tržaške federacije PSI, na katerem bo imel uvodno poročilo strankin tajnik Amaldo Pittonl. Kongres, kateremu bodo zaradi značaja izrednosti prisostvovali le izvoljeni delegati. bo nadaljeval svoje delo tudi v nedeljo. Razprava na kongresu se bo sukala okoli treh resolucij, ki so Jih predložili: avtonomistična večina, ki Je imela doslej v rokah vodstyo federacije, levica in končno lokalna skupina. Volitve delegatov v osmih sekcijah federacije, ki so se vršile na osnovi predloženih resolucij, so pokazale, da so avtonomisti ne samo obdržali večino, temveč da so tudi napredovali. Tako so avtonomisti dobili skupno 66 odstotkov vseh glasov in 33 delegatov (10 odst. več kot ob kongresu leta 1960», levica Je dobila 26 odst. glasov in 13 delegatov (15 odst. manj kot leta 1960), medtem ko je lokalna skupina dobila 4 odst. glasov m 2 delegata. Glasovanja se je vzdrža- njih šol vseh vrst in stopenj ter študentom univerze ali višjih inštitutov. Omenjeni dijaki in študenti morajo biti italijanski državljani in sinovi nameščencev občinske openske tramvajske službe, ki so bili v službi omenjene družbe. Navedeni študijski štipendiji bosta dodeljeni na osnovi šolskega uspeha v letu 1961-62 ter na o-snovi gospodarskega stanja družine natečajnikov. Prošnje morajo biti predložene najkasneje do 12. ure 28. februarja letos. Za bolj podrobne informacije naj se prizadeti obrnejo na občinski oddelek za šolstvo, občinska palača, II. nad., soba št. 97. Vztrajnost (in sreča) zasledovalcev je tatove iz Rima spravila za zapahe Obtožen sramotenja države Zaradi amnestije ukinjen sodni postopek lo 4 odst. članov stranke. Obvestilo lastnikom javnih lokalov Tržaška kvestura obvešča vse lastnike Javnih lokalov, ki imajo licenco za televizijske sprejemnike, da bodo v soboto lahko imeli odprte lokale še eno uro po končani oddaji s festivala popevk v San-remu. Županstvo ponovno opozarja vse lastnike javnih lokalov, ki želijo postaviti letos mize in stole zunaj svojih obratov, da morajo predložiti zadevno prošnjo na kol-kovanem papirju za 100 lir najkasneje do 28. t.m., na V. občinski oddelek, palača Costanzi, soba 24 Prošnji morajo predložiti upravni kolek za 1000 lir, znamko za 200 lir, 50 lir v gotovini in dovoljenje, ki je zapadlo 31. decembra 1962. Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Stra-della) se je moral zagovarjati včeraj 44-letni Giuseppe Seppi iz Ul del Pane, ki je bil obtožen, da je sramotil italijanski narod. Do dogodka, ki je Seppija pripeljal pred porotnike, je prišlo 6. novembra predlanskim v notranjosti zelenjadnega trga na debelo. Seppi se je sporekel z nekim svojim delovnim tovarišem ter izrekel nekaj pikrih opazk. Sodniki so včeraj premišljevali samo tri minute, kako naj kaznujejo Seppija in sklenili, da se proti njemu ukine kazenski postopek zaradi amnestije. Nezgoda na delu Na delu pri podjetju Gasilni se ildne po; Je včeraj popoldne ponesrečil 59-letnl Giuseppe Contl iz Ul. Ron-cheto 132, ki so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek In bo okreval v dveh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije. S svojimi delovnimi tovariši je peljal kovinasti voziček vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer idili prvo zdravniško po- so mu nu< moč. Z motorjem povozil dečka V Istrski ulici Je včeraj dopoldne ster Medici je včeraj dvakrat sprejel sindikalne predstavnike uslužbencev monopola ter se z njimi po. gajal za rešitev spora. Na koncu so se sporazumeli, da bodo plačevali uslužbencem tako imenovano industrijsko nagrado v skladu z delovno proizvodnostjo. Na podlagi zagotovil ministra Medicija so nol SP st8Vk3 sindikati odredili, naj neha. Grattaclelo 16.00 «La guerra del bot-tonia. Nagrada Jean Vlgo 1962. Supercinema 16.00 «Da Fari#! ail Polo Nord sexy». Eastmiancolor, Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Superspetitacoli nel mondo». Teohnlcolor. Prepovedano mladini. Fllodrammatico 16.00 «La donna di notte«. Colorscope. — Prepovedano mladini. Aurora 16.00 »Venere ln plglama«. Cristallo 16.30 «La morte eavalca a Rio Bravo«. Teohnlcolor. Capitol 16.00 «11 vlsone sulla pelle«. Teohnlcolor, Cary Grant, Doris Day. Garibaldi 16.30 «Plotone d’assalto». — Scott Brady. Impero 16.30 «Mister Roberts va ln vacanza«. Massimo 16.00 »Duelilo a S. Antonio«. Technleolor. — Errol Flyn, Alexls Smith. Moderno Danes ob 21. url gostovanje ditailektaln« skupine C esc a Ba-seggia: «11 bugiardo«; 8. februarja «La locandlera«; 9. ln 10. februarja «Sior Todero brontolon«. — Ljudske cene. Astoria 16.30 «Vlva Robin Hood«. — Teohnlcolor. John Derek. Astra 16.30 «1 pirati det Flume Rosso« Vlttorlo Veneto 15.30 «L’afflttacame-re». Kim Novak, Jack Lemon. Abbazia 16.00 «La maschera dl porpo-ra». Technicolor. Tony Gurtis. Maroonl 16.00 «Ponte di comaindo«. — Teohnlcolor. Alec Guinness, Dirk Bogarde. Ideale 16.00 «111 segno del vendicato-re». Teohnlcolor. Slovensko gledališče Andre Roussin «Kadar se štorklja za',aV*> Komedija v štirih dejanji’ Prepovedano pod 18. letom Gledališča GLEDALIŠČE VEHM » •Bg* Danes zvečer ob 20.30 reda C tretja predstava stival Balleta« z že objavlj®11” „| |7 gram0m* C' Predstavi bosta še jutri ot>tui. v nedeljo ob 16. url. Pri bls®*)^ dailišča se nadaljuje prodaja ►. * ljlvih vstopnic. DANES V «ARCOBALEN0> HAM 6UARDINO-BACCALONI-GABRIELA RAIMA-BRIAN DONLEMARIEIIO R^NAVISION* BČRITTO PIRIO SCMIRMO I OIRETTO oameiviue shavelson VELIKONOČNO KOSI1 (ZGODBA O GOLOBU, KI JE OSVOJIL RIM) -*>tSij ............ ...................................>>1, DANES v « SUPERCINEMA ‘l N* Hi!; RITA KIMALAVA-UN CMf N CORA VAMOUARO NORMA GLAD4&"Mlt8 MONDO* 4IAMNA POLETTTMI89 SEXY..*DU|GE* REGINE IAUME* CAROUNE U ROUVCK* BABV DIAMOND* BABCTTE AKTOMA* LADVCHINCNIUA- LAURA* TERE OLIVE* I MOLODOY* THE SEXY GIRLS K n 26-letni Silvio Parovel od Spodnje itorjem Magdalene 476 povozil z motorjem 12-letnega Antonia Puglieseja lz Ul. Sonetni 42, ki je tam šel čez cesto pred mesnico Baldassi. Parovel Je sicer pritisnil na zavore, toda brez uspeha, ker je prav tedaj zavozil na ledeno ploskev. Pugllese se je pobil in ranil po levi nogi ter je precej krvavel. Motorist ln mesar Baldassi sta mu priskočila na pomoč, nato pa ga je Baldassi s svo-im avtom odpeljal v bolnišnico, ejer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Vlom v urarno Predslnočnjim so neznanci okradli urarno v Ul. S. Giusto št. 6, katere lastnik Je 37-letni Ernesto Ri-moldi lz Ul. Limitanea 3. Odnesi) so otroške prstane, nekaj ur znamke «Revel» ter druge drobnarije v skupni vrednosti 60.000 lir; razen tega pa so lastniku povzročili še 25.000 lir škode, ker so razbili Sipo. svetlobno napravo ln rolo. Žrtev ledu na pločniku Na ledu se Je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni mestni redar Bruno Zobec Iz Ul. Ponticello 36, ki je po nesreči sam prišel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Bil Je v službi po Ulici Giulia, pa mu je spodrsnilo na ledu, ko Je šel po pločniku. Padel je ln se pobil ter ranil po desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni. iS miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaimiiMfiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Mladeniči 80 bili obsojeni vsak na eno leto, 4 mesece in 10 dni zapora, toda zaradi amnestije so jim dobršen del kazni odpustili Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Corsi, zapisnikar Fiorelli, obramba Bossi in Borgna) so se morali zagovarjati 35-letni Luigi Pastorino, 29-letni Vittorio Rinaldi Rosada ter 22-let-ni Giancarlo Monaco. Vsi trije mladeniči so doma iz Rima. Obtožnica je trdila, da so