Obrambni vestnik. * Izbruhi onemogle jeze ao BSlovenčeve" notice, ki jih je priobčil v svoji 120. \a 111. številki. Glaae se: Zopet po kostanj v ogenj? V BUčiteljskem Tovarišu" od 19. maja piše Gangl 0 novih vojaških predlogah. Pod črto pravi: nS e d aj lahko iaformujerao ljudatvo o novih vojaških zakonib." — Državnozborske volitve 8e bližajo, Gaogl bo s svojim namigavaajem zopet koga spravil v nearečo. V deželaem zboru pa bo zahteval poviška učiteljskih plač od — poalaacev S. L. S. če nas ob volitvah ne pozDate, puatite nas pri miru tudi v deželnem zboru. To bi bilo vaaj dosledno! Denunciranje vaevprek. BUčiteljaki Tovariš-1 protestiia, ker zahteva ljudstvo, da ae prestavi neka jutrovska učiteljica. Ljudstvo plačuje, Ijudstvo ukazuje. To naj pomni liberalno glasilo. Vsi proteati in vse deauacijacije ne bodo pomagale. Ljudatvo bo porazilo vsakega, kdor Be pojde ž ujim. Povemo paše: Eaa beaeda zadnjega Slomškarja ima več upliva in veljave pri vseh korporacijah in oblastflijah v deželi kot sto in sto vaših protestovv ^Tovarišu" in kotvaavaša .veliiiastn a" zborovanja. Za pošteao slovensko Ijudatvo oataaete trikrat prečrtaae ničle. Ees Be preostane vam drugega kot tolažba Ba boljšo liberalflo bodočaost. A ta je še daleč daleč za deveto deželo . . . Kako poatopajo z deželo 1 i b e r a 1 a i učitelji! Ako ae pokaže potreba, premeatiti kakega učitelja vsled njegove krivde, ubere c. kr. dež šol. svet ponavadi milostno pot, da ga ae premesti kazenako, ampak službeao, vsled 6esar se mu morajo aelilai stroški povraiti. 0. kr. okrajao glavarstvo ražua adjustira, in potem se pravi: Dežela plačuj! Dežela pa Bi samo zato tu, da plačuje, ampak hoče tudi račune pregl ,dati. In to je potrebao! Učitelj Petrič b. pr. je za selitev h Eudaika v Ljubljaao položil račun — 1134 K. Germek je za selitev iz KomeBde v Krašajo BaražuBal 770 K. Ia okrajaa glavarstva take račune adjustirajo. Deželai odbor je sklenil: C. kr. deželai šolaki avet aaj izdela za selitveae stroške normale; dotlej naj se vsi selilai računi pošiljajo deželnemu odboru v pregled. Ea slučaj, pri katerem so se aašli falzificirafli račuai, se aaznaai državnemu pravdaištvu. To je podlo natolcevaflje ia mi bomo pošteao odgovorili na to Batolcevanje klerikalnim deželnim odboraikom, ko zberemo vae potrebae podatke o računih. To aaj nam verjamejo, verjamejo naj tudi to, da dr. Zajčevi BBataflčnosti" ae bomo prizanašali! V znameflju politiškega bojkota bomo govorili z vami, lahkoverfli zapravljivci deželnega denarja! f Iz zborovanja kamniške podružnice »Slom. Zveze". Iz poročtla posflemamo: BGovorili amo na zborovaaju tudi o Baši rakrani, o slabib naših plačah. Tukaj je poaebao pohvalflo omeniti predsedaika g. Julija Slapšaka, ki je posegel v debato in govoril prav iz arca v prilog takojšne regulacije učiteljskih plač, zlasti še, da se raztegae 25% dragifljska doklada na vse učiteljstvo. Gospod poalanec dr. Krek je poudarjal, da bo predlog za zvišanje učiteljskih plač prišel kmalu iz vrst poslancev ^Sloveaske Ljudake Stranke." — KomeBtirati nam tega vprašanja ni potreba mnogo. Stojimo pred državaozborskimi volitvami. Zborovaaje se je vršilo v dr. Krekovem volilaem okraju. Dr. Krek kot goat ne more proti zahtevam učiteljstva nastopiti. Služb še primaajkuje, zatorej pričnimo zopet z obljubami. Ekaekucija je na višku in viš.je se je tirati ne da. Celo zmernejšim že pohaja potrpljeaje. I. t d. — Blagor jim, ki verujejo ! Jakličevo ia Eavnikarjevo izdajstvo nam je za večao priča o resničoati obljub! * Tovariš Julij Slapšak je