I • Št, 264 (15.992) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. majo 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ...... oa novembra 1943 v vasi Zakriž "{'096 aa 60090201 f OLICH & C. s.a.s. ' v OSREDNJA 2***» VIU*«?UA R/::.VOU..iCI JF' j 6001 KOPER....... trn Keramične ploščice vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C . 040/200371 - Fax 040/201343 J500 LIR Spedizione in aDounm,,— Art2,comma2CM),legge662/96-FSaledlTrieste EK, 6. NOVEMBRA 1997 >1 y Volčič po Bratinovi poti Marko Marinčič Trije kandidati se bodo v goriškem okrožju potegovali za senatorsko mesto po prerani smrti Darka Bratine. SKP se bo dokončno izrekla Sele danes, prevladuje pa pričakovanje za »kritično« podporo kandidatu Oljke. Najuglednejši je gotovo kandidat Oljke Mitja Volčič, ki se je predstavil kot prepričan nadaljevalec Bratinovega dela. Kartel svoboščin se je po umiku slavnejših imen odločil za goriškega podjetnika Daria Mulitscha. Izbira se zdi usmerjena predvsem v gojenje lastega političnega vrtička v Gorici, kjer bodo na pomlad občinske volitve. Podobna se zdi odločitev Severne lige, ki se je zatekla na svoj gradeški otok in s kandidaturo tamkajšnjega župana Salvinija pokazala večji interes za ohranitev uprave, ki se ji prav tako izteka mandat, kot pa za naskok na težko dosegljiv senatni sedež. Na startu volilne dirke je torej Volčič favorit, kar pa še ne pomeni, da ima zmago v žepu. Volilni boj bo gotovo oster, pri Čemer bo prav kandidat Oljke glavna tarča napadov ostalih dveh. Prvi rafal je doživel z očitki, da je okrožju tuj in od zunaj vsiljen človek. Na kritiko, ki je tudi glavni vzrok pomislekov SKP, je Volčič odgovoril ne le z obvezo, da bo pozoren do partikularnih problemov okrožja, kar je seveda obljuba, ki jo gre še preveriti, pač pa predvsem z vizijo strategije mednarodnega razvoja go-riskega prostora. V konkretnost volilnega programa se še ni spuščal, iz premis pa pričakujemo, da bo Po vzoru predhodnika razvijal projekte, ki naj temu obmejnemu prostoru omogočijo izhod iz dosedanje obrobnosti. Goriško senatno okrožje je kompleksno in raznoliko v družbenem, ekonomskem, upravnem, kulturnem in narodnost-nem pogledu. Kraj rojstva ali bivališča še ne jamči sposobnosti zastopati vso Jo kompleksno stvarnost, ko pa se nek kandidat postavlja kot glasnik tega ah onega partikularizma. Potreben je širši pogled in sposobnost zastopanja vse to raznolikosti. Ta značilnost je odlikovala pokojnega senatorja Bratino. Gotovo bi še kako kandidaturo, ki ni dozorela, med tremi kandidati, ki se potegujejo za njegovo nasledstvo, pa jo zasledimo samo pri Volčiču. TRST / SREČANJE MINISTRA ŠKOLČA Z DELEGACIJO SKGZ-SSO Pomoč poklicni in ljubiteljski kulturni dejavnosti manjšine Po eni strani gre za udeležbo na razpisih za projekte, po drugi pa za poseben sklad TRST - Včeraj je slovenski minister za kulturo Jožef Školč prvič v tej funkciji obiskal nekatere slovenske ustanove v Trstu. Na skupnem srečanju z vodstvoma SKGZ in SSO je bila osrednja tema finančna pomoC Slovenije kulturnim dejavnostim Slovencev v Italiji, nato pa se je minister sestal še s predstavniki SSG. Glede zvišanja sredstev manjšini iz slovenskega proračuna Skolc ni povedal nic določnejšega, pač pa je pojasnil, kakš- ne so možnosti financiranja kulturnih dejavnosti manjšine iz sredstev kulturnega ministrstva. Predstavniki SKGZ in SSO pa so opozorili na posebne pogoje delovanja manjšine. Na 3. strani GORICA / OB PRISOTNOSTI VODITELJEV STRANK OLJKE Mitja Volčič se je predstavil svojim goriškim volilcem Spomin na Darka Bratino in obveza za povezavo s krajevno stvarnostjo Haiderjevi pristaši Slovenije CELOVEC - Haiderjevi svobodnjaki še zaostrujejo vprašanje Staroav-strijcev v Sloveniji. Zahtevajo, da vse tri v deželnem parlamentu zastopane stranke danes potrdijo koroške zahteve v odnosu do Slovenije. Glede 7. člena Avstrijske državne pogodbe pa svobodnjaki zahtevajo celo naj deželni zbor s sklepom proglasi, da so vsa določila o pravicah koroških Slovencev v celoti izpolnjena. Avstrijsko zunanje ministrstvo je zelo kritično ocenilo te zahteve. Na 3. strani GORICA - Mitja Volčič se je včeraj predstavil goriškim novinarjem kot kandidat Oljke na volitvah za nadomestitev senatorja Darka Bratine, ki bodo 14. decembra. Ob njem so bili deželni koordinator Oljke in tajniki vseh strank koalicije, ki so njegovo ugledno kandidatmo predstaviti kot najprimernejšo za nadaljevanje dela sen. Bratine. Sam VolciC je povedal, da žeti prevzeti štafetno palico, ki mu jo je s svojim zglednim delom zapustil prerano preminuli predhodnik. Poudaril je, da bo opirajoč se na svoje izkušnje delal za ovrednotenje mednarodne vloge Gorice in vsega obmejnega območja, ne bo pa niti prezrl partiku-lamih problemov v okrožju in bo v ta namen odprl predstavniški urad v Gorici. »S kandidaturo žetim ponuditi svoje izkušnje za razvoj tega prostora«, je dejal. Z zmernim nastopom