mladeniči ukradli sprednjo in zadnjo tablico avtomobila BO 157749 nekemu Luigiju Lenarduzziju iz Bologne. Obtoženi so bili nadalje, da so ukradli avto TS 43332, ki je last neke Erneste Santin iz Trsta. Rinaldi Rosada je bil nadalje obtožen, da je leta 1955 ukradel v Rimu izkaznico nekega gojenca fi-nancarske akademije. Zdi se, da Ilcuiuaiaivc: nnnucuujc. *-**-*! oc, ut* je Rosada, ki je bil tedaj gojenec omenjene akademije, našel izkaz- nico na stopnišču poslopja. Poleg tega so ga še obdolžili, da je nosil s seboj pištolo kalibra 6,75 brez ustreznega policijskega dovoljenja. Pastorina pa so še posebej obtožili, da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Do odkritja tatinskega delovanja trojice je prišlo lani 5. oktobra. Okoli 14. ure so neznanci ukradli izvenserijski avto, ki ga je Santinova zaupala v popravilo mehaniku Giovannijd Bossiju. Ko je Bossi opazil, da je vozilo izginilo, je obvestil gospodarja delavnice Gianfranca Tracanellija in oba sta se takoj podala na lov za pa ga je ta potisnil ob zid, tako, — ----- ----- -- -------------------- da se je pobil po prsnem košu in tatovi. Ko sta prišla na križišče si verjetno ualomil rebra. Njegovi ‘ pri Opčinah, sta vprašala mestne- ga redarja, če je šel mimo kak izvenserijski avto. Redar je pritrdil ter pojasnil, da sta malo prej šla čez križišče dva taka avtomobila ter zavila v smeri proti Devinu. Vozila sta čez krnišče, čeprav je semafor kazal rdeče Nato sta Bossi in Tracanelli nadaljevala pot proti Devinu, toda brez uspeha. Vrnila sta se nazaj proti Trstu po obalni cesti. V bližini sesljanskega križišča pa sta naletela na dva izvenserijska avtomobila, ki sta prav tedaj zavijala na cesto, ki vodi proti Nabrežini. Zasledovalca pa sta imela smolo, ker jima je prišla naproti dolga kolona avtomobilov, ki jima je presekala pot. Ko sta nadaljevala zasledovanje, so bili tatovi že daleč. V bližini železniškega podvoza pri Nabrežini sta naletela na avto Santinove, ki pa ni bil več opremljen s svojo pravo tablico. Neznani tatovi so namreč pritrdili nanj tablico, ki so jo ukradli Lenarduzziju v Bologni. Ugotovila pa sta, da je bil avtomobil brez bencina. Zato sta pravilno domnevala, da so tatovi odšli do bližnje bencinske črpal-‘ ;li ke, da bi kupili gorivo ter ga pripeljali do zapuščenega avtomobila. Bossi in Tracanelli sta nadaljevala pot proti Opčinam. Tik pred križiščem se jima je nasmehnila sreča, ker sta na bencinski črpalki srečala Izveinserijski avtomobil s tablico Romi 442623, ki je last Rinaldija Rosade, se pravi enega izmed obtožencev. Zasledovalca sta pridržala potnike ter poklicala policijo, ki je kmalu nato prišla do bencinske črpalke. Policisti so, našli v inkriminiranem avtomobilu radijski aparat, ki je bil ukraden skupaj z avtomobilom omenjeni Santinovi. Mladeniči so se sprva skušali zagovarjati, da jim je aparat prodal neki neznanec. Pozneje pa so klonili pod težo dokazov ter priznali svojo krivdo. Eden izmed njih je izjavil, da so prišli v Trst, ker jim je Rinaldi Rosada dejal, da bi lahko oropali nekega premožnega človeka. Prizadeti obtoženec je sicer priznal to okoliščino, toda je izjavil, da ni tedaj računal na rop v škodo neke določene osebe. Sodniki so spoznali vse tri mladeniče za krive ter so jih obsodili, upoštevajoč splošne olajševalne okoliščine in dejstvo, da so povrnili storjeno škodo, na 1 leto, 4 mesece in 10 dni zapora ter na 50.000 lir globe. Eno leto zaporne kazni pa so jim pomilostili na podlagi nedavnega dekreta o amnestiji in pomilostitvi. Končno so sodniki sklenili, da se ukine kazenski postopek proti Rinaldiju Rosadi glede obtožbe, da je ukradel izkaznico gojencu financarske akademije. Menili so namreč, da ni šlo za tatvino, temveč za prilastitev izgubljenega predmeta. Proti istemu obtožencu so tudi ukinili kazenski postopek glede posesti in nošnje | strelnega orožja zaradi amnestije, j Včeraj-danes ROJSTVA. e>MKTl IN POROKE Dne 7. februarja 1963 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 25 oseb. UMRjLJ SO: 52-letni Emllio Vo- sohion, 74-letna Gisella Cossutta, 77-letna Perisautti, 66-letni Masslmlilamo Ferlani, 52-letna Francesca Kusgnach vd. Bensi, 54-1 etni Luigi AJessandrlni, 61-lctni Tranouillo D’Errico, 47-letnl Luciano Sluga, 74-letna Lulgia Bus-don vd. Bonifacio, 66-letni Emlllo Ve-nier, 89-letna Maria Suman por. De Fellce, 77-letna Anna Leban vd. Keber, 63-letnl Ernesto Odinal, 75-letn! Luigi Volpi,, 77-letni Matleo Milacci, 42-letnl Antonio Bandelll, 9l-letni Ml-bhele Rlzzitelll, 94-letna Anna lau-rich por. Depiera, 58-letna Caterina Nastlani por. Favretto, 71-letni Cesa-re Spagnoletto, 79-letnl Giuseppe Gra-dara, 73-letni Luigi Bonettl, 77-letna Carmen Mascaro vd. Cella, 74-letni Angelo La Rocca, 83-letna Elena laz-bec. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM , Al cammello. Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Spooza Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vlelmettl, Borzni trg 12. Darovi in prispevki Lovrlha Iz Doline daruje 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Jercog 500 lir. ,ZjaVa šel "I «Podpisanl Stanislav Pr*®c ‘jstfl Iz Dekanov obžalujem, iz L/eKtainov ouziuujcm, . jm kel neresničnega o Mlro carinskem nadzorniku na 1 skem bloku na Škofija1® ^ i^*! njegovim postopkom carin5 ^ ^I le na omenjenem bloku "J hvaljujem, da je umakni tožbo.« v . Razna obvestila Pogrebno podporno dru$l vici sporoča, da bo občni - (|) . moral biti preteklo nede^U . .«ri V m radi slabega vremena dl v nedeljo 10. februarja izlet v Črtu vrh pri Idr'J,'|H "j se lahko udeležijo smučarji poT Carji. Dijaki imajo 50 ' Vpisovanje v Ul. Geppa 9' * * * ilf» Slovensko planinsko <>r“ p!> v redeljo 24 marfa lzlet priliki mednarodnih SJhdC* tov na mamutski skakaln " nje v dnevnih urah v Ul- PRISPEVAJTE | matica . DIJAŠKO Po dolgi bolezni le 6. t.m. preminil naš dragi DANILO SLUGA (LUCIANO) j** Žalostno vest sporočajo globoko užaloščena žena , ■ hčerka Nadja, mati, bratje, sestra in vsi ostali sorodta^^iiv m Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16.10 1* “‘jlš"' i glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev in na pokop J t nlce Trst, 8.II.1963. »ORSKI DNEVNIK — 3 — 8. februarja 1963. Metmca Prešernove smrti naša spodbuda . 5a Poeta, ni ga pesnika slo-ljudstva, ki bi v zave-• * srcu njegovih pripadnikov od Prešerna. In ne sa-(J'“radi svojega umetniškega 4 "J1®’ k« je z njim ustvarjal ^ °»no nedosegljiva dela, am-s i,t predvsem, ker je svoj ta-ter ustvarjalnost prežel in mc^nitil VI, z žlahtno vsebino r ®cltfce čloneškosti, svoje ve- t ‘irsbea j. ouoezni o človeka. Zato je i. Vegova poezija prestopila J tM*** me?e °2ie domovine in * jj samo last slovenskih f ' jim je predvsem bila Iq Jena> ampak se je po prali ||Xj1**pe*a na raven tistih u~ l Stilu storitev ter splošnih t vrednosti, ki ostanejo ^‘.j trajna last vseh po-Lfl,wot>, vseh ljudstev in na- Prešeren pomenil za f lij,Vodnike majhnega in ne-?