zadnjič na zborovanju svoje podružnice Slom. zveze — kakor posnemamo iz poročila BSlovenca" — govoril sledeče: BG. predsednik (J. Slapšak) je protestiral, da napada nek učiteljski list krščansko misleče učiteljstvo kar v obče; iz enega slučaja sklepati na splošno, ni logično; in ravno krščansko misleče učiteljstvo je na pravem potu, ker se ne oklepa onih filozofov, ki so drug drugemu izpodnašali stol, naposled pa padli s svojimi teorijaml in sistemi. Le en filozov stoji sto in stoletja, nepremakljivo; le en vzgojni sistem je nepremagan: Kristus in Njegova vera. Zato je le tisto učiteljstvo na pravi poti, ki se obrača do Njega, ki stoji in drži. In to učiteljstvo je zbrano in se še zbira v Slomškovi zvezi, ki bo rastla in rastla iz jednostavnega razloga, ker je prevesna večina slovenskega učiteljstva verna; le nekaj belih vran je, ki jih je liberalizem odtujil svetinjam našim in naših očetov ter jih ne le politično, nego tudi splošno poliberalil." — Naj nam veruje tov. Slapšak, da smo poštenost vsekdar spoštovali. Dovoli naj nam pa tudi pripomniti, da smo ravno njega izvzeli in ga direktno kot takega imenovali, kadarkoli smo menili, da bi bil z našim poročilom tudi on po krivdi svojih somišljenikov in soorganizirancev prizadet. Smo toliko tolerantni, da se globokega verskega prepričanja g. J. Slapšaka ne dotikamo! Primorani smo pa izjaviti, da mi nikdar ne prejenjamo z bojem zoper de m o r a 1 i z o va n o učiteljstvo v Slom. zvezi. Opravičeno bi bilo nam očitati, da napadamo iz enega slučaja vse, če bi večina — izjeme naštejemo na prste — ne bila neznačajna, koristolovna in niskotno hudobna. V prvi vrsti pa velja to v tem oziru, ker si je ta večina izbrala tudi najnečastnejše može za svoje voditelje, ki vzdržujejo na površju najpodlejše kreature našega stanu, polne najpodlejših dejanj. Iz vseh teh dejanj zopet izvzemamo tov. Slapšaka, da se ne bo čutil krivično žaljenega. Organizacija stanu, ki vzdržuje za predsednika človeka, ki na zakonodajnem mestu dela proti koristi lastnega stanu — ni vredna življenja! Mi vržemo ven onega, ki dela zoper interese lastnega stanu. Člani Slomškove zveze pa morajo celo podkupovati svojega predsednika s častnim članstvom, da bi se jih ta morebiti vendar kdaj usmilil in ne bi glasoval proti regulaciji učiteljskih plač. Pri nas bi bil kak tak Jaklič nemogoč kot predsednik organizacije. Organizacija, ki daje odločilnejšo besedo možem, ki so odlikovani z izdajstvom lastnega stanu, z denunciantstvom lastnih kolegov, s tatvino, podlim natolcevanjem in eksekutstvom nad stanom in v lastnem stanu — ni vredna da, živi. Organizacija, ki ima večino članov prodanih značajev, ki obranjuje v svoji sredi može a la Ravnikar, Jaklič, Jeglič, Smrdel, Štrukelj, Kuhar itd. — ni vredna, da živi. Že v jedru nosi Sl. zveza kal koristolovstva, to lahko izpriča nje ustanovitelj in voditelj — Jaklič. Če hoče torej tov. Julij Slapšak ohraniti svoje poštenje, naj se loči od teh ljudi, naj ustanovi drugo, resnično Bkrščansko-mislečo" organizacijo učiteljstva in mi je ne bomo napadali — dokler bo pošteno delovala in dokler bodo nje člani poštenjaki in dokler ne bi postala tako gnila kakor je sedanja Slomškova zveza. Ne bomo sklepali iz posameznih slučajev na celoto, dokler bo večina dobra in poštena. Zoper to Slom. zvezo pa brezobziren boj, ker ta boj je boj z a p o š t e n o s t i n boj zoper demoralizacijo, ki se vzdržuje potom Slomškove zveze in jo širi potom nje med učiteljski stan. Pri načelnem boju ne poznamo prijateljstva! Ustanovite novo organizacijo