je pokazal, da se žeti izogibati polemiziranju in bo svojo volilno kampanjo oprl na dialog in konstruktivnost. Na 2. strani TRST / NA SEDEŽU ZDRUŽENJA Dogovor SDGZ z Zadružno kraško banko, NTKB in Kmečko banko o sodelovanju TRST - Slovensko deželno gosodarsko združenje je včeraj s tremi bančnimi zavodi - Zadružno kraško banko, Novo tržaško kreditno banko in Kmečko banko Gorica -podpisalo okvirno konvencijo o sodelovanju v korist včlanjenih podjetij in njihovih uslužbencev. Gre za zelo širok obseg bančnih storitev pod ugodnejšimi pogoji od posojil do običajnih tekočih računov, ki bodo na voljo članstvu SDGZ v organski in pregledni obliki, v duhu novih predpisov o prozornosti bančnih storitev in pogojev poslovanja. Pri vsem tem je treba podčrtati pripravljenost denarnih zavodov za tovrstno sodelovanje, ki ima za cilj podporo gospodarskim pobudam na našem področju. Na 12. strani Budinovo priznanje (v slovenščini) deželnemu svetu TRST - Miloš Budin je kot predsedujoči v slovenščini izrekel priznanje deželnemu svetu, da je v skupščinski pravilnik vključil Člen, ki daje pravice svetovalcem, da, poleg italijanščine, lahko uporabljajo tudi jezike narodnih manjšin. S tem Členom se je skupščina FKK opredelila za omikano sožitje in za polnopravno priznavanje pravic vseh komponent deželne stvarnosti. Predstavili Črno zlato Borisa Pangerca TRST - V Tržaški knjigami so sinoči predstaviti novo pesniško zbirko dolinskega pesnika Borisa Pangerca, ki je izšla pri koprski založbi Fontana. Zbirko je predstavil pesnik Ace Mermolja, o založbi je spregovoril urednik Danilo Japelj, večer pa je obogatilo petje ženskega kvarteta Musiča nostra amor, ki ga je vodila Tamara Stanese, medtem ko sta sam pesnik in njegova hčerka Jasna prebrala nekaj pesmi. Na 6. strani Poziv za postavitev dvojezične table TRST - Zupan Illy bo posegel pri Univerzi, da na pročelje nekdanjega Narodnega doma v Fil-zijevi ulici (danes Visoka šola za tolmače) postavi dvojezično tablo. Illy je na sinočnji občinski seji sprejel tozadevni poziv Berdona, Dolenca in Močnika (vsi iz vrst Oljke). V Gorici odpirajo sejem Vite-Poma GORICA - Na gospodarskem razstavišču odpirajo danes 8. mednarodni sejem trsnih in sadnih sadik ter opreme za vinogradništvo in sadjarstvo Vite-Poma 97. Velja tudi opozoriti na niz spremljajočih strokovnih posvetovanj. Sejem bo odprt do nedelje. Na 11. strani Borza: polom Giuseppa Vizzinija MILAN - Consob je včeraj za nesolventnega proglasil predsednika tržaške in beneške zbornice borznih posrednikov, Tržačana Giuseppeja Vizzinija. Zaradi njegovega finančnega poloma bodo prizadeti predvsem njegovi klienti. Na 12. strani V nedeljo, 9. novembra ob 10. uri na Pomorski postaji v Trstu Prvi redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik RIM / VLADA PRIPRAVILA »VELEAMANDMA« VARESE / AKCIJA PROTI NARODNI GARDI PADANIJE Višja upokojitvena starost in »merilec bogastva« Ciampi ocenil ukrep kot zelo pomemben korak Hišne preiskave pri pristaših SL Vodjo SL Bossi obsodil ravnanje sodstva Mancino pozval vlado, naj poroča v senatu RIM - Pomemben korak naprej. Tako je italijanski minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi ocenil veleamandma k finančnemu zakonu, ki ga je vlada pripravila včeraj zjutraj na osnovi dogovora s sindikati o reformi socialne države. Ciampi, ki se je včeraj popoldne srečal s kolegi Evropske unije v Bruslju, je poudaril, da je vlada s tem ukrepom dosegla cilj, ki si ga je zastavila: prihraniti 4.500 milijard lir v izdatkih za socialne namene. Dodal je, da bo okoli 4.100 milijard prihrankov omogočila pokojninska reforma in podčrtal, da bo prihranek po letu 1998 še izdatnejši. Ci-ampija tudi ni skrbel preveč odpor neodvisnih delavcev in trgovcev. »Ne smemo pozabiti, da gre v tem primeru za metodo usklajevanja pogledov in ne za pogajanja. O tem vprašanju odločata vlada in parlament,« je poudaril minister za gospodarstvo. Medtem ko je bila zveza industrijcev zelo mlačna do veleamandmaja, je delo vlade pohvalil častni predsednik Fiata Gianni Agnelli, ki je bil še pred nedavnim zelo kritičen do sporazuma o uvedbi skrajšanega delovnega časa. »V tem podrugem letu je naredila veliko in ima dobro osnovo, da nadaljuje po začrtani poti,« je poudaril Agnelli. Veleamndama, ki ga je pripravila vlada, obsega okoli 30 strani. Prvi del zadeva skrbstvo, drugi socialno varstvo in zdravstvo. PoKOJNINE: prihodnje leto se bodo delavci v zasebnem sektorju lahko upokojili s 54 leti in s 35 leti plačanih prispevkov, javni delavci s 53 in 35 leti prispevkov. Do poenotenja bo prišlo leta 2004 (57 let in 35 let prispevkov). Predvidene redne upokojitve bodo odložene za tri mesece. SOLA: »ustavljenih« je 23.000 šolnikov. Polovica bo lahko odšla v pokoj prihodnje leto, druga polovica pa leta 1999. Iz zgoraj navedenih pravil so izzvzeti »delavci« in enakovredne kategorije in tisti, ki so začeli delati med 14. in 18. letom. Vlada