**## slovenskega ljudstva, , ^ to iznenada znašlo v _n}h zgodovinskih okoliščt-s*1 katerih se mu je pisala . Neogibnega in popolnega ^ Ja> a se je zatem v skraj-^Jsnutku nevarnosti srdito *boje stoletne dremotno-* nsemi svojimi močmi oran iti pravico do lastne-a’ ie’ toTei- Preše-lt,at predstavljal in pome-"os, vemo vsi, ki smo ta testno, kot zreli ljudje do-" i*1 se ga danes spomi- 0t prVe svoje resnične it n>ke afirmacije in te-postavke lastnega družbe-\0e krili, , *° pod svitlim soncem dnovi. nj* bila nakazana, ljudstvo po njej brez omaho-jasno zavestjo o njeni •j, '!i;K:iiiRi!;i!!!iiiiii!i!UK!!:ši!:!!i:ii:iHi:HI!!i:UiHiiiHIHiii«;:ii!:Bi!iH!i^ Magistrale. *oet tvoj n6v Slovencatn vdnec vije, Ran mfljih bd spomin in tvdje hvale, Iz serca svdje so kali pognžle, Mokrd-cveteče rdž’ce poezije. Iz krdjov niso, ki v njih sdnce sije; Celčas so bldgih sapic pogresvale, Obdajale so vterjene jih skale, Vihdrjov jeznih mdrzle domačije. Izdihleji solzd so jih redile, Jim mdč so dale rasti nevesdlo, Ur temnih so zaterale jih sile. Lej! tdrej je bledd njih cvčtje vdlo, Jim iz oči ti pdšlji žarke mile, In gnale bddo nov cvet bdtf vesčlo. I , 'No A na b0]evnra’ se iHni:iiHi:iiai:i:::i:=H!il:iii::iiiiH-:Hi:i::l»!K:iii:!:ii::3i:::!!i!Bimi!miHi:iii-i!:!iS::iH!:!i::HHii8nini V “lenem trenutku skupno Sjj^0 konca spoprijel z ne-fc sovražnikom za živ-srečo in bodočnost. J, ,Pa je prav tako razumi ji-t)Je dan obletnice Prešer-kl, ' danes uradni slovenju frni praznik, kakor bi i '°hko bil tudi dan, ko kot velikega pesnika, f ir linstnika in človeka n »°niin3ali vsi kulturni na-6 P osebno oni, ki so že V" "ali mejaši. Slo ne0a se Prešerna spo-V . *udi Slovenci v zamej- •j,r* velikega kulturnega kot velikega človeka, n -a ljubitelja sloven-r°da in vseh narodov mole je pogledal naokrog in dejal s pritajenim glasom : «Kremnitzerja sem opazil pri vratih. Ali to strašilo še vedno voha za zarotami?« «Ne boj se, da bi nas izpustili iz oči! Brez policije pri nas ne gre. Celo v privatne službe se vrivajo vohuni,* je pojasnil Prešeren. «Pač — Metternichov režim*. Smole mu je položil roko na komolec. Stopal je počasi, oprt ob palico. Prešeren je s težavo krotil svoj hitri korak poleg njega. «Kaj pa naši bratje na vzhodu in na severu?* Je čez nekoliko časa vprašal Andrej. «Hrvati se prekljajo z Madžari kakor po navadi. Mettefnich bi rad favoriziral Hrvate, da Madžarom ne zrastejo grebenčki. A Madžari prete z revolucijo. Plačali bodo seveda Hrvati — že zato, ker je Metternichova mlada žena po rodu Madžarka*. «Na Poljskem je vstaja — to veš?* je vprašal Cop. «Vem, Cul sem, da Zamojske-mu trda prede. Baje je prosil, naj Dunaj posreduje pri Rusih, a Metternich je odklonil.* «Kako bi ne! Metternich še nikdar ni podpiral upornikov. Ulici sv. Iranci ška primerno uredila svojo izložbo Rusi so baje že zavzeli Varšavo. Kratke so bile osvobodilne sanje Poljakov. Se ustavo, ki jim jo je dal pokojni car Aleksander, so izgubili. Iz Poljske napravijo navadno carsko provinco*. «Pravijo, da razsaja kolera med rusko armado*. «Saj jo imamo tudi na Ogrskem. Kakšen strah pa je zaradi tega na Dunaju!* je pravil Cop, «Schulzu so pisali sorodniki, da je ves dvor zbežal v Schoen-brunn. Metternich in njegova mlada žena imata menda edina še toliko poguma, da se kdaj pokažeta med ljudmi. Egipski paša mu je poslal baje krasne arabske konje, ki jih knez rad podi po Pratru.* «Metternich Je sploh pogumen mož*, se je s posmehom oglasil Prešeren, «že tretjič se je oženil!* «In od nas treh se še prvikrat nobeden ni.» «In se ne bo,» je pribil France. «No, nikar ne slepomiši! Mama mi je pravila, da imaš nevesto, Gradčanko*. «Da, Kljunovo, svakinjo doktorja Snoja,* je pritrdil Cop. Prešeren je molčal. «Kakšna pa je? Lepa?* se je Smole zanimal. Prešeren je skomignil z rameni. «Pravijo,» je dejal kratko. (Hm. Kdaj se poročiš?* »Kadar bom imel toliko, da si ustanovim dom in bom mogel rediti ženo in otroke. Doslej sem pa neplačan praktikant pri ka-merni prokuraturi.* (Hama pravi, da se Snojevi ponujajo, da napravijo sorodnici balo in vama pomagajo, dokler...* «Zena mene ne bo nikdar redila!* je Prešeren odrezal tako ostro, da je Smole umolknik. To ’ so Snojevi raztrobili... se je Prešeren jezil sam pri sebi. Doktor Snoj, svak gospodične Kljunove, je bil deželno-sodni svetnik v Ljubljani. Cez nekoliko časa je Andrej dejal: »Imaš prav, France. Mož, ki ga babnica komandira, ni več mož*. Tiho, trudno so prišle besede in Prešeren je razumel prijatelja. Vedel je, da je prav takšna misel razdrla Smoletovo srečo. «Kje pa stanuješ?* «Pri stricu Jožefu' v Rožni ulici*. «Ali stric ni več na Ježici?* «Ne, že dve leti živi v pokoju. Moja sestra Katra mu gospodinji. Obišči nas! Stari te bo vesel.* «Katra pa ne posebno — ha-haha!» se je Andrej široko zasmejal. «Pridi ti rajši k meni!* Pred Smoletovo hišo na Dunajski cesti so se poslovili. Prešeren in Cop sta se vrnila. Molče sta stopala mimo vojaške bolnišnice v nekdanjem samostanu klarisin. Obema je bil Andrej v mislih. Le kako se je mogel tako uničiti — zaradi lepe ženske! «Ce bi bil delaven človek, bi ga ne bilo strlo,* se je Cop oglasil iz svojih misli. »Ali misliš, da so delavni ljudje ljubezni nedostopni?* »Tega ne mislim. Človek je človek. A človek, ki ljubi delo, takšno krizo še najlažje preboli. Laže vsekakož kot brezdelen sanjač, kakršen je Andrej.* »Morda imaš v splošnem prav. A jaz...* »No, prav ti si kot umetnik v tem pogledu dobro zavarovan, kajti čustva lahko izzivaš naravnost v svoja dela in jim s tem odlomiš najostrejšo ost*. »Motiš se. Pesnikovanje mi še nikdar ni pomagalo v notranjih bojih. Jaz moram ono, kar m» duši, prej preboleti, potem šele zavalovi v meni doživljaju primeren ritem, potem šele morem spraviti svoj doživljaj v določeno umetniško obliko*. »Zato, ker se tvoje umetnine uklanjajo vedno določenemu sistemu, Obnavljaš v sebi čustva, da moreš ustvarjati. Tvoja muza je pač retrospektivna. Pa že to, da razglabljaš in iščeš v sebi z namenom, da notranje reflekse pravilno - dojmeš, že to odbrusi vsem duševnim pretres-ljajem ostrino.* »Dokler me doživljaj neposredno pretresa, ne mislim na njegovo upbrabo; ljubim, sovražim, kolnem, vzdihujem. Delam šele takrat, ko si vse mirno ogledam, čeprav v subjektivni luči.* Cop je prikimaj. «Takrat poiščeš za pripravljeno vsebino primerno obliko. In tako je prav, ker oboje mora harmonirati. Zato pa je treba mirnega duha, hladnega razuma in dosti znanja. Arhitektonika je pač rokodelska stran poezije, kakor ima vsaka umetnost svojo rokodelsko stran*. (Hm, že. Ampak včasih se mi zdi, da bi mi prišle iz duše bolj sveže, strastnejše, silovitejše u-metnine, če bi jih ne mrcvaril toliko po vseh pravilih poetike.* «Morda bi bile strastnejše, bolj neposredne, bolj v srce segajoče. Pozabljaš pa, da si kot umetnik poklican pokazati vso krasoto in prožnost svoje umetniške snovi — jezika. In — skoraj bi rekel, da je to glede na našo revno mlado literaturo in glede na ogroženi položaj našega materinega jezika tvoja glavna naloga*. «Vem» »Jezik prilagoditi tonu umetnine — to se ti čudovito posreči, v tem ti ni nihče kos*. Prešeren je molčal. Cez nekoliko časa Cop: «Veš, kaj bi nam moral še pokazati?... Slovensko tragedijo.* «iln snov?* «Vzemi jo iz slovenske zgodovine, kar ti pač prija; vsekakor nekaj domačega.* «Nekoliko sem že razmišljal o tem. Pa je naša zgodovina glede tega tako revna*. »Ne revnejša od drugih. A raziskana je še premalo. Več Valvazorjev nam manjka, ki bi bi^ skali po arhivih za domačo preteklostjo. Kdo ve koliko slovenskih tragedij se skriva v srednjem veku. Ali misliš, da so naši pradedi svojo samostojnost kar meni nič, tebi nič vrgli tujcem k nogam? Koliko nasilja, vstaj, koliko junakov, koliko žrtev! Seveda — kronisti so bili tujci in mi vemo o tistih bojih prav malo, imen pa skoraj nič.* Prešeren mu je pritrdil z molkom. Na oglu pred »Maličen* sta se ustavila. «Sel bi še na črno kavo. Ali greš z menoj? — je vprašal France. «Ne. Naravnost domov pojdem. Minca me čaka, ker nisem vzel vežnega ključa. Lahko noč!