PoStnfna plačana v gotovini
Leto Xm, št. 14
Ljubljana, sobota 18. januarja 1936
Cena t Din
upravoiscvo: ujubljana. t£natljev«i ulica % — reielOD SL 6122, 312č>, jtnseratm oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova in. o. — Pel 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
fit, LL — Telefon št. 2455, .Podružnica Celje: Hocenova ulica 6C.
2. — Telefon 6C. 190. iRačunl pn pošt. ček. zavodih: Ljub« 8124. 3125, 31266. IJana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, W!en št 105.241
Izhaja vsak da", razen ponedeljka. NaroCntna znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122. 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Nevarno volilno geslo
V nedeljo bodo v devetih občinah dravske banovine nove volitve in obljubljajo se še volitve drugod. V večini teh občin so bile volitve razpisane zaradi izvršene prekomasacije, ki je ponekod priključila, drugod pa odcepila večje aili manjše dele občin. Tako so nastaile spremembe, ki so ponekod precej velike, drugod pa zopet precej neznatne. Tako n. pr. so bile razpisane nove volitve v Zagorju, ker je ta občina pri preko 2400 volilcih radi prekomasacije izgubila 17 volilcev, ki so prišli pod občino Trbovlje, kjer pa volitve niso razpisane. Pri drugih občinah so bili merodajmi dragi tehtni razlogi in bodo še.
Kakor povsod drugod se tudi pri nas pri občinskih volitvah običajno ne vodijo bitke za svetovno-poditične nazore. Za odločitev volilcev so po večini me-rodajne domače prilike in stranke so pogosto le okvir, v katerem se razporejajo nasprotujoče si lokalne grape. Izjemno se pa seveda tudi pri občinskih volitvah krešejo državno in kulturno politična načela. V nekdanji Kranjski n. pr. se
opozicija proti strahovladi bivše SLS zbirala pod zastavo »liberalizma«. V Jugoslaviji je nacionalna misel znatno vplivala na opredelitev volilcev v boju za občine. Volitve leta 1933. so se vršile v znamenju konsolidacije naroda na osnovi nove jugoslovanske politike, in-avgu/rirane s šesto januarskim manifestom. Takrat je bil tudi razbit dotedanji strankarski okvir v boju za občino in na skupni fronti so se našli pristaši najrazličnejših bivših strank. V občinah je pričelo novo solidarno delo nekdanjih strankarskih nasprotnikov.
Tokrat pri občinskih volitvah državno politična orientacija ne more igrati odločilne vloge. Opozicija iz leta 1933. je namreč formalno sprejela program državnega in narodnega edinstva, kakor je preciziran v načelih JRZ in ne more več nastopiti proti protivniku, da je izdajalec slovenskega naroda. Stara fraza o veri, ki da je v nevarnosti, tudi nikogar več ne potegne za seboj, tem ma.nj, ker je v nacionalnih vrstah vsaj toliko dobrih krščanskih mož kakor v onih dragih.
Človek bi torej pričakoval, da se bodo občinske volitve sedaj mogl zopet vrniti v svoj normalni, lokalni okvir. Kdor p? je tako mislil, tega je včerajšnji u-vodnik glavnega slovenskega radikalske-ga glasila poučil, da je na napačni poti. »Slovenec« je namreč mnenja, da se morajo vršiti občinske volitve v znamenju borbe med — Rimom in Moskvo! To či-tamo v tistem listu, ki neprestano in, mislimo, da upravičeno zatrjuje, kako globoko je katoličanstvo zasidrajo v narodni duševnosti. Če je temu tako in ko je notorično, dia ima katoliška cerkev pri nas poleg vsega še vso podporo države, potem se upravičeno vprašujemo: čemu naj služi propovedovanje taikega boja? Morda trenutnemu partizanskemu interesu, kateremu na voljo se pripisujeta komunizmu med slovenskim ljudstvom moč in vloga, ki ju nima in pri nas imeti ne more in nikoli imel ne bo.
Kdo naj ne spozna absurda, da gre pri občinskih volitvah v Veliki gobi pod Ku-mom ali v Malem Rakitovou za nič manj, kakor za odločitev: Moskva ali Rim ? Omenjeni uvodnik v »Slovencu« se mestoma zaveda te gorostasnosti, vendar pa v njem vsakdo lahko zasfledi zilobno nakano, s katero naj bi se oblatil vsakdo, ki bi se drznil valiti proti listi, ki edina je »Slovencu« všeč, aili pa na kaki dragi listi celo kandidirati. Vsem tem bi rad »Slovenec« obesil očitek komunizma. Tako ravnam je bo morda pri agitaciji učinkovito, je pa kljub temu skrajno nepošteno in brezvestno.
Jutri bodo, kakor smo rekli, volitve v devetih različnih občinah Slovenije. Kakorkoli stvari stoje, si moramo biti na jasnem, da bo znaten odstotek glas ' odpadel na liste, za katerimi ne stoje politične sile »Slovenca«. V bližnji bodočnosti bodo volitve še v nekaterih drugih občinah, kar bo zopet dalo znatno število nasprotnih glasov. Vse te tisoče je včerajšnji »Slovenec« že v naprej označil za komuniste, za borce Moskve! Ako bodo kje na svetu smatrali to nečedno agitatorsko gesto za resno, in pričakovati je, da si bodo naši nasprotniki to privoščili, nas v bodoče ne sme vznemirjati, ako nam bodo očitali toliko in toliko tisočev komunističnih volilcev in iz tega zaključevali, da se pri nas ta pokret širi osobito med femetskim ljudstvom.
To bo seveda grda karikatura političnega položaja, toda zaslugo bo imel »Slovenec«, ki je naše občinske volitve označil kot etapo orjaškega boja med Rimom in Moskvo. Kakor je to pretiravanje smešno, vendar ima lahko usodne posledice, kajti s tem načinom političnega boja se označujejo vsi napredni vo-lilci za prevratnike in nasprotnike obstoječega družabnega reda.
Tako hazardnega načina politične borbe naša javnost še ne pomni. Očitek protislovenstva, ki ga je moralo napredno krilo poslušati leta in leta, se je zrušil zaradi svoje notranje zlaganosti in danes ta krilatica nikjer več ne vžiga.
NAPAD NA LAVALA SE NADALJUJE
Večina pristašev Herriotove stranke je glasovala proti Lavalu, zato bo Herriot demisioniral, to p a utegne povzročiti padec vlade
Pariz, 17. januarja, o. V političnih krogih živahno komentirajo izid včerajšnjega glasovanja v parlamentu, kjer je dobil Laval zopet razmeroma veliko večino. V vladnih krogih upajo, da je s tem nevarnost krize za enkrat odstranjena, in opozarjajo, da je ta Lavalova zmaga v zunanjem političnem pogledu velikega pomena. Laval se bo mogel zopet popolnoma posvetiti akciji pomirjenja med Italijo in Abesini-jo. Tudi v notranjem političnem pogledu je izid včerajšnjega glasovanja po mnenju vladnih krogov velike važnosti, ker dopušča upanje, da bo vodila volitve še Lavalova vlada.
Docela drugačnega mnenja so v levičarskih krogih, kjer opozarjajo zlasti na to.
da je včeraj 88 izmed 166 radikalnih poslancev glasovalo proti vladi. To dejstvo je napotilo Herriota, da se je odločil podati ostavko. Herriot je že dames o tem obvestil tudi Lavala, ki ga je skušal pregovoriti, da bi ostal še nedelje v vladi, kar pa je Herriot odklonil, čeprav je Laval opozarjal na napetost v mednarodni politiki in čeprav je pozval na pomoč celo guvernerja francoske Narodne banke, ld je opozarjaj na dalekosežne finančne posledice zopetne izpremembe na vladi.
Herriot je imel danes daljša posvetovanja z ostalimi petimi radikalskimi ministri. Kaj so sklenili, še ni znano, v političnih krogih pa so prepričani, da je kriza Lava-love vlade neizogibna, če odstopita s Her-
Schuschnigg pri Benešu
Glasilo zunanjega ministrstva o odnošajih med češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo
Praga, 17. januarja, b. V Pragi bivajoči avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je prispel danes v spremstvu avstrijskega poslanika dr. Mareka okoli poldneva v škofijsko palačo, kjer j. obiskal kardinala—nadškofa dr. Kašparja. Po četrturnem razgovoru s cerkvenim dostojanstvenikom je dr. Schuschnigg odšel peš v grad, kjer ga je sprejel prezident republike dr. Beneš. Po avdijenci sta ga prezident in njegova soproga povabila na obed, ki bo se ga razen njiju in avstrijskih delegatov udeležili tudi predsednik vlade dr. Hodža, kancelar dr. Šamal ter poslanika dr. Krofta in Strimpl.
Češkoslovaški listi posvečajo veliko pozornost obisku avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga.
»Venkov« piše, da so skupni interesi držav srednje Evrope že stara resnica in da je Češkoslovaška oziroma Mala an-tanta smatrala skupne interese držav srednjo Evrope za merodajne v njihovem razmerju napram velikim državam. List upa, da bo dr. Schuschniggovo potovanje rodilo v tem pogledu dobre sadove.
»Narodni osvobozeni« naglasa, da stremita Češkoslovaška in Mala antanta že od nekdaj po konsolidaciji odnošajev v srednji Evropi. Tudi ta list upa, da bodo sedanja pogajanja v Pragi pospešila zdrave razmere v srednji Evropi.
češki komentarji o obisku
Praga, 17. januarja, g. V politični javnosti z zadoščenjem ugotavljajo dejstvo, da je dal avstrijski zvezni kancelar dr. Sahuschnigg z obiskom v Pragi razumeti, da se Avstrija ni odtujila niti Češkoslovaški, niti Mali antanti. Češkoslovaška smatra Avstrijo samo po sebi umljivo za sestavni del srednje Evrope in si prizadeva, da bi s svojo politiko okrepila njeno samostojnost in podprla njen gospodarski razvoj. Gospodarska obnova srednje Evrope, v kateri bi mogel imeti Dunaj po svojem srečnem zemljepisnem položaju zelo pomembno vlogo, je pravtako važna za Avstrijo, kakor za Malo antanto ln seveda tudi za Madžarsko. Z avstrijske m češkoslovaške strani se pri tem poudarja, da ta prizadevanja niso naperjena niti pro-
ti Nemčiji in prav tako ne proti Rimu. S svojim bivanjem v Pragi je dr. Schuschnigg ustvaril ugodno atmosfero za tesnejše politično sodelovanje in postavil temelje za gospodarsko kooperacijo, o kateri se bodo pogajanja še nadaljevala.
Avstrija in Nemčija
Praga, 17. januarja. w. Oficielno glasilo zunanjega ministrstva »Prager Presse« piše v zvezi z obiskom dr. Schuschnigga med drugim:
Obisk avstrijskega zveznega kancelarja v Pragi je izzval toliko pestrih in nad vse fantastičnih političnih kombinacij, da bi dolgi članki komaj zadostovali za njihovo demantiranje. Zato je najbolje počakati, da bosta potek in izid praškega potovanja dokazala, da ima ta obisk enostavno smisel v politiki miru in sodelovanja. Eno izmed teh kombinacij pa si je vendar treba ogledati bližje in sicer otjo, ki smatra praški obide avstrijskega kancelarja za nov poizkus, da bi se Avstrija čim bolj oddvojila od Nemčije. Sedanji prezident češkoslovaške republike dr. Beneš se jc L 1930. v svojem ekspozeju zelo podrobno bavil z odnosa ji med Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško in je izjavil takrat s poudarkom, da bi bilo načelno zgrešeno, če bi se Avstrija pritegnila v kako protinemško politično kombinacijo in bi to tudi ne ustrezalo češkoslovaškim interesom. Češkoslovaška ne želi takšne kombinacije, ker ji ne more koristiti, želi pa živeti z Nemčijo v čim bolj prijateljskem razmerju. To načelo tudi 1. 1936 ni izgubilo veljave. Prizadevanje za ustvaritev čim boljšega razmerja med Češkoslovaško in Avstrijo z razvojem medsebojnih političnih in gospodarskih odnošajev ni v nasprotju s tem načelom, prav tako, kakor ga ne pobijajo niti napori za medsebojno sodelovanje in prijateljsko razmerje med vsemi srednjeevropskimi državami.
Poslanik dr. Girsa v Pragi
Praga, 17. januarja. AA. Predsednik vlade dr. Hodža je sprejel češkoslovaškega poslanika v Begradu dr. Vaclava Gireo.
Staviskega vdova oproščena
Pariz, 17. januarja, b. V procesu zaradi znane afere Staviskega je bila danes izrečena delna razsodba, s katero je bilo 11 obtožencev oproščenih in med njimi tudi vdova Staviskega, ga. Arleta. Dalje so bili oproščeni bivši cenilec mestne hranilnice v Orleansu Farault, bivši odvetnik Golier, bivši policijski nadzornik Digoin, Dubarry, Camille, Aymard, Paul Levy, Darius Gibon. de Pardon in Romagnino.
Balkanski kongres za zaščito dece
Beograd, 16. januarja. AA. Prvi balkanski kongres za zaščito dece. ki bi se moral vršiti v Atenah od 20. do 24. oktobra lanskega leta, a so ga zaradi političnih razmer na Grškem odgodili, se bo vršil od 5. do 9. aprila t. 1. z istim Programom. Na dnevnem redu so: 1) zaščita zdravih in normalnih otrok; 2) zdravstvena zaščita otrok (a. bolni normalni otroci in b. nenormalni otroci); 3) zaščita mladoletnih delavcev. Osebe, ki se žele udeležiti kongresa, naj se javijo Jugoslovenski koloniji za zaščito de-ce. Beograd. Šimina ul. 19,
Treba je bilo iskati in najtti novih di-famacij. Režim g. Jevtica je vse opozi-cionalce proglasil za protidržavne in s tem vzel našim klerikalcem dobro orožje. Bili pa niso zaradi tega v zadregi, marveč so usodno Jevtičevo pogreško nadlicitiraili s tem, da so vse opozicio-nalce proti sedanjemu političnemu kurzu proglasiil za komuniste in prevratnike. S tem niso napravili nepopravljive taktične napake, marveč so prizadeli tudi občuten udarec slovenskemu ugledu v državi, na zunaj pa ugledu države same.
Elsworth še živi?
London, 17. januarja. AA. Od poveljnika ladje »Discovery II< so prejeli radiogram, ki pravi, da sta letalca ElVvvorth in KenTon živa in zdrava.
Senzacionalna brezžična brzojavka z angleške ladje »Disoovery II< dopušča upanje, da se bo že dva meseca v antarktični deželi pogrešanega raziskovalca Elswortha posrečilo najti. Brzojavka je prispela v pokvarjenem stanju, pravi pa, da je ladja opazila letalo in moža. Poštne oblasti so skušale snoči priti v stike z ladjo, do prvih jutranjih ur pa te zveze ni bilo mogoče vzpostaviti. Mislijo, da je letalo, ki so ga opazili z ladje, v resnici Elsvorthovo letalo, e katerim je raziskovalec odletel s svojim spremljevalcem 23. novembra lanskega leta z otoka Dunde. da bi preletel antarktično celino.
Admiral Beatty upokojen
London, 17. januarja. AA. Veliki admiral angleške mornarice lord Beaittv je upokojen. Admiral lord Beottv, vrhovni poveljnik britanske mornarice od 1. 1919 do 1927 in poveljnik matične mornarice od 1916 do 1919, ki je v bitki v Skageraku 31. maja in 1. junija poveljeval britanskim sprednjim ladjam, je včemaj dopolnil 65. leto in si s tem pridobil pravico do popolne pokojnine.
Angleži kupujejo jekl<» v Nemčiji
London. 17. januarja, r. V London je prispel nemški industrijalec Krupp von Boh-len. Poučeni krogi zatrjujejo, da je njesjov prihod v zvezi z dobavami jekla, ki ga nameravajo Angleži naročiti v Nemčiji. Anglija rabi za svoje oboroževanje velike količine jekla, ki ga trenutno ne more nikjer najti, razen v Nemčiji. Krupp je novinarjem izjavil da je v London Privedel le svojega sina, ki se namerava vpisati na oxfordsko univerzo.
riotom vsaj še dva radikalska ministra. V tem primeru krize vlade ne bo mogoče rešiti z enostavno rekonstrukcijo. Herriot se je odločil za ostavko predvsem zaradi tega, ker namerava ponovno prevzeti predsedstvo radikalne stranke in osebno voditi volilno kampanjo, ka se bo že v kratkem pričela. Vsekakor pričakujejo, da se bo usoda Lavalove vlade odločila še pred ponedeljkom, ko namerava Laval, ako ne pride do izprememb. odpotovati v Ženevo.
Herriot v škripcih
Pariz, 17. januarja. w. Listi se bavijo z vprašanjem, ali bo odstop Herriota imel za posledico tudi odstop ostalih radikalnih
ministrov. V »Ecfio de Pa risu« izjavlja Herriot, da bodo radikalni ekstremisti na seji izvršilnega odbora stranke, ki bo v nedeljo, zahtevali kolektivno demisijo vseh radikalnih ministrov. Verjetno je, da bo Herriot do tedaj s svojo demisijo še po-čakaL
V političnih krogih naglašajo, da bo Herriot, če bo podal ostavko, potegnil za seboj najmanj dva, če ne celo vse radikalne ministre iz vlade ter na ta način povzročili demisijo celokupne vlade, kar pa Herriotu vsaj trenutno ne bi bilo zelo prijetno. če pa ostane v vladi, je verjetno, da bo postal predsednik radikalne stranke Daladier, kar bi bilo Herriotu in njegovim prijateljem še manj po volji. Da bi pa Herriot zopet postal predsednik stranke in obenem preprečil ministrsko krizo, pa je naloga, ki je ne bo lahko rešiti. 88 radikalnih poslancev, ki so včeraj glasovali proti vladi, je danes popoldne sprejelo resolucijo, v kateri pozivajo radikalne ministre, naj takoj izstopijo iz vlade.
Anglija bo silno povečala svojo oborožitev
S sklicevanjem na splošno mednarodno napetost bo Anglija izvedla novo oborožitev vseh vrst orožja
London, 17. januarja. AA. Vsi angleški listi pišejo o načrtih za oborožitev Velike Britanije. Te razprave so potisnite celo vprašanje italijansko-abesin-skega spora in petrolejskih sankcij na drugo mesto. Priprave za nove oboroževalne načrte, ki bodo terjali, kakor piše »Daily Telegraph«, mnogo milijonov funtov šterlingov, so močno napredovale. Verjetno je, da bo vlada o svojih oboroževalnih načrtih izdala Belo knjigo, v kateri bo pojasnila svoje predloge in jih utemeljila.
»Morningpost« opozarja na razvoj dogodkov na Sredozemskem morju, na Daljnem vzhodu in na evropski celini ter pravi, da zahtevajo ti dogodki znatno okrepitev angleškega obrambnega sistema.
Po časopisnih poročilih bodo oboroževalni načrti' obsegali: 1. dailekosežno moderniziranje in mehaniziranje stalnega kadra in njegovo številčno ojačenje,
2. veliko povečanje letalskih sil, 3. petletni dopolnilni načrt za mornarico, ki določa med drugim najmanj 70 novih križank, 4. izenačenje ki tesno sodelovanje vseh bojnih sil angleškega imperija pod vodstvom imperijskega odbora za narodno obrambo, in 5. moderniziranje in popolna dograditev strateških oporišč, kakršni sta Malta in Singapur.
Skupne vaje grške in angleške mornarice
Rim, 17. januarja, o. Italijanski listi poročajo iz Aten. da bo pri manevrih angleške vojne mornarice, ki se bodo začeli prve dni februarja v solunskem zalivu, sodelovala tudi grška vojna mornarica. Ob koncu februarja so nameravane velike pomorske vežbe v vzhodnem delu Sredozemskega morja. pri katerih naj bi sodelovale angleška in grška vojna mornarica ter vojne mornarice vseh balkanskih in maloazijskih držav.
Italijanski tanki so štrli abesinski odpor na jugu
Ofenziva generala Grazianija se še nadaljuje — Abesinci so se junaško upirali, a niso bili kos tankom
London, 17. januarja. AA. Reuterjev u-rad poroča: Vojne operacije na južnem bo. jišču se nadaljujejo. Dočim italijanske kolone v odseku pri Dolu preganjajo čete rasa Deste, prodirajo druge kolone, sestavljen e iz italijanske redne bele vojske in domačinov vzdolž rek šebeli in Fafan. Italijani so tako odpravili neprestano nevarnost, ki je grozila njihovemu levemu krilu in lahko sedaj začno ofenzivo proti Sasabani, nato pa v smeri proti Džidžigi in Hararju. Ni še mano ali pomeni prodiranje Italijanov v središču in na desnem krilu začetek nove ofenzive ali pa je samo uvod v te operacije. Abesinci so se v bojih ob reki Ganale Doria ogorčeno upirali in je abesinska konjenica izvršila več uspelih napadov.
Te vesti potrjuje tudi Reuterjev dopisnik pri italijanski vojaki. Abesinci so bili v tem odseku zgradili več čvrstih strojniških postojank, ki so obvladale teren. Vzlic temu so mogli italijanski tanki brez posebnih težav prispeti do roba abesinskih. jarkov in s strojniškim ognjem pobiti moštvo, ki je streglo abesinskim strojnicam. Po teh uspehih so Italijani nadaljevali preganjanje abesinskih čet.
V neki fazi teh bojev je abesinska konjenica napadla kakor vihar italijanske kolone, ki so prodirale ob južnem bregu reke Ganale Doria. Italijani so imeli velike izgube vendar pa se niso umaknili, in ko so dobili tanke se je morala abesinska konjenica v ogorčenih bojih umakniti. Italijanske strojnice iz tankov so pokosile cele vrste abesinske konjenice. Bila je ogorčena bitka med konjenico ter tanki, ki so seveda odnesli zmago.
Medtem, ko so se vršili ti ogorčeni boji v odseku pri Doiu, je napadla italijanska kolona pri Amnai in je prodrla ob severnem bregu reke Ganale Doria ter zavzela vse kraje v tem predelu. Med boji, trajajočimi štiri dni, je italijansko letalstvo brez prenehanja bombardiralo one čete rasa Deste, ki so se nahajale v zaledja, da ne bi mogle priti na pomoč četam v sprednjih postojankah. Danes so se že vršili boji med sprednjimi oddelki italijanske vojske in onimi četami rasa Dr«*^ tijo umik abesinske vojske.
Prihodnji cilj: železnica
Asmara. 17. januarja, o. Po italijanski zmagi ob reki Ganale Doria, ki je največja
v sedanji vojni proti Abesiniji, ima sedaj general Graziani spet popolnoma svobodne roke za svojo akcijo proti Hararju, ki ostaja tudi nadalje njegov glavni cilj. Sedaj, ko je osvobodil levo krilo svoje vojske nevarnega pritiska, bo s pomočjo brzih. prevoznih sredstev prešel v akcijo v središču fronte. Na desnem kriki bo skušal prodreti do Hararja, Diredave in železniške proge.
Po zaupnih vesteh iz Addis Abebe in Desija je poraz rasa Deste napravil na cesarja silen vtis. Cesar je mnogo pričakoval od tega vojskovodje in njegove vojske, ker se je lahko ob svojem pohodu opiral na Kenijo, odkoder je tudi dobival prehrano in orožje. Abesinska nevarnost na levem krilu italijanske vojske je sedaj odstranjena. Po nekih vesteh je ras Desta po porazu podal ostavko, po drugih je bil odstavljen in mora oditi v Addis Abebo. da se opraviči. Vsekakor njegova usoda ne bo najboljša.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 17. januarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 99:
Bitka pri reki Genale Doria, ki jo je začel general Graziani 12. januarja, se je končala s popolnim uspehom naših čet Premagani sovražnik beži preganjan od naših čet. Zadnji odpori abesinskih čet so bili zlomljeni na vsem bojišču. Čete rasa Deste beže v neredu po karavanskih poteh, ki vodijo proti severozapadu. V nekaterih predelih so naši motorizirani oddelki prodrli predvčerajšnjim 120 km daleč od svojih izhodišč. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Abesinske čete ne nudijo nobenega odpora več. Sovražnikove izgube so zelo velike. Do včeraj je bilo število padlih abesinskih vojakov 4000. Že od prvega dne imamo ujetnike. Prav tako Rmo zaplenili obilno municijo, strojnice in puške ter več topov. Naše izgube so malenkostne. Hrabrost domačih vojakov zasluži vsako pohvalo.
Na eritrejskem bojišču je letalstvo bombni diralo sovražne oddelke v Tombienu pri Ambaradamu in Kvoramu.
Italijanski odgovc«* švedski vladi
Rim, 17. januarja, b. Državni podtajnik Suvich je sprejel danes švedskega poslanika v Rimu in mu izročil noto. v kateri italijanska vlada v celoti odklanja obtožbo namernega napada na švedsko vojaško bolnišnico pri Dolu. Italijanski državni podtajnik je obenem izrekel švedskemu poslaniki svoje obžalovanje zaradi tega dogodka s pri-stavkom. da so takšni incidenti neizogibne nevarnosti vsake vojna.
Hauptmanova usmrtitev odgodena za več mesecev
Baje so zbrali material, ki bo dokazal, da ni on ngrabil in umoril Lindberghovega otroka
Newyork, 17. januarja. AA. >Newyork American< objavlja senzacionalno vest, da je treba računati & skorajšnjo rešitvijo uganke, ki je združena z ugrabitvijo Lind" bergbovega otroka. List poroča, da je guverner HoftnaJin odložil usmrtitev Haupt manna, ker je dobu zauipno Poročalo detektivov, ki so vodiifli preiskalo Po tem Poročilu je pravi ugrabitelj ! < ndbergbove-ga otroka neki Poljak, ki je prispel iz Rusije. Poljak govori nemško prav tako m z istima naglasom, kakor Hauptmann. Trde da bodo Poljaka vsak hip aretira«.. Gra-fologi »o delali vso noč in dognali, da je Velika sličmost med rokopisom tega moža in rokopisom izsiljevalcih pisem, ki jih je dobil Lindbergh.
Harald Kaytes, ki je bil do nedavnega glavni privatni detektirv Hau'ptimann0vih zagovonf Kov, je včeraj izjavil, da ob«to ji o Hauptmannu novo dokazano gradivo, ki je tako prepričevalno. da bo pri obnovi H auiptmannovega procesa iimelo za posledico popotno oprostitev obtoženca. Tc novo gradivo bo o pravem času objavi'en.).
Strokovnjak za grafologijo Samuel Small
je sporočil, da se je na podlagi podrobnega proučevanja izsi.ljeval.nih pisem prepričati, da jih nikakor ni mog-ei pisati Hauptmarin.