bo z lastnim odlokom določila »enakovrednost«. NEODVISNI DELAVCI: Prihodnje leto bo prispevna stopnja za trgovce in obrtnike višja za 0, 8 odstotka, za kmete za 0, 5 odstotka. Od leta 1999 se bodo stopnje dvigale za 0, 2 odstotka letno dokler ne dosežejo 19 odstotkov. Ukrep predvideva delno ali popolno zamrznitev premične lestvice za visoke pokojnine, poskusno uvaja »minimalni dohodek za preživljanje« za najrevnejše. Uveden je tudi »merilec premoženja«. Gre za »poenotena merila za ocenjevanje dohodkov« ljudi, ki bodo prosili za olajašave za socialne storitve. Te kriterije bo morala določiti vlada, že sedaj pa je jasno, da bo upoštevala skupni dohodek zakoncev in da bo treba navesti last avtomobilov, motornih koles, turističnih plovil, telefon, zavarovanj itd. MILAN - Kaže, da se za Severno ligo začenja čas sodnih težav. Medtem ko državni pravdnik v Veroni Guido Papalia nadaljuje preiskavo okrog »zelenih srajc«, kot se imenujejo člani redarske službe t.i. Osvobodilnega odbora Padanije, pa so včeraj zjutraj po nalogu državnega pravdništva iz Busta Arsizia izvedli kakih 40 hišnih preiskav v pokrajini Varese v Lom- bardiji na domovih pripadnikov t.i. Narodne garde Padanije, kot se imenuje redarska skužba t.i. Vlade Padanije. Hišne preiskave v pokrajini Varese so izvedli karabinjerji. V preiskovalnem nalogu je pisalo, da so preiskovanci osumljeni, da so »ustanovili in organizirali vojaško združenje imenovano Narodna garda Padanije, ki se indirektno zavzema Neenotnost v vladni večini glede Raia RIM - Parlamentarci DSL, Ppi in RinnovameUto italiano so zapustili sejo nadzorne komisije Rai, ki je tako z glasovi Zelenih, Skp, Pola svoboščin in Lige odobrila »Resolucijo o pluralizmu med vladno krizo«. Na polemike ni bilo treba čakati, oglasili so se z vseh strani. Tako je tajnik DSL DAlema zelo negativno ocenil dejstvo, da so Zeleni in Skp glasovali skupaj z desnico in izrazil zaskrbljenost nad zadržanjem, »ki predstavlja cenzuro svobodnega delovanja profesionalcev v Rai. To je negativno dejstvo, ki je usmerjeno proti svobodi tiska, vendar je vladna večina povsem izvzeta.« Takoj je prišel tudi odgovor Skp: »Ko v dvodomni komisiji Ppi glasuje skupaj s Polom, nihče nic ne reče, ko pa to naredi Skp, se govori o "kilerstvu”.« Pojasnil je še, da SKP ne zahteva ukrepov proti posameznim osebam ali upravnemu svetu, temveC le točne odgovore iz Ul. Mazzini. Kako si pri Polu svoboščin razlagajo resolucijo (ki med drugim obvezuje upravni svet in glavnega ravnatelja Rai, da posežeta s primernimi ukrepi in pobudami ob ugotovljenih nepravilnostih, tudi zato, da bi preprečili ponavljanje kršitev smernic, ki jih je izrazila sama komisija) pa je pokazal Silvio Berlusconi, ki je včeraj govoril o »podložništvu in hlapčevstvu.« Po mnenju senatorja Massima Baldinija (FI) pa je glasovanje v komisiji »od- krito vabilo, da se predsednik Enzo Sicihano in njegov upravni svet umakneta« in »nezaupnica do Rai«. Resolucijo je predstavil senator Stefane Semenzato (Zeleni) kot »institucionalni poročevalec«. V njej je tudi zapisano, da je na dnevnikih Rai med vladno krizo prišlo do primerov kršenja načela o pluralizmu. Tekst so skušali uskladiti, predstaviti bi morali popravek, po katerem komisija ne more zahtevati upravne ali disciplinske cenzure, vendar do uskladitve ni prišlo. Kot je dejal predstavnik DSL Palomi, je razprava zapustila vtis, da komisija terja disciplinske sancike, tudi če tega ni jasno izrazila, in so zato zapustih sejo. za odcepitev od Italije, kar je politični cilj Severne lige«. Gre kajpak za zelo hudo obtožbo.Kara-bijerji so hišne preiskave izvedli v prvih jutranjih urah, tako da so preiskovance večinoma vrgli iz postelje. Zaplenili so vse, kar je dišalo po Narodni gardi Padanije, v enem primeru pa so našli tudi minometalec. Preiskave je na popoldanski tiskovni konferenci v Milanu obsodil voditelj SL Umberto Bossi. Dejal je, da gre za »tehnične vaje režima«, ki jih je zaukazal najvišji državni vrh, pa tudi, da gre za volilno potezo. Več senatorjev SL pa je včeraj vložilo parlamentarna vprašanja o teh dogodkih in predsenik senata Nicola Mancino je pozval vlado, naj čim prej nanj a odgovori. Kot rečeno, se medtem nadaljujejo tudi veronske preiskave. Državni pravdnik Papalia je povabil 44 severnoligašev z Bos-sijem na čelu, naj se zgal-sijo na pravdništvu kot »informirane osebe«, vendar se je včeraj predstavil samo eden. GORICA / NOVINARSKA KONFERENCA V PALAČE HOTELU Mitja Volčič se je predstavil Kandidaturo uglednega novinarja in izvedenca za mednarodna vprašanja so podprle vse komponente Oljke - Volčič je poudaril, da bo nadaljeval pomembno delo pokojnega senatorja Darka Bratine GORICA - »Darko Bratina je bil odličen politik, znal je lokalno stvarnost “ponesti ven” in jo obravnavati v mednarodni dimenziji. Mitja Volčič je s svojimi mednarodnimi izkušnjami in hkrati z navezanostjo na goriški in deželni obmejni prostor najprimernejši kandidat za nadaljevanje Bratinovega dela.