* Cop je odšel po Nunski ulici proti Gradišču, kjer je stanoval v bližini deželnega dvorca. Prešeren pa je stopal po Slonovi ulici navzdol. Razmišljal je o Čopu, da prežene težke misli na Andreja. V takih mislih je Prešeren dospel do mostu. S kratkim pogledom se je ozrl po Gledališki ulici in se spomnil: tam v hiši, nekoliko v kot umaknjeni spi dekletce — Julija Primčeva. Lepe modre oči zaprte. Dolge trepalnice leže na rožnatih licih. Usteča vzbočena kakor v poljub. Okrog glavice mehki zlati lasje na beli blazini. Oton v Zupančič: Beseda o Prešernu Naslednji govor je Župančič imel lota 1925 mariborski srednješolski mladini ■ Pripis J: pa je dcCsI pt kentunl jsrokodiln’ '2:'hi 1» i e pričakujte od mene nikake modrosti al, učenosti. Zakaj jaz se nisem nikdar bližal š- * Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice. Vedno niso prihajali k njemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali. Naša književnost je stara nekaj stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena nad vsem, kar so Slovenc i dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki so spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes ki se mu spoštljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti kot enakovredno poleg Prešernove. V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. Ne, to slovenstvo je tako globoko, kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in bolečino in je po duhu tako široko kakor ves svet. V šoli se učite, kako je Prešeren gojil vse mogoče umetne oblike; tercina, ottava rima, španska asonanca, distihon, anakreontska kitica, triolet, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet: — sonetni venec Še z akrostihom po vrhu, vedeti pa morate, da ni niti ena njegova vrstica pisana samo zavoljo blagogtasja in forme, nego da je vsa vnanja oblika pokorna in voljna služabnica notranje pesnikove ideje. Prešernova poezija je na tistem višku popolnosti, kjer se ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini: forma in vsebina je eno, organičen plod duševnega snovanja pesnikovega To je tista odlična veličina Prešernova: kakor je pri njem oblika in vsebina eno, tako je eno Prešeren-človek in Prešeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nič samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato, da nam je čim jasnejša vsaka poteza duševne fiziognomije poetove. — Prešeren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi, odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V «Pevcu» nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo naloga pevski poklic z vso neizprosnostjo: «Stanu se . svojega spomni, trpi brez miru*. Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti. Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubih boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh. Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra. Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešema-člove-ka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja zo idejo Prav poj-miti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grencd in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi naredu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato še enkrat: Ljubite Prešerna! PRIPISEK Dvajset let je minilo, kar sem tako govoril pred razžarjenimi obrazi, pred iskrenimi očmi, pred vročimi srci Kje so zdaj tisti obrazi, tiste oči, tista srca? Kje tisti žar? Vmes je na gosto pobirala smrt. najbolj na gosto med mladimi, najboljšimi; med takimi ki se jim je Prešeren najbolj zapisal v srce Zakaj tisti si niso pomišljali, niso računali, šli so, kamor jth je klicala domovina v najtežjih dneh. Vi pa, kar vas je ostalo, ko ste kakor naši Zdravljica Prijatlji, odrodlle so trte vlnce nam sladkd, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas, Jo srčno branit kliče čas! 2ivč naj vsi narddl, ki hrepene dočakat’ dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svčta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaki :::::::: I i mrtvi tovariši storili svojo dolžnost, vi, ki ste sebi, nam in zanamcem z boji in žrtvami ustvarili novo državo, vi ste videli že v mladih letih, kako se je marsikaj častitljivega zvrnilo, in veste, da nc bo nikdar več vstalo, ker je bilo znotraj trhlo. Vse človeške vrednote se prišle na rešeto in dosti plev je odnesel vihar razburkane dobe. Prešeren in njegovo delo pa žari čedalje svet leje in bo tudi za naprej slovenskim dušam zanesljiv vodnik na poti v bodočnost. Saj so bila še vsa ta zadnja leta težka, naporna pot v bodočnost. In marsikoga poznam, ki mu je bila Prešernova pesem spremljevalka in tolažnica v pregnanstvu, tovarišica in bodrilka v borbi zg svobodo, opora v težki sužnosti, o kateri so nas strahotili tuji zavojevalci in domači izdajalci. In ko sem pregledal, kar sem vam povedal o Prešernu pred dvajsetimi leti, vam skoraj nimam kaj dostaviti, samo ponovil bi vam: Ljubite Prešerna in prav boste hodili! Ljubili boste svoj narod in spoštovali človeštvo, ki je dobre volje. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Glann.1 Safred na marimbo; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Flavtist Dapretto; 18.13: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Tržaški skladatelji: »Karel Bošt- jančič*; 19.00: Radijska univerza; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo In delo; 20.45: Orkestra Ionesco In Varez; 21.00: »Prešeren v pesmih svojih častilcev*; 21.20: Škerjanc: »So- netni venec*: nato Jazz koncert. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,15: Ciganski orkester; 13.40: O zborovskem petju; 13,35: Iz do- mače zgodovine; 14.05: VlozzIJeve skladbe; 14.25: Jazzovski kvartet; 14.40: Dardi: Zgodbe s kvarnerskih otokov. Koper 6.13: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7,15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.30: Glasba po željah; 12.40: Turistična beležnica; 13.40: Pesmi na besedila F. Prešerna; 14.00: Zabavni motivi; 14.30: Iz operetnega sveta; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Pisana glasba; 16.30: Današnje teme; 16.40: Operne teme; 17.40: Čajkovski, Prokofjev itd.; 18.00: Prenos RL; 19.00: Skladbe za orgle; 19.30: Prenos RL; 22.15: Oktet Dave Peli; 22,40: Schubertova Sonata za klavir; 23.00: Prenos RL. PETEK, 8. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital, morjih; 15.15: Filmske In gledališke novosti; 15.30: Glasbeni kar-net: 16.00: Program za najmlalše; 16.30: Koncert za mladino; 17.25: Romanticizem v glasbi; 18.00: Vatikanski koncil; 19.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: A. Daudet: «11 nababbo*; 21.00: Simfonični koncert. II. program 8.00: jutranja glasba; 8.35: Poje Mario Abbate; 9.35: Zvezdniki na poti; 10.35: Pesmi; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital, pesmi; 15.15: Orkestralna glasba; 15.33: Koncert v miniaturi: 16.00: Rap- sodija; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Literarna oddaja; 18.35: E-rotni razred; 20.35: Gala della canzone; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.15: Festival v Sanremu. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Hin- demlthove skladbe; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Viottljev koncert št. 3; 21.20: G. Berto: «L’uomo e la sua morte* Slovenija 8.05: Skladatelj Gounod; 8.40: Popevke v duetu; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Z domačih gredic; 9.45: Zadovoljni Kranjci; 10.15: >z Flbichove »Messinske neveste*: 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka: 11.00: Pozor, nimaš prednosti I; 12.05: Kmetijski nasveU; 12.15: Dobri znanci; 12.30: Šopek Prešernovih: 12.50: Ansambel Jožeta Prlvška; 13.15: Obvestila; 13.30: Solisti radia Prage; 14.05: Radijska Sola; 14.35: V pesmi In plesu; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Plošča za ploščo; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05; V orkestralnem studiu; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Ruska zabavna glasba; 18.25: Kar po domače; 18.45' Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Majhni zabavni, ansambli: 20.15: Zunanje-politlčni pregled; 20.30: Klavirska glasba: 21.00: Kitara v ritmu; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Od valčka do twlsta; 22.50: Literarni nokturno: 23.C5. Nočni koncert. Ital. tele vitij a 8.30, 12.15: Sola; 12.40: Smu- čarske tekme; 15.00: Sola; 17,30 Program za najmlalše; 18.30. Nikoli m prepozno; 19,00: Dnevnik; 19,15: Osebnost; 19.55: Vatikanski koncil: 20.15. Šport: 2f 3 : TV dnevnik; 21.05: G. Rocca »Sior rita paron*. 2.300: Dne.n k DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15 TV igra »II ragazzo ronteso*; 22.05: Repor taža Iz Sanrema; 22.55: Evropsko prvenstvi v umetnem drsanju; 23.40: Šport. lug. televiiro 18.00: Kulturna pariura, a; IH m TV obzornik; 19 00. Umetno dr-a nju za poka) Evrope; 20.00: Gnev nik; 20.30: Mikeln: »Administrativna balada* — prenos Iz Drame SNG. (Odlomek iz #Romana o Prešernu« Jlke Vaštetove.J OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprejmite nekaj nujnih ukrepov tehničnega znač tja. Z dobro voljo boste odpravili neki družinski spor. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne silite preveč v ospredje. Vaša čustva, naj bodo Iskrena. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na razpolago so vam vsa sredstva za rešitev nekega vprašanja. V nevarnosti so čustveni odnosi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pomirite se s svojimi nasprotniki. Ne pozabite na starega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poslovni pogoji niso najboljši, bodite pre- HOROSKOP vidni. Prehodno tesnobno razpoloženje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlično se boste Izkazali v nekem neprijetnem položaju. Bodite širši v svojih pogledih. TEHTNICA (od 23,9. do 23.10.) Vaša odločnost vam bo prinesla srečo. V družini popolno razumevanie ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan Je zelo primeren za poslovne razgovore. Neko čustveno razmerje zahteva od vas manjšo žrtev STRELEC tod 23.ll. do 20.12) Dogodki bodo dokazali pravilnost vaših ukrepov. Utrdili Doste svoje odnose z družino. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan Je primeren za vse nove pobude. V čustvenih zadevah bo sreča na vaši strani. VODNAR (od 21.1. do 19.2,1 V zvezi z vašim delom bodo nastopile nekatere težave. Potrebni ste miru RIBI (Od 20 2. do M 3 ) Upoštevajte obljube, ki vam bodo dane. V čustvenih odnosih bodite bolj praktični. PRIMORSKI DNEVNIK 8. februarja Gortško-beneškt dnevnik t^, V M.*1 "4 I » f " »IM ' *-*------- SINDIKALNE VESTI l l ŠE TRIJE MESECI NAS LOČIJO 00 PARLAMENTARNIH VOLITEV Danes stavka v industriji Slovenska skupnost naj izide okrepljena za podporo kovinarjev Uspela stavka bolničarjev in živinozdravnikav Kovinarski delavci, ki so zaposleni pri zasebnih podjetjih, vodijo že skoro šest mesecev odločno in enotno sindikalno borbo za obnovo vsedržavne delovne pogodbe svoje kategorije. Na njihove upravičene zahteve, naj se pri obnovi delovne pogodbe vnesejo spremembe, s katerimi naj bi napravili iz te pogodbe vzorec za druge delovne kategorije v industriji, so delodajalci odgovorili z nepopustljivostjo. V odgovor na tako negativno stališče so predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL pozvali vse delavstvo, naj s splošno stavko pokaže svojo solidarnost s kovinarskimi delavci. V ta namen so proglasili splošno stavko v .in-, dustriji za danes, 8. februarja od 14. do 18. ure. Stavkali bodo tudi industrijski delavci na Goriškem, katerim je pokrajinska delavska zbornica naslovila poseben proglas, v katerem jih poziva, naj se strnjeno udeležijo vsesplošne stavke v podporo delavstva kovinarske industrije pri zasebnih podjetjih Včeraj pa se je zaključila tridnevna stavka upravnega in pomožnega osebja pri bolnišnicah na Goriškem. Stavka je popolnoma uspela tako v Gorici kot v Tržiču in Gradežu. Kot je znano, je bila taka stavka po vsej državi, ker so prišla pogajanja z delodajalci na mrtvo točko. Ker ni nobenih izgledov, da bi prišlo tudi sedaj do kakšnega pozitivnega zaključka; pripravljajo ponovno stavko te kategorije, ki naj bi Se začela v torek 12. t. m. in naj bi trajala štiri dni. Danes se nadaljuje tudi stavka živinozdravnikov, ki je že včeraj na Goriškem skoraj popolnoma Uspela. Na ledu mu je spodrsnilo Včeraj okrog 10. ure dopoldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 52-letnega Lucia Ballabena iz Gorice, Ul. Battisti št. 8. Pri pregledu so mu zdravnici ugotovili zlomljeno piščal na pogi ter ga zato pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Ballaben je izjavil, da se je poškodoval pri padcu na poledeneli cesti. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Na svoji zadnji seji dne 6. t. m. je pokrajinski upravni odbor na goriški prefekturi odobril vrsto sklepov, med katerimi so tudi na- ffiimtiiiiuiiumumm",m*lll|m|l,llllllll,llllilillia VERDI. 17.00: «Venere imperialen, Gina Lollobrigida in G. Ferzetti. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «1 dittatori«. Crno-beli dokumentarni film od Lenina do Fidela Castra. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Totb di notte n. 1», Toth in Macario. Italijanski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21 30. CENTRALE. 17.15: «Un branco di vigliacchi«, P. Petit in R. Moore. CrnobeU italijansko frangoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12. tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,6 stopinje nad ničlo ob 14.30, najnižjo 10 stopinj pod ničlo ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. slednji; Gorica; pravilnik za klanje prašičev za zasebno potrošnjo; odstop občinskega poslopja za begunski zavod «F. Filzi»; odobritev načrta za drugi del gradenj pri domu onemoglih v Ločniku; posojilo za preureditev poslopja pri Rdeči hiši za šolski zavod. Doberdob: povišek plače šolskim postrežnicam in pomočnicam Emi Vižintin, Frančiški Bagon, Zori Lakovič in Viktoriji Pelicon. iz volilnega boja, ki je pred nami V glavnem bodo potrjeni kandidati, ki so sodelovali na prejšnjih volitvah V zvezi z bližnjimi političnimi volitvami, ki bodo po vsej verjetnosti meseča aprila, se v javnosti še niso pojavile važnejše vesti o pripravah posameznih strank na ta vsekakor izredno pomemben dogodek za nadaljnji razvoj italijanske politike. Vendar pa to ne izključuje živahne dejavnosti, ki se razvija znotraj vsake posamezne stranke. Od volitev nas ločijo komaj kakšni trije meseci, zato je skrajni iiiiiiimiiivamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiansiiiiiMiiiiiitimfimiiuiiiiiiiimimMimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimi ZANIMIV PREDLOG GORIŠKEMU ŽUPANU Občina naj bi zgradila 50 minimalnih stanovanj Svetovalci PSDI 80 obrazložili načrt, ki bi le delno obremenil občinske finance Občinski svetovalci PSDI v Gorici, Zucalli, Candussi, Fantini in Milocco so poslali včeraj goriške-mu županu dr. Poterziu pismo, v katerem ponovno ugotavljajo potrebo, da bi se tudi občinska u-prava pobrigala za gradnjo novih stanovanj predvsem za nove družine in za starejše zakonce btez otrok. Podpisniki ugotavljajo, da Zavod za ljudske hiše z omejenimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, gradi stanovanja predvsem za številne in najbolj revne družine. Občinska uprava bi lahko že v