ali pa pomečite one, ki so zagrešili in omadeževali svoje in naše pošteno stanovsko ime in čast — ven, da bodo vrste čiste! * V Jutru" čitarno : N e e n a k a m e r a. Med volilnimi agitatorji klerikalne stranka rogovilijo sedaj tudi Bkrščansko-misleči" učitelji. Tako se je z Zabretovo gardo pojal tudi učitelj iz Št. Vida nad Ljubljano Jeločnik in za Jakličev mandat se posebno Bmuja" in postavlja šance svojernu šefu Bkrščansko-misleči" učitelj Štrukelj. Tudi nespodobno obnašanje »kršč. niisli" šol. voditelja Cepudra iz Ljubljane med pouličnimi demonstranti pri zadnjih občinskih volitvah je priča, kako so se Bkršč. misleči" učitelji vdinjali S. L. S. za agitatorje, da ista njih nesposobnost potem pristrano in krivično protestira v »najvišji lol. korporaciji v deželi". Potem pa si dajo ti gospodje še o svojih junaštvih poročati v »Slovencu", da zbude pozornost gotovih gospodov in se jim tako priporočajo. Če pa napreden učitelj govori na shodih, da, če celo čita MJutro" na cesti — slučaj D. iz Šmartna pri Litiji in G. iz Ljubljane — ga isti »Slovenec" potem napada kot zločinca in deželni šolski svet disciplinarno vsled tega preganja. Če se zasledi, da »krščansko misleči" šol. vodja čita politične časopise v šoli med poukom, skuša visoki c. kr. dež. šol. svet to potlačiti! — S tem slučajem pridemo tudi še pred javnost! — O dvojni meri visokega c. k. dež. šol. sveta bomo še govorili, ker hočetno ravno v tej točki dokazati baron Schwarzovo zrelost za penzijon! To je odkrita in resnična beseda! Mi se le čudimo, da so c. kr. vladni organi, ki so po »Slovenčevi" notici že prijeli tovariša Gaertnerja zaradi čitanja nJutra" na cesti, toli nekonsekventni in nepravični, da tudi nasprotnih enakih slučajev ne primejo. — No, potem bi prenehalo preganjanje naprednega učiteljstva! * V SIov. Narodu (št. 120.) čitamo: Ljubljanski nadučitelj Jeglič, o čigar brutalnem nastopanju smo zadnjič poročali po »Učit. Tov"., je med učiteljstvom znan kot skrajno sirov. Take učence, ki jih ni maral je kaznoval na nezaslišan način. Tako je nekoč nekemu iteligentnemu fantu zaradi malenkostnega prestopka ukazal leči na kateder. Ker pa se je učenec, že dorasel fant, tej sramotni kazni uprl, ga je Jeglič vrgel ob tla, ga suval s petami in hodil po njem. Ko je učenec napravil poskus, vstati, mu je Jeglič še stopil na prsi in divjal in kričal, kakor bi bil pbseden. In tako podivjan človek je učitelj. Če napreden učitelj kakega malopridnega učenca za ušesa pocuka, pride v disciplinarno preiskavo in dobi kazen. Jeglič pa sme divjati, kakor kak pijan šintar, pa se živ krst ne zgane. Kje pa je tu dež. šolski svet? Jeglič je že davno zaslužil, da ga sramotno spode iz službe. Proti takim Ijudem — nobenih obzirov. Naj se vsaka stvar naznani kazenskemu sodišču. — Tojedejanje, ki kriči do neba! A ni še to zadnje junaštvo šolskega voditelja nad nedolžno šolsko mladino! * Napadl na šolskega vodltelja J. Jegliča. »Učiteljski Tovariš" in »Slovenski Narod" se zadnje dni silovito zaganjata in ščujeta zoper šolskega voditelja J. Jegliča, in ga slikata v svojih listih kot moža takih nasilnostih, da je najbolje, da se ga kar takoj obesi. Z ozirom na popolnoma neosnovane in lažnjive napade je zahteval g. J. Jeglič takoj disciplinarno preiskavo od strani merodajnih krogov, da se pokaže vsa impertinenca teh lažij. Po končani preiskavi bomo pa nadalje govorili. Tako čitamo v BSlovencu" dne 19. maja t. 1. — Mi smo pozvali Jegliča, n a j n a s toži ali pa vsaj pošlje popravke, a on tega ni storil. — Brez komentarja!