« Tako je včeraj deželni koordinator Oljke Fausto Minisini predstavil kandidata za volitve 14. decembra v goriškem senatnem okrožju na srečanju z novinarji v Palače hotelu. Pritrdili so mu deželni tajniki oz. koordinatorji vseh strank zavezništva: Alessandro Maran (-DSL), Massimo Brianese (Zeleni), Ivano Strizzolo (LS), Martin Brecelj (SSk) in Romano Lepre (SI). Vsem je bila skupna ocena, da je ugledna Volči-čeva kandidatura najboljša možna sinteza za komplekse okrožje, ki zajema raznolike stvarnosti treh pokrajin, različne kulture in med temi pomembno slovensko prisotnost, zlasti pa so njegove izkušnje priložnost za Oljko, da ovrednoti mednarodno vlogo Gorice in dežele. Maran je pri tem izpostavil ključni pomen obmejnih območij, če naj bo nova Evropa povezovalec narodov in ne le skupno tržišče. Brianese je opozoril na doprinos, ki ga lahko Volčič da pri reviziji zakona o obmejnih območjih. Brecelj je ocenil, da gre za osebnost, ki je globoko zakoreninjena v tem prostoru in hkrati ugledna na evropskem prizorišču ter navedel troje vprašanj, ki jih stranka polaga na srce kandidatu: poudarek posebnosti FJK v okviru ustavne reforme, ureditev pravnega statusa manjšine in nadaljevanje proce- sa evropske integracije v smeri Slovenije in drugih vzhodnih držav. Prepričano podporo Volčiču, ki je najprimernejši za nadaljevanje dragocenega Bratinovega dela, sta izrazila tudi Strizzolo in Lepre. Sam Volčič je v odgovorih na novinarska vprašanja ponudil pokušnjo svoje volilne kampanje, ki bo po prvem vtisu sodeč umirjena, osnovana bolj na strateški viziji vloge obmejnega prostora v času tranzicije k neki novi mednarodni ureditvi kot pa na drobnih političnih polemikah. Vsekakor je poudaril, da se ne namereva izneveriti dolžnosti senatorja, da sledi tudi vsem partikularnim problemom v okrožju in skuša pri reševanju le-teh biti transmisij ska vez med krajevnimi akterji in državnimi in mednarodnimi centri odločanja. Napovedal je, da bo v ta namen odprl v Gorici urad za stike s krajevno stvarnostjo. Pri tem je zavrnil očitek desnice o pomanjkanju vraščeno-sti v lokalno dimenzijo okrožja, obenem pa je ponudil signal komunistom, ki so iz podobnih razlogov imeli pomisleke o njegovi kandidaturi: »Lahko jim zagotovim, da bom prisoten na teritoriju, da bom sledil njegovim socialnim in ekonomskim problemom in bom vselej pripravljen na soočanje z vsakomer.« V podrobno obravnavo programskih smernic se Volčič ni spuščal, saj bo za to očitno še čas med volilno kampanjo. Omejil se je na splošno obvezo, da bo nadaljeval z Brati-novim delom, ki ga je označil za zagledno in obžaloval, da ga pokojnik ni mogel izpeljati do konca: »Ce bom prevzel njegovo mesto, bom v drugi polovici mandata v bistvu razvijal njegove načrte in zamisli.« Pri tem se namerava Volčič opreti na 30-letne izkušnje pozornega opazovalca politike a tudi na kulturno podlago, »ki človeku pomaga navezovati dialog z ljudmi in se ne zapirati v ozke okvire«. Zvest temu prepričanju se je spretno izognil vsaki polemični osti do konkurentov v volilnem boju, pokazal razumevanje za desničarsko opredelitev večine volil- cev v Gorici (»Treba je ražumeti, da je to produkt zgodovine in resničnih bolečin iz preteklosti«) in se, kot je bilo značilno tudi za njegovega predhodnika, dosledno držal zmernih in konstruktivnih tonov, brez polemičnih osti, ki se že pojavljajo v naspro- tnem, desnosredinskem taboru. Včeraj zvečer je do pozne ure zasedalo deželno vodstvo SKP. Na seji, na kateri so sodelovali tudi pokrajinski tajniki stranke, je vodostvo komunistov odločalo o odnosu do Volčičeve kandidature, (mm) Ligo bo zastopal gradeški župan GORICA - Severna liga je predsinoči odločila, da bo na volitvah za goriško senatno okrožje kandidirala 60-le-tnega gradeškega župana Giovannija Battista Salvinija. Izbira je nekoliko nepričakovana, saj sta se v prejšnjih dneh kot možna kandidata omenjala Milan Koglot iz Gorice ali Paolo Petiziol iz Cervinjana. Deželni tajnik SL sen. Roberto Visentin nam sinoči ni hotel zaupati, kdo so bili Salvinijevi konkurenti v internih “primarnih” volitvah. Priznal je le, da se je sam ogreval za nekdanjega deželnega odbornika Fasolo, ki pa ni sprejel kandidature. Podobno kot pri Kartelu svoboščin, ki se je s kandidaturo Daria Mulitscha osredotočil predvsem na gojenje svojega volilnega vrtička v Gorici, tudi Salvinijeva kandidatura ne kaže biti taka, da bi povzročala resne preglavice Mitji Volčiču. Bolj se ta “otoška” izbira zdi usmerjena v pripravo gradeških občinskih volitev, ki bodo na pomlad. Sen. Visentin sicer to razlaga kot »priznanje za uspešno upravljanje, za zaupanje kandidatu z upravnimi izkušnjami, ki je, na razliko od kakega drugega kandidata, rojen in živi v tem okožju.