Vest o odgodnitvi justifikacije se je kakor blisk razširila v zaporu. Ostali jetniki so začeto npiti in razbijati s pestmi po vratih svojih celic. V vsem zaporu je vladal velik hrušč in trušč »n slišali so se 9amo vzkliki: Odsodena je smrtna bazen nad Hauptman-nom.
Odgoddtev smrtne kazni nad Hauprtmamnom
za 30 dni pomeni, da ga ne morejo usmrtiti vsaj tri mesece. Po preteku 30 droi, za kolikor je smrtna kazen odgodena, bodo po ameriških zakonih morali Hauptmamna ponovno soditi in ta postopek bo trajal najmanj tri mesece.
Lindbergh se bo naselil v Italiji
New York, 17. januarja, o. Dva tukaij-
šnja velika lista sta objavile vest. da namerava Lindbergh z ženo. otrokom in taščo odpotovati v Italijo, kc smatra., da Ho tam še najbolj na varnem
Nove Izjave ministra Becka
Varšava, 17. januarja. AA. Na včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve je na koncu povzel besedo zunanji minister Beck, da odgovori na pripombe nekaterih poslancev.
Glede na litovsko vprašanje je Beok opozoril na intervencijo pokojnega maršala Pilsudskega v DN da se odpravi fik-cija o nekaki vojni med Poljsko in Litvo. Ugotavlja z obžalovanjem, da ni DIN izvršilo v tej smeri nikake intervencije; zato ni optimističen glede možnosti kake akcije v tem vprašanju.
Glede na zveze s Francijo je zunanji minister Beck podčrtal da ima zadoščenje. ker Francija čim dalje bolj razume va poljsko stališče, kakor se to vidi tudi iz pisanja francoskih listov o njegovem
najnovejšem ekspozeju. Med poljsko in francosko delegacijo v Ženevi je doseženo tesno prijateljsko sodelovanje, polno medsebojnega zaupanja in spoštovanja.
Zunanji minister je nato prešel na živahno polemiko, s katero je svetovni tisk sprejel Lavalova prizadevanja za mirno likvidacijo italijansko abesinske vojne. Pri tej priliki je Poljska sodelovala v vseli točkah s Francijo.
Glede na zahteve nekega govornika, naj se poveže ta vladna gospodarska in zunanja politika je minister Beck odgovoril, da ne more podrediti zunanje politike gospodarski. Poljska politika se ne prodaja čeprav je Poljska siromašna država. Pcdj-ska se ne more kupiti niti za vse bogastvo sveta.
Razširjenje čsl. vlade je odgodeno
Praga, 17. januarja. AA. Na seji širšega
glavnega odbora agrarne stranke je predsednik vlade dr. Hodža podal obširno poroči.o o notranjem političnem položaju. Dejal je med drugim, da so morali rekonstrukcijo vlade s slovaško ljudsko stranko in nemško krščansko socialno stranko odložiti, ker želi vlada posvetiti vse svoje sile borbi proti brezposelnosti in drugim važnim gospodarskim vprašanjem. Za-
to bo v kratkem samo manjša izprememba kabineta. Viada in stranke večine bodo prihodnje dni predlagale predsedniku republike, naj se za poštnega ministra imenuje poslan Alojzij Tučny. sedanji poštni minister dr. Franke pa za prosvetnega ministra. Dosedanji prosvetni minister dr. Krčmaf bo izstopil iz vlade. Odločitev o zasedbi zunanjega ministrstva bo padla šele kasneje.
Priprave za novo šolsko reformo
Beograd, 17. januarja. AA. Na današnji seji ministrskega 6veta, kd se je vršila od 17. do 19. ure je poleg drugih resornih vprašanj referiral minister za socialno politiko in narodno zdravje, da je pripravil uredbo o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona, ki jo je poslal gg. ministrom v proučevanji, da jo izneso na prihodnjo sejo ministrskega sveta v razpravo.
Minister prosvete je referiral o problemu zapos!itvc intelektualni^ delavcev. To vprašanje se mu zdi zelo važno, ker je mnogo ljudi z absolvirano fakulteto, ki že nekaj let čaka.jo na službo. V zvezi s tem.
so naglasili na seji nujno potrebo reforme našega celotnega šolstva, ki bi se imelo prilagoditi današnjim potrebam. Sklenili so, da se ustanovi ministrski odbor, ki
naj prouči to vprašanje in predloži predloge o teni ministrskemu svetu. V tem odboru bodo prosvetni, kmetijski in trgovinski minister ter ministra brez portfelja dr. Behmen in dr. Krek.
Razen tega so na seji odobrili na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje naknadni kredit 11 milijonov za prehrano, ker so dosed«?	krediti
nezadostni.
Gospodarski svet Balkanske zveze
Bukarešta, 17. januarja. AA. Rador poroča: Gospodarski svet Balkanske zveze je danes začel svoja zasedanja pod predsedstvom državnega podtajnika Savla Ra-dulesca in v navzočnosti poslanikov držav Balkanske zveze. Savel Radulescu je pozdravil prisotne v imenu rumunske vlade in v svojem pozdravnem govoru dejal med drugim: Iskrena vzajemna prizadevanja v tem delu Evrope za ohranitev miru in mednarodnega sodelovanja dajejo v sedanjih razmerah zgled, ki presega regionalne okvirje in zibuja pozornost javnosti vsega Nato je Savel Radulescu opozoril
na konference v Atenah in Ankari ter poudaril uspehe zlasti glede okrepitve trgovinske izmenjave blaga, tujskega prometa itd. Naposled je govornik poudaril potrebo vzajemnega organiziranja prodaje raznih vrst blaga. Govoril je tudi o sestanku zastopnikov emisijskih bank. nato je pa obrazložil program sedanjega zasedanja Na sedanjem zasedanju pridejo v razpravo trgovinska vprašanja, tujski promet in vobče prometna vprašanja. Za g. Radulescom so govorili voditelji posameznih delegacij.
Zahteve učiteljev meščanskih šol
Beograd. 17. januarja. o. Prosvetni minister Stošovič je sprejel deputacijo udru-ženja meščansko-šolskih učiteljev, ki mu je predložila spomenico, v kateri zahteva, naj se meščansko-šolskim učiteljem prizna pravica napredovanja do četrte sku pine I. stopnje. Spomenica opozarja na stališče, ki ga je v tem pogledu zavzel glav«! prosvetni svet in kj ga je odobril tudi državni svet. Zato naj bi se v uradniški zaikon sprejele primerne določbe, po katerih b' ime!' diplomirani slušatelji višje pedagoške šole pravico napredovanja do neke vmesne skupine med absolventi sred niih šol ir uradniki « f?kn1fetno izobrazbo
\kcija za krematorij v Zagrebu
Zagreb, 17. januarja, o. Za snoči napova-dano predavanje vseučiliškega profesorja biologa dr Zamika o zažiranju mrličev. ki bi se moralo vršiti v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda ie hi!o nenadoma odgo deno. ker je uprava zavoda prirediteljem v zadnjem trenutku odrekla dvorano Uprava zavoda je od funkcionarjev društva zahte vala. naj podpišejo garančno listino, da bodo nadoknadili vso eventualno škodo, ki bi jo imel zavod zaradi morebitnih incidentov ob
priliki predavanja. Funkcionarji društva na to zahtevo niso mogli pristati in zato je Glasbeni zavod dvorano odpovedal. Predavanje prof. Zamika se bo sedaj vršilo v kaki drugi dvorani.
Inženjerji pri ministru Kožuhi
BeograU, 17, januarja, p. Zastopniki in-ženjefske zbornice so danes posetitU mini" stra za zgrad>be dr. Marka Kož ulja in mu izrazili svo.ie želje glede na redakcijo novega zakona o ciljnih im pooblaščenih iaiženjerjih
Novi trgovinski zakonik
Beograd, 17. januarja, p. Skupščinski odbor, ki proučuje načrt novega trgovinskega zakona je zasedal danes cloPol^me in popoldne Pričakovati je, da bo jutri zakonski načrt sprejet. Takoj nato bo se-stavideno Poročilo !n bo načrt pred4o«eu pienuimu narodne skupščine
Skupščinski odbor za mednarodne konvencije
Beograa, t<. januarja, aa. Saooi ob ' it posianec in p-r^isednik skupščinskega odbora za mednarodine konv©ncioe g. 2ar ko Tomaževič obiskal predsedni ka min' sirskega sveta in zunanjega ministra "It Mi/lana Stcjadlnovilča. Dogovorila sta 9e. naj se ^rši seja odbora za mednarodne konvencije 21. t. m. ob Petih popove.
Beležke
Prvi nastop podeželskih organizacij JRZ
Opoldansko raidakolsko glasilo v Ljubljani j« prineslo poročilo o resolucijah krajevnih podeželskih organizacij JRZ proti monopolizaciji šolskih knjig. Resolucije se glase:
»Vznevoljend in ogorčeni odklanjamo kakršnokoli monopolizacijo šolskih knjig in prav posebno še uvajanje neke tako imenovane srbsko-hrvatske-slovenske slovnice, kn po našem pojmovanju in čutu ne more imeti drugega namena, kakor da napada in ogroža narodovo samobitnost, njegovo jakost, čast njegovega jezika in (fr ubija smisel za materinščino in narodno samozavest v srcih naših najmlajših. Takih poizkusov si niso dovolili niti nam povsem tuji režimi, kamola še domači. Zato izjavljamo, da se bomo pred takimi in podobnimi, še tako rafiniranimi metodami raznarodovanja branili z vsemi v mejah zakona dopustnimi sredstvi, da ohranimo, kar smatramo v narodu za najsvetejše, to je njegov jezik, njegovo tradicijo, njegove šege in navade, da vse to ohranimo nedotaknjeno in da ohranimo slovenske otroke slovenskemu jeziku.«
Resolucija se prav prijetno čita in jfi ni kaj ugovarjati. S<»mo človek se vprašuje, čemu toliko hrupa za stvar ki se da vendar tako lahko urediti med brati v JRZ. Ena samn poteza peresa ali pa tudi ena sama odločno beseda ie potrebna pa bodo romali načrti o monooolizaoiji krni« v arhiv ln ew^an»Tac<iVvm JRZ bo nrihnanjene-r»a mnogo nepotrebnega dela Energijo, ki io trosijo 7*> sprejemanje takih resolucij, pa bodo lahko uporabile v kaik bolj konten namen. Ka? bi bilo n. pr., če bi pričele soreiemati slične resolucije o T*^; bi revizije doKav pemoga aln p« o resnični dodelitvi že davn0 in ponovno dovoljenih kreditov za javna dela v Sloveniji.
„Naklonite Se nam nekaj!"
Pod naslovom »Naklonite še nam nekaj« objavlja »Domoljub« vest, da je odobril gradbeni minister dr. Kožul načrt za modernizacijo ceste Sarajevo-Ilidže in načrt za cesto Split-Trogir. Včasih smo bili vajeni citati v »Domoljubu« v zvezi s slič-nimi vestmi vse druge, mnogo bolj energične in korajžne naslove. Najmanj, kar je znal napisati je bilo: »Tudi mi zahtevam® svoje«. Danes pa se zadovoljujejo z milo prošnjo, da bi gospodje »naklonili še nam nekaj«.
Grda žalitev
V času, ko je tudi najbolj neverni Tomaž že uvidel, da se pošast krize prokleto malo zmeni za to, s katero vlado in s katerimi političnimi voditelji ima opravka, čitamo V opoldanski izdaji »Slovenca«, v »Slovenskem domu«' še vedno to-le:
»Javnost zna dobro ceniti delo sedanjih vodilnih mož, katerim gre pred vsem za to, da najdejo rešitev iz težkega položaja, v katerega smo zabredli ali nemalo po zaslugi bivših vsemogočnih JNS strankar-jev*.
Mnenja smo, da radikalsko glasilo grdo žali svoje pičle čitatelje, če jih ima za tako bedaste, da »i jih upa krmiti s takkni gorostasn ostmi.
,,Jezuitsko pojmovanje državnih zakonov44
V zvezi s pisanje nemških in drugih klerikalnih listov, ki obsojajo kazensko postopanje hitlerjevcev proti raznim duhovnikom in redovnikom zaradi kršitve deviznih predpisov, objavlja v glavnem hitlerjev-skem glasilu univerzitetni profesor dr. Lang članek o »jezuitskem pojmovanju državnih zakonov.« V članku citira delo znanega nemškega jezuita p. Lehmkuhla »Obči državljanski zakonik nemške države«, ki je napisan kot komentar tega zakona za uporabo dušnim pastirjem in spovednikom v slučajih, »kjer se križajo dolžnosti dobrega katoličana z določbami, pozitivnih zakonskih predpisov.« Med primeri za take slučaje navaja nemški jezuit tudi oceno nastopa pravega katolika v primeru, če država razpusti kako cerkveno društvo ter poskusi zapleniti njegovo premoženje. V tem prime ru misli p. Lehmkuhl. da »se po katoliških načelih hudo pregreši kdor izroči državi pi emoženje v kulturnem boju razpuščenega cerkvenega društva ali ustanove. Ako poskušajo pogumni možje tako premoženje prikriti U) to celo pod nevarnostjo težkih kazni, ne sme videti v tem dober katolik morda zločina neso baš nasprotno, samo junaško izpolnjevanje dolžnosti«.

Iz državne službe
Beograd, 17. januarja, p. V sodnijski sluižbi so napredovali: iz 5. v 4. skupino 2. stopnje sodniki sreskih sodišč Janko Kar-lovšek v Litiji, Zorko Josip na Vranskem in Josip Čeme v škofji Loki. iz 7. v 5. skupino Vladimir Kraut v Celju in Franjo Logar v Konjicah.
Beograd, 17. jan. p. V poštni službi sta bila premeščena višji kontrolor Ivan Kam-bič iz Novega mesta v Ljubljano in kon-trolorka Marija Vrak iz Brežic v Maribor.
Odlikovanje delavcev v ljubljanski tobačni tovarni
Beograd, 17. januarja p. Odlikovani so bili naslednji delavci in delavke v ljubljanski tobačni tovarni: z zlato kolajno za redno službovanje Marija Dolenc, Marija Keše in Ana Dobnikar, s srebrno pa Anton Bagi. Marija Dejak, Ivan Kržišnik, Marija Žibert, Roza Rožanc. Franjo Mezeg. Marija Sever, Fran Vremšak. Ivan Petrov-čič. Franja Tobijas, Marta Novak. Franjo Uršič. Marija, Čelesnik. Frank) Bode. Marija Leban, Franjo Pečar.
Komunistični zločini sredi Zagreba
Komunističen agitator je ustrelil policijskega stražnika Ratajca, drugega pa hudo ranil
Zagreb, 17. januarja, o. Uprava zagrebške policije je nocoj izdala naslednje uradno poročilo:
Dopoldne ob 10. je prišla na bansko upraVo večja deputacija brezposelnih ter iztočil« spomenico, v kateri zahteva boljšo organizacijo podpiranja brezposelnih in preskrbo dela. Po izročitvi spomenice so se zbrani brezposelni začeli mirno razhajati na vse strani. Ena skupina, v kateri je bilo okrog 20 ljudi, se je vrnila v spodnje mesto. Na Prenadovičevem trgu je iz te skupine padlo več komunističnih vzklikov, zaradi česar je tu službujoči policijski stražnik Fran Ratajc pozvai zbrane, naj se mirno razidejo. Pri tej pri liki je neki mladenič iz skupine brezposelnih potegnil revolver in ustrelil policijskega stražnika v hrbet. Smrtno za' iet se je stražnik Ratajc zgrudil na tla.
Demonstranti so se takoj razbežali. Morilec je pobegnil proti Masarykovi ul;c;. kjer ga ie zaustavil prometni stražnik Pete Bobi<5. ki pa še ni vedel, kai se je zgodilo na Preradoviičevem trgu. Zaustavil je begunca, ker se mu je zdel sumljiv in ker Te ves preplašen bežal po ulici, da fci ga legitimiral. Pri legitimiranju na ie neznanec nenadoma zopet potegnil revolver in ustreW T>Tm«<tneg* »♦'•»žnčka Ribiča v vrat, tako da se i« Bobič veis okrvavljen zgrudil na tla. Ranjenemu stražniku je
Id je nato tudi zasledoval morilca, a brez uspeha.
Kmalu za t*m ie prometni stražniik r.a križišču ulice Kraljice Marije in Preradova-čeve ulice Savo Pospič. opozorjen od ljudi na te dogodka, opazil nekega neznanca, ki je pobegnil v hišo v ulici Kraljice Mari-
je št. 12. Pospič je takoj stopil za njim obenem pa pozval šoferje z bližnje postaje Q'vtotakr;ijev, naj čuvajo vhod in preprečijo morebiten beg sumljivca. Policijski stražnik sam je nato šel v omenjeno hišo, kjer so mu povedali, da je malo poprej poskušal neki neznanec vdreti v stanovanje v prvem nadstropju, da jc pa pregnan od stanovalcev pobegnil na podstrešje. Policijski stražnik Pospi<5 je stopil nato za njfm na podstrešje, kjer je našel neznanca, ki se je de'al kakor, da spi. Policiiski srtražnik ga je po kratki borbi obvladil in u.klenfl. Pri aretirancu ni našel revolverja. Pač pa je opazil, da je b:!o okno na podstrešju odprto, dasi je bilo po izjavi hišnika vedno ztnvrto. Zato se ie pojavil sum. da je osumljenec -vrgel revolver skozi okno. Pozvani policijski organi so v tem praven izvršili preiskavo ter so res na sosednjem dvorišču hiše št. 14. našli revolver sistema »Brovvning« kaliber 6.35 mm. Strokovnjaki so ugotovili, da je bilo pred kratkim iz te,ga revolverja oddanih več strelov.
V interesu preiskave se ime aretirane* 7A enkrat ne more objaviti. Ugotovljeno je, da je bil aretiranec policijski upravii že dolgo 7.r\&n kot vnet komunist, ki je bil zaradj ilegalne komunistične a.kciije in fizičnih napadov na policijske organe že večkrat sodno kaznovan in izgnan.
Oba ranjena policijska stražnika sta bila prepeljana v bolnico, kjer je pa Fran Ratajc kmalu nato izdihnil, dooim so zdravniki ugotovili, da rana prometnega stražnika Bobiča ni smrtno nevarna. Pokojni Ratajc zapušča ženo in štiri male otroke. Bil je na glasu bat eden najsposobnejših in najvestnejših uslužbencev policijske straže.
Še o zagorskem shodu ministra Kreka
Včeraj smo citirali po »Slovencu« nekaj odlomkov iz govora ministra dr Kreka na shodu JRZ v Zagorju. Pripomnili smo. da iz »Slovenčevega« poročila ni razvidno, ali se £ g. minister dotaknil tudi perečega probleme razdelitve državnih naročil za premog, torej predmeta, ka je za Zagorje življenjskega pomena.
Med tem je v »Slovencu« izšlo k prvotnemu poročilu še dopolnilo iz katerega raz-vidiimo, da g. minister sicer ni dal podrobnejših pojasnil, kako in zakaj je prišlo do redukcije železniških dobav, in tudi ne, ali se bo težka krivica popravila in kdaj. pač pa je poudarjal, da gredo vsi napori slovenskih zastopnikov v sedanjii vladi za tem, da bi javna uprava računala z zagorskim rudnikom in da se voditelji JRZ »neprestano trudijo, da bi se našli krediti za kamnolom, za rudnik, za dele-vstvo, ki je tu zaposleno, ker vedo, da v Zagorju ni mogoče drugače živeti, kakor od trdega dela rok. Skrb za trajno in stalno delo je naloga vseh upravnih in socialnih ustanov. Varčevanje pri podjetju, varčevanje pri državnih nabavah nič ne pomaga, 8e nairod, ki od dela v teh podjetjih živi, pade na breme javnega skrbstva«.
Gospod dr. Krek je mnenja, da je taka politika nesmiselna in da rodi dvojno ško-
do: ponižanega človeka, privatne rn javne ustanove pa bi morale dobiti neke vire, da bi ljudje živeli. Minister je svaril pred optimizmom, češ »nismo navajeni obljubljati vse čez in vzbujati v ljudstvu prazno upanje.« Obljubil pa je. da bodo on in njegovi prijatelji v vladi vse storili, da se »to vprašanje tako reši, da zdravi in delazmožni ljudije ne bodo beračili...«
»Slovenec« pristavlja, da so ministrova, izvajanja o skrbi slovenskih zastopnikov v vladi za slovenske ruderje izzvala vidno zanimanje in da je dvorana navdušeno ploskala in dolgo vzklikala dr. Kreku in dr. Korošcu. Množica je gospodu ministru prirejala ovacije tudi še na cesti, fantje p« so na trgu zadovoljno prepevali domače pe^mi.
K temu poročilu nam pošiliajo i« Zagorja še sledeče informacije: .Shod g. ministra dr. Kreka bi se imel prvotno vršiti na prostem, prireditelji pa so se odločili, ker je vreme slabo kazalo, da se sdoh vrši v dvorani Zadružnega doma. Tam se je zbralo okrog 800 lj<udi. ki so bi'i posebno radovedni na diskusijo o železniških dobavah. Shod je potekel mnrn0 in je trajal 42 minut. Do debate ni prišlo, ker je predsednik takoj po ministrovem govoru shod zaključil in se je g. minister odpeljal.
Iztreznjenje v srbijanski opoziciji
Beograjska »Politika« objavlja v zvezi z razgovori predstavnika Mačkovega dela združene opozicije, bivšega narodnega poslanca dr. Budisavljeviča, ki jih je imel v Beogradu z voditelji srbijanskega dela združene opozicije, mišljenje krogov, ki so v tesnih odnošajih z g. Ljubo Davidovi-ccm. Po tem mišljenju se ne sme razumeti demanti vesti, da je že dosežen sporazum med predstavniki obeh skupin združene opozicije kot dokaz zastoja akcije za dosego tega sporazuma. Ta demanti je imel samo namen preprečiti širjenje neresničnih vesti v tako važnem vprašanju.
Razlogov zn zaatoj pogajanj med Beogradom in Zagrebom je več. Glavni je pač ta, da so se pričela pogajanja prej, kakor pa so bile urejene razmere v okviru srbskega dela združene opozicije same. Najpreje se morajo sporazumeti demokrati in zemljoradniki med seboj, (to traja že nekaj let! op. ur.) potem je šele mogoče pristopiti k sporazumevanju med Beogradom in Zagrebom. Doseženo pa je že soglasje v vprašanju načina normaliziranja prilik in volitev, ki bi dale skupščino, katera bi bila pravi izraz narodnega razpoloženja. V toki skupščini pa je treba pripraviti solidno večino, ki bo imela skupne poglede na najvažnejša vprašanja ter predstavljala delovno silo,s katero bo mogoče delati. Nekateri so sicer mišljenja, da je treba prepustiti snovanje take solidne večine poslancem, ki bodo izvoljeni v novo skupščino, vendar pa dokazuje tok dogodkov v okviru srbijanskega dela opozicije, da je treba vsa ta vprašanja predhodno rešiti.
Dr. Maček želi volitve, ne bi pa se mogel pomiriti z usodo, ki bi mu jo odredilo samo razmerje g'asov v tej skupščini. Isto velja za Davidoviča, ki ne more pristati na igro številk v novi skupščini, kakor tudi ne na posledice, ki bi neizbežno sledile. če bi se sestavila skupščina iz razbite, neorientirane in načelno nedisciplinirane mase. To tem bolj. če se upoštevajo demagoška gesla, a katerimi S£ danes ščuvajo mase v nekaterih pokrajinah države. Tako skupščino si ne žele niti pobtični či-nitelji od zgoraj, niti od spodaj. Vsi, ki žele nove volitve, ae morajo vreči na delo. da se te omogočijo z iskrenimi angažmani in odkritimi stališči. Narod bo sicer izpre-govoril zadnjo besedo, vendar pa ga je treba pripraviti na to, da bo imel enotno mišljenje. Ljudje, ki stoje na čelu po-kretov in posameznih političnih skupin,
niso samo nosilci mišljenj, nego tudi odgovorni urejevalci in prebiralci teh mišljenj. Zato morajo biti tudi dovolj pogumni, da se postavijo take rešitve, o katerih smatrajo, da so razumne in mogoče.
Po tem mišljenju, ki ga objavlja »Politika,« je jasno, da je nastopilo zadnje čase pri g. Davidoviču in okoli njega veliko iztreznjenje. Saj je bil še pred nekaj meseci stari Ljuba eden najbolj gorečih po-bornikov demagogije, ki seje med narod fraze in krilatice ne oziraje se na pravo stanje in prilike ter možnosti njihovega izboljšanja. Izgleda pa, da je gospode pričela boleti glava, ko so začeli žeti vihar, kjer so sejali veter. Od šabaških desetih narodnih zapovedi, ki so bile pravo remek delo demagogije in katere si je lahko zataknil g. Ljuba Davidovič doma za ogledalo, pa do tega »mišljenja« je že storjena velika pot k iztreznjenju in spoznanju, da se s prazno demagogijo tudi danes daleč ne pride in da požanjejo njene sadove navadno — drugi. Po visem tem si pa tudi lahko predstavljamo, kako bi izgledali govori čike Liube. če bi bil že na vladi, ko je pričel ubirati tako resne strune že samo ob misli, da bo moral nastopiti v novi narodni skupščini, ki plava danes še nekje po ob'akih Tndije Koromandije.
MI.ADIM MATERAM in ženam pomn^? po večkratni nosečnosti naravna
FRANZ-J OSEFO V A
voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja.
Ogl. reg. S. br. 164S5/S5
Priprave za pravilnik o razdolžitvi kmeto%
Beograd, 17. jaaiuarja. o. Danes ao «e sestali ministri pravde dr. Mille Miškutirn, in kmetijstva tankovič ter razpravljali o pravilniku, ki se ima izdati k uredb« o raz-do'žttvi kmetov.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, megleno, zmerno toplo, vreme se fco naibrže poslabšalo. Dunajska vremenska napoved ta soboto:
V	mrzlih krajih morda l-dika poledica, pozneje spremenljivo in vetrovno = padavinami.
V	nižjih legah morda najprej dež, pozneje pa sneg.
»JUTRO« It. Ti
3
Sobota, 18. I. I93&
Maši krafi in ljudje
Novo delo v Ljubljanici
Po IZ tednih premirja je spet zaposlenih 20 delavcev
Ljubljana, 17. januarja.
Poročali smo že kratko, da so se prva letošnja dela pri regulaciji Ljubljanice pričela v ponedeljek. Celih 12 tednov si je besneča reka z obema pritokoma Malim grabnom in Gradaščico s silo utirala prosto pot skozi mesto. Malo upanja na zboljšanje vremena je nudila nastopajoča zima Letos hoče gradbeno podjetje z deli pričeti zgodaj, da se izogne verjetnim vsakoletnim pomladanskim poplavam.