prihodnjem letu in brez kakšnih večjih stroškov začela z gradnjo kakih 50 minimalnih stanovanj v mestu. Podpisniki so v ta namen pripravljeni dati na razpolago več načrtov za taka stanovanja, med katerimi bi izbrali tiste, ki bi bili najbolj primerni za naše mesto. Poleg tega predlagajo tudi okvirni načrt za take gradnje, ki bi bil naslednji: Vsako stanovanje naj bi imelo po 40 kv. metrov površine — 50 stanovanj naj bi stalo 100 milijonov ali po 2 milijona vsako. Občinska uprava naj bi z navadnim posojilom prispevala 26 milijonov lir, kar bi obremenilo občinski proračun za dobo 3Q let z amortizacijo in obrestmi po 2,5 milijona lir letno. Preostalo vsoto naj bi dobili od krožnega sklada s posojilom za 25 let, kjer bi plačevali letno za obresti in amortizacijo po 5,43 odstotka približno. Odplačevanje tega posojila bi lahko bilo v breme najemnikov, kar bi znašalo za vsako stanovanje (brez deleža občinske uprave) o-krog 82.000 lir letno, ali neka} manj kot po 7.000 lir mesečno. Podpisniki predlagajo, naj bi o tem načrtu razpravljal tudi občinski svet na eni svojih prihodnjih sej. Gabrski župnik padel z motociklom Včeraj okrog poldne se je Župnik [iz Gabrij Žerjal peljal z motociklom po. Gorici. V 1)1. Roma mu je na /zaledeneli cesti spodrs- v Kavarn nilo in najprej v Zatekel Bratuš, se je ko pa S* z Ure odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so ugotovili, da «i je pri padcu zlomil levo ključnico. Pridržali so ga na zdravljenju. aUUHMT “ Mestni avtobus trčil v Fiat 1100 Sinoči okrog 20. ure je prišlo v Ul. Aquileia v Gorici do trče- nja med mestnim avtobusom in avtom Fiat 1100. Pri tem so bili ranjeni šofer avtomobila in sopotnici 58-letna Amalija Romanut iz Vidma in 55-letna Laura Mazzoll iz Gorice, Ul. Prato 11. Vse tri so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jih pridržali na zdravljenju. Na kraj nezgode je prišla tudi cestna policija, ki medtem ko poročamo, vodi preiskavo. čas, da si stranke izberejo svoje kandidate za poslansko zbornico in senat. Kasneje pridejo na vrsto zborovanja in sestanki, katerih bo nedvomno precej, ki bodo za nekaj mesecev, tja do poletja dali ton skrajno napetemu, polemičnemu in borbenemu vzdušju. Volitve so namreč obračun dela, opravljenega v določeni dobi: ta obračun pa se izraža v številu oddanih glasov volivcev za to ali ono stranko. Da bi bil čimbolj ugoden, bodo stranke izkoristile vse mogoče argumente, od koristnosti ali nekoristnosti politike levega centra do nacionalizacije e-lektrične energije, deželne ureditve in zahtev številnih kategorij po ekonomskih izboljšavah. Prav gotovo bo tudi slovensko skupnost razgibal val bližajočih se volitev. Poleg vsedržavnih zadev bodo na usmeritev slovenskega volivca vplivale tudi domače politično - upravne razmere, odnos do vsedržavnih strank, stališče posameznih Skupin V krajevnih organih oblasti in podobno. Slovenska skupnost upravičeno pričakuje od sedanje volilne kampanje, da bo okrepila pozicije slovenske manjšine. Slovenska skupnost bi morala doseči večje razumevanje strank za naše potrebe, katerim niti od daleč ni zadoščeno. Predvsem pa bi morali njeni zastopniki poudarjati tiste momen- iniiiiiikiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiitmiiiNiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimuiiiuiiiHiiiiminiiiiiiiiiiiii OBČINSKI ODBOR O ČIŠČENJU SNEGA V štirih dneh porabili 2 milijona za čiščenje snega Gorica je imela s 46 cm snega deželni rekord Občinski odbor v Gorici je izdal sinoči poročilo o stanju snega v mestu in o njegovem odstranjevanju. V poročilu je rečeno, da je v treh dneh padlo v Gorici 46 cm Snega, kar je največ v vsej deželi in presega količino snega, ki je padel leta 1947 in 1955. Mesto je bilo nepripravljeno in tako na primer bi otroci v siroti-šču Contovalle na Gradu zmrzovali, da jim ni neko občinsko SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 10. februarja ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Nastopajo: Uvodna misel prof. Rado Rauber člani Slovenskega gledališča Mira Sardočeva, Stane Raztresen, Stane Starešinič sopranistka Ljubica Berce -Košuta član ljubljanske Opere basist Danilo Merlak moški pevski zbor p.d. Prosek - Kontovel orkester Glasbene Matice Dirigent prof. Oskar Kju-der; zbor pripravil prof. Ignacij Ota; scena Jože Cesar ; režija Adrljan Rustja Vstop prost ! DELOVAL BO BIFE’ vozilo z gosenicami pripeljalo nafto za ogrevanje, ker ni bilo v nedeljo v mestu niti enega vozila, ki bi bilo opremljeno z verigami. V nedeljo zjutraj so župan in odborniki že ob 7. uri izdali u-krepe za čiščenje ulic, pločnikov itd. To pa je obsežno delo. saj gre za 160 km cest ln kakih 138 javnih poslopij, za katero skrbi občina. Dve zasebni podjetji sta poskrbeli za čiščenje 52 km cest. Mobilizirali so vse razpoložljive ljudi in sredstva, vendar pa to še ni bilo dovolj. Pri tem so bile še težave, ker je bil prvi dan praznik. V ponedeljek so začeli s polnim ritmom dela in delali so tudi pozno v noč. Poleg vseh občinskih delavcev so uporabljali snežni plug in več drugih motornih pripomočkov. Treba je bilo poskrbeti ne samo za čiščenje osrednjih ulic, temveč tudi za ceste na periferiji, v Standrežu, Ločniku, Podgori, Pevmi, St. Mavru in v Grojni, Pozneje so pritegnili k čiščenju še druge stroje in tovornike in odborniku za javna dela se je posrečilo dobiti tudi 60 stotov kalcijevega klorida, ki je bil namenjen za ceste v Lombardiji. Poročilo omenja, da je površna kritika kaj lahka zadeva, vendar je treba upoštevati obsežno delo in objektivne težave, za katere navaja konkretne podatke glede odstranjevanja snega. Ob zaključku navaja poročilo tudi stroške, ki so do sinoči dosegli skoro dva milijona lir. Od tega je občinska uprava potrošila 1 milijon za mehanične pripomočke, 420 tisoč za delovno silo, 200 tisoč za kalcijev klorid itd. te iz narodno-obrambnega, kulturnega in gospodarskega življenja, ki nas združujejo, ki so, skratka, gonilna sila našega narodnega obstanka in razvoja. Volilni boj, ki je pred nami, naj odpre boljše perspektive naši manjšini kot celoti. Da bi to dosegli, bi morali imeti vsi, ki se bodo v njem udejstvovali, stalno pred očmi poleg strankarskih predvsem narodne koristi. Kar se tiče imen kandidatov za poslansko zbornico in senat, krožijo samo nekatere nepotrjene vesti. Krščanska demokracija namerava znova potrditi kandidaturo poslanca Martine, skoraj gotovo pa tudi senatorja Vallaurija. Omenjalo se je tudi ime pokrajinskega predsednika Chientaroli-ja, ki naj bi nadomestil Vallaurija, vendar vse kaže, da bo ostalo pri starem. Liberalci nameravajo potrditi kandidaturo Attemsa, socialdemokrati pa Zuoallija. Socialisti bodo Za poslansko zbornico potrdili Marangona in Bettolija, za senat pa je bil pr- nadaljnjimi diskusijami je njegova kandidatura odpadla. Za zbornico bo skoraj gotovo kandidiral tudi slovenski kandidat. Med go-riškimi komunisti sta obstajali dve kandidaturi: dosedanji poslanec Franco iz Tržiča in pokrajinski tajnik CGIL Fulvio Bergomas. Vodstvo federacije se je na Sestanku opredelilo za prvega. Kakor je znano, bo volilno o-krožje za poslansko zbornico obsegalo Gorico, Videm in Belluno, za senat pa ozemlje nove dežele. Menični protesti Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca januarja 831 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 410 v Gorici, 176 v Tržiču, 52 v Gradeuž, 52 v Ronkah, 42 v Gradiški, 28 v Krminu, 18 v Škocjanu, 14 v Starancanu, 8 v Steverjanu, 6 v Zaggraju, 5 v Doberdobu, 4 v Romansu, 3 v Foglianu-Redipugli, 2 v Kaprivi, 2 v Medeji, 2 v St Petru ob Soči, 4 v Turjaku, 2 v Mošt ln 1 v Farrl. ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGA Pia Riva in Sciorpae nova prvaka v smuk Zmagovalec «3-Tre» Senoner šele osmi COURMAYEUR, 7. — Pia Riva, članica Sci Club Pirovano in Gildo Sciorpaes pripadnik smučarskega kluba Cortina, sta si danes osvojila naslov italijanskega prvaka v smuku. Današnja točka sporeda italijanskega prvenstva v alpskih panogah ni potekala v najboljšem vremenu. Po včerajšnjem krasnem dnevu je bilo danes nebo precej oblačno, v začetku proge pa čelo nekaj megle. Smučarke so otvorile tekmovanje ZENSKE 1. PIA RIVA (SC Pirovano) 1’31”1 2. Giustina Denet.z (SC Gardena) 1’34”6 3. Lidia Barbieri Sacconaghi (SAI Milano) 1’34”9 4. Yvonne Ruegg Sciorpaes (SC Cortina) 1’36”3 5. Irige Senoner (SC Colle Isarco) 1’37”5 ' 6. Mariarosa Vigliani I’40”9, 7. Marisa Mion 1’42”, 8. Simona Echer 1’43”4, 9. Glorianda Cipolla 1’43”6, 10. Paola Franceschetti 1’45”, 11. Laura Odlard des Ambrols, 12. Lisa Zecchini, 13. Pia Comi, 14. Sofia Albertoni, 15. Camilla Alessi. MOŠKI 1. GICDO SGIORPAES (SC Cortt-na) 2’17”3 2. Ivo Mahlknecht (FO Moena) 2’17”4 8. Gerardo Mussner (FO Moena) 6. Martino Fill 2’19”9, 7. Italo Pe- dronoelli 2’20”5, 8. Renzo Zandegia-coml 2’20”7, 9. Caflo Senoner 2’21”3, 10. Helmut Gartner 2’22", 11. Michelangelo Bosin, 12. Luciano Se- ghi, 13. Giovanni Dibona, 14. Guido Schiavon, 15. Giorgio Mahlknecht Itd. na 2.200 m dolgi progi od Youle do Piana Checrouita. Prva je star-tala Pia Riva in že njen čos — 1’31”1 — je zadostoval, da so vse druge izgubile vsako upanje za uspeh. Edino Giustina Demetz se je kolikortoliko približala Rivi, med- A lo v bolj razburljivem ( dvoma je bila tudi proga ® j ka: tri in pol kilometra dolP j MG s tremi nevarnimi «zidovi. 950 m višinske razlike. lec kombinacije «3—Tre« L -f Jttic noner se je prvi spustil P“ !st0(, vendar njegov čas ni Pr^“ (ji nič posebnega. Šele, ko J j, ^ ‘J Sciorpaes prismučal do 1 zabeležil za štiri sekunde D ^ kot Senoner, je bilo JaSI??,'ia, I ,, predvidevanja niso uresniči ^ 1 je, da je Senoner uporab" ^ * z; merno mažo, zaradi česar 1» le ne samo prvo, temveč častna mesta prepustiti i^ tu, Musnerju, Miliantiju, * p>0| Jutri bo veleslalom. tem ko je Barbierijeva, ki je bila tretja, zasluženo osvojila naslov italijanske juniorske prvakinje v smuku. Moško tekmovanje pa Je poteka- ^->nl E C (v organizaciji ŠZ Bor) 1 . ■ ;vj Julri na Pesku veleslalo1 Glede na ugodne snežne razmere ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v soboto, 9. t. m, na Pesku pri Bazovici tek^ n' j; nje v veleslalomu za moške. Vpisovanje bo pred tekmovanjem, ki ob 15.30. Prvi trije bodo nagrajeni. jV® busov, ki peljejo iz Trsta na Pesek (ob 13.10) ah v ',|’1 Opozarjamo udeležence, da se lahko poslužij0 zovico (ob 14. uri). iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiinimn, VELIKA VRZEL V KOLESARSKEM ŠPORTU Smrt Learca Guerre člov eške lokomotive* Bivši syetovni kolesarski prvak Learčo Guerra je danes umrl MILAN, 7. — veška lokomotiva« znan tudi kot «člo-za posledicami Par- kinsonove bolezni. Guerra je bil že mesec dni na zdravljenju v milan- mlshl »ki glavni bolnišnici in prejšnje dni se mu je stanje že toliko izboljšalo, da so mu dovolili sprehoda po hodnikih nevrološkega oddelka. Njegovi sorodniki so že upali na povratek domov1, toda v prvih urah današnjega dne se Je njegovo stanje nepričakovano poslabšalo in Learco Guerra ni. prebredel krize. Okoli poldneva je bivši italijanski iiimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiij ČE NE B« VIZUMOV ZA VZHODNE NEMCE V nevarnosti svetovno (v Cortini od 27. t. m. do 3. iharca) prvenstvo v drsanju? BUDIMPEŠTA, 7. — Sodeč po izjavah voditeljev mednarodne zveze za drsanje na ledu, ki so zaradi evropskega prvenstva zbrani v Budimpešti, obstaja resna nevarnost preklica organizacije svetovnega prvenstva v umetnem drsanju, ki bi moralo biti od 27. t. m, do 3 marca v Cortini d’Ampezzo. Do preklica bi prišlo, če italijanski organi ne bodo izdali vzhodnonemškim tekmovalcem vstopne vizume. Predsednik avstrijske zveze za drsanje na ledu Ernst Labin je v zvezi s tem izjavil: »Prosili smo ita lijanske športne voditelje, da bi napravili vse za izdajo vizumov. Vendar kaže, da je malo možnosti u-speha. V tem primeru«, je nadalje- kolesarskl as umrl. Njegova smrt je presunila ves športni svet. Z vseh strani so začele prihajati brzojavke s sožalji in številne športne osebnosti ter bivši kolesarji in drugi so si bili edini v izjavah, da je njegova smrt zapustila veliko vrzel. 'Guerra je namreč s svojim znanjem pripomogel številnim kolesarjem kot sta bila.Bartali in Ko-blet k nepozabnim zmagam. Pogreb prerano umrlega Guerre bo v soboto zjutraj. Pokojnikovo truplo bodo odpeljali v Mantovo, kjer bo pokopan. * * m in ga pustil 6 minut za val Labin, «je nevarnost, da bodo seboj, s čimer mu je odvzel vo- Learco Guerra se je rodil oktobra 1902. leta v San Nicolo Po v mantovanski pokrajini. Ze v mladih letih se je posvetil kolesarstvu in se je takoj povzpel na vrh svetovne lestvice. Njegova kariera je polna uspehov, zaradi katerih . in predvsem po načinu dirkanja, ki ni poznal utrujenosti, so ga imenovali «človeška lokomotiva.. V njegovi zlati knjigi so številne zmage tako na dirki po Italiji kot po Franciji kakor tudi na italijanskih in svetovnih prvenstvih. Morda je Guerra dosegel svoj najlepši uspeh na dirki po Italiji 1934. leta. Po 12 etapah, od katerih je v devetih prispel prvi na cilj, je vodil v lestvici. V 13. etapi je Guerro med begom zajela kriza, kar je njegov najnevarnejši tekmec Olmo izrabil in ga pustil 5 minut svetovno prvenstvo preklicali. To še posebno, če bodo udeleženci iz Vzhodne Evrope postavili pogoj za nastop prisotnost vzhodnonemških drsalcev. djlno mesto. Dan kasneje pa je guerra v vožnji na kronometer, v kateri je bil nepremagljiv, pustil vse precej za seboj in se ponovno vsidral na prvo mesto, ki ga je ohranil do konca Gira. V NEDELJO 10. T. 1* H a S (F h v ■ tole & a «» Razpored spomladarf odbojkarskega iurnW l športnega združenja ^ | af ^ t; Kot smo že javili, s® m) \ jj: II. moški spomladanski 'j > karski turnir, ki g» ^ Jjf športno združenje Bof» Jjčf. gi vile štiri ekipe. Na P0*1^9,- pf -,1'aš jav so prireditelji izžrebaj |l|fj>i pored, v katerem so dve neodigrani tekmi za . pr kola deželnega juniorsk« ^ k t 'pf k8 venstva. Celotni razpejfjl »tV > N nirja, ki bo v nedeljo 1#'je ifK»ss na stadionu «Prvi maj»> 1 i‘> t slednji: .Ml 8.30 Gasilci — Bor (?»c 9. Bor — Olimpij* prv.) 9.30 AGI — Olimpij* n. prv.) Bor — Olimpij® S .v •L-l. Dur — VHUUILji' 11.30 Olimpija — Gasi«5* A AGI Bor Po sklepu nogometne Odložena tekma Triestina-Simmonza 20. februarja 4 N,, MILAN, 7. — Italijana1*9 ' 'Vit® sredo 20. t .m. Na sp0f jjola metna zveza je sklenila, 'TUi nedeljo odložene tekme^ ^ ma tretjega povratnega ge Venezia - Genoa ter b jig®, (\ vega povratnega kola p (j Lazio - Alessandria Luccjiese - Brescia Padova - Parma ,uot itn«1 TRIESTINA - Simmenti Udinese • Cosenza _ UMETNO DRSANJ BUDIMPEŠTA 7. — lain Calinat je ohranil . ropskega prvaka v um® se ^ n ju na ledu. Za njim sta ^ j in" S. la Nemec Šchnelldorfer jec Danzer. J Sl t C PROF. TONE PENKO) fVieefiiife s nivtlvvilmn 17. Spleza na hrast, na drobnico ali na lesniko in otročajem natrese želoda, hruškic ali ja-bolčkov. Za priboljšek jim pri-trese zajca iz gošče ali pa sr-njačka z jase. Iztakne kje mrhovino. Zvabi tja svoje zlate otroke. Nikogar ne pusti blizu in tudi sama raje cedi sline, da se le do grla nabašejo njeni ljubimčki. Tudi starega naklesti in nažene, če bi se požeruh grdi lakotni hotel približati mrhovini in izpred ust pojesti otrokom hrano. Vendar najljubša hrana medvedu, predvsem pa mladičem so drobnice in pa želod. Poleg medu se mladiči z nobeno stvarjo tako ne posladkajo, kot ravno z drobnicami. Toliko let, je pravil, da že hodi tod okoli ob vseh urah in povsod, po lepem in po grdem, vendar se mfa je samo enkrat namerilo, da se je srečal z medvedom. Pravzaprav srečal, pravil je kako je gledal medvedjo šolo. Stara je učila mlada dva iskati hrane. Ker'ni bilo drugega jih je učila jesti mravlje. ,Ce bi jedla mravljišča, bi pojedla pet mravelj po petindevetdeset uglic. Pokazala jim je. Mravljišče se razdere. Vtakne se jezik v mravljišče. Mravlje so se blazno zagrele na jezik. Ves črn je bil jezik od mravelj. No, ko se j£ .nabralo dosti mravelj! pi’ j«f lfpo. potegnila1 je-izik iž Mnravrjišca V usta’ in krepko požrla. Tako sta morala delati tudi mlada. Potem je menda zvonilo, kot zvoni v šoli in sta mala dva imela mar lo odmora. Potem po odmoru sta se učila plezati preko podrtih drevesnih debel. Ce nista ubogala, pa sta Jo dobila okoli ušes s taoo. Kar priletelo je, enkrat od leve, drugič od desne. Kako sta bila pridna in ubogljiva in ldpo plezala in stopicala. Najin novi znanec, potujoči človek, gospod Toni Jajčev, je bil po vsem tem mnenja, da je še vedno najboljše in najbolj preizkušeno vzgojno sredstvo šiba. Saj Je tudi angleška kraljica, svojega sina, ki bo nekoč kralj, če bo, dala v tako šolo kjer tepejo učitelji učence, je pristavil. Ni bil gospod Toni Jajčar samo pameten in razgledan gospod samo v vprašanju vzgoje, marveč je tudi vedel za celo vrečo medvedjih zgodbic, ki si jih je nabral po svojih trgovskih potovanjih in svojih vsenočevanjih po raznih domovih. Oba z Janezom Žganjarjem sva se kar zazrla vanj. Gledal sem in gledal gospoda Tonita in sem doumel, da je kljub svojim nenehnim potem, samo enkrat nameril na medveda. Ko smo tako sedeli in poslušali sem videl kako debela očala ima. Bil je zelo kratkoviden. Zato pa se je lotil takega poklica in zato je videl le enkrat medvedka, in še to kot učiteljico. Bolje bi bilo reči, da on sicer medvedov ni videl, zelo verjetno so pa ne malo kdaj videli medvedje njega, pa so mu šli s poti ker so se mu bleščala očala in ker je bil čestokrat dobre volje in si je po svojih samotnih poteh prepeval. Saj nama je on sam pravil, da medved ni nevaren in, da se ogne človeku. Stopi na suho vejo, ali pa oglasi se — in medved izgine v goščavi. Nekaj prav mikavnih dogodivščin nama je povedal. Tonitov prijatelj se je vračal s psom skozi smrečje. Na jasi se pes ustavi in noče naprej. V goščavi začuje neko praskanje. Mislil je, da srnjak drgne rogovje. Praskanje se vse bolj približuje. Zagleda v grmičju nekaj temnega. Par korakov od njega stoji medved, nekaj pobira po travi, je, in se mu bliža. Nenadoma je zapazil Tonitove-ga prijatelja, ki je pokleknil v visoko travo. Stegne vrat in ga zvedavo gleda... Ta pa dvigne klobuk in ga prijazno pozdra- vi: «Pozdravljen stričko! Zdravo!* Mogočno je zapihal, se dvignil na zadnji nogi in v dveh skokih ga ni bilo več. «Saj pravim,* je pristavil gospod Toni, «kako so nas lepo naši stari učili — lepa beseda lepo mesto najde.* Zgodbica je mene in Janeza kaj zabavala. «Da pa še vem podobnih,* je trdil gospod Toni, «čakajta, čakajta! Delal je medved ovčarjem hudo škodo. Ovca kot veste, je od vseh domačih živali najbolj bedasta žival. Res mora imeti medved jeklene živce, če ne raztrže tako bedaste živali, če naleti nanjo, kot je ovca in, ki ima povrhu, še zelo dobro meso. Ovca pa prav izziva s svojim blejanjeip in tekanjem. Sicer — ali je res trgal medved ovce ali ne, je težko reči, kajti na račun medvedove kože marsikje zlobni ali pa zviti in preračunani ljtldje kradejo ovce, pa zaženejo krik, da jih je raztrgal medved. To rej kosmatinca so obdolžili, da v planini mesari. Obsodili so ga na smrt. Rablji so bili' lovci, Izsledili so ga in obkrožili Medved je šel proti lovcu, ki mil puška ni delovala. Medved je šel proti lovcu, kot bi si ho- tel to zanimivo orožje ogledati Ko se kosmati stric skoraj že postavi pred lovca, ga ta prijazno ogovori: «Zlodi, kam te pa nese!* Medved, ki ni priča koval takšne vljudnosti v gozdu, za hip ostrmi v zadregi, ker ne ve, kaj bi rekel, potem se pa obme in izgine.* Poslušal sem gospoda Tonita in bil sem prav srečen, da mi je pot danes, ko je skoro moj zadnji dan počitniškega potepanja po gozdovih, pripeljala lega tako razgledanega in v medvedovo življenje in v medvedov odnos do človeka tako poglobljenega moža. če sem si zadnje dni nabral gradiva za mladinsko problematiko medvedov in gradivo za medvedjo pedagogiko mi sedaj ta mož, kar ponuja gradivo in snov za psihologijo medvedov. Seveda pedagogika ln psihologija, dve tako važni področji znanosti. Kako moreš biti dober učitelj, če ne znaš psihologije in peda-, gogike? Kako moreš biti dober, ali pa sploh moreš biti pesnik, če se nisi učil prej metrike? Spoznal sem, da moram kovati. Železo se kuje dokler veste,* sem silil vanj. «Oh pa koliko še,» je odvrnil. Naročil je zdaj on tri žganja. «Pijmo, zvrnimo,* je dejal, ne bo škodilo, je poštena domača slivovka! čakajta, čakajta, vama bom tisto o slivah povedal. Kadar rodi sliva, rodi da je na njej vse črno, kadar je zrelo. Tu pri nas so slive dobre, debele, sladke. Med. Tam gori, še precej visoko, že čisto na samem je hodil medved obirat slive. Ni bilo prav gospodarju. Ne rodi sliva prav vsako leto. Gospodar si jih je kanil nasušlti za par let in nakuhati slivovke za pai let. Pa jih je hodil medved birat. Da se razumemo, da medved enkrat sit sliv, jih že za dva škafa. Dva škafa nes, dva škafa Jutri, dva škafa pojutrišnjem, dober teden, pa ne bo ne suhih sliv in ne bo slivovke, samo medved se bo zredil, šel je gospodar na stražo. Ne čaka dolgo, že čuje počasne korake in pokanje v sklepih. Gugajoča, kosmata gmota, ki nekako zadovoljno godrnja. Ustavi se pod polno slivo. Posluša desno, nastavi uho levo. Vse v redu. Varno. Postavi se na zadnji nogi in objame vej in že padajo sliv® , , «Kaj pa je to?» je re"0 gospodar, precej glasnvje’ ved se je postavil n» .s i in poslušal. Ker je bil° gfl no, je postal zopet » Zdelo se mu je, da * ge' zadosti sliv na tla, Pa ' « “ sel. Zavpil je skriti 8 : «Sedaj mi Je pa zadosi ’ ^ bom že pokazal, kdo J | gospodar!* Zadosti Odkuril jo je urnih kralL ne daleč, le do tretje ^ m bila nič manj p°lna j e Na to je pa splezal B je ( dobro visoko od tal- ” jj) pričan, da je zdaj va£®ež o- je je dar Siii imel mir, pa je začel . ( A *n česati s svojima šap»0„ ^ in mašiti slive in A 'iSi irkrat A Bi Komaj si je parkrat sta, pa zavpije gospoo^^^ii,'' sva že spet skupaj?* jijvl- (,V stric je zabingijal ^ k*j> se je nekoliko upog‘ W reklo, zlomljeno i' je prelomilo na dvoje, pa je vzela noč. $ 'm «To bi bil že neka1* vroče. «Ali še kakšno podobno vo. Rahel šelest listja, šumenje UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTEUCH1 6-11. TEU5FON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-838 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-Ii, Tel. 33-82 “ UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. st. 37-338 - NAROČNINA: 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din. Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, ftnančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi JO Ut beseda — Vsi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst dov kompleks,* mi ie yi jrijčtiij sem že ves v medved legiji in psihoanalizi- (Nadaljevanje J mesečna 650 lir Za FLRJ: ADIT, DZS. oglasi se naročajo