« Salvini je upokojenec in je bil za župana v Gradežu izvoljen junija 1994 s 33% glasov. Gradež je na Goriškem otok tudi v političnem smislu: k uspehu Lige pa je na takratnih volitvah prispevala tudi izključitev dveh kandidatnih list (med tema liste DSL) zaradi formalnih nepravilnosti pri zbiranju podpisov. > ALPE JADRAN Četrtek, 6. novembra 1997 TRST / SREČAL SE JE Z DELEGACIJO SKGZ-SSO Minister Školč o možnih načinih financiranja manjšinskih dejavnosti Gre zo vključevanje v splošne mehanizme - Včeraj se je kulturni minister sestal še z vodstvom SSG Slovenski minister za kulturo Jožef Školč se je včeraj srečal s predstavniki SKGZ in SSO (Foto KROMA) TRST - Novim razmeram prirediti in na konkretna vprašanja vezati sodelovanje med Slovenijo in slovensko manjšino v Italiji: v ta okvir pobud sodi včerajšnje srečanje slovenskega ministra za kulturo Jožefa SkolCa z vodstvi Slovenske kultumo-gospo-darske zveze in Svetom slovenskih organizacij. Osrednja tema tudi včerajšnjega srečanja na tržaškem sedežu SKGZ, kot pred časom celodnevnih pogovorov elanov Komisije Državnega zbora za Slovence po svetu in zamejstvu s predstavniki slovenskih organizacij v Italiji, je bila huda finančna kriza najpomembnejših slovenskih ustanov v FJK. Kot je uvodoma naglasil predsednik SKGZ Rudi Pavšič, si manjšina nadeja, da bo slovenska vlada odobrila amandma k proračunu, s katerim bi dejavnostim Slovencem v Italiji matica dodelila vsaj toliko sredstev kot v lanskem letu. Med že omenjenim celodnevnim obiskom parlamentarne komisije so vsi prisotni elani zagotovili, da bodo podprli predlog o zvišanju sredstev za slovensko manjšino v okviru slovenskega proračuna. Glede tega je minister Skolc dejal, da ne more nie določnejšega reči, pač Pa je navedel dve poti financiranja tudi manjšinskih kulturnih dejavnosti iz sredstev kulturnega mi- nistrstva: po eni strani je razdeljevanje sredstev za posamezne projekte preko razpisa odprto za vse (priznal je sicer, da bi bilo treba formularje nekoliko prikrojiti, ker ne upoštevajo specifičnih pogojev, v katerih živi in dela manjšina), po drugi pa bodo ljubiteljske oblike delovanja lahko Črpale sredstva iz posebnega sklada, ki bo začel delovati prihodnje leto in v upravni odbor katerega so kot glasnika manjšine že imenovali Viljema Cerna. Po srečanju na SKGZ si je minister Skolc ogledal še prostore SSO, nato pa je s sodelavci odšel v Kulturni dom, kjer se je zadržal na daljšem sestanku s predstavniki upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Uvodna beseda je pripadla gostitelju, deželnemu predsedniku Rudiju Pavšiču, ki je ob finančni temi na kratko opozoril še na pomembnost dobrega razvoja slovensko-italijan-skih odnosov in opomnil, da bi kazalo iskati sredstva za delovanje manjšine v okviru evropskih dimenzij. Poseg deželnega predsednika SSO Sergija Pahorja je bil zasnovan bolj ra-zmišljujoCe in je izhajal iz ugotovitve, da odnosi med matico in manjšino niso najboljši. V svojem razmišljanju je Pahor segel v komaj pretekla leta, ko so spremembe v Sloveniji nujno posegle tudi v ra- zmere v manjšini, ki pa ni znala izoblikovati nove, skupne poti. Ce slovenska manjšina ni našla mod, da bi sama v svoji sredi izvedla spremembo, pa nosi matica krivdo, da manjšine ni znala pravilno spodbuditi. Po včerajšnjih napakah dileme bodočnosti: po Pahorjevem mnenju se je treba že danes zamisliti nad akutnostjo demografskega vprašanja, saj že v razmeroma kratkem obdobju manjšina ne bo mogla vzdrževati volumna kulturnega ustvarjanja, ne zaradi pomanjkanje sredstev, temveč ker ne bo več uporabnikov. O raznih specifičnih vprašanjih so na včerajšnjem srečanju spregovori- li še elani delegacij. Na tudi na srečanju izpostavljeno specifiko in na posebne pogoje kulturnega delovanja manjšine izrecno opozarja tudi dokument SKGZ, ki so ga včeraj izročili ministru Školču. V njem so ob ugotovitvah navedeni konkretni predlogi o pristopu slovenskega ministrstva za kultu- ro do dejavnosti na posebnih resorjih. Ministru Školču so sogovorniki izrecno omenili še težave posameznih domov, ki so v težavah zaradi nujnih preureditvenih del in zamud pri prejemanju že zagotovljenih sredstev, tako s strani SKGZ kot SSO pa je bilo naglašeno, da v manjšini je prisotno skupno zavzemanje, da pa vse slične pobude ne gre jemati ozko za nepotrebne dvojnike. Kot že omenjeno, se je minister Skolc s sodelavci (spremljali so ga odgovoren za področje gledališča Kardun, vodja programske službe Ivo Svetina in odgovorna za Slovence po svetu in v zamejstvu v okviru mednarodnih stikov ministrstva Milena Cerar, srečanja na SKGZ pa se je udeležila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Pelikan) vCeraj srečal še s predstavniki vodstva SSG. V Kulturnem domu so ga sprejeli predsednik Rafko Dolhar, podpredsednik Fili-bert BenedetiC, elan vodstva Livij Valencie in ravnatelj Miroslav Košuta. Predsednik Dolhar je ministra seznanil s trenutnim izjemno težkim stanjem in nekaterimi že kroničnimi problemi SSG. Po ugotovitvi, da je za reševanje temeljnih zadev nujna enotnost celotne manjšine, se je minister Školč zavzel za vključitev SSG v nacionalni kulturni program in za ureditev drugih kritičnih vprašanj v okviru skupne obveze obeh držav. Ravnatelj Košuta je osvetlil nekaj konkretnih, rešljivih problemov in se zahvalil za nedavni prispevek ministrstva, s katerim je bilo omogočeno izplačilo majskih plač. Breda Pahor CELOVEC / VPRAŠANJE STAROAVSTRIJCEV Haiderjevi svobodnjaki spet nevarno izzivajo Deželni zbor naj bi potrdil zahtevo deželne vlade - Ausserwinkler skuša ohraniti stvarno raven - Zunanje ministrstvo obsoja Haiderja CELOVEC - Haiderjevi svobodnjaki še zaostrujejo vprašanje Sta-roavstrijcev oz. nemške manjšine v Sloveniji, po novem pa tudi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Za danes so zahtevah »aktualno uro« v koroškem deželnem zboru, v okviru katere naj bi vse tri v deželnem parlamentu zastopane stranke potrdile resolucijo koroške deželne vlade oz. koroške zahteve v odnosu do Slovenije. Glede 7. člena Avstrijske državne pogodbe (-ADP) pa svobodnjaki zahtevajo naj deželni zbor s sklepom proglasi, da so vsa določila tega člena o pra-yicah koroških Slovencev v celoti napolnjena. Sef koroških socialdemokratov in namestnikdeželnega glavarja Michael Ausservvinkler, ki v teh dne zaradi odsotnosti Zematta vodi deželno vlado, je včeraj na hitro sklicani novinarski konferenci poudaril, da ne želi nobene zaostritve vprašanja. Dejal je, da bo storil vse, da se bodo pri raple-tanju tega problema uveljavili razumni politiki na obeh straneh Karavank, ne pa politiki, ki očitno izkoriščajo ta problem v notranje-pohtične namene. Vprašanje Staroavstrijcev je treba jemati resno, je dejal Ausservvinkler, ob tem pa pouda-r*], da je treba najprej počakati na rezultat študije avstrijskihin slovenskih zgodovinarjev, ki so v zadnjih mesecih intenzivno prouče- vali to vprašanje. Sele potem bo tudi možno potegniti zaključke in razpravljati o morebitnih konkretnih korakih. Ausservvinkler je novinarje tudi informiral o stikih, ki jih je v zadnjih dneh imel tako z avstrijsko ambasado v Ljubljani in zunanjim ministrstvom na Dunaju, kot tudi s številnimi pohtiki v Sloveniji, nazadnje s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem, s katerim se je -kot smo poročali - srečal v ponedeljek v Bilcovsu na Koroškem. Glede trditve svobodnjakov, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen, je Ausservvinkler dejal, da obstaja dokument ustavne službe pri koroški vladi, ki kaže, da so določila ADP na osmih glavnih področjih manjšinske zaščite zadovoljivo rešenem. V odgovor na izjavo Enotne liste, ki je trditev svobodnjakov označila za »slabo šalo«, pa je dejal, da so tudi manjšinski politiki poklicani k odgovornemu ravnanju v tako kočljivi politični fazi. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je zahtevo svobodnjakov po »aktualni uri« o Staroavstrijcih in tudi 7. členu ADP označil kot »mednarodno provokacijo«. Take politične poteza nikakor ne sljuži-jo dežeh, v ostalem pa koroški deželni zbor niti nima pristojnosti, da bi glasoval o mednarodnem dokumentu kot je ADP. Olip zato po- ziva vse razmne politike v deželnem zbora, naj danes ne klonijo izsiljevalni politiki Haiderjevih svobodnjakov. Avstrijsko zunanje ministrstvo je v izjavi za tisk, kot poročata STA in APA zavrnilo očitke predsednika poslanskega kluba svobodnjakov v koroškem deželnem zboru Martina Stratza. O tem, da bi po hitrem postopku odpovedali napovedano srečanje s predstavnikom avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani, že zato ni mogoče govoriti, ker se zanj niso dogovorili. »Povsem neobičajno in nesprejemljivo« je, da bi deželni zbor po hitrem postopku poklical člane avstrijskih veleposlaništev v tujini, poudarja avstrijsko zunanje ministrstvo. Celo predsedniku poslanskega kluba svobodnjakov bi moralo biti znano, da zunanje politike ne določajo predstavništva v tujini ali njihovi sodelavci, temveč ministrstvo za zunanje zadeve. Zunanje ministrstvo je naročilo izdelavo znanstvene študije o nemško govoreči manjšini v Sloveniji; ta naj bi bila predvidoma končana v začetku decembra. Izbira besed predsednika poslanskega kluba svobodnjakov »ustreza standardu svobodnjaške stranke in zato nič več ne preseneča«, je še zapisano v izjavi za tisk avstrijskega zunanjega ministrstva. Ivan Lukan DEŽELNI SVET / IZJAVA PREDSEDNIKA DEŽELNE VLADE »Schengenski dogovor treba prilagoditi našim razmeram« Cruder je odgovoril na vprašanje Antonaza(SKP) TRST - Schengenski sporazum je dobrodošel za Evropsko unijo, tako kot je zastavljen pa ustvarja le težave na ita-lijansko-slovenski meji. Dežela Furlanija-Julij ska krajina se je o tem že junija razgovarjala s tedanjim slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, istočasno pa opozorila tudi šefa Farnesine Lamberta Dinija in notranjega ministra Giorgia Napolita-na. Rim in Ljubljana morata s posebnim dvostranskim dogovorom omiliti posledice Schen-gena v tukajšnjem obmejnem prostoru. Predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder (na sliki) je na včerajšnji seji deželnega sveta spet zelo odloCno postavil to vprašanje in izrazil upanje, da bo rimska vlada prisluhnila pozivu iz FJK. Nekaj se vsekakor premika. Notranje ministrstvo je že izdalo navodila obmejnim organom, naj npr. vzpostavijo t.i. rezervirano traso za slovenske državljane in naj opre- mijo mejno policijo s potrebnimi strukturami ter sredstvi (zlasti računalniki) za izvajanje tega evropskega dogovora. Cruder je glede pomembnejših, to se pravi političnih ukrepov izrazil še upanje, da bo Rim - tako v pogajanjih z Ljubljano, kot z EU - upošteval mnenja in predloge deželne uprave. To mora veljati, kot reCeno, tudi za pogajanje z Brusljem, da ne bo meja med Italijo in Slovenijo postala najbolj zaprta meja med Članicami in nečlanicami Evropske unije. To bi zelo prizadelo ne samo obmejni prostor, ampak vso deželo, ki bi vrh tega še izgubila svojo uveljavljeno mednarodno vlogo. Predsednik Dežele je svoje stališče o Schen-genu strnil v odgovor na interpelacijo načelnika svetovalcev Stranke komunistične prenove Roberta Antona-za, ki je vzel na znanje Cruderjevo mnenje. Antonaz je vsekakor prepričan, da se problem uvršCa tudi v okvir konfliktualnega odnosa, ki ga Dežela ima s sosednjimi državami glede migracijskih tokov z juga in vzhoda. Po njegovem mnenju je Furlanija-Julijska krajina trenutno Dežela, ki kaže naj večjo zaprtost za sprejemanje tujcev iz teh držav. Problemov ne gre vsekakor reševeti z represivno politiko, zgraditi je treba strukture za sprejemanje priseljencev. GLOSA |$$| Zmanjkalo jim je poguma, da bi šli do kraja Jože Pirjeve Mednarodni znanstveni simpozij, ki je bil organiziran 25. oktobra v Kobaridu ob 80-letni-ci istoimenske bitke, je nudil dobrodošlo priložnost za razmislek o prvi svetovni vojni v naših krajih. Čeprav je Časovni razpon, ki nas loči od nje v bistvu kratek, se je naš naCin dojemanja sveta v zadnjih desetletjih tako zelo spremenil, da je mogoCe govoriti o epohalnem premiku, pomembnejšem še bolj na miselni kot na tehnološki ravni. V začetku stoletja je v odnosih med državami in narodi še vedno veljala logika nasilnega prekašanja nasprotij in ozemeljskih osvajanj, kar je vojni dajalo peCat legitimnosti. Danes se to dogaja samo v okoljih, ki so v svojem razvoju moCno zaostala in obtičala na obrobju evropskih integracijskih procesov, kot je na primer srbsko ali Črnogorsko. To še ne pomeni, da bi v našem prostoru ne bilo mednarodnih konfliktov, tekmovanj in konfliktov. Vendar se ta izražajo in rešujejo na drugačen naCin: na ekonomski, diplomatski in politični ravni. Prva svetovna vojna je bila v svojem bistvu spopad nasprotujočih si imperiali-zmov, pri Čemer je treba dodati, da so se vanjo vključile ne samo države, ki so spadale v klub velikih sil (Anglija, Francija, Rusija, Nemčija in Av-stro-Ogrska), temveč tudi tiste, ki so si hotele pridobiti ta status: v določenem smislu to velja za Srbijo, še bolj pa za Italijo. Razmislek o italijanski odločitvi za vstop v vojno je po svoje še vedno aktualen, saj se ta država še ni odpovedala ambiciji, zaradi katere je med leti 1915-1918 žrtvovala okrog milijon Človeških življenj. Dejstvo, da se rimska vlada danes poteguje za mesto stalnega elana v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, Čeprav je jasno, da zanj nima potrebnih civilizacijskih kvalifikacij in mednarodnega ugleda, je zapoznel odjek tistega užaljenega občutka zapostavljenosti, ki je pred osemdesetimi leti povzročil italijanski napad na Avstro-Ogr-sko. Kot se je izkazalo na kobariškem simpoziju, so italijanski zgodovinarji marsikaj storili v poskusu, da razumejo dinamiko vpletenosti svojega naroda v prvo svetovno vojno. Medtem ko smo mi to obdobje svoje zgodovine moCno zanemarili, so ga Italijani razvozlali v vseh pogledih, tako strateških kot političnih in socioloških in se dokopali do zanimivih rezultatov. Otresli so se retoričnega pristopa pri razmišljanju o italijanski vpletenosti v prvo svetovno vojno, Čeprav z druge strani le niso bili dovolj pogumni, da bi šli v svoji analizi do kraja. O tem me je prepričal referat turinskega kolega Giorgia Rochata, ki je skušal analizirati vzroke poraza pri Kobaridu na podlagi večplastne analize, v katero je vključil tako miselnost oficirskega kadra kot borbenost vojaških enot. V njegovi oceni je iskati glavni vzrok za kobariško katastrofo v piramidalni strukturi takratne italijanske vojske, ki podrejenim ni dovoljevala nobene iniciative, in v njenih starateških napakah. Na podlagi te teze je Rochat zelo polemičen z vrhovnim poveljnikom gen. Ca-dorno, ki je ob novici avstroogrskega in nemškega preboja pri Kobaridu na hitro obtožil svoje vojake strahopetnosti in s tem skušal opravičiti lastne napake. Strinjam se z Rochatom, da italijanski vojaki niso bili nič bolj pogumni ali strahopetni kot njihovi nasprotniki na soški fronti. Vendar se mi zdi, da je treba iskati vzroke za njihovo poman-kljivo borbenost tudi v dejstvu, da so se borili na tujih tleh in v napadalni vojni, resničnih ciljev katere večina v svoji zaostalosti ni niti prav razumela. Kljub vsej svoji bravuri se do tega bistvenega spoznanja italijanski zgodovinarji še niso dokopali. PROGRAMI LIST PRED NEDELJSKIM OBČNIM ZBOROM ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Pluralizen in prozornost: za finančno sanacijo PD Primorski jutri: listo podprla vrsta uglednih članov zadruge PD Z nedeljskim prvim občnim zborom zadruge Primorski dnevnik se bo končala prva faza reševanja našega edinega dnevnika in se bo začela druga, zahtevnejša in dolgotrajnejša, ki mora privesti najprej do sanacije finančnega stanja, da bo list opravljal svojo nalogo brez nadaljnjih pretresov. To se bo zgodilo, če bodo v novo vodstvo, ki mu bo zaupana usoda časopisa, izvoljeni pravi ljudje. Kot predstavnik Sveta slovenskih organizacij sem sodeloval pri sestavljanju liste, ki se je prva pojavila v javnosti in nosi ime Prozornost in pluralizem. Naziv liste najbolje ponazarja tudi jedro programa: skrbno gospodariti s sredstvi, da se ne bodo pojavile napake iz preteklosti s težkimi izgubami, za katere nihče noče biti kriv. Primorski dnevnik se z novo upravo ne bo smel spuščati v avanture, temveč bo moral skrbeti za svojo primarno nalogo: informirati slovensko zamejsko javnost in to s čim manjšimi stroški, da se bo čimprej rešil bremen preteklosti in si znova pridobil zaupanje bančnikov. Istočasno bo ta informacija morala biti tako naravnana, da bo krila pričakovanja čimvečje-ga dela bralcev, ki so sestavni del naše zamejske stvarnosti: čimbolj popolno, korektno in vsestransko, to se pravi brez obveznih ideoloških očal. Edino tako bomo v prihodnosti s pridobljenim ugledom privabili nove člane zadruge, saj mnogi še danes ne zaupajo v ta projekt, ki hoče iz Primorskega dnevnika narediti glasilo celotne skupnosti. Morda to ne bo lahko, a vredno je, da si ta cilj zastavimo v korist celotne skupnosti. Prepričani smo tu- Primorski jutri: danes v Trstu predstavitev kandidatov V nedeljo, 9. novembra bo ob 10.oo na Pomorski postaji v Trstu prvi redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Na njem bomo izvolili nov upravni svet Zadruge. Lista št. 2 Primorski jutri bo uradno predstavila svoje kandite in program danes, 6. novembra v Trstu ob 11. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco v Trstu. Srečanje je odprto javnosti. di v uspeh in prav zato smo nekateri šli v projekt tudi z osebnimi jamstvi. Pri sestvaljanju liste se je okoli gesla Prozornost in pluralizem zbralo več ljudi iz različnih krogov, ki so že zastavili svoje osebno imetje pri reševanju Primorskega dnevnika. Zdaj so pripravljeni sodelovati tudi pri njegovi krepitvi in nadaljnji rasti. Po večini gre za ljudi, ki so izkušeni v podjetniškem upravljanju. Nanje se lahko zanesemo. Nekateri kandidati na tej listi so v preteklih mesecih že pokazali, kaj znajo in so si zaslužili našo javno hvaležnost, ker so rešili časnik pred propadom. Nadaljnje jamstvo pa zagotvlja dejstvo, da bodo iz svojih vrsti zbrali ožjo skupino, ki bo direktno izvajala sklepe novega upravnega sveta. Kot strokovno pomoč a bodo poklicali tudi ljudi zunaj svojega kroga, prav tako kakor hočejo upoštevali tudi druge komponente, ki bodo v upravnem odboru. Nikogar nočejo pregaziti. Zato vabim člane zadruge Primorski dnevnik, da na prvem občnem zboru podprejo listo Prozornost in pluralizem, ki jo je predstavila vrsta uglednih pripadnikov manjšine v prepričanju, da to delajo v korist celotne skupnosti. Sergij Pahor Objavljamo imena nekaterih članov Zadruge, ki so podprli in podpisali listo »Primorski jutri«. Tržaška pokrajina: Tamara Blazina, An-na Blasevich, Ramiro Blasevich, Norina Bogateč, Darij Brajnik, Deborah Brajnik, Vanja Brajnik, Miloš Budin, Vladimiro Budin, Milan Bufon, Edi Buka-vec, Natascia Calzi, Gi-orgio Canciani, Ksenja Canziani, Annamaria Carli Kalc, Claudio Cof-foli, Marino Coffoli, Emilia Cok, Miran Cos-sutta, Nives Cossutta, Živa Cunja, Neva Čok Jogan, Baranka Cotar, Nadja Debenjak, Franc Fabec, Silvano Ferluga, Andrea Furlan, Igor Gabrovec, Egon Guštin, Rodolfo Guglielmi, Stanka Hrovatin, Branko Jazbec, Carolina Jeri-na-Blasevich, Matija Jogan, Alessandro Kalc, VValter Kalc, Giusto Ka-ris, Sandi Klun, Ivanka Knez, Olga Knez, Ljubo Košuta, Neva Kozlovič, Paolo Kozlovič, Boris Kraljič, Dario Kraljič, Nadja Kraljič, Nataša Kraljič, Paolo Kranjec, Bogomila Kravos, Teodora Kressevich, Ales-sio Križman, Dušan Križman, Elena Legiša, Savo Lipovec, Sergij Lipovec, Tamara Lipovec, Zmagica Lorenzi, Milan Lovriha, Sergij Majovski, Xenia Majevski, Bruna Manin Spetič, Ace Mermolja, Boris Mihalič, Willj Mi-kac, Igor Milič, Luciano Milič, Sonia Milič, