Leio HL» Ilev. 107. V Celju, ceirlefc due 15. septembra i»»f. Poitßina Mm v gofovinf. ^^^^^^^^^k H^^^b ^^^^m ^^^^K ^^^^^k j^^^^m ^^^^^^^^^^^L ^^^^B ^^^H <*• ~----'----^^^^m ^^^^H ^H^^BH ^H ^B Mft:^S UM ^H ¦¦ B Studijska knjižnica F VB ------------------------------------------------- j S'er.e ceJoietno 120 K, mescčuo iO K. —¦ ügiasi 2 a vsak mm vrSinc stolpca 1 K 20 v, Reklama mcd tekstom, osmrtnice in ichvaic K 1-50 — Posamezna aievilka staue K 1*20 Izhaja vsali xorek, četrtek tn sobolo. Ured&ištvo Sti-ossmajerjeva ul. St. 1,1. nad^tr. Telefon Si: 53, Upravtitšlvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. 65 Račun kr. poštncga čekovnega urada St. 10,066. Pašičev manifest. Radikalno g'asilo »Samonpr?.va« v Beogradu je objavilo 8. t. m. obžiren manifest, podpisan od strankinega preJ- sednika g. min. preds. Nikole Pašiča. Manifest je namenjen somiSijenikom srranke, njenim okrajnim in drugim crganizacijam. V vznešenih besedah n-avaja kratko, a določno razloge, iz katerih je stranka po voütvah dne 28. •noverr.bra 1920 vsto^.la v koaiicijo z demokrati. Slika sedanji politiČni po- ''ožaj in opozaria zlasti na nevarnost, ki je pretüa iz dejstva, da so opozi- djonalne strgnke skuSale razcepiti t:je- uinjeno državo na šest nied seboj le rahlo zvezanih državnih enot. Obširno razpravija maniiest pro- grame raznih opozicijonalnih strank ier njih ustavne in druge zakonske oačrte. Zlasti se ostro obrača proti klubu Hwatske Zajednice vNarodnemu . -:3iibu)t katerega ustavni načrt so mo- rale vladne stranke odkioniti. Kiubovo •iziavo ob priliki njegovega odhoda iz riarodne skupščine, izjavo, ki bi ne bim rcogoča v skupščini katerekoii druge države, manifest osiro obsoja. Pohvalno omenja nastop siovenske Samostojne kmetijske stranke, ki je iiv'idela nuinost in potrebo trdnega CTŽavnega ujedinjenja na podlagi ustave, je vstopila v viado in sodelovala pri izgradnii ustavnega zekona. Poliiiko slovenskih in hrv&iskih ^•ertkalcev (Jugoslov. kJuba) maniiest i vso ostrostjo obsoja. Stranka rnirne duše priJakuje. na- daljni državni razvoj, ker rnu je po- fcžen temelj z ustavo, ki je bi!a pri vseh treznih Ijudeh spreieta z odo- bravanjem ne le v naši cSržavi, ampak 1udi pri naSib zavezn'kfh in v drugih državah. Manifest radikair.e stranke > 'z ozirom na neprestano namigavarcje kSerikalnega in drugega opozfcijonal- nega Časopisja o krizi v radikalno- demokratskih odnošajih in o krizi v vJadi poiožaj zelo razbrernenil. Trditve navedenega časopisja, da star; PaSiČ TJima v siranki zaslombe in da pri- haja na površie Protič, ki koketira z RadiCevci, zajedničarji in našimi kieri- kalci, so padle v vodo. Pašičev mani- fest je prvi odločni korak na zahtevo demokratov, da morj; radikalna stranka razčistiti Protičeve ekstravagance. S povdarkom dokazuje Pašič, da je zveza iadikalcev s klerikalci, kornunisti, zz.- jedničarji in Radičevci nemogoča. Na- glaša potrebc koalicije radikalcev z demokrati. Nihče v radikalni stranki ni 5e nastopi] v obrambo Protiča. Še tisti, o katerih se je trdilo, da so nje- govi somišljeniki, se umfkajo. Radikalni porkusi, da si pridobe ial tudi v Sloveniji, se ne smejo je- inati tragično. Spravljajo se v zvezo 2 načrtom novega volilnega zakona, glasom katerega bi se imenovale stranke, ki imajo svojo organizacijo (kakor dernokratska!) razpredeno po celi državi, državne stranke, ki bi pri oddaji mandatcv na podiagi ostankoy glasov predvsem prihajale v poštev! Eno je ^otovo : delazmoŽnost na- rodne skupščine je zagotovljena, do- kler bo radikalna stranka hodila po Potih, začrtanih v PaSičevern manifestu. ^^son memento pokrajinski vladi. ^Pls od severne meje) Vsi iskreni državljani v naSl kralj-vi- ni Jngoslaviji se trudimo in uporahljamo vsako prikjžnost, da vzbujamo in utrjuje- mo V neuki masi naroda udanost in lju- bezen do dinastlje Karagjorgjevičev, ch- žavno zavest in custyo edinstvenosti ! mcd bratskimi plemcni Srbov. Hrvatov in j Slovencev; tej vzvišeni nalogi pusvcčujc I svojc moči zlasti učiteljstvo (.? izjemo. | Sloinskarjev in Slomškaric,- kar pribije ; ino javno), uradništvo in številno narod- ! no razumništvo. Da je tako dclo v intere- ; su utrdbe in obstoja nasc državc ncopo- I rekljivo potrebno in velikanskega Po- i mena. o teni dcjstvu pač no morj panic- ' ten človek dvomiti. Masa ljudsrva jc namrcč, kakor znano, silno .konscrvativ- na, premnogo jc se najti v n.ic.i avstrija- i kantov, v severnih obinejnih j)okrajinah j pa skritih in odkritih ter često nrav drz- ; nih nemčurjev in madžaronov. ! Kljub vsem tern pojavam bi imelo po- I Steno delo gori omenjenih »drž-ivotvor- j nih činiteljev« lahko že mnojfo več uspe- | hov nego jih ima v resnici. ako bi ne de- j lovale mod Ijudstvom n-cnioteno in prav ! drzovito tudi državi in ustavi nnsprotne silc, ki skoraj sproti podirajo to, kar zgrade s trudom lojalni. za ra/.voj in cvr- sto zgradbo države vneti delavci- V mi- i slih imanio v prvi vrsti večino nuše.ija tln- hovništva, k\ v svoii pasivnosti ne stori ; prav nič. Od mnogih strani. zlasti iz bivše . Kranjskc prihujajo pritožbe. Ja se ne briga duhovniStvo za dosto.ino proslavo državnih praznikov, da ropoče nad usta- j vo, zabavlja nad vlado itd. , Pa to še ni najhiii.se. Vrhunec zla in naravnost protldržavne zlobnosti pa tic! v žalostnetn dejistvu, da smejo klerikalni : poslancl podplaščem svoje imunitete in I drugi (zfasti dr. Korošec, Ivan Roškar, ; Vlado Pusenjak in Franjo Žebot) na tav. i nih ljudskih shodih lomastiti z brezpri- | memo drznostjo in tedencijoznostjo po I Srbih, po vladi in po ustavi, govoriti proti j davkom, vzbujati iluzi.ie za avtonomi.io | rtd. ter naravnost hujskati in buniti ne- \ razsodno maso. S svojimi soiizuü hi de- magoškimi zavijanji oraamiio menda kar ; vladnega zastopnika, ako je prlsotcit, ker i dosle.f Še nismo sHšali, da bi bll raxpusccii kab iakšcn shod, dasi se vsak razsoden rKslHŠalec zt^raža nad predrznostjo teh | govornikov. Ker vlada dopušča take pro- | tidržavne hujskariie (bunjenje). se sadovi ; teh klerikalnih shodov kaže.io že vsepov- sod: permanentno narašča splošna neza- dovoljnosf, vedno ooffosteje so zabavljice nacl uradništvom, nčiteljstvom in davki, :\iid OeTUralno upr.ivo države. nad vlado, Srbi in tako naprej. Najbolj zabavlja jo in psujejo navadno oni, ki imajo dovolj jesti in pijace fer še pcleg teffa takorekoč »se- de« v denarju. Ta manija se širi po teh shodih kar epidemično, kar pa je čisto na- ravno. Ako bi namreč oblast pazila, da se na klerikalnih shodih ne ffovori v protidr- žavnem. »bimtovnem« duhu. tcdaj bi i- melo ljudstvo prepricanje, da mu lažejo «ovorniki, sedaj pa, ker se to trpi oziro- m-d dopušča, pa se je utrdilo v klerikaliz- iTiu udani masi mnenje. da mora biti vse res, kar se ji natv«za. Na.s, ki .vino pošteni in iskreni narod- j m delavci, navtiajaio ti'pojavi s strahom pri pogledu v bodočnost državc. Ta po- iixbuje baš sedaj trdnih temeljev, ki pa jih sproti rušijoiazni imuni hnjskači. Po- j dobni so podjedonu in bramorjem. ki nnieijo korenine in življensko moč kul- 'turnim rastlinam. Opetovano se nam vsi- !j?ue vprašanje: Ako >e viada v interesu razvojja in obsiola države Jzdclala zakon 2-A zzMUq ifXrzave. zakai ne raztegne tega ?^K"j>iüü na take buniteljje, dokler je še čas, ker če se to ne zgodi kmalu, bo orepozno. To je, kv,r nan» dajn: opxaviccn povod; da •iličeiuo naši pokrajinski vladi resen «me- mento«. — Dixi et salvavi animam meam, nunc caveant cosules! Mlatstrski svet v Beogradu in faši- stovska divjaštva. V svoii seji 12. t. m. je je poročal minister dr. Kukovec o !>oruš-e- nju rojanskega Narodnega dorna v i i m». Razvila se je daljša debata o ukrepih, ki so potrebni vsled neprestanih laških im- silstev nad našim narodom v Primorju. Storili so se konkretni sklepi. ki so za.en- krat se tajni. Naša samostojna kmetijska stran- se zdruz! z radikalno1? »S!ov. Narod» poroča : Povcdorn obiska slovenskth seljakov smatrajo danes v političnih krogih, da se fsamostojna kmetijska stranka za Slovenijo v najkrajšem Času združi z radikalno siranko. Ta vest prihaja iz ckolice ministra Puciia in je zelo verjetna. »Samoaprava« je 6. tm. prvikrat prinesla z latinico v siovenskem narečju pisan.o notice, v kateri porofa o prvem mestnem od- boru radikalne stranke. Razkrinkane italijanske Iaži- Zgcdüo se je- da je neki lopov oskru- nil grobove padl.'h italijanskih vofakov na soškem bojižču, jih hote! oropati in zbirati ter prodajati kosti. Laško 'ašistovsko čascpisje ni iinelo seveda nič nujr.ejSfega, nego da je obdolžilo tega čina S'ovence in je napovedaJo maSčevanje: požig Narodnega doma pri Sv. lvanu, poruSenje IVaroünega doma v Rojanu itd. so b:!i poslcdica teh groženj. Sedaj pa se je dognalo, da je oskrunjevaiec grobcv Giovanni Bon )z italijanske rodbine v ZdravSčfni, ki je v Rusiji vstopil kot ujetnik v italijansko legijo in pri^el 2 njo v Jta- iijo, odkeder se je šele letos marca vrnil domu. Sedaj seveda molče vlada in obrekovalci. Ne smemo pa molčati mi. Naš odgovor bodi: ven z italijan- skimi niežeiarji in ven z uvozniki ita- lijanskega blaga ! Laški industrijci in trgovci vzdržujejo fašiste! Kdor jih podpira. izdaja naSe trpeČe brate ! Češkoslovašk? zunanji inrnister je glede na dogodke v Zapadni Ogrski pesiat zaveznižkim velesilam ostro noto, v kateri žigosa postopanje Mad- žarske, pod katerim trpi gospodarsko življenje v Sredr.ji Evropi in ki grozi izzvati resne konflikte.Poziva zaveznike, naj prisilifo Madžare k izpoJnjevanju mednarodnih obveznosii. V avstrijsko-madžarsketn sponi zaradi Zapadne Ogrske je svet Zveze narodov odklonil posredovanje. I O /zpraznenju nekaterih vasi v j Prekmurju s strani nažih cblasti na j zahtevo meüzavezniske komisije v | Monošvru, češ da pripadaio vasi Nemški ¦ Avstriji. so poročali nekateri časopisi. j Z merodajne strani se poroča, da so vtsti neresnične. Vasi so 3e v na5i u- pravi in komu bodo pripadle, odloči šele medziiveznižka komisija za raz- mejitev z Mždžarsko. Mariborske novice. Trdovraten samomorilec je 23- letni Jože Suppanz, član tatinske družbe, ki jo je poiicija v Mariboru zadnji teden izsledila in aretirala. Suppanza je poiicija zasledovala radi mnogih tatvin. V soboto se je skušal v poli- scijskih zaporih zastrnpiti z lizoiom, pa no mu pravočasno želodec izmili. V nedeljo ga je straža iz bolnice zopet peljala v zapore. Na državnem rnostu pa se je Suppanz v btižini velike ka- varne izmuznil in skočil črez mostno ograjc v Dravsko ulico, k|er je oble- žal z razbito glavo in zlomljenimi ro- kami na mestu mrtev. V mariborski mestni Solski svet je kot zastopnik učitelistva izvoljen nadučitelj g. Ivan Tornažič. Zastopnicl Ženskeg^ Saveza, ga. Hrističeva in Zlata Kovačevič-Lopašič v sprumstvu več Srbkinj in Hrvatic sta bili 14. tm. v Mariboru. Mariborsko žensko društvo je sestram v cast pri- redilo zvečer banket. Iz Prekmurja. Prekmurskiposlanec župnik Klekl je izreden prijatelj narodne kulture. V svojih »Novinah« hujska prekmursko jjudstvo, naj se ravr.a po ogrskih za- konih in naj ne pošilja nad 12 let starih otrok več v šolo. Ta dokument naše sramote si naj da klerik^lna stranka v okvir. Ptujske novice. Zupanska volitev v Ptuju se je po- novno vršila 12. t. m. Po prvem glasova- niii, pri katerem je dobil soc. deinolwat Losinschek 11, demokrat dr. Senear 7 in nar. socijalist Šerona 6 glasov. so stopili demokrati in nar. socijalisti v pogaianja. Demokrati so kot močnejša slovenskona- rodna skupina zahtevali župansko niesto za sebe, nar. socijalisti bi naj dobili pod- župana- Nar. socijalisti pa so odločno vz- trajali na zahtevi. da moraio dobiti župa- na. Pogajanja so se ra/.bila in drugci gla- sovanje je izšlo kakor