Za enkrat je zaposlenih le 20 delavcev, ki delajo po 8 ur na dan. Najprej so se lotili izkopa desnega , 7 m dolgega betonskega opornika, ki bo precej zaokrožen molel proti prulski strani. Bencinska črpalka neumorno črpa nabrano brozgo iz globoko izkopane jame. Cement in gramoz vozniki pridno dovažajo. Potrebovali bodo za ogromne plasti opornih sten velike količine betona in upajo, da mu sedanja temperatura ne bo bogve kaj škodovala. Na desni strani Ljubljanice manjka še ne opornik, da bo celotni betoski sklad izpopolnjen v vsej dolžini. Ta opornik bo sledil prvemu, nakar bodo usmerili Gradaščico na desno obrežje, da bodo mogli dokončati še manjkajoči opornik na levi strani struge.
Šele po zgraditvi teh nainuinejšrh objektov smemo računati, da bodo nadaljevali dela v večjem obsegu. Če ne bo dež nagajal, bodo sprejeli večje število delavcev, ki bodo pod vodstvom preizkušenega lanskega gradbenega vodje g. Vauka pričeli z izkopom in odvozom. Ta vodja je sedaj dodeljen gradnji šentianške železnice.
Vsa brežina je sedaj očiščena razen transformatorja ob gradaškem mostu na
levem obrežju tja do špice. Od p nilskega mostu vzdolž dovozne ceste proti Spici so za pešce nasuli posebno pešpot. Ta pešpot sicer ni dovolj utrjena, vendar trdijo, da jo bo čas pošteno izpral in ugli-dil. Izpraznjen je tudi desni breg ob prul-skem mostu razen majhne barake nekega čev'jarja tja do Franzlove tovarne pletenin.
Posebne gmotne škode zadnje popave v Ljubljanici niso napravile. Deroča vodi je zaradi trdne zagatne stene odnesla oba konca s precejšnjo plastjo čme zemlje, tako na desni kakor tudi na levi obrežni steni. S kako močjo je pritiskala Ljubljanica na še vidne ostanke stare zatvornice. pričajo polomljeni debeli pi'oti in deloma podrti, deloma pa močno upognieni zagat-ni hrastovi obrambniki. Vodni krst je to pot imenitno prestala vzpeniača za dviganje naloženih vagončkov. Besna Ljubljanica ji več mesecev ni mogla do živega, čeprav jo je na debelo obsula krog in krog z naplavinami. Seveda je pri tem deroča voda odp'avib skoro ves natrpan materijal izpod pilotskega omrežja stare zatvornice in ga odnašala po strugi nizdol do betonskega jezu nad čevljarskim mostom. Ta jez se ie že ponovno izkazal kot izvrsten branik proti navalu prodirajoče-ga grušča.
V sedaj precej plitvi reki na Prulah opazujemo dnevno živahnost ribolova ki ga ima v najemu g. Heinrihar od Podi-pe do šentneterskega mosta. Njegovi čuvaji se vozijo v čolnu po reki in nastavljajo ribam mreže. Številni gledalci imajo mnogo zabave.
Oropal je cerkev v Adergasu
Stari tat Alojz Pihler aretiran z obilno zlatnino
Lojzeta Bošteta, po rodu iz Špitaliča v kamniškem okraju.
Janežiča bodo izkopali
Litija, 17. januarja Gospa Marija Janežičeva, ki že od 24. novembra pogreša svojega moža, predil-niškega mojstra Ivana Janežiča, očeta petih otrok, je bila pretekli torek obveščena, da so v soboto našli pri Vidmu moško truplo in da utegne biti njen mož. Gospa Janežičeva se je takoj odpeljala v Videm, ali med tem so moža že pokopali brez obdukcije, za ugotovitev identitete pa so prihranili košček blaga z njegove obleke. Po tem koščku je mogla gospa spoznati, da je pokojnik njen mož. Na glavi je imel pokojnik 3 cm globoko rano Ga. Marija je zahtevala pri sodišču, da truplo izkopljejo in ga obducirajo Bolj in bolj se namreč upravičujeio domneve, da je utegnil Janežič postati žrtev zločina. Naki čevljarski pomočnik izpoveduje. da je ono nedeljo ponoči opazil blizu mosta tri osebe in je ču' tudi klice na pomoč. Ker pa je sam bil dobre volje, ie menil, da je nastal pretep dobro vol jčkov. Da se ne bi vanj vmešal, jo je pobral v noč Iz Litije so zaprosili brežiško sodišče. da se izvrši izkop in obdukcija.
V litijski mrtvašnici je bila dines ob-ducirana neznana utopljenka. Obdukcijo je vodil sodnik Pavlovič. truplo pa sta raztelesila dr LTkmar in dr. Lebinger. ki sta našla poškodbe na glavi, očitno pri-zadejane v vodi. Pokojniea ie bila kak:h 10 dni v vodi. etara je 24 do 23 let tip zdravega slovenskega dekleta, okroglega obraza, malo ploščatega nosu. V zobovju ji manjkata četrti in šesti desni zgornji zob Komisija je da'a pokoinico fotografirati. odrezala je košček obleke in bo truplo pokopano šele jutri, da se morda med tem vendar1*? dožene, kdo in od kod je mrtva neznanka.
Ljubljana, 17. januarja
Pred dnevi smo kratko poročali o drznem ropu, izvršenem nad Marijinim kipom v znani božjepotni cerkvici v Adergasu med Cerkljami in Velesovim na Gorenjskem. Neznan tat je odnesel množico srebrnine in zlatnine, ki so jo bili pobožni ljudje nanesli Materi Božji v zahvalo za čudežne dobrote. Nekaj dni poprej smo zabeležili podoben zločin, ki ga je prav tako neznan tat zagrešil v župni cerkvi sv. Jurija nad Zagorjem. Podoba je, da se klati po deželi več tako drznih sumljiv-cev, da se v svojem pohlepu po tujem imetju ne strašijo niti blagoslovljenih krajev. ki so bili našim ljudem od nekdaj najsvetejši in se jim v prejšnjih časih ponoči niti s pobožnim namenom niso upali približati.
Medtem ko za tatom od sv. Jurija se ni sledi, je bil ropar iz Adergasa, ki si je pa tudi nabral brez primera večjega plena, bolj kratke sreče. Sinoči okrog 19.30 ie službujoči stražnik na Sv. Petra cesti ustavil starejšega, preprosto ob'ečenega moža, in ker se je neznanec pri srečanju vedel precej sumljivo, ga je povabil s seboj. Zasliševanje je spravilo na dan, da je mož
I 61-letni Alojz Pihler od Sv. Petra pri Mariboru, ki je znan cerkveni tat in je šele pred kratkim prišel iz ječe, kjer je odsedel daljšo kazen. Zaradi cerkvenih in drugih tatvin je prišel že neštetokrat za zapahe. Nekajkrat so mu odmerili kar po pet let ječe skupaj. Pri osebni preiskavi je stražnik ugotovil, da ima Pihler polne žepe zlatnine. Tako je našel pri njem 20 zlatih ogrlic, 33 zlatih uhanov, 52 zlatih prstanov, 8 zlatih broš, zlato zapestnico. 2 zlata obeska in večje množine razne srebrnine — sami darovi, ki so jih bile pobožne žene s svojih vratov in rok žrtvovale božji pri-prošnjici. Pihler je brez oklevanja priznal, da je ves ta plen nagrabil v cerkvici pri Velesovem, ker je očitno mnenja, da diragotine kipu v cerkvi ne morejo toliko žaleči, kakor bi mogle njemu, ki je že od nekdaj vajen življenja na tuj, in če treba magari na božji račun. Kakor je izpovedal, je nekaj kosov zlatnine že na poti v Ljubljano prodal.
Z aretacijo Pihlerja je drzni tod v Adergasu do kraja pojasnjen in bo škoda skoraj povsem poravnana. Komaj je nekaj dni užival svobodni zrak je moral stari Pihler spet na pokoro v ječo
Neznanec ped vlakom
Sevnica. 17. januarja V torek ponoči je povozil vlak neznanega priletnega moža nedaleč od železniške postaje Brega pri Sevnici. Kolesa lokomotive so mu odrezala glavo in ga razmesarila. Kako je nastala nesreča, še ni ugotovljeno. Izključeno tudi ni, da gre za samomor brezposelnega delavca.

Vedno več je utopljencev
Beda in razočaranje ženejo obupance v vodo
Ljubljana, 17. januarja
Čituteljem našega lista bo znano, da je bilo v času okrog božiča izvršenih in po-izkušenih na obrežju Gruberjevega prekopa večje število samomorov. Vrsto žalostnih begov iz življenja je otvoril neznani moški, ki se je 12. decembra okrog 8. ure zjutraj, ko je na cestah najbolj živahen promet, bliizu Karlovškega mostu zagnal z brega v kanal. Za njim je na obrežju ostal samo siromašen klobuk, ki se ga je držalo še nekaj drobcev slame, kar je pričalo, da je samomorilec prebil poseldnjo noč na kakšnem skednju aii v hlevu.
Kmalu po tistem se je zglasil na policiji neki trgovec s kurivom s periferije in pripovedoval, da mu je na lepem pobegnil hlapec, s katerim sta bila prišla malo navs-križ. Hlapec mu je premog in drva raz-važal po mestu, pa je par vreč premoga
prodal na lastno pest in izkupiček zapil. Gospodar je zahteval, da mu škodo brez odlašanja povrne, aLi pa ga odpusti. Hlapca, čigar dohodki v resnici niso dopuščali, da bi mogel kakšnih pet kovačev potrošiti kar tako. je ta reč taiko potrla, da je na lepem izginil od dela in se nekaj dni ves obupan potikal okrog dokler ni poiskal odrešilne smrti v valovih.
Včeraj dopoldne — torej pet tednov po tistem, ko je skočil v kanal — je policija prejela obvestilo, da leži na Spici v Mostah, na levem bregu prekopa, moško truplo, že precej razprdlo. Komisija je na utopljencu našla samo še hlače in škornje, vse drugo mu je bila voda izjedla z života Truplo so dali prepeljati v mrtvašnico k Sv. Križu, kjer si ga ie na povabilo policije ogledal tudi gospodar pogrešancn. V pokojnem je spoznal svojega bivšega hlapca. 28 letnega
Odlikovanje naših fotografskih umetnin
.Ljubljana, 17. januarja.
Našega fotoamaterja Anteja Koruiča ima njegov patron 6v. Anton s pres^^-o111 ■posetno v C-šlih. Za današnje vezovanje s® mu je že zgodaj nasmehnila sireča. S prvo pošto sta prišla dva kataloga, prvi iz Belgije, drugi iz Avstrije in oba sta pri»e«.a razveseljivo novico-' iz Antwerpna bronasto kolajno^ a drugi katalog, sloveča mednarodna fotografska rev«ja »Die Galerie«. je priobčila eno njegovih zadnjih del. Tako bo mojster Ante poslej še baij vneto nosil naokrog svojo kamero, kakor je njegov patrom nosil prešička. V času od 22. <jecembra do 5. januarja je bila v Ant-werpnu v ttelgiji velika metaaix>taa fotografska razstava, na katero je 449 foto-amaterjev ijz 30 držav poslalo 1494 del. Razsodišče je moralo seveda mnogo zavrniti., deloma zaradi pomanjkanja prj-stora, de^omia, ker niso bila umetniško zre la in tako je prišlo na razstavo le 529 izbranih del. Svoja d©la je razstavilo Sedem Jugoslovanov. Podeljena je bila ena zlata in štiri srebrne in devet bronastih kolajn. Bronasto kolajno je prejel JugoS'lovan g. Ante Kornič, ki je razstavil dve znani svoji mojstrovini »V smučarskem raju< in »Goski v solnčni luči«.
KINO SLOGA matineja _
ob 14.15 uri velefilm	■
DANTEJEV PEKEL
Vsi sedeži po Din 4.50
I
Mednarodni mesečnik za umetu ško fotografijo »Die Galerie«, ki izhaja na Dunaju, priobčuje v svoji zadnji številki krasno reprodukcijo Korničeve fotograf je »V cerkvi« ter prinaša tudi kratek komentar, v katerem Podčrtava, da je de o
i H ti« n h ■ M H ■ t d H H ¥1 I » 11J 11 H 111J INSERIRAJTE V „ JUTRU"
izredno mehko, a kljub temu dovolj plastič
no. Nedavno je i»ta revija objavila tudi emo sinko Franca Bazjja iz Ljubljane. Od vsega početka, to je že četrto leto, objavlja ta velika mednarodna rer"ja, ki izhaja v sedmih jezikih, med jugoslovanskimi po" Sebno rada slovenske umetnine. Letos je začela izhajati celo z naslovno stranjo grafika in fotografa g. P. Kocjančiča. Vs1 navedeni Sloveni* so člani ljub janskega Fotokluba
Za enotno zvezo severnih borcev
Trbovlje. 17. januarja Glavni odbor Legije koroških borcev bo imel v nedeljo 19 t. m. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih Volkerjeve gostilne v Trbovljah letni občni zbor. Najvažnejši točki bosta izprememba pravil in sklepanje o predlogih za združitev vseh sorodnih si gibanj v državi v enotno zvezo. Večina predlogov, ki so jih posamezna |>overjeništva stavila glavnemu odboru, gre za tem, da bi 6e združile vse sorodne si organizacije severnih borcev (mariborska Zveza Maistrovih borcev, zagrebško Udruženje severnih do-brovoljcev in glavna Legiia koroških borcev v Trbovljah) v novo Zvezo legionarjev Ju goslavije kot samostojne sekcije. Tej novi formaciji bi se pozneje pridružili še vojni dobrovoljci. tako da bi se stvorila res močna organizacija vseh onih borcev, ki ^o z največjimi žrtvami pomagali ustvarjati Jugoslavijo in utrjevati ob njenem nastanku ogrožene meje na severu.
Po razpoloženju med članstvom sodeč to ta predlog na občnem zboru sprejet. Ker ga je osvojila tudi Zveza Maistrovih borcev, je verjetno, da se bo solidariziralo s storjenimi sklepi tudi zagrebško Udruženje severnih borcev.
Te dni se je tudi v Beogradu osnoval odbor Legije koroških borcev, v katerem sodelujejo poleg tam živečih slovenskih ko-
Režiser:
Gospa Ljubic! Vi ste izključeni od nadalj-nega filmanja zaradi neprestanega pokašljevanja,
zakaj odkar obstoji
bonbon
morete kašelj preprečiti.
PROIZVOD: UNION. ZAGREB
roških borcev tudi številni vodilni borci in komandanti odredov v borbah za svobodo slovenske Koroške po preobratu, tako general v pokoju in senator Smiljanič, general v pokoju Milenkovič, polkovnik v pokoju Nedeljkovič, Nedič, Bratuša in številni srbski borci iz Beograda, Ripnja in drugih krajev v okolici Beograda. Zveza vojnih do-brovoljcev v Beogradu je dala novemu odboru Legije koroških borcev na razpolago društveni lokal v svojem domu.
™ KINO SLOGA ■
Telefon 27—30 Premiera prekrasnega velefilma ob 16., 19.15 in 21.15 uri GUSTAV FROHLICH
Na velemestni straži
Najnovejši Ufa zvočni tednik! Pozor! Pri vseh predstavah: Novost!
Nastopi ČARODEJ TOLEDO
s sijajnimi aktrakcijami. Kljub temu
NEPOVIŠANE CENE. Vstopnice rezervirajte v predprodajL
Sto tisočakov za štiri
Lahkoverna žrtev ciganske pretkanosti
Leskove«, 17. januarja. V poslednjem času se klatijo po Dolenjski številni cigani. Nekateri se pečajo s kolarstvom in kovaštvom, večina pa jih berači in obenem spretno izkorišča praznovernost in lahkovernost naših ljudi.
Nedavno je prišel neki oigan v prijazno vas ob Zasavju ter o bi ste d imovitega obrtnika, ki naj bi mu napravil neko delo. Cigan je potem zaradi naročenega dela prišel ee večkrat k obrtniku in mu pripovedoval o svojem ogromnem premoženju, češ da ima v šotoru 100.000 Din. ki pa so last vse ciganske družine. »Zaklel sem se Bogu in poglavarju. da se tega denarja ne bom niikoli dotaknil«, je rekel cig-sm in ponudil obrtniku 100 tisočakov za 4000 Din, da bi vendar le imel kaj od denarja, ne da bi zakletev prelomil.	j
Cigan je znal govorili taiko prepričevalno, d'a mu je obrtnik slepo verjel. Napravila sta i
načrt o izročitvi denarja. Ker ni imed doma pobrebniih tisočakov, sd jih je obrtnik izposodil pri bližnjem sosedu im jih je dal ciganu obenem s ponošeno suknjo. Pomoči ob 23. uri sta se napotila v bližnji gozd, kjer so imeli cigani šotor. Cigan mu je pokazal koSliiček, poln srebimiikoiv. Obrtnik jih je še potežkal, bili so 'res sama srebrniki. V hipu pa je ee je zbudil oiganov sin ter začel nekaj govoriti očelu. Cigari je tedaj porin.il preplašenega obrtnika iz šotora in mu dejal, naj gme domov in da ga bo že pokiicai, ko bo sin vnovič zaspal.
Lahkoverni obrtnik se je vrnil domov in do 3. ure zjutraj čakal na oigama. To se mm je zazdelo sumljivo. Sel je nazaj v goed, toda o ciganih in tisočakih ni bilo ne duha ne sluha. Vso zstdevo je prijavil orožnikom, ki zdaj zasledujejo sleparskega cigana
Pred povečanjem mariborske bolnišnice
Pomladi bo zgrajen nov paviljon z 260 posteljami
Maribor, 17. januarja
Prostorno vprašanje mariborske bolnišnice postaja od dne do dne bolj pereče. Konec leta 1918. je imela mariborska bolnišnica komaj 380 postelj in je bilo oskrbovanih 3.110 bolnikov. V teku zadnjih 18 let pa so se razmere bistveno spremenile. Vedno večji ofcisk bolnikov je zahteval vedno nove povečave. Oblastna samouprava je kupila bivši sanatorij v Petaroveni selu, kjer je nameščenih 80 postelj. Protituberkulozna liga je zgradila v bolnišnici nadzidek na internem oddelku s 14 posteljami. Naposled ie treta omeniti še povečavo izolirnica od 34 na 100 postelj. Toda vse to je premalo. kar je dovolj razvidno iz velikega prometa mariborske bolnišnice. V letu 1935. je namreč bilo število oskrbovancev v primeri z letom 1918. štirikrat večje. Vsega skupaj se je zdravilo lani v bolnišnici 12.852 bolnikov. odpuščenih je pa bilo 11.358. Umrlo jih je 306, v oskrbi jih je pa ostalo še 466.
V porodnišnici je bilo lani rojenih 785 otrok, na porodu jih je umrlo 57; Umrljivost oskrbovanih bolnikov je znašala 3X9 odstotkov. Kako velik je bil promet, dokazujejo tudi številke o porabi živil, saj je bolnišnica porabila za prehrano bolnikov in osobja nad 22.000 kg govedine, 17.766 tele-tine in 1.763 kg svinjine, razen tega 82.292 svežih jajc, 54.818 kg belega kruha, 87.173 kg krompirja itd. Denarni promet je znašal 20.102.237 Din.
Pomladi bo uprava maril orske bolnišnice prirela nujno potrebno zgradbo velikega novega paviljona za 240 do 260 postelj, s katerim bodo dobili svoje prostore oddelki za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, od- ( dt-lki za kožne in spolne bolezni z vene- •
rološko ambulanco ter nujno potrebnim oddelkom za živčne bolezni. Z zgradbo tega paviljona, katerega stroški so preračunani na okrog 6 milijonov Din, bodo dobili omenjeni oddelki moderne in zadostne prostore in bosta paviljona za kirurgiio in interno mcdicino znatno razbremenjena.
Nedavno smo poročali o akciji glede izpolnitve parcele na Novem glavnem trgu med Bergovo palačo in državnim mostom. Sedaj je v polnem teku akcija odbora Društva hišnih posestnikov v Mariboru, ki je izdal članom posebno okrožnico in ki ustanavlja zadrugo >Dom mariborskih hišnih posestnikov«. Ta hoče na omenjenem prostoru zgraditi večnadstropno stavbo, ki bo imela v podpritličju in v dveh ali treh etažah proti Dravi mestno tržnico s hladilnicami, v priličju poslovne prostore, v ostalih pa stanovanja. Drušvo hišnih posestnikov v Mariboru je pričelo intenzivno akcijo in je pričakovati. da bo to vprašanje do občnega ztora 26. t. m. razčiščeno.
SPECIJALNI ODDELEK ZA
BOLEZNI SRCA
IN OŽILJA V SANATORLJU DR. LOW-A WTEN.
Zdravniško vodstvo UNIVERZITETNI DOCENT
Dr. Richard Singer,
VVIEN IX, Mariannengasse 20, telefon B 45-4-19.
Nova uredba o železobetonu prinaša samo škodo pa nobene gospodarske koristi
V Udrueenju jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, (isekcija Ljubljana) je v torek gospod prof. Kasal močno zanimivo predaval o novih predpisih za žele-zobeton, o predpisih, ki bodo s 1. februarjem pri nas uveljavljeni. Priznani strokovnjak je jasno in prepričevalno dokazal, da niso ti novi švicarski predpisi za splošno stavbarstvo nikaka pridobitev. Oni ne nudijo niti prihranka na železu, niti na drugem gradivu. Ne upoštevajo naših domačih prilik ne v pogledu domačega materijak in ne v pogledu domačega dela. Zato ostanejo koristi, ki jih novi predpisi nudijo, samo Švici, za katero so prikrojeni, za nas so pa vse koristi samo iluzorne. Ti predpisi bi nam eventuelno mogli nuditi večje koristi pri specialnih železobetonskih delih, kakor n. pr. pri mostovih. Toda tudi te koristi ne bomo bog-vekaj deležni, ker so v našem stavbarstvu take konstrukcije zelo redke.
Toda oglejmo si še drugo plat te uredbe in se vprašajmo, če nam ne škoduje.
Zaradi dosedaj pri nas uveljavljenih nemških predpisov se je vsa naša gradbena stroka in vsa naša strokovna literatura v teku zadnjega desetletja orientirala '
po njih. Kar se tiče literature, je bila naša država od početka svojega obstoja izključno navezana na importirano strokovno literaturo in sicer v glavnem na ono iz Nemčije. Lastne strokovne literature o železobetonu nismo imeli do nedavna, ker je za naše domače strokovnjake jako težko nuditi naraščaju strokovne knjige v domačem jeziku. Predvsem so take strokovne knjige silno drage in zahtevajo večletnega truda in ogromnih izdatkov od strani avtorja, preden pridejo na trg. Če izda avtor knjigo v slovenskem jeziku, ne more računati s takim številom odjemalcev, da bi utegnil sploh kriti izdatke za publikacijo. Isto je, če se izda knjiga v srbohrvaščini. Kljub ogromnim težkočam so se našli domači strokovnjaki — med prvimi je bil prof Kasal — ki se niso ustrašili žrtev ter so prebi'i led in nudili svojim diiakom prva obsežna dela o železobetonu. Na ta način se je pričela naša držav* emancipirati od imoortirane literature. Ta pomembn! noizkns ie uspel in obetal je lep napredek, četudi nam ie importirana literatura se venomer potrebna.
Kar se tiče nemških predpisov, na katerih temelje vsi pripomočki: tabele, gra-
fikoni, dimenzatorji, ki se jih poslužujejo naši konstruktorji za vsakdanja preračunavanja, nas sicer ti predpisi niso popolnoma zadovoljevali, toda dali bi se z lahkoto popolnoma prilagoditi našim zi-htevam in potrebam. Naše inženjerske organizacije so že pred leti izdela e osnutek za naše domače predpise, toda gradbeno ministrstvo je ostalo nasproti tem prizadevanjem naših strokovnjakov vedno pasivno, dokler nismo sedaj naenkrat dobili novih predpisov. To se je zgodilo takore-koč čez noč. Da pa bo sprememba čim večja in čim radikalnejša, dobimo švicarske predpise, ki se razlikujejo od dosedanjih ravno v takih točkah, da postavijo našo dosedanjo prakso naravnost na glavo in revolucionirajo vso na*o domačo kakor tudi importirano literaturo.
Ministrstvo je š'o s tem ukrepom preko vseh naših inženjerskih organizacij, ki so stremele za tem, da bi se brez velikega revolucioniranja naše dosedanje prakse in literature ootom evolucije prišlo s pametno mod;fikacijo nemških predpisov do nacionalni jugoslovanskih norm, ki bi edine mogle ustrezati najbolje našim pri'i-kam. in bi nam najmanj rezale v živo meso in napravile kar najmanje škode.
Na^i domači strokovnjaki vržejo zdaj lahko vse. s težkim denariem pridobljene pri no m očke v koš N»*e knjižnice vrže-io laJ^o vso dosedanio literaturo v «taro šaro. Vse knjigarne prodajo lahko vso dose-
daj importirano literaturo, ki jo imajo v kupih na zalogi, za star papir. Tudi naši učenjaki in avtorji-pionirji domače strokovne literature — pričnejo lahko znova ustvarjati svoja težko pričeta dela, če ne bodo prej obupali. Starši pa naj sami vedo in znajo, kako bodo krili nove stroške, potrebne za nabavo nove švicarske literature svoji študirajoči mladini.
Za vse to je povrhu vsega bil izibran najugodnejši trenutek ko nas tare strašna gospodarska kriza, katere konca še ni videti. Za nabavo švicarske literature potrebujemo devize. Švica pa je začela že poplavljati s svojo tozadevno literaturo naš trg ter zahteva zanjo p'ačiIo v naprej.
Pri vsem tem so na dobrem samo švicarski avtorji, ki so imeli dftsedaj za svoja dela omejen trg, sedaj pa se jim je odprla vsa Jugoslavija. Mi sami ne bomo kakor že omenjeno in po prof. Kasalu neizpodbitno dokazano, imeli od novih predpisov nobene koristi, temveč samo škodo, katere v njeni višini sedaj niti preceniti ne moremo. Tako se ne sme delati, zlasti ne v tako kritičnih časih kakor so današnji. Naši domači strokovnjaki so pa upravičeni zahtevati več obzirnosti do njih in več razumevanja zanje.
Nekateri v Beogradu trdijo, da se švicarski predpisi smatrajo lahko za naše, ker so v glavnem delo našega rojaka, ugodnega znanstvenika prof. dr. Rosa, ki pouču-
je na Tehnični visoki šoli v Curihu. To je sicer res, toda ne opravičuje še koraka naše zakonodaje, da je predpise kar na slepo vpeljala v našo državo, kajti prof. Roš je pri izdelavi teh predpisov imel izključno le švicarske interese in prilike pred očmi, ni pa pri tem mislil na naše, jugoslovanske prilike, če bi imel prof. Roš nalogo izdelati za Jugoslavijo tozadevne norme, bi jih bil gotovo tudi on drugače prikrojil, kakor je to storil pri švicarskih normah. Dejstvo, da je naš rojak izdelal švicarske norme, bi moralo biti poučno za naše odločujoče činitelje, ki imajo v tem najboljši zgled, kako zna tujina ceniti naše rojake in jih uvažuje pri tako važnih ukrepih, medtem ko so pri nas doma strokovnjaki prezirani in se dela preko njih in celo proti njim.