di'Vo. Pri ožji vo- litvi je 5 nar. socijalcev oddalo glasove zopet Šeroni. ki pa ni bil v ožji volitvi, | vsled česar so bili ti jdasovi neveljnvni. r:n nar. socijalist je pri ožji volitvi glaso- val za demoKrata dr. Senčar.ja. ki je tako dobil 8 glasov, soc. demokrat Losinschek pa 11 in je tako izvoljen. Njeg'ovo ponov- no izvolitev so omogocili zopet nar. soci- jalci. Pri volitvi podžupana so demokrati brez ozira na postopanje nar. socijalcev s trdno narodno discipline ^Iasovali za nar. socijalista Blažeka, ki je bil s 13 glasovi proti .11 glasovom za socijaldemokrata izvoljen za podžnpana. Slučai zopet kaže, da je nar. socijalcem v Ptuju stranka^rska zagrizenost nad vse driiffo. Le tako na- prej srospodic! I^bili bostj sami sebe! O franca ski re«roluc*|L pre- dava g. vladni svetnik Em. Ülek v pondeljek 19, tm. ob otvorZtvi ljud- skega vseuiiliščav Ce'»|u(ob V220. uri v rfsalnfcf meočanske sole). Koncert kubansklh kozakov mi- noli torek se je vršil pri polni dvorani Unior.ü. v splošno zadovoljnost. Vsi prisotni so polni hvale krasnih glasov in sijajnega proizvajanjd. Nocoj (sredc) 14. tm. se koncert ponovi. DramatiČno drušivo v Celju je skSicalo v pondeljek zvečer sestanek Članov, katerega se je udeležilo izredno lepo število članstva, zlasti naših vrlih igralk in igralcev. Predsednik društva g. Iv. Prekoršek je uvodoma iskreno pozdravil zastopnike občine gg. Korena, dr. Kalana in Spindlerja ter nato orisal smernice, po katerih se hoče gibati v Ieto5nji seziji društvo kot strogo kul- turno in nepolitično društvo. Sezija, za katero je določen že izredno lep re- pertoir, se prične 24. tm, G. Koren je v imenu svojem in svoje stranke ob- Ijubil vso podporo ?a dosezanje dru- stvenih ciljev, ki gredo za tern, dvigniti mase naroda v viSine kulture in civi- tizaciie. Govorila sta še gg. Jurman in Pfeifer ter drugi. Letošnja sezona obeta celjskemu in okoliäkemu prebivalstvi; najlenši užitel:. Ob početku šolskega leta. Solske pocitnice so pri kraju in zopet je zaplalo živahnejše življenje mladine po naših celjskih ulicah, naši učni zavodi, središča naše kulture, so se zopet napolnili. Mla- dina se naj zaveda, da v sole ni prišla za zabavo, ampak da se izobrazl za poklic- ne in kulturne delavce. Vsi skupno pa se zavedajmo, da tii naloga naših Sol, vstva- rjati nam duševni proletariat, ampak rnočno armado inteligence v vseh stro- kah, ki je poklicana voditi in dvigati na- rodne mase. V tern znamenju kličemo mladini; dobrodoSla! Zaročll se je v Gelju v nedeljo 11. tm. g. dr. Joško Muster, sekundarij maribor- ske javne bolnice, z gdč. Anico Salmičc- vo, cand. paed.. heerko znane celjskc na- rodne rodbinc Mladirna zaročeneeina kar naji.skrcneje čestitamo! Podružnica CMD za Gaberje in oko- lico priredi 29. t. m. ob 20. uri v gostilni Plevčak prijatejiski scstanek. Ne hodite ponoči v bližiuo vojaških objektov. Komanda inesta Celja razjilaša- ša: »Ponavljaju se slučaji, da se u nočno doba civiJna lica v/, neopravdanih razloga približivaju vojničkim ob.iektima. Ova činjenica osobito je sumnjiva. ako sc: to dogadja kod osamljenih obiekta, kao što su to banitni magacin i vojiiičke barakc ovog garnizona. Cast r;- vcnjgraški !?o:;i;!w; vpü: ».laz ne bom $lu- lužil takim smrkovcem kakor sta kralj Peter in Aleksander«. To so posledice klerikalne in komunistične »vzgoje« na- roda. »Kömunisti, na pomoč!« Tako je vpii 17. jul. t. 1. rudar Anton Fabijan. 2\ let star, v Trbovljah, ko sta mu orožnika za- radi dejanskega napada na delavca Mar- tina Vouka napovedala aretacijo. Udaril je tudi orožnika. sunil z nogo obč- redar- ja, vpil: «Jaz sem za republiko. kralja Pe- tra ne poznam. dol s Petrom!« in še več drugega. Pri razpravi pred okrožnim so- cliSčem dne 3. tm. je bil obsojen na tri \(**- ta strogega zapora. Sedai ima Casa do- volj premišljati o komunistiČnih naukili. ki so ga zapeljali v nesrečo. Pop»» živine, vozov in opreme v celjsket^ • f---ti okrußu, Komanda voj- ¦neffa 6' oča; Na podlagi povelja Komanciantc.., Dravske Divizijskc Obiasti Pov. Dj br. 7322 od 1. 9. 1921 s'e vrgi ha- daljevanje popisovanja živhic, vozov in opreme od IS. septeinb^ i^.ietatiü- prej zit.celjski voini n komisila (preiseunik' puk-ovnik ^. isonvoj ToSlc) je naznačena za okr. glavarstva Celj^ Slovenjgradec in Prevalje. 2. komlsija (prtdsednik po'dpukovnik g-_ ^"a'....."'- Živoin) ie naznačcna z.i ^r- va Litija, K" /m-, , .. •..... 15. t. m. točno ob uri in v kraju. kakor je oznaeeno v razporedu rada. kateri je iz- dan na okrajna glavarstva za vse njim podrejene občine. -Občine in vasi naj pri- peljejo vso živino. vozove in opremo k pepisovanju. Olepševalno društvo v Celju piircdi nepreklicno dne 1. oktobra 1921 veliko »Japonsko čajanko«. Prireditev. ki obeta biti ena najlepših v letošnji seziji, je za- mišljena kot velika ljudska veselica v. bo- gatim vsporedom, kot na pr. francosko enodejanko, koncertnimi in neväkimi toč- kami s sodelovanjem po vsei Sloveniji znanega kvarteta, s senčnimi slikam*. konkurenco lepotic. nad vse bogatim sre- colovom itd. itd. Svira voiaška godba Iz Ljubljane. Umrl je v celjski javni bolnici po dolgi, mučni bolezni %. Jjsip ICovačič, bivši imejitelj kavarne >v.ešern« Novo obrtno roijetje je ustano- vil na Bregu St. 14 pri Celju g. Ignac Top'ak: mizarstvo s strojnim obratom. G- Toplak ie že iz Trbovelj poznan kot soliden obrtnik in ga vsemu ob- Cinstvu toplo prlporočamo. Tudi sadovi komunistične vz^oje. 25-letni Julij Kellner, 22-letni Aloiz Kellner, 26-letni David Stopinšek in 24-letni AIojz Stopinšek, vsi steklarji v hrastniku, so 15. avg. tl. demolirali v .hrastniSki stekiarni 3 tovarniške pe- či v vrednosti 32.000 K. Izgovarjajo se, da so storili to zato, ker je delavce.m vsled zgradbe teh peči bila odvzeta možnost boijšega zaslužka. Pri obrav- navi pred okrožnim sodiščem v Celju so prejeli zasluženo plačilo : vsak eno !eto dni težke ječe. Naj se gredo za- hvaüt svoiim komunističnim prerokom. Izprec! celjske porote. Celje, 12. sept 1921. V slučaju »veietrgovca« Petra Zaica se porotniki niso prepričaii o krivdi obtoženca ter so jo s 7 proti 5 glasom zanikali, vsled Cesar je biJ Zajc oprošČen in bo imel torej zopet priliko, se udejstvovati kot »veletr- govec« in jemati are na dobave. ki jih ne bo izvršil. Značilno je, da so ob razglasitvi sodbe žen^čine iz Gaberja ploskale in kričale »bravo!«, kar je moral predsedrrtk sodnega dvora ^ra- jati z grožnjo. da se v por.ovitvi ta- kega obnašanja občinstvu vsrop več ne dovoli. Celje, 13. sept. 1921. V zadnjem porotnem msedanju preložena obravnava proti kmečkemu sinu Štefanu Cvahte iz Licence 'pri Konjtcah, ki je dne 27. sept. 1917 po- noči sunil Ludvika Strmška z nožem tako. da je na posiedicah rane umrl, se je danes končaia. Cvahte je s svo- jimi pričami nastopii dokaz silobrana. Porotniki so ga spoznali krivim pre- koračenja silobrana in ne uboja, in je bil Čvahte obsojen na 6 mesecev zapora. Celje, 13. sept. 1921. V današnji drugi obravnavi se je izvršil epilog k lanski obravnavi proti Mirku Pečovniku in Avgtistu Košiču, ki sta oba bila obsojena na več let ječe zaradi tatvine usnja, izvr5ene v noči od 11. na 12. avg. 1919 iz plom- biranega vagona na kolodvoru v Celju, v katerem je bilo usnje tvrdke Maks Sttfssl. Ukradenega je bilo usnja za 64.475 K. Alojz Me j avšek, dana- šnji obtoženec, 27-letni natakar iz Celja, je takral potegnil najprej v Avstrijo, pozneje pa v Trst. Šele letos meseca majntka ga je ItaiijaJzročila na§i državi. Mejavšek tatvino prizna, pravi pa, da je bil pravzaprav Ie bolj pasiven gledalec. Porotniki so Mejav- §eka spoznali krivim, izrekU pa so obenem, da povzročena škoda ne zna- ša — ker se je našlo §e za 31.195 K blaga, ki se je vrnilo lastniku — nad 40.000 K. Vsled tega ie bil Mejavšek obsojen na 10 mesecev težke ječe. Celje, 14. sept. Gabrijel Slopšek, leta 1900 rojen v Globokem pri PiSecah, trgovski po- močnik, je obtožen, da ie 19. mnrca 1919 v Dedji vasi pri Pišecah umoril svojo staro mater, Ženo J. Slopšeka, s tem, da jo je zjutraj v hlevu, ko je prišla moizt kravo, večkrat udaril z vozno ročico ¦ po glavi in ji lobanjo popolnoma razbil. Obtožnica pravi, da je storil to iz maScevanja, ker ga je dala zaradi tatvin zapreti. Obtožen je tudi dveh tatvin. lii\\s!\ti\\i „flow Qobo"! ^irši odbor krajevne organizacije JDS v Celju ima svojo sejo v oetek 16. t. m. ob 8. uri žveeer v rdeči sobi Narodrie- ga do ma v Celju. Pokrajinski zbor zaupnikov v Denio. kratske straiike se vrši dne 16. oktobra v Ljubljani- Na duevnem redu so poročila poslancev in važna organizacijska vpra- šanja. turistikä in sport Jesenska poljska tcknia. -Klub ljubi- teljev ptičarjev« prircdi v loviseu Deviea Marija v Polju dne 25. septembia t. 1. j širjo poijsko teknio. zu katero prinasa soptemberska številka »Lovca« natančna določila. Nagrade so: 1. 750 K, II. 300 K, III. 200 K. Vrhutega nagradi Slov. lovsko društvo najboljšega vodnika s -100 K. psa /. iiajboljšiin nosom s 350 K, (ta pes dobi še posebno nagrado dr. Lovrenčiča v znesku 250) in psa z največ točkami z 250 K. Poleg pohvalnih priznanj se raz- deli še vee špecijalnih nagrad. Enaka tek- ma /. cuaivimi nagradami se bo vrsila 9. oktobra v loviseu Trnovo pri Ptujn. Pri- jave za prv-o teknio sprejema g. Rado Hribar, Ljubljana, Zaloška ccsta M, do 20. septembra s prijavnino vred (100 K za psa in tekmo), za drugo do 1. oktobra. Zbirališčj lovcev in gostov za prvo te- kmo je na dvorišču tovarne Hribar, Ljub- ljana, Zaloška cesta 14. Zaeetek srnotre ob X-8. uri zjutraj. Za čas Rlobokega žalovania po bla- gopokojnem kralju Petru I-, to je do 27. t. m.. je dovoljena godba Ie v zaprtih lo- kalili in sicer sanio konctrti in sviranje brez razvüseljevanja in i)repevaii.ia. Po ttin se je strogo ravnati. Občina Laško je podpisala 10.000 K državnega investicijskjga posojila. Naj bi ji sledile tudi druge občine! Imenovanje. Q. Ivan Sancin, inspek- tor ministrstva za agrarno reformo v Mariboru. je imenovan za ^efa odclelka za kmetijstvo v Ljubljani. Županska voHtev v Ljjubljaui : najbrže v soboto 17. tin. KonRres dobrovoijeev st> \c vi sii «-«.l 6. do 9. i. in. v Ljubljani. Organizncija v Sloveniji se imenuje odslej Obiastni sa- vez dobrovoljaca u Ljubljani. Predsednt- kom je izvoljen Caspar Pekle- Kralj Aleksander se po niožnosti po- vrne iz Pariza že do 25. tm. Grad Frankopaiiov na Trsatu bo me- seca lioveinbra na javni dražbi prodan. Grad je zelo dobro ohranien. Nai bi sc za- nimala za ta zgodovinski grad naša vla- da. Sloveiiski kmetovalci. ki so po okri- lji-'m kmctijske družbc napravili te dni po- učni zlet v Srbijo, so bili od bratov Sf- bov v Bcogradu in drugod nad vse lepo sprejeti. Due 11. t. m- so dospeli v Bel- grad, kjer sta jih mod drugimi sprejela slovenska ministra dr. Kukovec in Pu- celj. Pri banketu na Topčideru jih je s sol- zami v očeh pozdravil starina Pašič, V zahvali je slovenski kmet Azman izjavil. da so on in njegovi tovariši vedno za na- rodno in državno edinstvo. O zletu priob- čimo od udelženca obširnejše poročilo. Zdravilišče Rogaško Slatino je pre- vzel v imenu ministrstva za.narodno zdravje Zdravsveni odsek v Liubljani- K uretibi o pobij^nju draginje Sivljenskih potrebščin ter brezvestne Spsikulacije io izžel dodatek, da je za »hrano« smatrati človeško hrano (jedi in pijače) ter živalsko hrano. »Uradni list« štev. 106 z dne 3. sept. prinaša naredbo, s katero se ureja področje in poslovanje okrajnih. (mestnih) nadzomikov za meSčanske šole v Sloveniji; nar^dboo g'ia.ibenem pouku na učiteijiščih; naredbo, s ka- tero se določajo boiezni, teiesne in duSsvne napp.ke, k; izključujejo od učiteljskega stanu; praviinik o ustroiu §o! za šlabo nadcr'r-:- otr.-.f->"" fna- možne sole); razgh:- Kam se plača naj.ev u;w;,a .- »Kniet, iist« 'poroča, da je novodom shoda poslan.ca Krajncä pri Sv. KatÄ- rini "ad TrbovH—•' kier ]:? Krajnc zabavljal na d; '^ kmet dejai : »Najvet Cavka .-,:¦..¦. piaCaJ letos v župiia-ču: za pogrsb 570 K. « pro- cesiie v Petrovče 600 K m za cerke^ P7fe na ^^ 80° ^ BreZ k°" mcnt.nrja ' Žiipnlj^ ca Pesnlc! ram pošilja : »l^iava in po- trdilo, cia se tu ne gleštajo siike habsburžanov niti hrepenenje po njih; pač pa so v l. 1914 izmed 9 duhov- nikov tuk. dekanije bili štirje v ječah, in sicer hebeden ne radi pospeševanjs. nemško-habsburškega duha in režima^. —¦ Z veseljem ponatiskujemo to izjävo z Üeljo, da bi mogli enake izjave pri- oöciti tudi od vseh drugih župnijskih uradov, žlasti pa od mariborskea:a äköfa, Uatsrega habsburgof !;;'.::i b:v- ?•'¦¦ :!u Frar.cu Jožefa je še po ";\viuin razburjala naso javnost. Do pi si. Laško. (Iz zadnje seje občinskega odbora). V svrho ustanovitve meščanska sole v Laškem sklenil je odbor. dati na razpolago poslopje bivše sulferajiiskc so- le, ki je sedaj last občine. Obenem se na- prosi višji šolski svet oziroma vlada, da pozove naš okrajni zastop, da nrevzame vse ostale zdrževalne stroške meščanske sole, dokler ne prevzame država teh šol v last no oskrbo. — V občinsko sodišče za pobijanje draginje imenovani so gg. dr. Permit. Glsbacher, Pleskovič. Franc Kol- šek in Brinšek. — Tajniško me.sto se od- da Ivanu Potrato, sedaj občinskemu taj- 'niku na Jescnicah. — Sklene se nadalje podpisati 10.000 K investieijskega poso- jila. Lasko- V našem Sokolu zaviadalo je zadnje case neopravicliivo mrtvilo. Ima- mo lepo telovadnico, dobro orodje in iz- vrstne telovadce — kljub teniu pa je te- lovadnica prazna. Ali nai res inisümo, da z danasnjo niladino ni nieesar uare- diti, da živi vse pod utisom vojne psilio- ze, da so izginili vsi ideali. ki so lias svoj- čas zbirali pod okriljcm Sokola? Kaj \i s sokolskim orkestrom, ki je žel tako lepe uspehe? Ali so zamau vse žrtvc, ki smo jih v ta namen dopriuesli? Kaj dela dra- matieni odsek, ki že dobrega pol leta ni dal nobenega sadu? Menda mislijo go- spodje. da je boljšc, ee hodi občinstvo v slabe cirkuse, eiganske koncerte, se vrti na vrtiljakili in gleda earovnike, Cesar vsega imamo v Laškem v izobilju. Ali bi ne kazalo. da bi občina ne privoljevala takih »razvedril«? No. niorda se bo tclo- \;idnica napoluila po 15. septcinbru, ko bo — ob 9. uri nolicijska ura za scostiine! Rajhenburg. Minoli petek ie vdovi Ictus pomladi nniorjcne.ua Sternaka po- gorel hlev. Rajlieubiug. Povečini smo sc že re- šili raznih bergov in burgov, Ie Rajh jn- burg še varuje Savsko sotcsko v spomi- nu na slovensko odvisnost iz davnih stoletij. — Tudi to iine ba moralo izgiuiti in merodajni faktorji so že često misliii na to in iskali rešitve. Pa s prviui delom nemškega imena se ne da ustvariti niee- sar primernega; zato so že Dredlagall ime Liberec oz. Liberci. I me bi bilo ana- logno češkemu Reichenbergu in bi imelo tudi sicer nekaj upravicenosti: skozi trg teče voda z imenom Liberšica. (Šhidij o sorOdnosti našega in češkega kraja oz- njunih imen bi bil zelo zanimiv!) — Ven- dar pa smatrajo uomačini to ime za sitno žaljivko, tako, da bi jo Ie z nevoljo spre- ieli: tujci bi se ie na d<)l^° ne Pnvadili, ker bi ne našli oP<>re v dosedanjem ime- nu. Zato predlagäio nekateri zä Raiii:n- burg ime Savograd. in se zdi. - da bi tr> ime ne bilo tako neprilično. Kcl kraj, ve, kako strmo nad Savo viv>. ^i^o, sedaj samostän trapistov, tudi kräja iste- ga imena še nimamo. vendar pa več po- dobnih: Dravograd. zato bi se najbrže tudi filologi z besedo sprijaznili. Pri tem pa ostane ohranien dvngl del dosedanie- ga imena. Po näsem mnenju bi bilä to- rej prekrstitev Rajhenburga v Savograd umestnä. Iz Stov. slra4ca smo z ozirom na tr- ditev v podlistku »Razgled raz Urškd«, da »malone vsi učitelji naročujeio potreb- ščine za narodno-državno solo celo proti letnemu računu pri Karlu B . .«, prcieli poročilo, da se je po natančni ugotovitvi dognalo. da niti eden učiteli v okraju 'He naročuje in ne kupuje äolskih potrebsew pri navedenem. Z veseljem zabeležirtio •to dejstvo in tudi v zadoščenjc vscrau u- čiteljstvu okraia, ki mu ie bita storjena krivtca- Bopišnike ponovnö opözarjämö k strogi objektivnosti! Slov. Qmdec. Merodajni krogi so bi- li večkrat opozdrjehi rla Ikzivabjb iicm- škutariie v mestii in okölibi. a vsaka be- sfeda — bob öl) stcno. k» bl se vedtio lahko o pravem času prciirečill neljubi könflikti; treba bi bilo Ie o-pozoriti na- sprotniJre in Hm odkazäti dostojne meje. Za UiUits naj omenim sluCaj. ki se k do- god il pri Sv. Roku. V gostilni se je za- bavljalo na vso moč proti Jugoslaviji. Naši planinci so ostali dolgo časa niirni. Ko pa padejo iz vrst koroških nemškutar- skih barab besede: »Jugoslavien isteiu Misthauien«, vstane naš mladenie. a še preden more kaj reči, mil zabrusi nem- škutar v orbaz: Vi ste pa jugoslovanska s!-:i: s\::ii:;<;. Preurznost nac! vss rredrz- nnsti. Naravno, da zavre r.a.-iiiii l.iikiu.. kri. in z razbitimi glavami ie pokazala nemška kultiira pete. O tem dogodku rečemo za danes samo to; ko izrcce sodi- šče svojo besedo, govorili bomo malo drugace, če bo kateremu ljubo ali pa ne. Na«e mesto potrebuje iiujno nar mesar- jev: tudi en klobuear bi izvrstno delal. Zdaj ni vzroka, ogibati se našega sedeža okr. slavarstva. Res ie še tako, kakor bi ne smelo biti, a upajmo. da se ozračje izčisti in da bo seasoma prav prijel.no tu pri nas. Naš denar mora v slovenske ro- ke, zdaj smo pa večinoma še vedno pri- siljeni, podajati nasprotniku palico, da nas z njo tepe. — En lekarnar bi prišel tudi na svoj račun. — Kar čndim se. da sili vse Ie v velika mesta, ko ie vendar znano, da so tarn ljudje drug drugemu na poti. ¦— Pri sklepu lista doznavam, da se je vdeleŽi] izzivanja pri Sv. Roku neki j orožnik, sin že pred vojno dobro znane ; kotoliske ncmškutarske driižinc. Tudi on ; ie nasel, kar je iskal. Sram nas ie da ima- mojtake orožnike, ki jedo naš kruh, dru- žijo se pa z nemškutarsko druhalijo. Cn- J dno $e nam zdi, kako ga je mogla oblast | uvrstiti med naše orožnike. ko vendar ; vsak otrok pozna njega in njeg. raznpite j sorodnike. Napeli bnmo vse moči, da se ' taki ljudje iz naše vojske odstraniio. ; Iz Sloverrjgradca. Drie 3- sep- te~":.")ra 1921 ob 20. uri se je vršil v pTCLtorih narodne čitainice občni zbor ppdrjžnice Jugoslovenske Matice. De- legst pokrajinskega odbora ie v lepem gevoru označT. pomen podružnice, orisal titsc. ki ga je že doslej izvršila Jugo- s.l'rvenska Mat;cä in nam začrta! smer- nire, v katerih naj dela podružnica. .Nino se je izvoiil naslednji odbor: Pjeciiednik : župnik Aiojzij Čižek, taj- nik : sodnik Milan Tominec, blagajnik : da>?rii upravitelj Karol Cabron, od- ':>,: ¦.','<]: sodnega svetnika soproga Jo- sip na Romoldova, odvetntk dr. Ferdo i-'ii ".ar, davčni oficijal Alfonz Debeiak, rcarnestniki : učiteljica Aiojztja Arneči- čeva, trgovec Ivan Rojnik, primarij dr. Vini-o Železnikar. Üpajmo, da bo novi odbor z vso vnemo delal nato, da ppdruŽnici ne bo„ pridobival samo pla- čtrjodih članov, tnarveč zanese! v zadnjo vac tc:ga obmejneRa okoüSa misel, da s*no ujedinjcni v svoboc'ni Jugoslüviji i.r, da je še mnogo naših rojakov na KoroSkem, v Primorju, Istri in Dalma- cffi, ki še vedno ječe pod Uijjm go- spodstvom in hrepeneče gledajo za ;u~; svobodninu, od katerih pričaku- ipic rešitve. V Št. Jurju ob j ž. je umrl Va- »en-jrt Povalej, oče fin. ravnatelja dr. Povaleja v Mariboru. ¦ Narodno zdravje. Za sistematiCen boj proti tuber- külozi S3 je izrekel jugoslov. zdrav- niSld kongres v Ljubljani. Sprejel je resolucijo z zahcevo. da ministerstvo 7.H zdravje osnuje jugoslov. cer.tralni komite za pobiianje tuberkuloze v enem izmed vseu^iHikih nest te"r s podod- bori v vseh večjih krajih. Jetika zahte- va tudi v SloverJ;i znatr.e irtva (nad 3Ö00 na leto) ^Zakon kraijevine SHS o zaišiti javfie varnosti in recta v državi. Clen I- Za hudodelstvo v zmislu kazenskega z-aJ^onika se smatrajo tudi ta-le dejanja: 1. pisanje, izdajanje, tiskanje, razšir- ! jänje: knjig, časopisov, plakatov -ali ob- iav, ki merijo na to. da se kdo naščuva *}* nasilje zoper državna oblastva, dolo- ö^na z ustavo, ali vobče da se ogroža javni mir ali spravlja v neva'rnost javni ret!. To velj« tudi za vsako oismeno ali ustmeno komunistično ali anarhistično propagaudo ali nagovarjanie 'drugiH, 9a fe treba izpremeniti poHtični ali ekonomski ! Tfed v državi s hudodelstvom. m.u\.,., ali s kakoršnitnkoli terorizmom; 2. organizlranje, podpiranje udiu/c;:j j a}i pristop k takim udruženjern. ki iraaio ' za namen propaganda komunizina, anar- hizma, terorizma ali pripravo ali izvrši- tev umorov ali nelegalno in neparlamen- tarno prilaščanje oblasti kakor sploh vse. kar je navedeno v prvi točki; 3. dajanje v najem ali odstopanje zgradb ali prostorov v kakoršnikoli obli- ki za zbiranje oseb, ki bi jim bil namen, pripravljati ali delati za ustvaritev česa izmed onega, kar je razloženo v gorenjih dvjii t'jcknh, akojconi, »i io odstopil zgradbo ali prosiorc. vedüi. za kaj se uu- do uporabljali; 4. organiziranje, zdruzevanje ali pro- paganda, ki meri na to. da se povzroči vojaška pobiina, zmeda ali nezadovolj- nost med vojaki ali da se civilisti ali voja- ki ne odzivljejo svojim vojaškim dolžno- stim ali da se ovira. obtežuie ali omejuje proizvajanje, popravljanje ali prcnašanje vojaškega materijala ali zalaganje vojskc z njenimi potrebščinami kakor sploh vsa- ka propaganda zoper ustanovo vojske, nadalje vsaka priprava, vsak poizkns ali vsaka izvršitev, da bi se porusili ali uni- čili objekti, ki služijo javncmu proinetu, javnim instalacijam in potrebam: 5. stopanje v zvczo z osebo ali z dni- žbo v inozemstvu zato, da bi se dobila od tod pomoč zaradi prip_rave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega politie- nega stanja v državi ali česa drugcga. določenega v prejšnjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskegä lista ali inozernske družbe po kom z ozeinlia na- §e kraljevine, če dela ta oseba ali ta drnž- ba zoper ustroj, red ali javni mir naše dr- žave; 6. proizvajanje ali zbiranje orožju. o- rodja, priprav ali razstrelil zaradi katere- gakoli izmed zgoraj omcnjenih namenov kakor tudi vsako prikrivanje tch prcdnie- tov;- 7. priprava, poizkns ali izvršitev u- mora oblastvenegu orgaiia ali poUtiene osebe: Clou II. Kdor učini katerokoli izmed kaznivili dejanj, razloženili v clenu 1. tega zakona, se kaznuje s smrtjo ali z robijo do 20 let. Predmeti kaznivega dejania sc zaplen- jajo. Oni, ki vedo, da se pripravljajo hu- dodelstva, razložena v členu 1.. pa o tem pravočasno ne obvestijo državnega ob- lastva, se kazniiieio z robijo do 20 let. Da se hitreje in laže ugotovi kaznivo dejanje, je pristojnim oblastvom dovolje- no, vrsiti pretres tudi nonoei. nko to za- liteva nujiui notreba. Clen 111. Drzavno poljticno oblastvo /ahteva '..J naiblizJL'ga komandanta vojsko, da se vzdrži javna varnost. kadarkoli se poka- že, da v Jconkretncm tožjem primcru za to ne zadoščajo njegovi organi za oseb- nu in imovinsko varnost- Natunčnejša določila o tem. kako se uporabija vojska, izda ministrski svet. Ck-ii IV. .\.,,, .v ¦. v.bCinu ali okruj pošlje voj- ska vsled ogrožene varnosti. mora prebi- valstvo te občine, odnosno tega kraia, iz svojih sredstev. vsaka iiiša do svojein imovinskem stanju, voisko hraniti in jo zalagati s potrebščinami. Potrebščinc po- bira ob vodstvti in nadzoru državnega *ii policijskega oblastva občinsko oblr.stvo ter jih v skupnem znesku redno m pravo- easno oddaja voiaskemu oblastvu. Tudi drugi stroški, ki bi jih imela dr- žava zaradi te uporabL vojske. zadevajo prebivalstvo, toda ako se red hitro povr- ne, naj se prbivalstvo oprosti povračila teh stroškov in ti naj zadeneio državno blagajno: tudi naj se prebivalstvu vrne ono, kar je dalo za vojsko'.. Oni, ki bi bili za dejanje, s katerim ^j bila izzvana uporaba vojske. obsojeni na kazen. morajo prebivalstvu in državi po- vrniti izdatke za uporabo vojske. Clen V. Na zahtevo ministra za notranje za- deve dovoli minister za voino in morna- rico, da preidi potrebno število vojakov v orožniško službo, in tarn odsluži svoj rok. (Dalje prih-) Narodno gospodarstvo. Gbčfnskl agrarni cdbofL Ministrstvo za agrarno raformo je 'razpustilo vse občinske agrarne odbore in naredilo, da se izvedejo nove vo- litve. Do konstitulranja novih odborov delufejo Z» star; odborf. Vol'tve se bo- do vršile ne samo v občinah, katere so že lani volile občinske agrarne od- bore, ampak tudi po onih, katere sedaj priglasijo svojo interesiranost pri iz- vedbi agrarne reforme. Naravno je, da moreio biti interesirane samo one ob- čine, v katerih območju ali neposredni bližini je veleposestvo. To izjavo in- teresiranosti izdaja občinski iirad; ista vsebuje poleg imena interesirane ob- čine in veleposestva, nevedenega z iinenom Instnii.-n, na kr-.tcrcm 'e ;i-1c- resirana, na kratko tudi razloge, i;a katere opira svojo neposredno intere- siranost. Izjava interesiranosti naj se pošlje agrarni direkcij; v Ljubljani; pošlje pa naj se Ie v slučaju, če ni bila dosedaj interesiranost prijavljena, oziroma odbor izvoljen. Ta prijava je velikega pomena in neobhodno potreb- na za konstituiranje občinskih . agrar- nih odborov. Brez te izjave se ne more vpoštevati prošnja kateregakoli posa- meznega interesenta. Dovolilo se je lani, da nekateri občinski uradi oziro- ma njihovi zupani, četudi so bile ob- čine interesirane. niso priglasili intere- siranosti. Krivda leži v tem, da si ni- so bili vsi župani svesti veüke vaüno- sti občinskih agrarnih odborov, oziro- ma da niso — note ali nehote — vr- šili iz posebnih razlogov ^svoje dol- žnosti. Občinarji teh občin niso bili vsled tega sodeležni dobrot agrarne reforme. Pojedini občinarji so sicer pozneje rßklamirali, ali njih reklama- cij ni bilo mogoče vpoštevati, ker je samo obüinski urad legitimiran, da prijavi interesiranost. Radi tega se pri- poroča cbčinarjem, da v interesiranih občinah kontrolirajo občinske urade oziroma župane, da-li so se priglasili za agrarno reformo. Ko pridejo izjave interesiranih ob- čin, katere se lani niso priglasile, se odredijo takoj volitve za občinske a- grarne odboro. Ljubljanski velesejm je obiskalo zavsem 121.000 Ijudii. Kupäj se je skle- nilo na sejmu za 600 milijonov kron. Dobava drv za ravnateljstvo držav- nih železnic v Subotici. Ravnateljstvo dr- žavnih železnic v Subotici naznanja, da se bo vršila 30. septembra t. 1. druga pis- mena ofertalna licitacija glede dobave 1000 vagonov drv, ker je prva za dan 31. avgusta t. 1. razpisana licitacija ostala brez rezultata. Predmetni razpis je inte- resentom v pisarni trgovske in obrtniske zbornice v Ljubljani na vpogled. 7 vagonov starega železa In 8 — 10 vagonov železnili ostružkov na prodaj. Dirckcija državnili železnic kralj-ovine SHS v Subotici razpisuje natečaj za pro- dajo gori imenovanih količin staregn že- leza in železnih ostruikov. Med srarhn železom vsebujeta dva vagona zgor.ieno železo z 10 — 15% oksida. Železni ostru- žki vsebujejo 15 — 20 % oksida. Reilek- tanti naj vlagsajo svoje pravilno taksira- ne ponudbe pismeno v zaprtih kuvertih in z napisom: »Ponuda na kiipovinu starega gvoždia k br. 19082/21« najkasneje do 30. septembra 1.1. do 12. ure doooldne pri Ekonomaiu Subotičke železnij5ke direk- ciije v Subotici. Interesentom so pogoji natečaja pri trgovski in obrtniSki zbnr- nici v Ljubljani na vpogled. Za veliki vzorčnl semeni v Graden razpošilja Messeamt, Graz, Burggasse 13 takoj po pošti potne legitimacije vsako- mur, kdor pošlje vnaprei 20 K. Üejjltima- cija upravičuje do 50 %-nega oopusta r>rt vožnjah po železnici. Svetovna produkcija premoga v letu 1920 je znašala 1300 milijonov ton ter je skoro dosegla predvojno vlšino (1342 mil. ton). Dočfm pa j« Dred vojno največ pro- ducirala Evropa, jfoje nadkrilila sedaj Sev. Amerika z 46% vse svetovns pro- dukclje. Iz novesa trošarinsk^a zakona. Tro- Sarina na sladkor po 16 K od kg odgo- varja prejšnjemu davku, enako trošarina na kavo (8 K) in na kavine nadomestke (2.40 K). Trošarina na riž ie znižana na polovico (SO K za 100 kg). Trošarina na pivo je ista ko doslei (za hi - stopnjo eks- trakta 16 K). Trošarina na vino in vinski most znaša od 1. sept 140 K za hl. v za- prtih stckleuicali 2 K od steklenice do 0J 1. Fina vina (najmanj 15 stopini alko- hola) so obdačena s 24 K za liter. Vino. Id ga vinogradniki prijavijo In uporabiio za domače potrebe. ie troSarine prosto. Trošarina na kislo vodo in sodo jc od- pravljena. Izdelovanje šolskih zvezkov j. nedavno še v rokah nemške indusüiic. Po prevratu se je lotila izdelovrin-'i I*:i- teijska tiskarna v Ljubljani. kaiora je svoj obrat v kratkem času tako povzdig- nila. da prcskrbuje s svojimi izdclki liud- ske in srednie sole vse .lugoslavije. Njeni proizvodi so solidno izdelani. vsebujejo dober papir in ovitek in so vsled izborno- sti povsod priljubljeni. Gene izdelkov so jako ugodrie. Pravllnik za izvrševanje določil o taksah iz začasnega zakona o trošariiii, taksah in pristojbhiah priobčuie »Lradni ]:si<- s.. 'in-! y; cine ^^..avg. 105i. t.>,•;,-.¦. c> enotne za v^o kraljOvinc:. Letina koruze. Ministrstvo poljouel- stva javlja, da sc ie vsled zadnjega de- ževja letina koruze izdatno izboljšala. Za obrtnike in industrijee. V Osijeku se je sestavila komisija za preskrbo dela delavcem - beguncem iz Baranie. Brez- poselnih je še 9 lončarjev. 9 slikarjev, 34 drvarjev. IS čevljarjev, 57 zidarjev, 15 krojačev, 76 tovarniškili delavcev in 4 o- pankarji. Obrtniki ali industriici, ki bi potrebovali delavce goriomenienih strok, naj prijavijo čimprej svojo notrebo in pri- pravljenost za vzprejem trgovski in obrt- niški zbornici v Ljubljani. oziroma gori- omenjeni komisi.ii. Novo tovarno salatn ustanavlja indu- strija tiK'snili izdolkov v ZapreSiču. Šest milijonov brezposelnih delavcev je v Zedinjenih državah Sev. Amerike zaradi gospodarske krize, ki ie tarn na- stala. Nova domača tovarna. Na Orosup- ljem je ustanovil industrijee Sinkovec iz Kranja novo moderno mehanično vrvar- no. tcrilnico in predilnico. Umetno gnojilo. Tvrdka v Alzaciji »Societa commerciabe des Potasses d Al- sace« ki izdeluje umetno gnojilo, je usta- novila posebno zastopništvo za našo dr- žavo. Njen sedež je v Parizu: »Etabliss- ments Majobrin 63 Fue Taitbont. Paris lX-eme«. Ta tvrdka bi rada vzpostavila velike zveze z našimi kmetovalci. V to svrho je pripravljena nuditi kmetijskim zadrugain, katere so pod državno kon- trolo in bi mogle da-ti dovolj garancije, j vse mogoče olajšave glede plačilnih po- I gojev, kakor tudi glede transporta. Tvrd- { ka dobavi narocila franko prva postaja v naši državi. Plačllni nalogi in prizivui roki. Sesta- nek gospodarskih korporacij in organiza- cij se je vršil na poziv trgovske in obrt- niske zbornice za SI oven i jo v zborničnih' prostorih dne 1. septembra 1.1. Na sestan- ku, katerega je vodil zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer, se je obširno raz- ! pravljalo o posledicah, katere morejo na- stati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalo- j gov ter skrajšanja Dtizivnih in rekurzirth rokov v davčnem postopanju- Odposlan- ! ci gospodarskih korporacij so sklenili, o- brniti se na merodajna mesta ter v ute- ! meljeni prošnji orositi. da se vzpostavi ! stari pravni položaj glede plaCHnih nalo- gov in prizivnih rokov. Trgovska in o-- brtna zbornica je prevzela izvršitev stor« jenih sklepov. Naposled se ie razpravljalo o volitvah, ki so razpisane za davčnj ko- misije. Obvladalo je mnenje. da pripa•• .¦•¦¦¦ ; in p-|r".' v R'.!sH;. Magnet - vellkan. V Londonu so na- pravili te dni poskuse z naivečiim rrtag- netom sveta. Magnet ie namenien za dvl- ganje potopljenih ladij ter lahko naenkrat dvigne 30 tisoč ton železa. Pri poizkusu so vrgli v morje 2 in pol tone železa, ka- tere je magnet dvignil 36 seznjev visoko iz morja. Razentega trde. da ima magnet še druge lastnosti, fcl bodb v tehniki mno- go koristile. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 107. Poštni Sek. rač. 10,598 ' Ifr.e mesapia. || | > o 5 S Junger Lud......------3------' — Janžek Martin. ...------11-- Jerlč Simon......- 2--------------- Knes Bernard.....------------------— Rebeuscheg Franc. . 1 3 4 311 — Suppan Ivan.....----------2 — — Zavodnik Andrej. . . — 1 — 4 2 — SeniC Franc.....------3 - • 1 — Pavlinc Franc.....~ — 1 1 2 - Fridrih Ivan......1 — 1 - 5 - Voisk Adoif......----------4 4- Eslh Matlja.....-------21- Lapornik Ivan.....j----------4------- Hohnjec Viktor. . . . I 1 - 1 - 4 - Pungeršek Ivan ... — 1—11 — Leskošek Ivan. . . . — 1 2-------- Urbančič Adolf. . . . - 3 6- 3 - Zany Viktor...... <>----------- Üpomba : Knes Bernard zaklal 3 ovce. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Ucenec ali ucenha se spreime. Prednost ima dober risar. Josip Pelikan, fotograf Celje. 1—l fščem sfužbe ekonoma na veleposestvu, ali kot pisarniška moč v trgovskem ali industrijskem podjetju. VešČ sem kmetijstva, trgovske kores- pondence, strojepisja in vseh pisarniš- kih del. Nastop event. 1. nov. Naslov 974 v upravi. 2—1 Mesarski učenec se takoj sprejme. Zdolšek. Vransko. Spreime se 1—1 uradnik lesne stroke, izvežban in sposo- ben za potovanja. Franc Čater, Celje. Hmeljovke v vsaki mnozini se tako] kupijo. Oter- te poslati na poStni predal 74. Ce?je. 1-1 Radi preselitve se jjporia komptelna sipalna soba, salonska gannttup^, soba xagospode, medcni tus* te?», glasowrr (Stutzflügel) in dru- gi različni hišrii predmeti. Ljubljanska 970 cesta 23, pritücje desno. 1 — 1 UčencB in učenke se spreimejo v tovarni »Zlatarka« d. d. Gledališka ul. 2 preje Fr. Pacchiaffo *64 10—10 Nagpobne spomenihe Kovača in kolarja tctkoi sprejmem. Poslati oferte Celje, poštni predal 74. 1-1 969 Isce se 1—1 stanovanje za dijaka 3. gimn. pod strogim nad- zorstvom. Plača se dobro, eventuelno tudi v naiuralijah. Naslov v upravi. Podpisani je pripravljen 1—1 pOUČevati (inštruirati) za prvi dve latinski soli kakor tudi za meščansko ali osnovno šolo in slovenščino. Ivan ADAM IC, nadučitelj v p. Aleksandrova ulica 7. 1z graniia, svenifa. stiarmorja in drugega kamenja v najrnoder- neiSih obükah in najfinejši izpelja- vi üobile po najnižjih cenah pri KAMNOSEŠKI mDUSTRIJSKl DRÜZBl v Celfu. 966 10—2 Sse šolshe potrebščine ketpite itajboije pm 3ÜHH0 B0VH9, CELJE, KraSja Petra c. 31« 944 10—4 CENE ZMERNE Hiiinifl in Min TRGOVIIIA Crß .'«¦ Peira c, . - -. za - V 3 SO- 2 IPOSTREŽBA TOČNSV Maznanilo. Ceni. obč.naznan>am. da sem si uredil v svoji lastnihisiw CcBju, Bregl4 s strojnim obratom. 1— t Izdeloval bodempohištvoiz mehke^a in trdega lesaod navadnegado najfinej- Sega izdelka, kakoi mala in večja stavbna in vsa oruga v stroko spa- dajoČa dela. Za solidno, toCno ter hitro izvršitev jamčim ter se priporo- čam z odlsčnim fpoštovanjem Banao Toplabp mizarstvo s strojnim obratorn Celje, Breg st. 14. Sprejmem tudi več iw5a:aB«skih pomočnikoVr [Zvezna tiskarna v Celju je na novo urejena in izpopol- njena z najmodernejšimi črkami in stroji ter je vsled tega v stanu vsako v stroko spadajoče delo najhitreje in strogo po strokovnih pravilih izgotoviti^ Izdeluie vse tiskovine kakor: časopisje, trgovske, äo^kei" uradniške tiskovine, kniige, cenike itd. do najumetnejžega barvnega tiska. M r~7 T Ti » i7\/r m^ ^^