Iz navedenega je razvidno, da se ta zakonodajni lapsus mora popraviti, če se hoče preprečiti škoda, ki bo nedvomno nastala. Če pa že hočete obogatiti našo državo z novimi normami za železobeton, naj bodo te tudi povsem v skladu z našimi gospodarskimi, industrijskimi in ostalimi interesi ter naj ustrezajo popolnoma na-
IflUJSP] fjOAOp OUIBUIl J33{ 'UIT2fl|ud UIIS
učenjakov in strokovnjakov, ki jih lahko izdelajo. Treba je samo slediti dobrim zgledom tujine in poveriti to delo domačim za to edino poklicanim strokovnjakom.	Inž. Ž.
Domače Testi
Dolgočasil H se
Tri stvari so, ki jih človek čka z do-padenjem iin užitkom v naših redikalskih glasilih »Slovencu« in njegovem podeželskem stricu »Domoljubu«. Državniška razmišljanja Frtaučkovega Gustlna, ki je danes gotovo najbolj zanimiv pojav v »SJovenčevih« kolonah, nedeljska razglabljanja »Slovenceve« zdravniške posvetovalnice in pa listnica uredništva v »Domoljubu«.
Tako sklepamo iz zadnje listnice uredništva v »Domoljubu«, da se mu menda naročniki puntajo. Zakaj, tega ne pove! Morda zato, ker se je v novi radikalski uniforma tako odtujil slovenskemu človeku, da mu ne služi več za uspavalno sredstvo v nedeljo popoldne pod lipo. kakor je tako lepo povedal zadnjič njegov dnevni kolega »Slovenec« v svojem uvodniku. Očividno pa je, da ljudje niso več prov zadovoljni z njim. Saj takole lamentira:
»F. N. v Sp. Br. Z božjo pcmočjo se vse popravi in menimo, da boste »Domoljuba« kot dobrega svetovalca baš v sedanjem vašem položaju zelo pogrešali. V. Novo mesto: Vašo odpoved »Domoljuba« smo izročili upravi, Vaš dopis pa vrgli v koš. V. Vrba: Pismo vzeli na znanje. Mislimo pa, cfe vam bo, ko se pomirite, po »Domoljubu« še zelo dolgčas.«
Bo že .imel prav stric »Domoljub«. Kako bi se tudi jaz dolgočasil, če bi se vsaj enkrat na teden ne nasmejal nad n.iim!
M. A. C.
IM»»»M»»M»>««»<
*	Prvi balkanski kongres za zaščito dece. Lana od 20. do 23. oktobra bi se bil moral v Atenah vršiti prvi balkanski kongres unij za varstvo otrok, a je bil odložen zaradi političnih dogodkov v Grčiji. Kongres se bo vršil letos od 5. do 9. aprila. Njegov program ostane tak, kakor je bil lani določen.
» Telefonskim naročnikom. Uredništvo >Telefoaskih ifmen kovt, ki jih izdaja beograjska sekcija Jugosd. novinarskega udruiženja, obve&oa z ozirom na mnogoštevilna vprašanja pot-Virih tivrdk iz cele države vse interesente, da skupni telefonsk1 imenik za 1. 193'5., ki je i?šel te dni in se prodaja Po i50 Din, ni izdalo jug. novinar" sko udruženje. DirekVjski imeniki za 1&36 leto bodo izšli v za Jož bi tega Udruže-nja v februarju t. 1., a skupni imenik za vse direkcije, M stane v prednaročbi 85, takoj za temi
■	C3IOBOBC=>BC=>BC3B<=>BCDBC3a
KAVARNA CENTRAL
dospela nova damska kapela vsako soboto in nedeljo odprto do 4. ure zjutraj.
■	CD ■ CD ■ CD ■ CZ) B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■
*	Smrt dveh vrlih koroških Slovencev. V Št. Janžu je umrl po kratki hudi bolezni Tine Bliiml, po domače Šlemic. Znana Šlemčeva družina, ki slovi po vsem Rožu kot vzor slovenskega doma, je Tineta po-smovila po svetovni vojni. Rajnki je bil vzor zvestega narodnjaka in vnet delavec v stanovski kmečki organizaciji. — V celovški bolnišnici pa je umrl France Bricl. Po domače Kopajnik, ki ie bil doma iz bivše štegarieve d-ružine iz Remšenika pri Železni Kapli. Bil je vrl narodnjak in dober gospodar. Umrl je na dan svojega godu in 61. rojstnega dne. Pokopan je v Celovcu.
*	Celovec—Berlin—Beograd. Pod tem naslovom priobčuje zadnji »Koroški Slovenec« naslednjo beležko: V Beogradu izhaja verski tednik »Bonifatiusblaitt«. ki ima posebno prilogo. Ta pri'oga se tiska v Berlinu. V eni zadnjih številk piše v tej berlinski prilogi gosood. doma iz Celovca, o Koroški, da je »urdeutsehe« Lami«, da ie bila in je še nemška in da vsa diha s^mo nemški duh. Ni krivica,, če dobiva nemška manjšina prilogo svojemu lis-tu iz Berlin«, če -pa bi mi srrno na knj taikega mislili, bi naši »prijatelji« zakričali na ves glas.
*	Radio postaja mornarice v Zemunu. Izvršujejo se zadnia dela pri preureditvi poslopja mornariškega poveljstva v Zemunu. Te dni se je poveljstvo že se-Hto v velrlko in prostorno poslopje, preuredili na 60 tudi radio postajo*. ki bo brez vc-stkfh težav imela brez^^o zvezo z našimi b rodovi na morin in Dinnarvn ter z bazami v Šib^ni-ku. Ti v tu. itd. Za novo radio i-iTis+ajo so postavili dva visoka železna stebra, visoka okrog 36 m.
*	Partner komika GrocV.a v Novem Sadu. V nekem novosads^-rn zabavišču nastopa nizozemski rojmk Mac van Enden, ki je bil 16 let partner slavnega komika Grocka. Pred tremi leti se je z niim snrl in prišlo je celo med riVna do pravde zaradi nekih gmo*n?h obveznosti. Van En-dem je izdal tudi knjigo pod naslovom »16 let v senci znanega človeka«. Van Endcn bo priredil tudi v niši državi več predstav. Dvakrat je že v Beogradu nastopil na dvoru.
*	Hujskajoča pesem 0 trnovski fari. Iz
Medborovnice prinaša »Koroški Slovenec« naslednji zanimiv dopis: Nekaj fantov iz naše vasi je nedavno prepevalo slovenske pesmi. To pa ie nekega go^noda teko razburilo, da je napravil ovadbo, češ. da so preoevali »nacionalno hujskajoče pesmi«. Prišlo je orožništvo in poizvedovalo, kaj je resnice na tem. Povabili so pevce na orožniško postajo. Fantje so se seveda odzvali in se vsi zglasiH pri orožnikih. Na poziv, naj povedo besedilo tiste razburljive pesmi, so vprašali, če bi jo morda lahko kar zapeli. Orožnikom je bilo prav in iz krepkih grl je zadone'a na orožniški postaji slovenska pesem kakor, da bi bil kak
koncert. Vodja orožnikov je izjavil da ne najde na pesmi nič žaljivega in hujskajo-čega ter da lahko fantje spet odidejo. Ali veste, katera je bila ta »nevarna in hujska-joča« pesem? Povemo vam: Trnovska fara in trnovski zvon.
*	Prevod korana iz arabSčine v srbohrvaščino. Upokojeni reis ul ulema — vrhovni poglavar verskih organizacij v naši državi, čauševič se že dolgo ukvarja s prevajanjem korana, islamske glavne verske knjige, iz arabskega v srboh.rvats.ki jezik. Delo mu je v zadnjem času prekinila bolezen, sedaj pa lahko spet dela in misli, da bo s nrevodrm gotov do konca leta.
*	Deli Skopskega polja pod peskom in vodo. Veliki del Skopskega polja je od zadnjih poplav še vedno visoko zasut s peskom in blatom. Tam. kier »e je vodovje izlivalo iz Vardarja. je nakopičeno toliko peska, da bo poljsko delo za precej časa onemogočeno. Mnoge njive pa so še vedno pod vodo in se iz kraja v kraj ljudi? še vedno lahko prevažajo s čolni.
*	Po zavratnem umoru na Braču. Proti nesrečnemu tajniku postirske .občine na Braču Jerku Vlahoviču. ki so ga našli zgodaj zjutraj umorjenega na poti proti domu, je bila. kakor vse kaže, organizirana prava morilska zarota. KakoT že znano, so takoj po umoru zaprli župona postirske občine Arneriča, občinskega po d tajnika Dun-diča in nekega glasbenega učitelja. Sedaj so zaprli še štiri druge sumljive osebe, med njimi tudi brata podtajnika Dundiča. Na njegovi obleki so našli krvave madeže, našli pa so tudi še eno krvavo poleno, s katerim so zločinci pobili nesrečnega Vlaho-viča. Prebivalstvo je zaradi zovratnega umora silno razburjeno. Splošno se domneva, da je nesrečni tajnik vedel za razne nepoštenosti v občinski upravi in da so ga zaradi tega umorili.
*	Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz LiuUjane
u— českoslovensM Obce v Lublani zve
sve členstvo, aby se v počtu co nejhojnčj-Sim sučastnilo prednašky spisovatele a re-daktora A. C. Nora z Prahy, kterou uspo-radš. Jihoslovansko-československd Liga v Lublani v pon-dčli, dne 20. ledna t. r. o 20.15 hod. v pfednšškovč dvoranš hotelu »Union«. — Pri tčto priležitosti upozornu-jeme členstvo, že se kona členskd schUze Obce v pondčli, dne 27. ledna o 20.30 hod. ve spolkovč mistnosti (Kazino II. posehodi) a doporučujeme s ohledem na bližici se valnou hromadu hojnou učast.
u— Filozofsko društvo bo imelo v soboto, dne 25. t. m. ob 18. po predavanju ge doc. dr. A. Sodinik v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoj prvi redni občni zbor. Morebitne predloge naj člani predlože društvenemu odboru najmanj tri dni pred obSnim zborom. Isto kot za predloge velja tudi za one, ki se še žele priglasiti za društveno članstvo.
u— Prirodoslovno društvo priredi danes sedmo predavanje v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi. Govoril bo univ. asistent g. Peterlin o preiskavi materije z rentgenovimi žarki. Vabljeni člani in prijatelji društva! Začetek ob 18.
u— Kakor je novinarski koncert vsako leto ob otvoritvi sezone največja družabna prireditev v Ljubljani, tako je potem sredi zimske sezone najodličnejša in obenem najpopularnejša prireditev Jadranske Straže. Nacionalna in obrambna ideja te velike organizacije združuje po vsej državi narodno zavedne ljudi vseh slojev. Zato je tudi vsakoletna prireditev JS namenjena vsem, ki so vneti za Jadran in za Jadransko Stražo. Še vsako leto je bila revija slovanskih noš krasna in vabljiva letos pa bo celotna prireditev na Taboru posebno skrbno in lepo pripravljena. Sotota — 8. februar — Tabor!
u— XII. tradicionalni obrtniški ples se bo vršiti letos v Kazini 1. februarja. Opozarjamo javnost, da bo letos obrtništvo pripravilo svojim gostom izredna presenečenja.
u— Serija res prvovrstnih umetniških filmov, ki nam jih je daj v zadnjem času Elitni kino Matica, se bo spopolni.la z mojstrovino nemške letošnje produkcije, filmom »Ljubimca«. Izdelan je po motivih prelepe Goetheje ve ljubezenske zgodbe »Herman im Doroteja«, ka jo pozna pač vsak izobraženec. Zasedba je prvovrstna, saj igrata glavni vlogi dva odlična nemška igralca: Renata Mullerjeva in Gustav Frohliich. Razen njiju nastopa še stari ljubljenec naše filmske publike Harry Liedtke, pa slovita nemška karaikterna igraillka Julija Sarda, ki je najbolj zaslovela po svoji vlogi v nemški verziji »Ane Chrisbie« z Greto Garbo. Film se bo igral od danes dalje iin upajmo, da bo imel vse dni docela zasedeno d-vorano. To zaradi svoje lepote res zasluži.
n— Šentjakobska gledališka družina is Ljubljane uprizori v soboto 18. t. m. zvečer na novomeškem sokolskem odru veseloigro >Škandal pri Bartlettovih*:. Pridite!
d— Vlom v vinski hram. V Podljubnu so neznanci vlomili v vinski hram posestnika Turka iz Škrjanč. V klet so prišli tako, da so razbili strop. Odnesli so 50 litrov vina.
n— Dvojni umor v Dobravicah pred sodniki. Pred novomeškim okrožnim sodiščem bo v torek 28. t. m. glavna razprava proti 421etnemu bivšemu železniškemu čuvaju Antonu Pavčiču, ki je opravljal službo do svoje aretacije na čuvajnici 36. pri Kriški vasi, stanoval pa v čuvajnici 33. Državno tožilstvo je Pavčiča obtožilo dvojnega umora, izvršenega nad 471etnim progovnim čuvajem na postajališču v Dobravicah pri Metliki, Jo-žetom Kožarjem in njegovo ženo, 531eino Terezijo. Morilec je obe žrtvi usmrtil v noči na 4. junija lani s sekiro. Pavčiča so orožniki aretirali na dan pogreta obeh žrtev 6. junija. Zdaj po preteku skoro osmih mesecev bo Pavčič postavljen pred veliki senat.
Manje v drž. razr. loter5^
Žrebanje 14. in 15. januarja 1936.
Po Din 1.000.— so zadele štev.: 10.895, 15.708, 15.783, 24.804, 24.808, 24.842,
33.037, 33.087, 46.169, 62.027. 62.090, 89.894, 39.889, 95.793, 95.798.
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA
sv« Petra cesta 19*
ELITNI KINO MATICA
TFLEFON 21-24
DANES OB 4., VA in 91/« ZVEČER PREMIERA VELEFILMA LJUBEZNI, GODBE IN LEPOTE
Renata Miiller in Gustav Frohlich
L J U
KOT
II M C A
FELM NEVERJETNE VSEBINE NAPETIH SCEN — ZABAVE IN GODBE. FILM ZA VAS.	Predprodaja od 11. do pol 13. ure.	FILM ZA VSE.
u— Beguncek iz Avstrije. Te dni sta se
na ljurnjo-nskin unioah Pojavl-La dva nemško govoreča, precej sluvumo CKblečeixa fantiča. L.ju,uem, ki so se zauimali zanju, sta prepovedovala, da sta na po^u k teti, ki biva neKje v ljubljanski okodei, v resnici pa sca bila samo diva iz one množice m.adin in starih avstrijskih dezerterjev, ki aadnja čas v veukem številu prihajajo čez mejo. Ko je policija enega izmed obeti fantov, ki sta bila še mnogo premajhna, da t,i mogla potovati po svetu kot poetična emigranta, prijela, Je Povedal, da se^ Piše Martin Rauter, da mu je 15 let in da je prišel iz Avstrije iskat deJa v Jugoslavijo. Ker je deček brez dokumntov, ga je PoJicija pridržala, da ugotovi njegovo idntiteto. nato pa ga bo vrnila staršem.
— Nastop izvrstnega artista v kinu Slog'. Danes iin v nedeljo bo nastopal v kinu Slogi Pri vseh pied^tavah odtličen, v inozemstvu izredno priznan umetnik v čarovnijah Ms, Toledo. V svojem polurnem sporedu bo pokazal občinstvu mnogo frapantnih artističnih točk, s katerimi je pred nedavnim časom gostoval na Dunaju v varieteju Ronaeher. O sta'i fiiim«.!? spored, to je najnovejši dnevnik tn pre-mierni filmi Gustava Firohtiba »Na velemestni straž'.«, bo prav zadovoljil občinstvo. Cene vstopnic ostanejo nepovišane-Ker bo gostovanje artista Toleda gotovo, velika privlačnost za najširšo publiko priporočamo rezerviranje vstopnic za današnje in jutrišnje predstave.
u— Koncert pianista Orlova bo v torek 21. t. m. Odlični pianist izvaja na svojem koncertu izredno zanimiv spored, ki obsega tri Scarlattijeve sonatine, Schumannove »Simfonične etude«. Chopinovo sonato v b-molu in 12 Chopinovih etud. Orlov je prvovrsten pianist svetovnega slovesa s kritikami, s kakršnimi se more le malokdo ponašati. S koncerti je prepotoval vse celine. Ker bo to edini njegov koncert v letošnji sezoni, opozarjamo, da so sedeži v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— V kapeli slov. starokatoliške cerkve v Ljubljani izostane v nedeljo 19. t. m. služba tožja zaradi slovesne službe božje v Mariboru. Vse nadaljnje nedelje in praznike pa bo služba božja starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 vsakokrat ob pol devetih. Vstop je vsakomur dovoljen.
u— Zaradi velikega zanimanja za espo-ranto se je odločil »Klub esperantistov v Ljubljani« otvoriti nov tečaj Olvoritev bo v torek 21. t. m. ob 20. na meščanski šoli v Beethovnovi ulici pritličje. Učnina nizka, pride lahko vsakdo.
n— TKD Atena je sprejelo naslednje sporočilo: Pisarni Nj. Vel. kralja je čast obvestiti Vas. da se odobrava, da sme biti Nj. Vis. kraljevič Andrej član mladinske knjižnice in čitalnice Telesnokulturnega društva Atena v Ljubljani. Minister dvora Milan Antič.	.
u— Konzumenti plina stanujoči za Bežigradom se opozarjajo, da bo Mestna plinarna zaradi nujnega popravila glavnega voda zaprla plin za ta okraj, in sicer v nedeljo 19. t. m. od 1. do 5. popoldne.
u— V gozdu obstreljen. Lz Marolč pri Ve> kih Laščah so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 24-letnega ••na posestnice Ivana Modica. Odipravill se je bil v gozd, da bi nabral pripravnega lesa za grablje. pa ga je nekdo iz zasede na lePem ustre lil v desno nogo in hrbet. Iz Podpreske nad Gabrom se je zatekel v bolnišnico 70 letni užitkar Jernej . esel, ki je sosedu •dicima pomagal nakladati hlode, pa mu je bruno zmečkalo desno roko. Se zmerom se na deželi mrnože nesreče zaradi nepre" vidnosti z razstrelivi. Na kirurški oddelek so morali sprejeti 21-letmega dninarja Ivana Kaipljo iz Zgornje Javoršiče pri Moravčah v kamrt škenn okraju, ki je našel patromo in jo -pilil, dokler mu ni eksplodirala in potrgala prstov na obeh rokah.
Iz Celja
e— Redna gostovanja v celjskem i gledališču se bodo radi mnogih drugih prireditev v tem mesecu nadaljevala šele v februarju. Predstave bodo bolj Pogoste, najbrž vsakih 14 dni. — Celjski dijaki, čOarn »SLoge«, bodo uprizorili jutri ob 20. v Rob-lekovi dv0rani v Žalcu Medvedovo draimo »Za pravdo in srce«.
e_ Prijave za pridobnino in rentnino
je treba brezpogojno do 31. t. m vložiti pri davčni upravi na predpisanih tiskovinah, ki se dobijo v trafikah. Prijave za prenosno takso za združbe, cerkve in društva se morajo vložiti do 15. februarja, sicer bo treba plačati za prihodnjih 5 let dvojno pristojbino.
e— Ameriški trik, ki se pa ni obnesel. Dne 10. t m. je prejela posestnica ga. Zofija P. na Bregu anonimno pismo, v katerem jo neznanec prosi, da bi mu posodila 5.0C0 Din in jih deponirala na točno označenem mestu pri uti na Woggovem vinogradu v Liscah. Neznanec ji je v pismu zagrozil, da bo zažgal njeno hišo na An-skem vrhu, če mu ne bo do 11. t. m. ustregla, in da ji je odbila zadnja ura, če komu kaj pove o zadevi. Gospa je prosila oblast za pomoč. Policija in orožništvo sta ukrenila vse potrebno, da izsledita falota, vendar pa možaka ni bilo na določeni kraj. Na podlagi rokopisa je policija aretirala nekega 39-letnega delavca Maksa, ki pa taji krivdo. Sodni grafolog je potrdil, da je pisava identična z aretirančevo. nakar so Maksa izročili okrožnemu sodišču, e— Za 12 milijonov Din tobačnih izdel-
-3js m»>jsfl33 ui0sa a t^pf^od 1ubj os aoy
zu, kjer je 199 trafik. Največ tobaka je bilo prodanega v avgustu, najmanj pa v februarju, ko je pomanjkanje največje Od navadnih cigaret se pokadi največ »Drava« (26696.500), dočim kadilci zaradi kri/e opuščajo cigarete »Z^ta« in «Ibar«. Posebno popularne so postale cigarete
»Morava«, ki jih kadijo imovitejši sloji namesto dražjih luksuznih cigaret V splošnem konzum tobaka pada.
e— Pri maši jo je zadela kap. 701etna zasebnica ga. Lucija Pušavčeva iz Gaberja, tašča trgovca in posestnika Ivana Golmajer-ja. je bila včeraj zjutraj pri 7. maši v opa-tijski cerkvi. Nenadno se je zgrudila nezavestna. Zadela jo je možganska kap. Gospo so takoj pr-».peljali z avtom domov, kjer je ob 8. izdihnila Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti na Mariborski cesti 5 na okoliško pokopališče. Pokojni naj to ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Brezposelnost in javna dela. V mestnem socialnem uradu se je doslej prijavilo že nad 250 brezposelnih. Pri javnih delih mestne občine je zdaj zaposlenih okrog 170 brezposelnih, predvsem družinski očetje in samski hranilci. Mestna občina regulira Suš-nico na Ostrožnem. gradi cesto za mestnim pokopališčem in pešpot na hribu Sv. Jožefa ter urejnišje cesto na tSarem gradu. V teku so tudi priprave za ureditev ceste na Anski vrh. za to delo pa je še treba poiskati denarnih sredstev.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Križarji« in zvočni tednik.
ZNIŽANE CENE.'
ovomaltihe
IZVIR MOČI
Za otroke in odrasle !
Izredna koncentrirana hrana, ki v najkrajšem času obnavlja izgubljeno telesno moč zdravih oseb kakor tudi oseb, ki se okrepčujejo. Ovo-maltine ima zelo prijeten okus.
Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—; veliki: Din 48.—.
Iz Maribora
a— Pravoslavna paroliija r Mariboru obvešča vernike, da bo v nedeljo 19. t. m. liturgija ob 19 15. Nato bo procesija (litija) iz kapele po Trstenjakovi ulici, Meljski ;n Aleksandrovi cesti na Trg svobode. Tu se bo opravila svečana blagoslovitev bogoiav-ljenske vodice. Procesije se udeleži vojaštvo z godbo in predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Pripominjamo, da je ta eden izmed največjih pravoslavnih praznikov, zaradi česar poziva parohija svoje župljane, tudi one v najbližji okolici mesta, da se sv^te iiturgije in procesije polnoštevilno udeleže.
a— Bolgarski teden. V četrtek zvečer je bil v okviru bolgarskega tedna v lovski sobi pri »Orlu« večer prijateljev bolgarskega jezika in kulture. Večer je otvoril tajnik tukajšnje JugosJovansko-bolgarske lige prof. Jan Šedivv. V izčrpnih izvajanjih je predavateljica gdč. Rozmanova predočila navzočnim stanje in sistem bolgarskega šolstva. Njeno predavanje, ki je zbudilo toplo priznanje^ se je dopolnilo s poučno debato, ki so se je med drugim udeležila prof. dr. Ljudevit Pivko in ligin predsednik g. dr. V. Kukovec.
a— Živahna glasbena sezona se nam obeta v tekočem letu. V četrtek zvečer je bil v dvorani Grajskega kina klavirski koncert dr. Romana Klasinca. profesorja na tukajšnji matični glasbeni šoli. Izbrane klavirske skladbe Schumanna. Chopina. Re-gerja in Debus&vja je izvajal z uprav vir-tuozno tehniko in je ves spored, h katere mu je moral odlični pianist dodati še novo točko, nudil udeležencem koncerta, ki po dvorano dodobra zasedli, izreden umetniški užitek. Dr. Klasinc je bil deležen burnetra avplavza naše glasbo ljubeče publike. Ob tem prvem koncertu v novi dvorani Grajskega kina se je sijajno izkazala odlična akustičnost ter intimna prijetnost omenjenih prostorov.
a— Mariborski zasebni nameščenci so zborovali v četrtek zvečer v nabit • polnih zborovalnih prostorih pri »Novem p^etu«. Na zborovanju, ki so se ga ud'ležili tudi rušk' in slovenjebistriški tovariši in ki ga je otvoril ter vodil zaslužni predsednik tukajšnjega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencih tov. Tomo Trop. r predaval o pokojninskih zadevah g. dr. K<"stl kot zastopnik Pokojninskega zavoda in se je na koncu zborovanja sprejela res liuiijn v kateri se zahteva novelizacija "A,jrvn->ga pokojninskega zakona, olajšanj pogojev
mm Zvočni kino Ideal mm
Robert Montgomery, Elisabeth A lian in LEVIŠ STONE v veliki senzaciji
FANTOM X.
Film izredne napetosti in drznih
podvigov. SCOTLAND YARD NA DELU. Senzacija! Samo za močne živce! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Predstave ob 4., 7. in
X K. D.
Liane Haid, Szoke S za k;'' Adela Sandrock V VESELI OPERET*
aoc pml
poroko
Predstava v nedeljo ob 11. uri.

za starostno in invalidno rento ter reorganizacija pokojninskega zavarovanja na cie-centralistični zasnovi, to je na sistemu več samostojnih Pokojninskih zavodov z določeno samoupravo, administracijo in teritorialnim obsegom.
a— Lepi uspehi stndenških gasilcev se zrcalijo iz poročil, ki so jih podali funkcionarji na rednem občnem zboru studenške prostovoljne gasilske čete. Gasilsko župo Maribor desni breg je zastopal na občnem zboru starešina g. Josipa Klemenčič iz Po-brežja. ki je četi i?rpkel tople čestitke k lepemu napredku. Navzočni so bili poleg članstva tudi učitelj. Vrane kot za^toprik studenške obč;ne. centralni nadzornik inž. Dolinšek ter podstrrpšina mariborske gasilske župe Alfonz Kessler. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Alojzija Ka-loha so poročali poveljnik Alojzij Pregelj, podpoveljnik Ljudevit Majhenič. t"jnik Kotnik. blaeajnik Rudolf Omul^c. o stanju orodja je poročal Hajer. za sanitarne intervencije g. Ilirih. Tudi je četa imela 7cč uspelih nrireditev in iger. za kar shrhi postno €r Kirbfš. Volitev letos ni bili pač pa je bil izvoljen učitelj Vrane spričo njegovih zssbi«? za č^stne?a član?) studenSke <r?»sfl sko čete in se je tudi počastila gdč. Katarina Turnškova, vneta dobrotnica studen-skih srafciloev.
a— Duh humanosti. Te dni se je nspe-nr> zaključil preko tri mesece trajajoči bolr.i-čaisk-i samaritanski tečaj tukajšnje?? Rde-čecra križa s posebnim izpi+om 21 udeležencev tečaja. V irnraSevalni komisiji so bil"' predsednik ^K dr. .Tančič. srarn-zionnr podpolkovnik	Nikolič in ho! ni-'m i
ravnatelj dr Vrečko, ki je požrtvovalno in spretno vodil tečaj.
a— Šahovske novice. Drevi bo ob 20. v Gambrinovi dvorani velika javna šahovska simultrnka Iva Lešnika. Vstop prost.
a— Mladina po svetu. Neznanokam sta pobegnila od doma 12 letni Franc Likon iz Smetanove ulice ter 12 letni Josip čurič iz Limbuša pri Maribora, čigar ime je znano v zvezi s senzacionalnim primerom fii>.gf-rsnega limbuškesra tolovajstva.
a— Sam v kletko. Na okrožnem sodišču so včeraj iztaknili 51 letnega Jerneja Korošca iz Konjic, ki je nevaren vlomilec in ki je izvršil nešteto vlomov in tatvin v družbi z zlogssnim Francem Crepinkom, nazvanim Košajnc št. 3.
a— Kriminal. Se neizsledeni vlomilci so odnesli delaven Antonu PoTdiču iz njegovega stanovanja v Trubarjevi 7 razne obleke in perila v vrednosti nad 4000 dinarjev. — Posestniku Avguštinu Zagoršku iz Bezene pri Limbušu so drzni rokomavhi pri belem dnevu izropali skrambo za jestvine in mu odnesli svinjsko meso. klobase in drugo.
a— Obstreljeni cigan. Fo nesrečnem naključju je obstrelil sosed s samokresom cigana Jožefa Milnerja iz Fokovee. ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Postani in ostani član Vodnikove družbe !
i
Z Jesenic
s —Kino Radio na Jesenicah predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. tiri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. in 5. uri pop.) filmsko veledelo >Kleopafcra« v režiji slavnega režiserja Cecila B. de Milla. Med dodatki tudi risanj film >Buddy in opice«. Sledi sovjetski velefilm »Vihar« in kot matineja »Kaj žene ljubijo«.
Iz Novega mesta
n— Izvedba javnih del v novomeškem srezu. Sreski cestni odbor bo izvedel v tekočem letu v odseku banovinske ceste Šmar-jeta—Kronovo rekonstrukcijo ceste (100 000 Din). Za banovinsko cesto Tihaboj — Mirna je določenih 150.000 Din za gradbo ceste Novo mesto — Hmeljnik 150.000 Din, za zgradbo nove ceste Žužemberk - Bela - šum-berk - Radohova vas 150.000 Din. Dalje se bo uredila banovinska cesta Črmošnjice — Dolž v odseku Črmošnjic pri Stopičah (100.000 Din), izvršila rekonstrukcija subvencionirane ceste Toplice — Podturn (150.000 Din), preložil klanec v Mali loki (150.000 Din) in uredila subvencionirana cesta Mirna peč _ železniška postaja s preložitvijo klanca (50.000 Din). Prav tako se bo preložil klanec v Podgori pri Gorenji Straži (40.000 Din), izvršila se bo melioracija Dobrniške doline (50.000 Din), preložili se bodo klanci na banovinski cesti v Stari vasi in H rast ju (100.000 Din) in naposled se bo preložil opasni ovinek na banovinski cesti pri Srebrničah in napravil že-leznobetonski mostiček (100.000 Din).
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. m jutiV v nedeljo ob 15.15 ter 20. veseli zvočni film »Ljubezen cigana«. Za dodatek norv Paraittountov zvočni žurnal.
<
Gospodarstvo
K predlogu trgovinskega zakonika
L draženje bančnih in zavarovalnih zavodov v Novem Sad« je k predlogu prvega m drugega dela trgovinskega zakonika puedilo-iilo svoje pripombe in zahteve, v katerih najprej ugotavlja, da je nemogoče, da bi naša gospodarska javnost v kratkem času I>odrobtno proučila tako važen in kam.ptliciran zakonski predlog, ki ima 513 paragrafov. U druženje ugovarja tud/i temu, da bi se ta zakon uzakonili parcialno.
V podrobnostih navaja med drugam, da je glede na sedanje razmere potrebno, da se zniža pri delniških družbah minimailna glavnica na 500.000 l>iin, dočim zabteva predlog najmanj 1 milijon Dim. Prav tako naj bo minimalna vrednost delnic 100 Din in ne 1000 Din. Glede na določbo zakonskega predloga, da mora vsak član uprave, pri družbah, ki se batvijo z bančnimi posli, položita kavcijo v višini pol odstotka glasnice in ta kavcija ne more biti manjša nego 100.000 Din in ne večja nego 500.000 Din. ugotavlja udruženje, da bi uzakonjen je te določbe p«> menilo likvidacijo 500 mailih bank v naši državi, ker večina teh bank ne bo našla za upravni odbor ljudi, ki bi lahko dala ali bili pripravljeni dati kavcijo v višini najmanj 100.000 Din. To velja zlasti za male banke, kri obstojajo v Vojvodini. Te banke bodo ostale praktično brez upravnega odbora in bodo morale likvidirati. Udiruženje tudi opozarja, da je za pravilno vodstvo denarnega zavoda potrebna ne samo kavcija, temneč tudi strokovno znanje in moralne kvalifikacije. Vrhu tega je treba upoštevati, da imamo v naši državi pri skupnem številu 616 bank le 84 bančnih zavodov, kjer glavnica z rezervo presega 5 milijonov Din; pni 308 zavodih anaša glavnica z rezervami le 1 do 5 milijonov Din, 224 bam/k pa ima Ie glavnico, ki z rezervami ne '»resega 1 mi>M-jona Din. Končno izraža. udruženje mnenje, da predilog trgovinskega zakonika še ni toliko izdelan, da bi lahko služil kot baza za skupščinsko razpravo. Zato smatra, da bi bilo treba ta predlog zaenkrat odstavita z dnevnega reda.
je finančno ministrstvo očitno zaradi tega podaljšajo rok za mesec dni.
— Likvidacija naših terjatev v Nemčiji. Glede na novo ureditev plačilnega prometa z Nemčijo, ki je 15. t. m. stopila v veljavo, ee je te dni vršitla v beograjski Trgovinski zbornici konferenca izvoznikov, kjer je bala postavljena zahteva, da se morajo izplačila v duhu veljavnega klirinškega sporazuma nadalje vršiti v kronološkem redu. kakor je to iarecno navedeno v besedilu klirinških nakaznic. Nadalje so izvosnika postavili zahtevo, da se v smislu veljavnega klirinškega sporazuma vsa izplačila vnše po dnevnem tečaju mairke na curiški borzi, ker so izvozniki svoje prejšnje posile opravili na osnovi obstoječega klirinškega sporazuma, ki se ne da enostransko menjati. Vrhu tega so naši izvozniki tudd kalkuilirali na baza curiškega tečaja mairke.
= Grčija nam dolguje 67 milijonov Dia Dne 9 januarja t. 1. je znašal saldo blokiranih terjatev naših izvoznikov pri Grški banki 44.5 milijona Din (ob koncu decembra 44.7 milijona Din). Poleg tega je znašal saldo neizkoriščenih grško-jugosloven-skih kompenzacijskih bonov v obtoku 53 9 milijona drahm foh koncu decembra 51.9), kar ustreza vsoti 22.1 milijona Din. V celoti so torej znašale 9. t. m. naše terjatve v Grčiji skoro 67 milijonov Din. Zadnje mesece se opaža, da stalno nnrašča saldo grških bonov v obtoku ki jih dobivajo naši izvozniki za 65% vrednosti izvoza, dočim plača Grčija ostalih 35% v devizah, Povpraševanje po teh bonih ki služ:jo za plačilo uvoza grškega blaga. pa ni dovolj veliko, ker nimamo večjih možnosti uvoza iz Grčije. Povečanje odskoka plačila v bonih na 65%. ki je bilo izvršeno 7 zadnjim trgovinskim sporazumom, je imelo torej predvsem posledico, da se j" povečal obtok bonov ki predstavljajo terjatev naših izvoznikov v Grčiji. D tem vprašanju se bo gotovo razpravljajo pri pogajanjih med našo in grško delegacijo ki se bodo pri-
Sokolsfvo
125 bi. Trboveljska 120 den. Beograd. Vojna škoda 353 — 353.75
353.50 — 353.75), za februar 353.50 — 354 (353), 4% agrarne 46.50 bi. (46.50 bi. (46), 6% begluške obveznice 63.75—«4 (63.80— 64). za ul tirno 62.50 - 62.75 (62.50), 7% in-vest. 78.50—79 (78.75). 7% stabiliz. 77—78, 1% Blair 71.50 — 72 (71.75), 7% Drž. hip. banka 79.25 - 79.50. 8% Blair 80.50 — 81.50 (81). Narodna banka 6380 — 6500. PAB 229.50 — 232 (230).
»HHIIIIIIII
Največji ŠLAGER SEZONE! Popularna opereta skladatelja Ralpha Benatzkega
DANES PREMIERA	_	_____
ob 16., 19.15 in 21.15 uri PRI BELEM KONJIČKU
HERMAN THIM1G CRISTL MARDAYN Velefilm petja, * smeha in sladkih melodij!
Najnovejši Foxov zvočni tednik TELEF. 22-21	KINO UNION
Zakaj laška pivovarna še ne obratuje
Gostilničarska pivovarna, d. d. v Laškem, je imela 14. t. m. občni zbor v Henkejevem hotelu v Laškem. Navzočnih je bilo 29 delničarjev, ki so zastopali 248 gliasov in 1,240.000 Din glavnice. Zbor je vodil predsednik g. Ciril Majcen, ki se je v poročilu najprej spominjal v preteklem letu umrlih delničarjev, potem pa je navajal vzroke, ki ovirajo, da pivovarna še zmerom ni v obratu. Velik del glavnice leži zamrzel v mestnih hranilnicah v Ljubljani in v Celju in prav to je ovira, da nam Prva brnska tvornica ne dobavi strojev. Upanje pa obstoji. da se bo v doglednem času vendar lahko začelo proizvajati laško pivo.
Zanimivo tehnično poročilo je podal g-inž. Ublir. Iz tega poročila posnemamo, da so bila pivovarn i ška poslopja v preteklem letu čisto dograjena in da čakajo le še montiranja strojev. Vsa dela so bila izvršena s skrajno štednjo in zelo ceneno. Vsestransko je bilo prizadevanje, da se napravijo zamrzle vloge likvidne in se s tem omogoči nabava strojev. Da se to zgodi v prihodnjih mesecih, bo potreba restringira-ti prvotno projektirano strojno opremo za približno 50%. tako da bo kanacitetn pivovarne znašala zaenkrat 5000 do 10.000 hI, a se bo pa kasneje povišala po potrebi na 50.000 hI.
Iz bilance je razvidno, da je bilo na glav nico vplačanih doslej blizu sedem milijonov dinarjev, — za sedanjo gospodarsko stisko gotovo zelo visoka vsota. Pričakovati pa je, da bo še večje število zamudnikov vplačalo podpisane de'nice. saj sita znani solidarnost gostilničarjev in njih °d" ločna volja, da se ustanovi lastna pivovarno. Vsega denarnega prometa je bilo doslej preko 31 milijonov dinarjev.
Iz upravnega in nadzorstvenega sveta bi se morali zločrti po trije člani, vendar sta s soglasnim sklepom ostala uprava in nadzorstvo rez premenjena. bfskpz bfskpz z s-tvo nespremenjena V debati po govorili g. Kovač iz Starega trga g. Žumer iz Cerkni ce. ki je kot predsednik nadzorstva predlagal razrešnico upravnemu svetu g Wag-ner iz Radovljice, g. dr. Ros. g Hnastelj in drugi. Želimo gostilničarjem, da se v tekočem letu uresničil niibovi načrti
^««fli»dsifske vest!
= Pravilniki za izvajanje uredbe o raz-dolžitvi kmeta. V zvezi z uredbo o razdol-žitvi kmeta so v ministrsvu za kmetijstvo, v ministrstva pravde m v ministrstvu za trgovino in industrijo izdelali potrebne pravilnike za izvajanje te uredbe. Te pravilnike bodo v prihodnjih dneh proučili vsi trije ministri (za trgovino, kmetijstvo in pravdo), nakar bodo predloženi seji ministrskega sveta.
— Podaljšan rok za predložitev prijav za odmero dopolnilne prednostne takse. Davčni dedelek finnan. ministrstva objavlja v »Službenih Novinah« odlok finančnega ministra, lci pravi da se rok za predložitev prijav za odmero dopolnilne prenosne takse po zakonu o taksah podaljša do vklfnčno 15. februarja t I- — Po zakonu bi bilo treba do 15. t m. vložiti te prijave. Nastale pa so težkoče, ker niso
nmivnpfKmn ni rnzTVvlofn H«iV/vvine in
KINO TI V I O N matine?*
BABOONA
ob 14.15 uri ekspedicijski velefilm Vsi sedeži po Din 4.50
hodnje dni vršila v Beogradu zaradi obnove trgovinskega sporazuma, ki je že potekel.
= AnKela o ureditvi sušaške 'uke. Kakor simo že poročali, se je v zagnjem času znatno povečal transitni promet preKo sušaške luke, zlasti za blago, ki gre v Ce-škoalovaško. D0 tega nag.]ega povečanja .je prišlo v zz izvajanjem sankcij proti Italiji. Sušaška Luka, ki je bila že prej tesna in nima primernih naiprav, Sedaj še bolj pogreša velika skladišča, v katerih bi se vsklaaačilo uvoženo blago. Ker je pričakovati, da se bo Sušak razvil v tran-zitn0 luko tudi Za druge srednjeevropske države, bo ministrstvo za trgovino in industrijo na inio.jativo zagrebške trgovinske zbornice v kratkem sklicalo o tem vprašanju posebno mednnnistrsk o anketo.
—	Dražba kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek 27. t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine še niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-Velese-jem.
—	Ljubljanski velele jem bo imel letos dve glavni prireditvi. Spomladi od 30. maja do 11. junija bo XVI. mednarodni vzorčni velesejem, kii mu bodo priključene še posebne razstave: pohištvo, automobili. tekstil, modni predmeti z modno revijo ter gostilničarska in hotelirska razstava. Jeseni pa bo velesejem pod imenom »Ljubljana v ieseni« od 29. avgusta d0 9. septembra Tej prireditvi bosta dajali poseben poudarek predvsem velika vsedTŽavna lesna razstava »Uporabijatmo na? les« ter lovska razstava. V zvezi s tema razstavama bo na veleseimu prirejen tudi živalski vrt z vsemi vrbami d;vjadi. kar je živi v naših gozdovih NTo iesenskem velesej-mu bo zastopano tudi kmeti istv0 ter bo v zvezi s t°rn prirejena razstava goveV* živine in m banovir>p.l-n r<azstava ma^h živali. Seveda bo na tem veleseimn z"«t>opflua tudi in d "stri ia. o1>rf in trgovina.	s sezon^t-i"-; nredmeti.
Blagovna tršišča
ŽITO
+ Chicago, 17. januarja Začetni tečaji. Pšenica: za maj 100.25, za julij 88.75. za sept. 87.375; koruza: za maj 60.125, za sept.
58.
+ Winnipeg, 17. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.75, za julij 87.50.
Novosadska blagovna borza 16. t. m.)
Tendenca prijazna. Pšenica: baška in sremska 168—170: baška. ladja Tisa 174 —176: ladja Begej 173—175. slavonska 166 —168: banatska 166—170. Oves: baški, sremski in banotski 137.50—140. Ječmen: baški in sremski 64 kg 132.50—137.50 Koruza: baška in sremska 110—111; banat-ska 100—110. Moka? baška in bana tska »O2« in »Oggg« 245—270 »2« 230— 250 »5« 210— 230: »6« 190—210: »7« 155— 165: »8« 105—110 Ohobi: baški sremski in Kfl«fl*«ki 90—9?
-f- Budimpeštanska terminska borza. (17. januarja) Tendenca slaba, pšenica: za marc 17.97 — 17.98. za maj 18.19—18.20: koruza: za maj 15.78 — 15.79.
B0MBA2
-j- Liverpool, 16. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 5.92 (prejšnji dan 5.98), za julij 5.76 (5.81).
-}- New York, 16. januarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni te&aji: za jan. 11.65 (11.70), za julij 10.60 (10.67).
Borze
17. januarja
Na ljubljanski borzi so danes oficieini tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilinga 9.30—9.40. angleški funti pa 256-200—
257.80.	V zagrebškem privatnem kliriiigu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.3050. v angleških funtih po 256.32, v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.72. Za nemške klirinške čeke je bilio v Zagrebu povpraševanje po 14.14, v Beogradu po 14.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za kaso trgovala po 351 (v Beogradu po 353.50—353.75) in za marc po 351. Promet je bil samo še v 8% B'aiio-vem posojilu 80.50 (v Beogradu po 81).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2975.28 — 2989.88, Berlin 1756.08 - 1769.95. Bruselj 737.75 —
742.81.	Curih 1424.22 - 1431.29. London 215.66 - 217.71. New York 4322.52 — 4358.83. Pariz 288.82 - 290.26. Praga 181.19 - 182.30.
Curih. Beograd 7. Pariz 20.2825. London 15.1850. New York 306.25 Bruselj 51.85, Milan 24.50. Madrid 42.0250- Amsterdam 208.90. Berlin 123 65. Dunaj 57.20. Stock-helm 78.30. Oslo 76.30. Kobenhavn 67.80. Praga 12.73. Varšava 57.90. Atane 2.90. Bukarešta 2.50.
Efekti
| Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda ! 351—352. za jan. - marc 351—353. 6% I begluške 59.50—60.50. 1% stabiliz. 77 den., ! 7% Blair 70.50 den. 8% Blair 80.50 PO.75; \ delnice; PAB 232 — 234. Sečerana Osijek
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 17. januarja Mali kazenski senat je danes obravnaval zverinjski uboj. V Prebačevem pri Kranju so se fantje iz Šenčurja, oboroženi z noži in eden celo z nekakšnim buzdova-nom, 7. decembra zvečer lotili drugih fantov, ki so prišli kropit mrliča, šenčurjani so se kajpa poprej napili korajže. Vnel se je pred hišo mrliča strahovit pretep. Na bojnem polju je obležal Janez Pravhar iz čirčič. Pekovski pomočnik Jože Vodo-pivec mu je z nožem prerezal aorto nad srcem in Pravhar je bil takoj mrtev. Bo-jeviteži so potem še dalje divjali: »Kdor se gane, bo zaklan! Vsak bo crknil!« Jože Vodopivec se je seveda izgovarjal s silo-branom, trdeč, da je Pravhar navalil z vilami nanj, on pa se je samo branil. Pa bo fant vseeno sedel 4 leta in 2 meseca na ro-biji, če ne bodo še kje kaj pridali.
Tudi Rudolf Mrzelj iz Štorovja pri Litiji je bil obsojen zaradi divjaštva, in to na 10 mesecev strogega zapora, ker je lani 9. januarja, ko so kuhali pri starem očetu žganje, smrtnonevarno poškodoval svojega bratranca Antona Božiča. Z nožem ga je sunil v leva pljuča, pred sodniki pa se je izgovarjal s silobranom in je trdil, da se je Božič pač poškodoval, ko ie padel na vile.
★
Lesni trgovec Fran Krašovec z družino, doma z Vrhnike, je bil oproščen od obtožbe bankrotstva. Lani je bil zašel v denarne težkoče — koga pa danes ne tarejo? Predlagan je bil konkurz. ki pa je bil kmalu ustavljen, ker ni bilo kritja za stroške postopka. Ko se je Fran Krašovec vsedel na poseben stol poleg zatožne klopi, je samo vzdihnil in se spomnil, da je prav vse stole v justični pa'ači izdelal ravno on kot poslovodja Lenarčičeve tovarne v času, ko je bila zgrajena justična palača.
Veliko in uspešno delo Ljubljanskega Sokola
Ljubljana, 17. januarja.
V mali dvorani Narodnega doma je sno-6i starosta Kajzelj otvoril dobro obiskan občni zbor matičnega društva jugosloven-skega Sokolstva. ki je vodilno po višini sokolskega dela, kakor tudi po številu članstva — saj šteje 1881 sokolskih pripadnikov. Starosta je pozdravil prvega podsta-rosto SKJ Gangla in ostale zastopnike sokolstva. nato je izvajal: Naše vrste so se v zadnjih mesecih sicer nekoliko zredčile. a to naj nas ne napravlja malodušnih, ker verujemo, da je jedro, iz katerega izhaja vse društveno življenje, zdravo in krepko! Izmed umrlih, katerih spomin je občni zbor dostojno počastil, so bili zlasti zrslužni za društvo bratje Velič.an Fink. Franc Kra-peš. dr. Dragutin Treo. Alojzij Pirnat. dr. Edo Slajmer in Jurij Verovšek. Ljubljanski Sokol, ki je štel zmirom dobre telovadce, se tudi v preteklem letu ponaša z ju-goslovenskim prvakom Rorisom Gregorko in prvakinjo Marto Pustiškovo. V novo leto stopa društvo z ohsežnim nrogramom izletov in prireditev, zato je treba, da gre članstvo brez. odmora na delo.
Prosvetar Markic je prebral zvezno poslanico. nato pa v jedrnatem govoru poudaril vero v lepšo bodočnost Sokolstva in naroda. Tajnik Ahčin je izčrpno poročal o podrobnem društvenem delu: poročila na-čelništva. smučarskega, jezdnega, ruskega. socialnega odseka in zdravnika pa niso prečitala. ker jili prinaša že lrtno poročilo. ki ga dobi vse članstvo. Računovodja Roeelj je pojasnil društveno b;laneo. blagajnik odseka za zgradbo doma ^ehulnr pa je navajal, da je prva etapa gradbene?a programa že dovršena. Letno letovadišče je vzorno urejeno, da je najlepše v vs^j Jugoslaviji. Seveda je društvo žrtvovalo v ta namen ogromno vsoto nad 330.000 Din in je zato vsaka govorica, da bi se m^glo telovadišče izročiti drugačnim svrham brez vsake osnove. Zastopnik nadzornega odbora Miroslav Gregorka je predlagal upravi razrešnico s pohvalo.
Pri volitvah hjeh bil vnovič izvoljen za starosto Bogomil Kajzelj in zborovalci so izvolitev pozdravili s toplim aplavzom. Namestnika staroste sta dr. Kandare in inž. Poženel. v načelništvn so inž. Pehani kot načelnik. Tomaž Savnik in Ivko Pustišek. Ostali odbor je v glavnem ostal neiz.pre-menjen. Starosta Kajzelj se je v presrčnem nagovoru zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo društvu tudi v bodoče posvetil vso svojo ljubezen in vse svoje moči. ob zaključku pa je še pozval vse brate, n.aj vneto delujejo za prospeh ljubljanskega Sokola.
Ženina jI je
komandirala • •,
Ptuj, 17. januarja. Pred meseci se je v Ptuj« poJa-vSla MariSka iz Spodnje Hudinje pri Celju ter se zgJa-sila pri neka služkinja. Ta ji je potožila, da se čuti tako zapuščena in da nnnra i nikomer prijateljskih stikov. Marička ee ji je takoj ponudiila, da ji preskrbi fanta, e katerim se bo lahko poročifta. Seveda pa da stane taka reč mnogo denarja. Služkinja »e je spočetka branila take kupfiije. naposled pa ee je na prigovarjanje vendarle vda«l. Ker ni iimela denarja pri rokah, je Manički obljubila. da ji ga pošlje po poŠti. In res H je služkinja posMa v pismu enkrat 300. nato pa še 200 Din. Marička ji je snreiem denarja zmerom potrdila m je v pismih tokušala iz siromašne služkinje iavsbrti 5e več denarja.
Služkinji se je pa bo izsiljevanje naposled zdelo le čudno in obrniila ee je za nasvet na ptujsko policijo, kier so {i svetovali, naj pošlje v pismu Se 100 Din. Obenem je ptujska poliorja o tem obvestita celjsko onSto in opozorila celjsko poHoiio. n«*i opremi 'a pošta/rja detektiv, da bi prametenko na ta način aretirali Ptujska policija Je zdaj dobila obvestilo, da je Marica, ki re* bivala v SpodnH	nrri Celiti- neznano kam izginila Pismo s 100 Din ie pošta vrnila služkinji.
Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška ima v nedeljo 26. t m. ob 9. dopoldne svoj redni občni zbor. V petek 24. t. m. ob 20 pa bo članski sestanek v svrho razgovora za sestavo kandidatne liste za novo društveno upravo Občni zbor in članski sestanek bosta v veliki dvorani Sokolsfkega doma v Šiški.
Sokolsko društvo Moste-Ljubljana poziva vse svoje članstvo, da se brezpogojno udeleži 25. jubilejnega občnega zbora v nedeljo 19. t m. ob 9. v dvorani Sokolskega doma. Udeležba je častna dolžnost vsakega člana.
Sokolska četa v Šmihelu je imela v nedeljo občni zbor. ki ga je vodil starosta br. Lilija. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s starosto br. Lilijo. V odboru so bratje Golob, Vončina. Grudsn in Šmajdek in sestre šušteršičeva Staniševa in Burger-jeva. Načelnik je br. Sušteršič Jože. Blagajniško poročilo br. Intiharja je izkazalo 1700 Din prebitka.
Novomeški Sokol bo imel lstno skupščino v sredo 22. t. m. ob 19.30 v veliki dvorani Sokolskega doma.
❖
Zanimanje za X. vsesokolski zlet narašča v vseh smereh. V zadnjem Sokolskem vest-niku COS priporoča br. Beranek. naj bi se postavilo zraven velikega zbirališča za člane veliko sokolsko mesto iz samih velikih vojaških šotorov, ki bi jih dala na razpolago vojaška uprava. Vsi telovadci izvenpraških društev brez izjeme bi stanovali v tem veli kem mestu ki bi bilo pod poveljništvom zveznega načelnika in strokovnega vodstva. Vsaka župa naj bi imela dodeljene svoje šotore Poleg njih bi bile tudi prehranjeval-nice, velik oder na trgu za večerne javne nastope, razni šotori z okrepčili, delavnicami itd. Misel je vredna vsega uvaževanja iz raznih vidikov in bo skoraj gotovo nazmo-trivana od merodajnih činiteljev.
Zdravniški pregledi sokolske dece se pričenjajo uvajati v vseh večjih češkoslovaških društvih. Prednjači pa gotovo društvo v Kraljevskih Vinogradih v Pragi, kjer se je uvedel redni pregled dece pri vstopu v Sokola in na koncu vsakega telovadnega leta. Letos je bilo v oktobru pregledanih 520 deklic in je bila osnovana posebna zdravniška kartoteka vseh pcedink z vsemi potrebnimi pripombami. Zdravniški odsek pa smatra tudi za svojo dolžnost, da opozori po pregledu vaditelje in starše otrok na rezultate pregleda.
Vodstvo praske župne skupine, ki sm je imela lansko leto Juingmanova župa, je prevzela za leto 1936 župa Sajnerjeva, ki se je poprej imenovala Praška. Voljno dTušitvo imenovane župe je najstarejše sokolsko društvo Praškt Sokol, ki sta ga osnovala ustanovitelja Sokol®tva Tyrš in Fugner. Starešina praške župe je «edaj br. dr. Njemeček. predsednik slovanskega 0'fceka COS
Zagranična češkoslovaška sokolska tnpa šteje sedaj 42 društev, ki po veČini vsa prav uspešno delujejo. Sicer so raztresena po vsem božjem svetu, edino na Poljskem, v volinjskem vojvod = tvu obstoji kompaktno češkoslovaško sokol'ko okrožje, ki ima skupno dvanajst društev. Najstarejša društva .»o v Nemčija v Berlinu in Draždanih. dalj-? v Parizu in Londonu. Skupno imajo vsa če škoslovaška zagranična društva 6.05 pripadnikov. med njimi 4.131 moških in 2.510 ženskih. Vsa zamejna društva so prav svečano in z navdušenjem j)ro?lavila češkoslovaški državni praznik
Zupa Prostjejovska bo letos slavila ^letnico. Razume se. da bo proslava v prvi vivti pokazala plodove telesnovzgojnega delovanja vseh župnih edinic in sicer dece in naraščaja na mladinskem župnem izletu 31. maja, članstva pa na župnem zletu 21. junija v Prostjejovu. S proslavo bo združena tudi otvoritev župne spominske razstave, kjer bo nazorno pokazan ves razvoj župe in njeni uspehi v prvem četrtstoletju.
Zgledno društvo je vsekakor Novohrozen-kov v Valaški župi. Postavilo si je svoje-časno lep dom, za katerega je dalo okrog četrt milijona čeških kron. Za izplačilo dolga se je vseh 65 članev obvezalo, da bo sle-hern mesec oddajalo društveni blagajni fx> 20 Kč. Zanimivo je. da so tudi slabo plačani delavci isto tako pristopili k tej akciji, ker niso v svoji sokolski navdušenosti hoteli zaostali za bogatejšimi člani.
V sokolski rubriki »Lidovih Novin« i« Brna smo čitali, da je skrajni čas za objektivno obvestitev poljskega Sokoistva o nesoglasjih, ki so nasta'a zadnje mescce med Poljsko in Češkosovaško zaradi Tešinskega, siccr obstoji nevarnost, da se bo tudj poljsko Sokolstvo priključilo proti-slovanskemu kurzu, ki vlada danes v Poljski. Doslej so bili odnošaji med poljskim in češkoslovaškim Sokolstvom, kljub različnostim med poljsko in češkoslovaško državno politiko enako bratski in prijateljski kakor z ostalVni sokolskimi zvezemi.
Češkoslovaški Sokol v Parizu bo prišel pod lastno streho. Vse je pripravljeno, da se bo postavil v Parizu na zelo prikladnem mestu Češkoslovaški narodni dom. ki bo nudil vsem češkoslovaškim društvom med drugimi tudi Sokolu primerne prostore.
Pri težki stolici,
napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne
VR ANZ-J OSEFO VE
grcnčice prebavila.
i« AANZ-JGSEFU V O
vodo
pijejo radi tndi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto.
Ogi. reg. a br. I5485'36
Na razstavi Slavka Tomarlina
Ljuibljana, 17. januarja V intimnem krogu ljubiteljev umetnosti je priljubljeni hrvatski slikar Slavko Tomerlin sinoči otvoril v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih del, ki je 71. v njegovem pestrem dela polnem življenju.
Ob navzočnosti pisatelja Ribičiča Ikot zastopnika banske uprave, načelnika kulturnega oddelka dr. Moleta za mestno občino in župana in upravnika Zo-rmana za Narodno galerijo je izpregovoril nekaj pozdravnih besed prof. Saša šantel, ki je med drugim naglašal, da je dandanes bolj kakor kdajkoli potrebno, da se Slovenci na kulturnem poprišču tesneje združijo s Srbi in Hrvati. Slavka Tomerlina ne pozdravlja le kot slikarskega tovariša, temveč kot zastopnika hrvatskih slikarjev sploh. Tomerlin kot umetnik ni borec in ni mu do tega, da bi nemirno iskal novih načinov izražanja. Nikdar nj skušal na naša tla presajati modernih umetnostnih smeri iz tujine, temveč je zmerom skušal ustvariti nekaj svojega na podlagi živo-pisnih motivov, ki sta mu jih nudila domača pokrajina in življenje njegovih ljudi. Prav zato je njegova umetnost tudi tako popularna med narodom. Na neštetih razglednicah in tiskovinah so razširjene njegove slike. Z željo, da bi Tomerli-nova umetnost tudi v Ljubljani našla iskrenih prijateljev, kakor jih najde povsod, kamor pride, je prof. šantel zaključil svoj pozdrav.
Nato je slikar sam povedel goste po paviljonu in od slike do slike s preprosto nevsiljivo besedo tolmačil svoje delo. Srednja in desna dvorana sta polni živobarv-nih pokrajin, portretov, karakternih študij in folklornih motivov, ki bodo brez dvoma pritegnili zanimanje občinstva.
f ... 25 let se bo pokoril v ječi
Razbojnik Urbanč ponovno pred malim senatom
Novo mesto, 17. januarja Danes je stal pred novomeškim malim senatom 30-letni delavec Jože Urbanč, pristojen v Leskovec zdaj kaznjenec v novomeških zaporih. 2e 29. oktobra lani je bil obsojen zavoljo raznih hudih deliktov na 10 let robije. nakar bi ga še nadalje pridržali v varnem, ker je splošno nevaren ljudem. Urbanč je samo še č^jcal, da ga spravijo v mariborsko kaznilnico. 15. decembra pa se mu je ponudila prilika za beg iz novomeških zaporov. Šestkrat je z bajonetom zabodel pflznika Ludvika Tesarja in že je hitel po stopnicah v pritličje, skočil skozi okno in se skril v šupi na žagi.
kjer pa so ga čez dobro uro orožniki že prijeli. Tešarja so prepeljali v bolnišnico, kjer je navzlic težkim poškodbam okreval.
Urbanč je dones stopil pred sodnike vklenjen v verige. Občinstvo je bilo številno. Malemu senatu je predsedoval g. Romih. Urbanč je pritrdil, da se čuti krivega. Glavna priča Tešar je obširno popisal. kako ga je Urbanč pnosil vode in ga nato napadel. Po govoru državnega tožilca Barleta in zagovorn-k« dr. Vebleta je bil Urbanč obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Vsega sku-naj b-. torH "^oral Urbanč presedeti 25 let v kaznilnici.
Italija pod vplivom sankcij
Ljudi se polašča čedalje večji pesi mizem — Nezakonita trgovina se širi — Pomanjkanje krme, nazadovanje živinskih cen — Posledica
ustavljenega dovoza jajec iz Jugoslavije
Poročevalec velikega nemškega dnevnika »Kolnische Zeitung«, ki se mudi v Milanu, je poslal svojemu listu obširnejše poročilo o novem položaju, ki nastaja v Italiji zavoljo sankcijskih odredb. Pred vsem ugotvalja, da se Polašča ljudstva čedalje večji pesimizem, ki ga ne pospešuje samo spoznanje, da abesinska avantura vendarle ne poteka tako gladko in zmagovito, kakor so mislili spočetka, temveč tudi pomanjkanje, ki 'se pričenja kazati na vseh koncih in krajih.
Povsod primanjkuje tega ali onega, posebno stvari, ki so Potrebne za vsakdanje življenje. Ljudje pod roko nakupujejo vsakovrstne predmete, posebno milo. MnoSoče-sa ne dobiš nikjer več, med drugim posebno proizvodov električne industrije. Država mora štediti z devizami, toda tihotapstvo z devizami cvete čedalje bolj, posebno v mejnih predelih.
Nezakonita trgovina postaja od dne do dne večja. Že v normalnih časih so tihotapili iz Italije poljedelske produkte, kakor sir, gnjat, salamo in podobno v Francijo. Danes uspeva to tihotapstvo bolj nego kdaj prej. A tudi v notrajnosti dežele se vrši prav znaten del trgovine na prepovedan način. To velja v prvi vrsti za pšenico, koruzo in oli-čne proizvode, za katere je vlada določila maksimalne cene, n. pr. 109 do 112 lir za dvojni stot pšenice iz prve roke, 80 do 83 lir za dvojni stot koruze itd. To bi ne bile slabe cene, če bi imela lira isto kupno ceno kakor prej. Toda kmetje oddajajo svoje proizvode zelo neradi, ker si ne morejo za denar ničesar kupiti. Tako pšenice in koruze ljudem primanjkuje. Vlada je sicer v zadnjem času spravila večje množine koruze iz Rumunije in Argentine na trg, toda to je le kaplja na žareč kamen, kajti koruzna letina je bila pač slaba.
Zelo resen je položaj glede krme. Južno od Apeninov tega pomanjkanja sicer ne občutijo tako hudo. ker tam živinoreja ni tako razvita, tem slabši pa je položaj v Gornji Italiji. Cene za krmo so se v primeri z lanskim letom že skoraj podvojile, dočim cena živine čedalje bolj pada. Živinorejcem primanjkuje denarja, da bi kupovali krmo, za to morajo živino prodajati — če jim to uspe. Poraba mesa je zelo nazadovala in nazaduje čedalje boli. Najslabše je s prašiči. Uradni odbor za določanje cen v Milanu, katerega cene za prašiče vplivajo na ceno teh živali po vsej Italiji, že nekoliko tednov sem ni določil te cene. »ker so razmere preveč nejasne?. Pri govedu so padle najbolj cene za te'eta, kajti poljedelec si seveda Prizadeva, da bi najprvo prodal živali. ki mu žrejo brez haska.
K temu se je pridružila druga nadloga: kuga v gobcu in na parkljih. Zavoljo ne-dostatnih sanitarnih razmer v Padski niža-vi, kjer imajo največ živine, razsaja to zlo tudi v normalnih časih vedno po malem, sedaj, ko je živina slabo hranjena, pa se razširja tembolj po celih provincah in zavzema oblike prave kuge.
Izredno grenka je na trgu s perutnino in jajci. Pred sankcijami so to blago uvažali iz Jugoslavije, ker domača proizvodnja ni bila zadostna. Od dneva, ko so nastoPile sankcije v veljavo. Jugoslavija najstrožje izvaja svoje obveznosti napram odločitvam Društva narodov, ne pride niti eno jajce preko jugoslovenske meje. Posledica tega je, da cene jajcem in perutnini neprestano naraščajo, dočim so druga leta v tem ?asu nazadovale. Perutnino zavoljo pomanjkanja piče koljejo. Če pa je ne koljejo, ne leže jajc, ker je slabo hranjena. Zaloga konzerviranih iaic. ki je v prejšnjih letih trajala do konca februarja, se je tokrat izčrpala že ob koncu decembra.
Velik udarec je pomenilo to, da je bila zadnja letina oliv v Južni Italiji, kjer je olivno olje za mase ljudstva edino dosegljiva tolšča. zelo slaba, mestoma je dosegla komaj desetino lanske produkcije. Sedaj se je izkazalo, da je bila tudi letina limon in
pomaranč za tretjino manjša nego predlansko leto — a že tedaj ni bila bogata.
Edini poljedelski proizvod, ki ga je bilo povsod dosti, je vino. Toda velik del zadnje vinske letine, posebno v Gornji Italiji, je bil manjvreden zavoljo deževja ob času trgatve. Tako vsebuie vino malo alkohola, se ne drži dobro in ga morajo predelovati v žganjarnah. V kolikor Pa prihaja v poštev za pitje, ga morajo rezati. Rezanega vina, in dobrega, dobiš povsod dosti — žal, da človek od samega vina ne more živeti. Ze-
lenjave in sadja je v splošnem dosti in cene se tu doslej niso poslabšale. V velikih skrbeh so zavoljo pridelka zgodnjega krompirja. ki so ga začeli pripravljati v Južni Italiji. Zavoljo sankcij v deželo ne Pridejo dobre vrste za setev, domači pridelek pa tem pogledu ne daje kvalitete, ki bi tila sposobna za izvoz. Tako so že zavoljo slabše kvalitete v skrbeh za izvoz krompirja, ne glede na to, da v dobi sankcij Italija pač ne more dobiti pravega trga za izvažanje
Priprave na obrambo proti plinski vojni
Nemci tiho, toda vztrajno organizirajo svoje prebivalstvo za boj proti plinski vojni Na tej sliki vidimo mladino iz Berlina s plinskimi maskami
Kandidat smrti
Hauptmannova psihoza — Politika in kriminal
justificirana
doživljala
Odkar sta bila v Ameriki anarhista Sacoo in Vanzetti, ni Amerika takšnega razburjenja, kakor te dni, ko gre za to, kdaj bo usmrčen Bruno Rihard Hauptmann, ugrabitelj in morilec Lindberghovega prvorojenca Samo guverner Ne\v Jerseya Hoffmann ima moč, da odgodi izvršitev smrtne kazni, in še to za bore mesec dni. vprašanje pa je, če se bo to zgodilo.
Ko so Hauptmannu zadnje dni sporočili, da je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo, se je zdel navidez miren. Dejal je s prepričevalnim glasom: »Jaz sem nedolžen. Namignili so mi sicer, da me pomiioste, če bi priznal zločin v zadnjem trenutku. Toda jaz ne morem priznati ničesar in kar lahko vsak trenutek ponovim, je samo: »Nisem kriv!«
Potem je pristavil še to. da vzdržuje vse svoje dosedanje izjave, katerim nima ničesar dostaviti. Slednjič je rekel: »Sporočite moji ženi, da se počutim dobro«. Nekaj trenutkov po teh besedah pa je omahnil. Do bil je živčni naiPad. Zgrudil se je na ležišče. si pokril obraz z rokami in konvulziv-no ječa!.
Odklonitev Hauptmannove prošnje za pomilostitev je izzvala v Ameriki pravcato množeslveno histerijo. Sodišče, Hauptmannovi. branitelji in guverner New Jerseya prejemajo dnevno na stotine pisem, brzojavk in sporočil >Po telefonu v katerih posamezniki zahtevajo, da se izvrši usmrtitev nemudoma ali pa da se obsojenec pomilo-sti. Med pismi jih ni malo, ki vsebujejo grožnje, pretnje, nasvete in slično. Nekaj žensk izjavlja v njih celo simpatije za Hauptmanna.
Kakor se čudno sliši, je vendarle treba zapisati tudi to, da igra v borbi za življenje in smrt Hauptmanna neko vlogo tudi politika. Guverner New Jerseya je namreč po svojem prepričanju republikanec, državni tožilec Wilentz pa demokrat. Oba sta za-
grizena politična nasprotnika in si nagajata, kjer le moreta. Tisk je popolnoma v oblasti Hauptmannove psihoze, kinematografi in radijske oddajne postaje posvečajo aferi neverjetno pozornost Da bi postala zadeva še ostrejša, spravljajo vanjo še Hauptmannovo mater, ki ie baje izjavila: »Moj sin je nedolžen, njegova usmrtitev bi Pomenila justični umor in Lindbergh si je s tem naložil strašno odgovornost«.
Mati dala sterilizirati hčer
Velik družabni škandal v Ameriki
Eden največjih družabnih škandalov zadnjih let razburja ameriško javnost. 2i— letna Ana Cooper Hevrittova, hči pokojnega multimilijonarja Petra Cooperja iz San Frančiška je tožila svojo mater, da jo je dala sterilizirati samo zato. da bi se polastila njene dediščine v znesku 10 milijonov dolarjev.
Cooper, ki je umrl 1922., je določil v svoji oporoki, da dobi njegova hči dve tretjini njegovega imetja, t.j. 10 milijonov dolarjev, ko postane polnoletna, se poroči in dobi otroke. Dokler pa ne bi postala polnoletna in ne bi dobila otrok bo njena mati upravljala ta denar, ki bi ji pripadlo %-se imetje v Primeru, da hi Ana umrla brez potomstva. Kakor trdi Anin odvetnik, ki je vložil tožbo, so določbe te oporoke pripravite Cooperjevo vdovo do tega. da si je -ku-šala' na zelo neobičajen način zagotoviti vse imetje. V septembru lanskega leta je postala Ana polnoletna, toda mesec dni prej jo je pregovorila mati. da se je odločila za operacijo. Dva znana kirurga, dr. Samuel BoTd in dr Tillmann. naj bi ji baje operirala slepiča v resnici pa sta jo sterilizirala, tako, da bi nikoli ne mogla dobiti otrok in s tem dediščine, ki bi ji morala pripasti (>o očetovih določbah.
Ko je ta škandal pred dnevi prišel v javnost, sta oba kirurga spočetka odklanjala vsako izjavo, potem pa, ko je postala stvar resnejša, se je odločil Tillmann izpovedati, da se je izvršila v resnici sterilizacijska o-peracija, pri kateri je bil sicer on samo opazovalec. Po njegovi sodbi pa ta operacija nikakor ni bila ilegalna. Smatral jo je za potrebno, ker ga je dekletova mati, ki je njegova prijateljica iz mladih dni opozorila na to, da je Ana slaboumna in se je o tem prepričal s polletnim opazovanjem. Ta opazovanja je potrdil tudi neki drugi zdravnik. ki je v državni službi.
Odvetnik Tiller. ki zastopa dekle, predstavlja stvar popolnoma drugače. Ni slučaj, da se je izvršila operacija mesec dni pred polnoletnostjo njegove klijentke. pa še pod laž-njivo pretvezo in brez dovoljenja oblasti. O kakšni slaboumnosti dekleta ni govora. Resnica je samo ta. da je v svojem razvoju zaostala, ker je mati skrbela za to. da ni hči bila deležna nobene vzgoje. Imela jo ie v svoji vili ujeto in je ravnala z njo elabše kakor s kakšno deklo. Nikoli je ni hotela videti in ji ni dovoljevala, da bi jedla pri isti mizi z njo. O vdovi je nadalje znano, da je zapravila velik del svoje dediščine v igralnicah in da je denar razmetavala brez vsake pameti.
Kirurgija pred 2500 leti
Kaf pripoveduje grobnica, ki so jo odkrili na Krimu
že Homer pripoveduje, kako }e Ahil po kirurških praviilih lečil ranjeno koleno svojega bojnega tovariša Patrokla. Toda kirurška umetnost je še dostV. starejša, o čemer nam poročajo dokumenti iz staro-egiptske dobe
Pred nedavnim so odkrili pra®tano upodobitev neke operacije v bižini Kerča, znanega pristaniškega mesta na vzhodne™ delu Ki' ma- Na nekem kraju je tu grobnica skitskega vladarja, s katerim je Pokopana tudi njegova žena in služahništvo-Po stari navadi so mu dali v grolb njegove predmete, med ostalimi čudovito ]ePo izdelane žare, iz katerfh je Siklepati, da je ta vladar umrl v 4. a'li 5. stoletju pred našim štetjem. Na eni teh žar je umetnik upodobil S kita, ki drugemu operira nogo. Oba imata skoraj enaka oblačila, odeta sta v dolg krznen plašč, pas imata okrašen z lepinV omamen ti iz kovine, a na nogah imata visoke jahalne škornje brez Podplatov. Eden med njima ranjenec, nima enega škornja Drugi, ki ima na glavi kapuco. zdravnik. ga drži za Peto in mu
Neprestreljivo letalo
Angleški izum, ki lahko povzroči prevrat v tehniki
zračne vojne
že dolgo so se trud Mi, da bi za gradnjo letaj.skili kriil izumili iiiafio, kii L- bila lahka in trdna in ki bi se dala izi "fct'ovati prilično Po istih p rine i p'h kot umivalne gobe iz gume Krilo i« takšne snovi bi bi-lo mogoče poljubno prestoeljevati, ne d-a bi letalu to kaj škodovalo. Tudi s tem problemom, kako bi krila poljubno pove-čavalii 'in širili, kakor delajo to ptioe za določene vrsfe po'eta, so se graditelji letal baviii že davno pred sivotovjio vojno-Toda dose^laiAji poskusi v to smer so bili zaman.
Toda kakor prrrčaj0 Sedaj iz Londona, je uspelo nekemu inženjerju VickerSoVeg" letalskega indikata rešiti obe nalogi. Izumitelj, B. M. W<aiiJis se je že prej proslavil kot graditelj letnil in zrakoplovov Med dtrugim je bili eden i«imed konstruk-tenjev prosdulega angleškega zrakoplova jjR 100«. S svojim noviim izumom utegne ipovziročitti pravi prevrat v tehniki zračne vojne.
Gre za letalo, ki mu ne more nobena krogla dlo živega, če ne aademe motorja
naraivinost v življenske dele. Pri tem sestoji ogrodje tega letala iz izredno tenkih ce\r in škatiljic, ki j®h lahko brez nadaljnjega izseka vsaka avtomobilska tovarna s svGj'mi stroji. Kakor pravijo, 6e b0 dal novi konstrukcijski princip uporabiti tudi za gradnjo velikih civilnih letal z velikim akcijskim radijem. Novo Wal-lisovo letailo bo imelo spričo dosedanjih aeropiamov to prednost, da »e bo z teto motorno močjo dvignilo lahko neprimerno višje in bo razvijalo neprimerno večjo bnzino. Njegova konstrukcija ibo takšna, da ne bo treba nobenih okrepitev. Ne trupu ne krilom ne bodo mogli izstrelki tako škodovati, da ti letaAo zavoljo zadetkov strmoglavilo na zem/ijo, kr% pa se bodo dala, kakor smo že rekli, povečati v zraku po potrebi.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Ona: Pričakuj me torej ob osmih pri električni uri. On: In kdaj prideš v resnici?
Neguševi vojščaki na južnem bojišču
ovija obvezo okrog nege, pacient mu pri tem pomaga z desno roko. Videti pa }e» da zdravnik ni bil posebno spreten, ker je pozabil obvezo prej naviti Podoba je zelo živa po izrazu bolečine, to", ga kaže Pacient na obrazu; očitno mu povzroča bolečino to, da je zdravnik obvezo preveč nategnil. Z drugo roko je ranjenec prijel zdravnika za obvezujočo roko in ves gib je takšen, kakor bi hotel reči, n«j ne ravna tako trdo ž njim.
t-H
Prijetnejše kakor na ministrskem stola
se počuti bivši angleški zunanji minister sir H o a r e na drsališču v Švici, kjer se mu pač ni treba bati, da bi doživel na ledu takšne neuspehe, kakor jih je bil deležen v svoji diplomatski karieri
Ameriška psihotehnika
i^r. Laird, profesor psihologije na Colga-teskein vseučilišču v ameriškem mestu Ha-miltonu, se je bavil že delj časa z raziska-vanjem, v kateri legi glave možgani najbolje izpolnjujejo svojo delovno nalogo. S šestimi poskusnimi osebami je prišel do rezultata, da človek n. pr. matematične naloge vse hitreje in bolje rešuje, če ne sedi, temveč leži. Še bolje je, če leži tako, da mu je glava nižje nego noge. Kako bi se dalo to odkritje praktično izkoristiti v šolah in pisarnah, si moremo le težko misliti.
Nove trume armade
ANEKDOTA
Car Aleksander je obiskal neko dobrodelno prireditev za slepce, na kateri so mdade dame po uprizoritvi majhne igre pobirale s krožniki denarne darove med pdbliko. K carjiu je pristopila zelo lepa plavolasika in mu pomolila s prosečim pogledom svoj krožnik. Viadar je občudujoče poglodail lepo dekle, položil zlatnik na krožnik in dejal: »To je za vaše lepe oči, gospodična«.
Mlada dama jte zardela, se priklonila m — pomolila krožnik znova.
Gar se je nasmehnil: »Se več bi radi?« 1 »Gotovo, Veličanstvo«, se je glasil odgovor, »sedaj bi rada dobila nekaj za ugasle oči ubogih slepcev«
Aleflosander m. ji je prijazno pokimal m položil še dva zlatnika na krožnik.
VSAK DAN ENA
»Pri hiši nas je bilo sedemnajst otrok in jaz sem vedno sedel na koncu mize«.
(oUfec)
14 ul turni pregled
A. C Nor
Češki pisatelj, A. C. Nor (s pravim nne-n<>m Josef Kavanj, lu predava v i 20. t. m. v Ljubljani in v torek v Mariboru moderni češki ir.teraturi, ta eden najpv dovitejših pisateljev Povojne generacije-Hodiil se je 19. septembra 1903. v Kvlešo-vicah pri Opavi, Študiral ji giimna<z».jo v Opavl in filozofsko fakulteto Karlove univerze v Pra&i. Deloval je več let v uredništvu velikega praškega tednika »Cesne slovo*, zdaj pa živi že daljšo dobo izključno od Literarnega <in predavateljskega dela. Kot predavatelj često nastopa v češki in
moravski provinci in seznanja občinstvo poseibej še mladino srednjih šoU s češki "»i literarnimi in splodi kulturnimi pojavi in problemi.
Ime A. C. Nora je splošno znano, ni pa toliko znano, da je to psevdonima, kd je nastali, kakor mi je ob neki priliki pripovedoval njegov nosi tel j, v do*- povojnega nav-(Ju&enja m šport. A. C. Nor pomeni: Athle-tic Club Nor (t. j Norvežan). Ni brez pomena, da je v psevdonim, ki je sjcer mnogo bolj znan kakor matrično vrne tega Pisatelja (priim na pr. Josef Conradii), sto pil športni element. V Norovem delu čutimo ©lan razgibanega, vztrajnega 'n delovnega človeka, športnika v najboljšem Po™ en u b es ed e.
V kn • žici »Jak vznika liter&rni d'Ho« (izšla lani v Praigi v dveh iadaiah) nam Nor pripoveduje o sebi in svojem pisateljevanju. V njegovem prvem in najuspešnejšem večjem pripovednem tekstu »Biir-kental« (dosegel je pet izdaj), je bilo živ. S je nje na š lesk j vasi opisano tako verno, da je imel zairadli tega nep:« like v domačem kraju. Medtem, ko j« bila knjiga »Burken-tal« po avtorjevith lastnih besedah bolj im
provizacija, kakor Po trdnem načrtu izgrajena skladba, — tuua zelo uspela improvizacija! — una roman »Roavrat Kyru« že značaj smotrnejšega literarnega stvarjanja, čeprav pisatelj pravi v uvodu, da delo še vedaio nt roman. V rBiirken tabu previadrnje motiv boja za zemljo, zan z erotičnimi doživljaji mladega roiu, drugi Norov roman pa j«e naturalistična silika razkrajanja rozine. Ta roman je °il leta 1926. nagrajen z izredno državno ua-gradio. v' nadaljnjih spisih se težišče No-rovega dela pomika vedno hotlj Iz Slezuje m Moravske na češko, v Prago in njeno okolico. Po zbirkah proze »Pijane pojesti« in še nekaterih zvezkih krajših se stavkov je izšel teta 1927. roman »Rai-mund Chalupnik«, leto <tai pozneje je objavil svoje feijtoaie iiz naše domovtine »Jugoslavija v poletnem solncu«, leta 1931. pa je zbuidUil posebno pozornost Norov roman iiz življenja praških viisokošolcev z mnogimi penfieriskimi tipi: »Eno pokolenje*. Leto dni pozneje je i®dail njegov založnik B. Jajndla (>Sfinx<) ro<man »šileny hon« (Blazni lov), predllami Pa rotman >Jed v krvi« (iStrup v krvi). Vmes je *zšk> več zbdrk kratke pripovedne proze, potopisov in feljtonov. Posebej naj ocenimo knjižico o Jiriju WoLkerju (1934) in »Moderna literatura čes.ko®k>vensik&« (1935).
A. C. Nor je izšel iz generacije, ki je dala med drugimi globokega, tudi prj nas znanega Jirija Wolkerja. Njene vrste so drobila in vrtinčala razna povojna kulturna gibanja od ideologije proletarske kulture preko poetizma do >nove stvarno®ti< z ene in sairreailzma z druge strani. A. C. Nor se je v tej borbi Literarnih smeri in vodilnih iidej odločil za srednjo pot rea-liiistične ePike, ki skuša koMkor moči celotno zajeti in dojeti človeško življenje in njegove pogoje v sodobno&ti in tako prispevati k leposlovnim dokumentom časa 'ln okolja. Njegovi spi&i ne kažejo druge tendence kakor ostati zvest stvarnemu živiljenju, in to ni več tendenca, marveč naravna obtoka pisateljevega izživljanja, če je pisatelj takega tipa kakor je A. C. Nor
A. o. Nor pripravlja sedaj knjigo proze »Profesorja Izidorja Brufclinka slava in padec« in roman »Od mize do postelje« S te<ma knjigama bo število svojih knjižno izišlih spisov zaokrožil na lePo število pet in dvajset.
A. C. Nor se je leta 1934. ponovno mu ai.l v Jugoslaviji 'Ln je ob tej priliki prvič Posetil Ljubljano. Takrat je izšel na tem mestu daljši prjkaa njegovega dela. Svoje simpatije do Slovencev jn Ljubljane je Pokazal zlasti v obsežnem interviewu s piscem teh vrstic, ki so ga priobči v jeseni leta 1934. praški »Rozh!edy po literature a umeni«.	—O.
Jugoslovenski zvezsh „Arcfte"
Moravska kaloliška revija »Arche«, ki jo izdaja »Družina literarni a umelecka« v Oiiomoucu, je nedavno šzfer še&ti zvezek	leiiiika posvetila Jugoslaviji m njeui literaturi. Za to številko je pritegnila tatii sodelavce izven svojega sotrud-u>škega kroga. Uvodno b©sedo je spisal Rajmund Habfina, ki pred vtseim pouctar-ja, da je jugusiiovenska literatura znana na CelK,S-'Ova&keim Po posameznih spisih tn še to površno, zato jo mnogi smatrajo za manj kvalitetno. Zaradi tega je tem večjega pomena sklep prevajalcev iz goS-ovenskih literatur, ki so se lani v marcu sestali v Bnnu 'ln sklenili, da izdajo obsežno antologijo jugosiov. poezije in proze. D©'o &o si razdelili Po načrtu in za dobo več let. V tem diuhu jim je tudi »Archa« ponudila pa'iliko» da z manjšimi p.' meni priikažejo o'bčinJstvu jhoigoslov. pesnike in pripovednike in njih domovino. Hajmund Habrina je poleg tega prispeval več člankov o Jugoslaviji. V »Pod du-brovniškiimi cdpa-esa.n.r« pesniško prikazuje lepoto in preteklost tega našega primorskega bisera, v jvrozd »Morje« izraža svoje doživetje morja, ob koncu zvezka pa je iz njegovega peresa cela vrsta literarnih beležk in infoima^j i® jugoslo-Veruskega sveta.
Ostalo vsebino zavzemajo prevodi. Iz poezije so zastopani Slovenci Ot. Župančič. A. Aškerc, Silvin Sardenko, Fr. Ks. Meško, VoJeslav M0le, Tine Deblejak, J. Murn Aleksandrov, Anton Vo<'!!nik, dalje izmed Srbohrvatov Krleža, Du.« č, Domja, nič, Nazor, Andrič, Marin Savi£, R. Dra-gutinovič. Iiz proze: Iv. Cankar, Iv. Andrič, VI Nazor, Borivoje Jevtič, A. Koiva-čevič Slovenske avtorje So prevedli Otto
F. Ba/bler, Antoš HorsAk in R. Ha/bfina.
Po - siv.o«. izbrani, literarno kvalitetni vsebini in okusa, opremi zapušča jugor slav. zvzek »Arche« aober vtis in bi sam0 želeli, da bi tu objavljeni primeri iz na&h literatur zbudili živahnejše in globje zanimanje za slovenske in srbohrvatske Pesnike. Slika, k ije »izšila na posebni prilogi, nikakor oi Meštrovičev ^Mojzes«, dalje je treba popraviti na str. 278 Josip Mara Aleksander v Josip Murn Alekfian-rov, a na str. 283 je avtor Hermana Celjskega, kii ga pripravlja brnsko gledališče, Anton Novačan, ne pa Oton Noračan. Glede posameznih pesnikov bi si samo želeli nekoliko smotrnejšo izVro, ki bi boflj pokazala individualnost pensika (prim. prerode iz Župančiča!)
Veekatoo pa je Pozornost, ki jo je po-svetega »Archa« s svojim posebnim zvezkom literarni Jugoslaviji, vred)na vt/lga priznanja.
Zapiski
j Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskaga »Jutra« med drugim članek »Onstran stratosfere«, ki vsebuje nove izsledke o najvišjih zračnih plasteh dalje svetovno politični članek »Črna nevarnost za belo goepodstvo«, prirodopisno kramljanje »Gozd v zimski obleki«, zemljepisni donesek o Sable Islan-du, »Zimsko zgodbo« Cvetka Golarja in tehnični članek »Pesek in električni motorji«. V rubriki Iz literarnega sveta zaključuje dr. Anton Debeljak svoje poročilo o književnih nagradah Francoske akademije in objavlja več drobnih referatov. Zastopane so tudi vsa ostale rubrike, med besedilom pa so številne ilustracije.
Predavanje pisatelja A. C. Nora, ki o njem poročamo v posebnem članku, bo v ponedeljek 20. t. m. v veraudni dvorani Unioua v Ljubljani, v torek 21. t. m. pa v Mariboru.
Francoski slikarji zadnje čase močno tožijo zaradi posledic gospodarske krize, ki je pričela razjedati francoski mali kapital, doslej glavnega podpornika francoske upodabljajoča umetnosti Tako je bilo lansko leto izmed 41.000 slik. ki so bile razstavljene v Parizu, prodanih vsega 3.900 slik. In še od teh jih je kupila država 250o. zasebniki pa samo 1400. To je najnižje število, kar ga pomnijo francoski slikarji. V zvezi s tem
predlagajo prijatelji upodabljajoče umetnosti najrazličnejše pomožne akcije, vendar pa doslej ni bila še nobena »preleta..
Kultura in politika v Italiji. Ministrstvo za propagando je sklicalo za 19. Januar plinarno sejo »Italijanskega kulturnega generalnega štabac. Seja bo v Rimu ter se je udeleže zastopniki vseh področij kulturnega dela. Sodelovanje so prijavili najbolj ugledni predstavniki italijanske literature, upodabljajoče umetnosti igralcev itd. Namen seje je manifestacija soglasnosti predstavnikov italijanske kulture e politiko fašističnega režima.. Obenem pa naj bo ta sestanek nov dokaz samostojnosti italijanske kulture.
OLIMP1ADA1936
Xl.01impijske igre Bcrliri Ir16. avgusta
IV.QIimp.7iiwke igre
Garmisch-Partcnkirchar 6.-16.februarja
Od Chaitionixa do Ga-pa
Vse tri dosedanje zimske olimpiade, v Chamonisu, St. Moritzu in Lake Placldu, so trpele zaradi slabega vremena — Po prijavah bo sedanja največja, vreme pa Se za zdaj tudi ne obeta najboljše
Prvi poskus za olimpijsko zimskosportno prireditev so si privoščili Švedi na tkzv. »nordijskih igrah«, ki pa niso uspele, ker se pozivom niso odzvale niti vse severne države. Po sklepu olimpijskega kongresa L 1921 so se 1. 1924 v Chamorixu vršile prve zimske olimpijske igre, ki so jih glede na dober izid leto dni pozneje na kongresu proglasili za L olimpiado.
V Chamonixu
je nastopilo s svojimi tekmovalci 12 držav, med katerimi je bilo—kakor vedno kot prava začetnica v teh športih—tudi naša država. V smuških disciplinah so na tej olimpiadi—razen v teku vojaških patrulj, kjer so Švicarji pustili zadaj Fjnce m Francoze—imeli prvo in zadnjo besedo Norvežani. Srednjeevropci pa » se morali v kombinaciji zadovoljiti s 6. in 8 mestom (po dveh Cehih), vsa ostala vidna mesta pa so zavzeli severnjaki, v glavnem kajpa sinovi Norveške.
V hokeju na ledu je Kanada brez večjih naporov odpravila vse tekmece, kot finalista Ameriko s 6 : 1.— V hitrostnem drsanju so Finci »položili« Norvežane, v umetnem drsanju pa je med moškimi dobil zlato kolaino Šved Grafstrom. med ženskami pa Avstrijka Planik—Szabo; v parih je prav tako zma-gotl avstrijski par Engelmann—Berger— Po neofirielnj klasifikaciji držav je bil končni vrstni red tale: 1 Norveška 109, Finska 50. Anglija 26 itd. I." olimpiado je spremljalo katastrofalno vreme; najhujši jug in najhujši mraz sta se menjavala prav v tistih dnevih, tako da je bil reden potek prireditev sploh nemo-goč.
St. Moritz
L. 1928 je od Holandske prevzela organizacijo H- zimske olimpiade Švica in jo določila v St. Moritz- Dobro je še v spominu kakšne križe ter težave so imeli prireditelji z vremenom; saj menda vso tisto zimo da celo vseh zadnjjh 10 let. ni bilo tako'klavrnega vremena za zimske športe kot takrat. Kljub nadmorski višina 1800 m je po lednih napravah razsajal! jug tako neusmiljeno, da so moTali drsal-nn točko na 10.000 m sploh odpovedati. Tudi na tej olimpiadi so se severnjaki uvdjavik več ko častno. V smuških disciplinah ®o narorei v vojaškem patruljnem teku Nor vežami obračunali s Fina in vtojU« ■*) km so imeli prvo besedo Švedi (Hed lumd!), Id so za ceKh 10 minut odstavd tudi odlične Norvežane ^ ¥mc^ Srednjeevropec je bil na 10. ^ Oto Wohl ki ga Je med tem *eP°b™Ubek žena Na krajših progaJi si Norvežsm m-Tdoli vzeti najbolj častni*.daril Na 18 km je rešil čast Srednv Evrope FoljaK Czeh V kombinacij in skokih ie bilo vse r>rvo norveško; redki 'zjemi Ma bila Ne-m™ Ročk in češkoslovaški Nemec Pur-Ve.rt -V hitrostnem drsanju so bili snet £ci Pred Norvežani, dasi ne t**> kot ... .	_V umetnem drsontu le
rd M***-*, n«..^.
Sonja Henie. med moškimi pa se je obdr
Dobrodelne znamke za zimsko pomoč
Po zgledu drugih držav, toda spet slabo po stari praksi
Te dni smo dobili spet nove priložnostne znamke, to pot za zimsko pomoč. Izšla ste dve vrednoti, po 1.50 dinarja in 3.50 dinarja*, torej za pisma v tuzemstvu
m
inozemstvu Pri prvi je dobrodelni pri-
bitek 1 dinar, pri drug; pa 1.50 dinarja. Znamki sta izšli v dvotonskem offsetnem tisku, nižja vrednota v dveh rjavih, višja pa v dveh zelenkasto višnjevih tonih. Papir je dober, tisk površen, zobčanje ll1^, gumiranje odlično. Obeh znamk je biLo
tiskanih po 200.000 kosov. Ljubljanska
gi!avna pošta je dobila od tega 2000 serij.
Slika je na obeh znamkah ista in kaže
v ospredju mater, ki ima enega otroka v naročju, drugi pa stoji zraven nje in iztega roke k njej. V ozadju je golo drevo, ki ga zvija veter, za njim pa razsežna zimska pokrajina in na koncu vas ter več temnih dreves. Zgoraj je kar čez sliko napis Jugoslavija, spodaj pa napis »Za zimsku pomoč« in oznaka vrednosti in pribitka. Slovenskega napisa na znamkah seveda ni, ker izdajatelji znamk najbrž ne reflekti-rajo na to. da bi tudi Slov en oi kupovali te dobrodelne znamlke.
O izdelavi znamk lahko rečemo spet to, kar smo morali omenita' pri vseh znamkah, kaT smo ji>h zadnje čase dobili, — da jih je namreč izdelal dileftant, ki nima niti pojma o moderni izdelavi znamk, še manj pa o slikarstvu.
Znamka pušča v celoti vtis pomanjšane-ga plakata. Izdelana je zelo površno, kaT se vidi zlasti, če jo pogledamo pod povečevalnim steklom. Anatomij« je progreše-na, najbolj na obeh otrocih, ki sta docela zarisana
O znamkah se je po listih čudno trdovratno molčalo, čeprav so že nekaj dni v prometu. Večima filatelistov najbrž sploh še zdaj ne ve, da obstoje. Na tak način seveda ni prav verjetno, da bi se bog ve kaiko prodajale. Tudi naša poštna uprava bi se lahko malo pobrigala za reklamo, že
zaradi tega, ker ima v ta namen potreben aparat na razpolago. Znamke za zimsko pomoč bi bile morale iziti že v začetku decembra, kakor izhajajo v drugih državah. Pod pomlad se taka stver navadno ne obnese.
Kakor poročajo tuji listi, bomo dobili v kratkem tudi posebne priložnostne do-• brodebie znamke za pomoč otroku, po vzorcu švicarskih znamk, ki izhajajo vsako leto o božiču. Imele bodo sliko kraljice — matere Marije in bodo tiskane v Parizu. Naklada bo baje zelo velika
Opozorili bi javnost, d« je rnž. Oma-hen izdelal svoje čase in predložil n« me-rodajmo mesto osnutke za znamke s sliko kraljice Marije. Radovedni smo, ali bodo uporabili za nove znamke ta osnutek, aH pa bo spet kdo — kakor zmerom doslej — napravil črteže za znamke brez vsakega razpisa, kar pod roko. Vprašanje, kdo je pri na6 upravičen izdelovati znamke. bi bik) treba že enkrat razčistiti in v bodoče razpisovati za take prilike posebne natečaje, sicer bomo vse večne čase dobivali wmestu res lepih znamk take zmazke, kakor nam jih že dolgo servira poštna uprava.
Ker so znamke dofcrodekie in je ves prebitek (pol milijona dinarjev) namenjen pomoči potrebnim, naj bi si jih vsakdo kupil. Cena seriji ni previsoka, znaša le sedem in pol dinarja in ima frankaturno vrednost pet dinarjev Za drugo leto p« želimo kaj bolišega! Gospodje v naši mar-karnici nn< m^U pofl*»da*o po svetu, kakšne dob^od^ne znamko irKf»;a:o drugi''. naj si vzamejo tujce za zgled. B. R.
žal prejšnji Grafstrom. Zlato kolajno v parih sta odnesla francoska zakonca Joly— Brunet. — V hokeju na ledu je Kanada pokazala še večjo premoč ko v Franciji ter je brez izgube točke odpravila z dvošte-vilčnimi rezultati najboljša evropska moštva.— Po točkah je bila Norveška spet daleč pred ostalimi; vrstni red je bil: 1. Norveška (114), Amerika (44), Finska (38) itd.
Lake Placid
III. zimska olimpiada je bila ie zaradi svoje oddaljenosti od evropskih zimskih središč obsojena na šibko udeležbo. Nastopilo je 17 držav in še te so tamkaj onstran morja zaradi slabe organizacije—in kajpa povrh vsega tudi slabega vremena—doživele marsikatero bridko razočaranje. Lake PLacjd je bil še slabši kot Chamonix!
• V smuških disciplinah so to pot slaviH zmage—v glavnem zaradi zanje prikladnih prog, bolj po ravnem— Švedi in Finci Tako je bilo predvsem na 18 km; skakalnica je bila v obupnem 6tanju. Toda na njej so se kljub temu spet pognali na vsa prva mesta Norvežani (Birger Ruud, Beok, Wahlberg), za njmi pa šele Švedi in Američani: med Evropci je bil na 6. mestu Švicar Kaufmann. Na 50 km sta skoraj brez snega pobratiš obe kolajni F-inca, za njima pa so prišli Norvežani in Švedi. N« tej progi sta se dobro plasirala Čeha Barton in Novak (10. in 11. mesto).—V hokeju na ledu so bili samo štirje konkurenti, kar jim je naložilo serijo iger »za publiko«. Po trdem boju je zlato kolajno spravila—že tretjič—Kanada. — V hitrostnem drsanju so spravili Američani na noge vse, kar »leze rno gre«, in slednjič —po primerni režiji—tudi res zmagali na vseh progah. V umetnem drsanju je mladi Avstriiec ScJia-fer odrinil z olimpijskega prestola Šveda Grafstroma, med ženskami pa je dobila drugič zlato—fenomenalna m »zmerom« 16 letna Sonia Henie. Tudi med pori je ostala olimpijska lovorika Francozoma Joly— Brunet.
Neoficielna ldasifkaoija po državah je dala prirediteljem vse zadoščenje: prva ie bila Amerika H01V nato pa Norveška (74), Kanada (44). Švedska itd. Ameriška zimska olimpiada je bik komai vredna velikih priprav in stroškov—vsaj za udeležence iz Evrope.
In četrta?
Zdaj nas loči še 14 dni od četrte prireditve z enakim naslovom. Prireditev kaže že po pripravah najbolj soliden okvir in zdi se, da nas pričakovanja ne bodo varala. Svojo udeležbo je prijavilo 38 držav z nad 1000 aktivnimi udeleženci; spored obsega 6koraj 100 raznih priredjtev. Organizacija je v rokah armade preskuše-nih športnih in tujskoprometnih strokovnjakov in vsaka podrobnost, lri je v zvezi 6 pripravami za čim lepši uspeh Gar-mi6ch—Partenkirchena, kaže, da so na delu organizatorji, ki ne bodo klonili niti pred navalom tekmovalcev in gledalcev niti pred vremenom. Slednje se sicer do zadnjega kisa do skoraj neverjetnih možnosti, toda prav najnovejše vesti s prizorišča prihodnje zimske olimpiade »o tudi s te strani dovolj ugodne. Preteklo nedeljo je dobil GaTm:sch novo snežno odejo, ki zdaj polagoma narašča. Po napovedih vremenskih strokovnjakov predvsem nemških «memo računati, da bo snega na južnem Bavarskem do 6. februarja—natančno dovolj za vse prireditve in vse gledalce in bodo tamkaj tudi z vremenom prekosili vse. ki so dozdaj »naročali« vremenske prilike za olimpiade pozimi.
mmmmmmhii.«
mSadi par t^jsm- : Kozmtao.
V mixed — doublu bodo merili svoje moči hermežanski pari proti ilirijanskim. V singlu dam bodo nastopile hermežan-
ske igračice proti bivSi državni prvakinji Gerziničevi, v ainglu novincev pa bodo i-grali najmlajši ljubljanskih klubov.
Iz tega se vidi, da bo to prvenstvo zelo zanimivo, saj nastopa skoraj vsa elita jugoslovanskega table teniškega, športa. Zopet se bo videla borba mlajših proti starim rutiniranim igralcem. Zato poseti-te to prireditev, ki se bo vršila v salonu restavracije Keršič na Celovški cesti. Vstopnine ni.
Igrali bodo danes od 19.30 daije, jutri pa od 8.30 do 12. in od 14. dalje. Finalne partije bodo v nedeljo ob 19.
Prvenstvo Siske v table tenisu
Danes in jutri priredi agitoa tabie tenis sekcija Hermesa turnir za prvenstvo 6i-9ke. Nastopili bodo ljubljanski klubi D*" rija Hermes in Korotan. Zanimivo bo zlasti tekmovanje moštev, ki se bo vršilo že drevi ob 19.30. V tej disciplini je favorit Hermes, za katerega bosta nastopijo, Marin in Kozmina. Tej dvojici bo ogrožala prvenstvo samo Ilirija.
Najzanimivejše pa bo tekmovanje posameznikov. To nam jamčijo imena Marin, Horvat, Lazar WeisSbacher in žiža. V borbo pa bodo posegle tudi mlade moči, n. pr Zornada, K osmina in Grbec. Z veliko napetostjo se pričakuje partija, v kateri bo igral Marin proti Lazarju. Lazar se bo vsekakor Skušal revanžirati za poraz, ki ga je doživel na zadnjem dvoma-tehu Hermes — Ilirija. Dalje se bo vršil tudi double, v katerem velja za favorita
Službeno is s.o.LNP. 20. t m. bo ob 18.15 seja s.o. v podsavezni pisarni. Vabijo se: ob 18.15 ss g. Jordan, ob 18.45 ss gS. Der-žaj in Bfundner. Prihodnji plenarni etanek ljubljanskih sodnikov to 24. t m. ob 19.30 pri »Slamiču«.
Svetovni rokoborec in bok»až, francoski rezervni oficir, Črnec, poučuje privatno ro-koborbo in boks. Razpolaga s specialnimi telovadnimi metodami v svrho shujšanja, kjer je dosegel sijajne uspehe v Parizu, Budimpešti in na Dunaju ter imel odlično klientelo v moških in damskih krogih. Honorar po dogovoru. Na željo obiskuje klientelo na domu. Cenjeni interesenti naj epo-roče svoj naslov na: Kid Curney, Ljubljana, poštno ležeče.	12064
Tekm® za ZP. Jutrišnji programa: ob 13.16 Grafika : Moste; ob 15. Hermes : Svoboda, na igrišču Hermesa, VstoP ■prost.
A8K Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo dopoMme naj 'bo ob 9-30 Prv^ jnni-arska garnitura v garderobi radr. trening tekmoe. Prvo moštvo in rezerva popoldne 0>b 13.30!
8K Mar«. Jtrtari ob 13. nad bo določeno moštvo na glavnem kolodvora. Vodtstvo Po gačar Igo. Oprerao naj vsak dvigne do ve" če>ra.
3 K Svoboda. Hezserva ta JimiorjS naj bo' <V> jutri ob 9.30 na igrišču. Igramo » Pri-morjem, I. modtivo pe ob M, na Heranesu Zemljak sigurno.
6TK Most«. Moštvo, ki je v nedeljo igralo proti Hernuasu, igra jutri proti Gra ffiikt Poleg teh naj se javijo ob 1C.46 na tgrišftu Hernioea.: Zibetnt, Sajbita in Mila tlgrieču Henmesa: žtbert, Sajibita in M ida-to v ič. Kdor še nima opreane, naj jo danes dvigne pri gospodarju. Zadržana naj obvestijo načelnika.
Nogomet v Trbovljah. V nedeljo ob 14,30 prijateljska tekma Trbovlje: Retje na igrišču Trbovelj s predtekmo. Borba bo vsekakor natpeta, ker sta moštiri enakovredni.
SK Trbovlje. V «oboto 25. t. m. ob 10. se vrši 13. redari letni občni zbor SK Trbovelj v klubskem lokata gostilne A. Ber-ge r. Opozarjamo, dia bo zbor točno ob na-pavedanjean času in je sklepčen ako je piriaoftraih vsaj polovico članov. V nasprotnem Slučaju bo občni zbor pol are kasneje ob vsaki udeležbi. Prijatelji športa ta kluba vabil jeni.
Vremensko poročilo. Bistrica-Boh. jezero, 17. t. m.: 0 C, izgleda da bo snežilo. Pokljuka, 1«. januarja: —3 C, 30 cm »reža, enmuika prav dobra. Skakalnica uporab" na. Rateče-Plantca, 17. januarja: —2 C, barometer pada, 10 cm srenja. Kranjska gora, 17. januarja: —2 C, barometer pada, 10 cm srenja. Vršič, Krnica in Tamar, 17. t. m.: 25 om srenja. Zgornja Krma in Staničeva koča, 1«. jan.: smuka pra/v dobra, Staničeva koča oskrbovana. Pohorje, Pohorski dom, Mariborska koča, 17. jan. —3, smuka neugodna. Kl©pnl vrh: —3, 16 cm srenja. Senjorjev dom: —6, na 30 cm •PoKVagii 20 om pršiča, smuka prav dobra. Pesek: —6 C, 25 cim pršiča na 20 om podlagi, smuka prav dobra. Peca, 17. t. m. —4, 15 om pršiča na 56 cm poddagi, smuka izboma. Mozirska koča na Gol*eh: —3 C, v senčnih Degah 40 cm podflage, 10 cm novega suhega snega, smuka dobra, za ture snega premalo. Koritzkefla koča na Smrekovcu: —3, 16 do 40 om enega, srel, v senčnih legah pršič, smuka prav dobra. Celjska ^ča: snega za smuko ni. Kocbekov dom na Koro*ici in Frdschaufov dom na Okre&ju sta zaprta.
Iz Tržiča
i— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo velefiJm »Izgubljeni sin«.
b Ptuja
j— Neprevidna otroška igra. Te dni so neki šolarji na cesti v Žabjeku vrtali v skalo luknje, vanje nasipali smodnik in ga vžigali. V trenutku, ko je razneslo skalo, je prišel mimo kočarjev sin Brmež Franc iz Žabjeka in ga je zadel drobec skale v desnico. Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
j_ Avtomobilska nezgoda. Te dni je na
cesti Ptuj - Vurberk vozil neki osebni avto z veliko brzino. V avtomobilu je sedel fant, star okoli 15 let, v družbi z nekim šoferjem, in se uril v Sofiranju. Na ostrem ovinku pa je izgubil oblast nad volanom in avto je s polno brzino zdrknil čez cestni nasip, zadel v neko drevo in se prevrnil v potok Grajeno. Dočim so morali avto z velikimi poškodbami peljati s konji v Ptuj, sta dobila vozač in šofer le malenkostne praske. Sreča v nesreči za oba potnika je bilo drevo, ki je zaustavilo avtomobil, ker bi sicer z vso silo treščil v potok.
Iz Murske Sobote
ms— Obrtniški izobraževalni tečaji. Od 11. do 13. t. m. je mariborska poslovalnica obrtnopcepeševalnega zavoda Zbornice za TOI priredila v Murski Soboti ciklus predavanj za obrtniški naraščaj. Predavanja je oskrbel obrtnozadružni nadzornik g. Založnik. Udeležencev je bilo 49 (41 iz mursko-soboškega, 5 iz lendavskega in 3 iz ljutomerskega sreza). Za dobro udeležbo se je posebno potrudil predsednik mursko9oboške-ga strokovnega obrtnega združenja g. Štefan Sukič. Udeležba z murskosoboškega podeželja je ponovno potrdila, da razpolaga Prekmurje e številnim discipliniranim in inteligentnim obrtnim naraščajem. Omenjeni
izobraževalni tečaj ne izobrazbe prece
e k izboljšanju strokov-
doprinesel. kar je ob priliki zaključka tudi izrecno naglašal zbornični svetnik g. Ceh. V imenu udeležencev tečaja ee je g. Carni in Sebeborcev iskreno zahvalil g. ^Sukiču in g. predavatelju za njuno skrb,
!
Zane Grey:	45
Teksaški jezdec
»Hm! Ker ne vem drugega imena, vas bom klical za Dodgea,« je rekel.
sDodge je prav tako ime kakor kaj drugega ... Le bliže, gospoda! In če ne znate biti prijazni, bodite vsaj previdni!«
Takšen je bil Bučka Duana prvi nastop v razbojniškem gnezdecu Ordu.
Tri mesece je že bilo, odkar je bil Duane zapustil pokrajino ob Nuecesu. V E1 Pasu si je bil kupil najboljšega konja, ki ga je mogel dobiti, in se tudi drugače oborožil in pripravil za svoj namen. Potem je krenil na neznana pota. Počasi je jahal od mesta do mesta, od vasi do vasi, od farme do farme. Svoje pogovore in svoj poklic je zmerom prilagajal vtisu, ki ga je hotel napraviti na različne ljudi, ki jih je srečaval. Tako je bil zaporedoma cowboy, živinorejec, prekupec z živino, zemljiški mešetar in nakupo-valec zemljišč.
Že doigo, preden je dospel v divji in negostoljubni Ord, je igral vlogo izobčenega begunca, ki se seli v nove kraje. Potoval je počasi, ker se je hotel seznaniti z deželo, z lego vasi in farm, z delom, navadami, čenčami, zabavami in skrbmi prebivalstva, ki je prihajal z njim v dotik. Zadeve, ki ga je najbolj zanimala — Cheseldina in njegovih pajdašev — ni nikoli omenil. A v tem, ko je kramljal zdaj tu, zdaj tam in premleval stare zgodbe o farmah in živini, si je nabiral znanje, ki je utegnilo koristiti njegovemu načr-
tu. Za čas mu ni bilo. Izvršitev njegove naloge je utegnila terjati nekaj let. Njen čudoviti in nevarni značaj se je razodeval šele zdaj, v teh dolgih, truda-polnih pripravah. Ko je Duane slišal Fletcherjevo ime in zagledal pred seboj Knella, je takoj vedel, da je prišel v kraj, katerega je iskal. Vas Ord je ležala na robu prerije. Njen sloves je bil več ko dvomljiv. Vsekako so vodile od tod vijugaste steze v varno zavetje izobčencev — v Big Bend.
Duane je — čeprav ne preobilno — pogostil Jima Fletcherja in še nekaj drugih, ki so si radi brusili jezike in jedli in pili za njegov denar. Potem je oskrbel konja in odjahal v gozdič, nekaj milj od vasi, ki si ga je bil že prej zapomnil. Tam si je uredil prenočišče. To ravnanje je imelo dvojen namen — prvič je bilo tu bolj varno, in drugič je mogla ta navada samo koristiti njegovemu slovesu med izobčenci. Tako so mu tem laže verjeli, da je izmed tistih beguncev, ki si nadevajo ime »samotni volk«.
Duane je bil imel s seboj hud boj in izvojeval je težko zasluženo zmago. Njegovo vnanje dejanje in nehanje je bilo ostalo isto kakor nekdaj, toda navznoter se je bil silno izpremenil. Sicer je vedel, da ne bo nikoli postal srečen človek in se ne bo nikoli otresel strahov, ki so ga bili malone pripravili v obup in blaznost; a zdaj je imel vsaj nalogo, ki je bila za vsakega drugega človeka nemogoča. Zavest pomena te naloge ga je bila čudno in čudežno prevzela. Spoznal je bil, kako strastno se oklepa te reči, ki naj izbriše njegovo prejšnjo sramoto. Železne lisice niso več grozile njegovim rokam, železna vrata niso več strašila po njegovih sanjah. Nikoli ni pozabil, da je prost. In v tem čuvstvu novorojenosti je rasla v njem vseoblastna želja, da bi spravil nasilneže in hudodelce te dežele, Cheseldina in njegove
tovariše, pravici v roke. šlo je za klateže, tatove, roparje, morilce in zločince vsake vrste, ki jih je bilo treba iztrebiti. Besna lovska strast se ga je polaščala. Časih se je bal, da se v njem ne oglašata ponos na redarsko službo in vnema zanjo, ampak da staro, podedovano veselje do ubijanja znova dviga zmajsko glavo. Vendar ni mogel zanesljivo trditi, da bi bilo tako. Bal se je premišljevanja. Moral je počakati. Ta večer je na zahodu še dolgo stala prečudna zarja. Na zlatordečem ozadju jasnega neba se je risal goli, črni vrh Ordske gore, lep in daljen, mračen in vabljiv. Duane ga je gledal kakor očaran. Tam nekje, globoko v raztrganih bregovih ali izgubljeno v kaki divji soteski, je ležalo Cheseldinovo skrito oporišče. Povsod na svoji poti iz E1 Pasa do tod je bil Duane slišal o Cheseldinu, o njegovi tolpi, o njegovih strašnih dejanjih, njegovi zvitosti, njegovih dolgih roparskih pohodih in o tem, kako se nalik vešči presenetljivo pojavlja zdaj tu, zdaj tam. A nikoli ni bil slišal niti besedice o njegovem skrivališču, nikoli niti besedice o tem, kakšen je na pogled.
Drugo jutro se je Duane spet vrnil v Ord. Držal se je proti severu in jahal nizdol po strmi kameniti cesti, ki so jo menda časih rabili za gonjo živine. Ker je bil prišel z zahoda, ga je vodil ta severni pravec v popolnoma neznan svet. Toda med jahanjem je tako bistro gledal okoli sebe, da mu je ostalo vse v spominu, karkoli mu je utegnilo koristiti. če bi se kdaj vrnil.
Kamenito, divje in z grmovjem zaraščeno pobočje je ob znožju počasi prehajalo v ravnino, ki jo je pokrivala bujna trava. Vendar ni videl Duane skoraj vse dopoldne niti ene goveje črede ali farme. Ob tem
času je opazil dim železnicg. Po nekaj urah ježe je dospel v mesto, o katerem je zvedel, da mu pravijo Bradford. To mesto je bilo največje izmed vseh, ki je bil po Marfi naletel nanje. Sodil je, da utegne imeti brez Mehičanov tisoč ali poldrugi tisoč prebivalcev. Ker je bilo Ordu najbližje, samo štirideset milj od tega kraja, se mu je zdelo primerno, da se tu za nekaj časa ustavi. Privezal je konja pred neko gostilno in krenil po Bradfordu, da bi si ga do dobrega ogledal.
Toda Duanov sum zastran Bradforda se je potrdil šele, ko se je stemnilo. To mesto, ki je bilo podnevi tako zaspano, se je v temi prebudilo. Dolga vrsta pivnic, plesišč in igralnic je bila v polnem obratu. Duane jih je vse obiskal in presenečen našel v njih isto divjost in razbrzdanost kakor v Blandovem starem taboru ob reki za njegovih slavnih dni. Tu je nehote spoznal, da je bilo — čim delj je prihajal ob reki proti zahodu — tem manj poštenih naselbin in tem več dvomljivih prikazni in brezzakonja.
Duane se je vrnil v svojo gostilno, prepričan, da je očiščenje Bigbendske pokrajine, ki ga je namerjal Mac Nelly, silno težavna stvar. A vendar, je pomislil, krdelo neustrašnih jezdnih redarjev, hitrih strelcev, bi kmalu pometlo ta Bradford.
Gostilničar je imel to noč še nekega drugega gosta, Teksanca v dolgi črni suknji in s širokokrajnim sombrerom, ki je spominjal Duana njegovega starega očeta. Ta Teksanec je bil mož z bodečimi očmi, vljudnim vedenjem in očitnim nagnjenjem do družabnosti in poprovčevega žganja. Gospod se je predstavil kot polkovnik Webb iz Marfe in to, da ni Duane ničesar povedal o sebi, se mu je zdelo menda kar naravno.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« T|SM 1 _ _
odgovor, priložite Lllfl J*0 ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
SlMffffiikbi
Beseda 1 Din. lavek 3 C:.-, n Šifro aH laianjt -raslova 9 Ola Najin iniS! tnesek 17 Din
Nota! nega
harmonikarja
■ glasnim instrumentom, tečem .Nnetop takoj. Na-sk«v v vseh poslovalnicah Jutra.	12564
Stanovanje
Korespondenta
(korespon d en t.! n jo) za slovenski in nemški jezik, sprejmemo. Upoštevajo so urno pismene ponudbe s prepisi spričeval in z navedbo zahtevka plače, naslovljene na: Tovairnn motvoza in vrva-rna, Grosuplje.	mer-i
d^oienc* (Ice)
Be«?«a i Oio Javek ' Din, sa šifto ali datanie naslova 5 Oio Najmanjši 17 Otn
Vajenca
inteligentnega, zdravega, Jšče za takoj slaščičarna Peforiček. Ljubljana.
ISStUtl
V najem
Beseda i Din. lavek 1 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI znesek 17 Oin
Mala trgovina
t mešanim blugoim in trafiko, v zvezi z resta/vra-c jo, v industri jskem trjrii Slovenije, pri postaji, oddam v najem ali na račun Potreben kapital MM5.0D0. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1/271-17
Beseda 1 Din. davek ? C in. z:> Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši <nesek 17 Oin
Hiša
■ delikatesno trgovino in gostilno ter pi?arncmi in stanovanjem, v sredini mesta naprodaj. Naslov v podružnici Jutra v Celju.
13:36-30
Vilo v Kranju
pripravno tudi z« letovišče, prodam pod ugodnimi pogoji. lilič, Ljubljana, Du-M.jska c. lil.
.3063-20
odda
Beseda I Oin. davek » Dio. ta Šifro al) dajanje naslova 5 Dio Najmaojii toesek 17 Ola.
Dvosob. stanovanje
lepo, z	vsemi piiitiiklinaimi,
sončno,	z veliko verando,
oddam.	Pod rožnik c. IX.
30/1.	2007-31
Sobo odda
Besede I Din davek S Dln-ts šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjil inesek <7 Otn
Opremljeno sobo
krasno, z uporabo kopalnice, centralna kurjava, lift, telefon, oddaim v centra mesta. Naslov v vseh po-alavalakah Jutra,.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
980-23
Kapital
Seseda l Ola davek » Ola en Šifro ali dajanj« -a*lov« i Dio Najnanlli H Dim
Vlogo
Mestne hranilnice ljubljanske v višini en In pol milijona dioairjev, bodisi T celoti ali več interesentom v delih, prodamo. Obročno odplačevanje največ v 3 letih. Ponudbe pod »Stroj« na ogl. odd. Jutra do S4 L imel.
103746
Knjižico
Kmetske posojilnice Vrhnika, Din 0900, prodam. — Banja«, Miklošičeva c. 30.
1H87-16
Sostanovalca
s hrano, lučjo in poetrež bo mesečno Dim 400 apreg-meim. Sv. Jakoba trg 5.
1Č384-03
Sobo
veliko, parketiTADO, s prostim vhodom s stopnic, v I. naidstr., pripravno za pisarno, oddaim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1388-33
Opremljeno sobo
lepo, 8 posebnim vhodom, takoj oddam. Sternad, Žab-jak (j/l.	1006-33
Opremljeno sobo
oddiam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. NTovi Udroat, Društveni 3S.	2601-23
Sobe išče
Samsko sobo
lepo, z opremo ali brez nj, išeeim v mestu ali na periferiji. Ponudbe s krait-kim opisoin na ogl. odd. Jutra pod šifro »LZ«.
Ii384-23a
Garsonjero
ali sobo e posebnim vhodom in koipalnioo, ičče gospod, ki ima telefon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon«.
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
Tvrdka
A. & E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih de-nssrmh savodov (Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica itd.).
leče-«
Prodatn
Beseda I Dio. davek J Oin a Šifra ali dajanje naslova 1 Din NaJmanlSI tnesek n Ola
Poceni prodam
IS marmor, kavam, mil, 1 Regietrir blagajno 1 'sod 16 hI, skoraj rtov, 10 sodov 6—700 litrov. Id sodov 60—000 litrov 1 prvovrstni vinski šlauJ; (cev), 700 litrov starega cvička, ker jaz točam samo špecijalitete v cvičku, prodam tega polovico izpod nakupne con«, 100 stekle nic 1.4 1 \Veinmoutha. ker ga imam preveč, polovico pod nabavno oeno, 2 prvovrstni kočiji z gumijevimi kolesi. — Kajfež, Florjan-ska ulica 4.
1018-6
Ogledalo
starinsko va®o in raane druge stvari, prodam. Tyr-ševa cesta 1SVT, levo. Telefon 29-92.	107tž-6
Avto, Hi oio
Beseda I Ola. iavefe S r •» cs Šifro ali datanlr naslova 5 Ola NatmaniSi rn-«ek
17 Ob«
Opel
1.8 1, 6 cil.. kabriolet, 4 sedežni, v prav dobrem stanju, iz prvih rok. prodam proti gortovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutna.	U3A1-10
Obrt
44
Nato sta Vinko in profesor potegnila pogumnega dečka, ki je držal prosti konec motvoza v roki, spet na vrh, in ko je bil zgoraj, so vlekli vsi trije, dokler niiso rešili vrvi iz grma. Kapitana so zdaj kmalu spravili na vrh, dečka sta ga prijela, in profesor mu je z velikim trudom uredil noge.
Beseda I Din. davek t Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio Najmanjši toesek 17 Oin
Tiskarna naprodaj
Me6tna hranilnica v Splitu proda ali da v zakup od 1. junija 1036 svojo tiskarno v Splitu (Hrvatska štam-parija). Msnvene ponudbe v iaiprti kuverti pod šifro »Štamparija« sprejema ravnateljstvo do vključno SI. januarja do IE. ure. Na zahtevo dajemo popis strojev im ostalega inventarja. — Tiskarna se nahaja v posebnem posiopju v lastništvu iste hranilnice, ki jo da kupen v zakup.
1&40-3O
Beseda I Ola. lavek t Oin ta Šifro >11 dajanje oaslova t Ola Najmanjši «nes>k 17 Otn
Naznanjava
cenj. gostom
da sva kupila hiši št. 4 in 6, v katerih sva dozdaj izvrševala hotelsko ir restavracijsko obrt. Umevno je. da bode v a skušala dvigniti promet in bodeva postreglo z dobrimi najcenejšimi prenočišči, dobro kuhinjo ter kakor že znano z najboljšimi domačimi ne-prekosljivimi kvalitetnimi vini. Priporočata se Anton in Frančiška Kajfež, Flor-janska ulica 4.
1018^1
Beseda 1 Oin. lavek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dla
Motorje
Dynamo »troje, števce za tok. istosmerne. rabljene, v dobrem stanju, kupim Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod >Dynamomaschinen«.
773-39
icMtiji ' Oiu javek i L ta iifro ali dajanje naslovi. 5 Dio NajmanjSI wsek 17 In
Plahto
za na voz, je izgubil vodnik od Ljubljane do Gro-suplja. Oddati proti nagradi: Gostilna Koprive, Grosuplje.
U2S7-38
Živeli
Beseda l Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Din NajmanjSI tnesek 17 Dla
Dve angorski mački
beli. sta se izgubili. Komur je kaj znano, prosimo, da sporoči na: Resi jeva cesta iM. pritličje.
lBfo-err
SLABOST,
nespečnost, predčasna utrujenost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-no, da regulira ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALEFLLTCD« ). ko preide v organizem, izločevalno delovanje vsen žlez. krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno krepak in sposoben za delo m borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARKOVIC. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.
Reg. S. br. 10537/33
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino
GRADSKO. POGLAVARSTVO SUŠAK
Broj: 627/1936.	SUŠAK, dne 13. januara 1936.
Predmet: Natječaj za idejnu regulatornu osnovu grada Sušaka.
OGLAS!
Na osnovu zaključka gradskog viječa od 20. novembra 1935. ra-spisuje opčina grada Sušaka
NATJEČAJ ZA IDEJNU REGULATORNU OSNOVU GRADA SUŠAKA.
Natječaj je anoniman i jugoslavenski, kod koga mogu sudjelovati stručnjaci, državljani Kraljevine Jugoslavije.
Ocjenivački sud sastavljaju:
1.	g. Ružič Gjuro, pretsjednik gradske opčine SusaK,
2.	g. Ing. Obradovič Jovan, viši savjetnik Ministarstva Gradjevina,
3.	g. Ing. Jurkovič Mate, gradjevni savjetnik, pretstojnik gradjev-nog odjela gradskog poglavarstva u Zagrebu,
4.	g. Ing. arh. Hribar Stjepan, arhitekt regulatornog gradskog poglavarstva u Zagrebu,
5.	Ing. Poleti Ivan, šef konstruktivnog odsjeka gradjevnog odje-lenja direkcije državnih željeznica u Zagrebu,
6.	g. Ing. arh. Prikril Zlatko, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku,
7.	g. Ing. Rac Lujo, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku,
8.	g. Dr. Schwalba Antun, gradski fizik u Sušaki'
9.	g. Celigoj Albin, lučki kapetan u Sušaku.
Za ovaj natječaj su odredjene tri nagrade:
I. nagrada 50.000.— dinara, n. nagrada 30.000.— dinara,
III. nagrada 20.000.— dinara.
Za otkup jedne radnje odredjen je pored toga iznos od 10.000.— dinara.
Natječaj počinje 1. februara 1936, a svršava 1. septembra 1936. godine u 12 sati o podne.
Podaci i podloge za natječaj mogu se dobiti od 1. februara 1936 u Gradskom gradjevnom otsjeku u Sušaku (soba broj 45) uz pre-dočenje potvrde Gradske blagajne u Sušaku o uplati iznosa od Din 300.—, a mogu se naručiti i pismeno, uz istodobnu doznaku gornjeg iznosa Gradskoj blagajni u Sušaku.
Pretsjednik gradske opčine: Ružič Gjuro v. r.
Dražbe
Beaeda l Dio davek t Oin n Šifro aH dataaj* naslov: S Ola NaJmanlU toesek 17 Ola
Dražba
Dne 30. januarja ob 10.30 se proda na dražbi v JaT-šaih št. 17 pri Mostah 1am-sko dvokolo in šivalni stroj Smger. Interesenti ge vabijo.
Prostovoljna javna dražba.
TOVARNA USNJA v Omišu pri Splitu
Naprodaj kompletna moderno urejena tovarna usnja v Omišu, zgrajena leta 1925. Kubatura poslopij znaša 17.200 m!, a površina zazidanega zemljišča 2681 m2. Zemljišča pa ima tovarna 6665 m2, lasten vodovod in zelo ugoden industrijski električni pogon. Dnevna kapaciteta do 100 kož. Izklicna cena znaša 1,400.000 Din. Dan dražbe bo pri okrožnem sodišču v Splitu, soba št. 54. 31. januarja 1936, ob 9. uri. Natančneje informacije daje upravitelj stečajne mase Nikola Markov, Split.
RADIO
Sobota, 18. januarja.
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poroč.la. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, b0rza. — 18: Za deloPust igra Ranldo orkester. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naši ljudje v Ameriki II. (Milan Marjanovjč — iz Beograda). — 20: Zima, zima bela! Pester večer s šalami, petjem in godbo (sestavil g Ivo Zor). — 22: Cas, vreme, Poročila, spored, obvestila. — 22.15: Radio jazz.
Nedelja, 19. januarja.
Ljufoljana 8: Cas, poročila, spored. — 8.16: Telovadba (g. Ciril šoukal) — 8.4": Vesela jutranja glasba Radio orkestra. — 9.*o: Versko predavanje Op. <Jt. Roman Tcim»nec). — 10: Prenos cerkvene glasb-.; i(z stolnice. — 11: Koncert praškega kvarteta. — 11.»J: Mladinska ura: Striček Matiček govori in poje. — 12: cais. spored, obvestila. — 12.15: Plošče Po žeiijah. — 15: Kmetijska ura: Organizirajmo saidine nasade (inž. Skuibic). — 15.20: Nekaj za ples (plošče). — 16: Go&podinjska ura: H'.gi-jena kmečkega gospodinjstva (ga. Amalij3 Šimenc). — 18.15: Pesem in ples. Sodelujeta oktet pe<v. društva rud. nameščencev v Trbovljah in tamburaški orkester. — 19.30 Nac. ura: Slovanska duša v zgodovini jugoslovansKega naroda. (Rosanda Gavrilovič — iz Beograda). —20: Lahka glasba Radio orkestra. — 21.15: Arije -'z ruskih OPer poje ga. Franja Bernot-Golo-■bava. — 22: Cas, vreme, Poročila, spored.
—	22 15: Prenos te kavarne »Nebotičnika. Beograd 16: Narodna glaisba. — 18: Orkester. — 20: Večer članov Narodnega gledajlišča. — 22.30: Lahka in plesna mu-zika. — Zagreb 12: Plošče. — 16.30: Tam* butraški zbor. — 17.15: Godadrnj kvartet. — 20: Pester večer. — 22.15: Harmonika. — Praga 1910: Godba na pihala. — 19.56-Vedra glaisba. — 21: Deflmi prenos oPe^ete. 22.35: Ples. — Varšava 20: Pesmi in skladbe za čelo- — 2-1: Zabave nprogram.
—	22: Ples. — Dunaj 11.50: Simfonični koncert. — 12.5<5: Lahka godiba. — 17.55: Orkstr in so^sti —19.10: Nadaljevanje koncerta. — 2-—.: Mojstrske pesmi. — 21: Pesmi ra Pariza. — 22.20: Chopinove klavirske sklai-~e. — 23.15: Jaza. — Berlin 18.4i5: Komorna glasba. — 20: Sinu orkester. — 22.40: -Iz Miinchena. — 24: Lahka godiba. — taiinehen 19.10: Stari in moderni plesi. — 21: Hauiseggerjeve sklad be. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 19: Violina in klavir. — 20: Mešan program. — 21: Operna glasba. — 22.35: Iz Mfinchena. — 24: Orkestralen koncert — Rim 17: Simf. koncert. — 20.35: Opereta' večer.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 18.: Moliere. B. Nedelja 19.: Ob 15. Ufcoga Ančka. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Pes?ni s ceste. Izven.
OPERA
Sobota 18.: Madame Butterfly. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nadelja 19.: Ob 15. Mala Floramye. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ob 20. Ple= v Savoju. Izven. Znižane ce ne od 30 Din navzdol. Ponedeljek 20.: Zaprto.
Mariborsko jrledališče Sobota, 18. januarja ob 20. uri: »Mailomo-sčani«. Globoko znižane cene od Din 15 navzdol. Zadnji?. Nedelja, 19. januarja ob 15. uri: »Poljska kini«. Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska predstava.
Ob 20. uri: »Veseli kmetic«. Znižane cene.
h življenja na deželi
Iz Litije
i— Vest. da bi rdeča stanovanjska 1«£ ustavila brzi vlak. je neresnična, kakor nas
obvešča predilnica bombaža iz Litije. *
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. PretekK četrtek je priredila ljutomerska gasilska četa poldnevni tečaj za svoje članstvo ▼ Križevcih. Na tečaju so predavali znani gasiiski pionirji gz. Ivanjšia. Kuharič. dr. Haring, Hrastelj in Dunaj. Tečaju je prisostvovalo lepo število članstva gasilskih čet iz sosednjih vasi. Tečaj je v vsakem oziru uspel, za kar gre zasluga prirediteljem. — V Stari vasi je bil v nedeljo zvečer požar. Pri posestniku Jelenu je zgorel velik kup slame. Ogenj so lokalizirali domači gasilci in s tem preprečili večjo nevarnost. Po mnenju sosedov je ogenj povzročila zlobna roka. — Posestnikov Kin Plana iz Ključarovcev je bil pred malim senatom v Mariboru obsojen na 10 mesecev zapora, ker je nekemu hlapcu izbil z udarcem več zob. Morda bodo postali naši fantje nekoliko mirnejši.
Ogromno zalogo blaga za preobleko pohištva
priporoča
A. & E, Skabemb
Ljubljana
Oglejte si izložbo
■ CD ■ CD ■ CD ■ <=> ■ CD ■ O ■ CD B O ■ O ■
OTVORITEV GOSTILNE „P R I AMBROŽU"
bode v soboto, dne 18. januarja t. L
TRŽAŠKA C. 4. Točila se bodo prvovrstna štajerska ir dalmatinska vina, na razpolago bodo tudi mrzla in gorka jedila. Sprejemajo se tudi abonenti. — Priporoča se
MONTILIJA JOSIPINA AMBROŽ. 3 ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD
Trgovski samopomoči v Mariboru
izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo podpore po mojem umrlem soprogu Jerič Antonu. Priporočam vsakomur, da pristopi k tej kulantni in dobrodelni instituciji.
Jerič Frančiška s. r.
MARIBOR, dne 17. L 1936.
Urejuje Davorin Ravljen^— Izdaja
konzorcij »Jutra« Adoll ftihnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot flakarnarja Franc Jezeršek, — Za maeratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Val t LJubljani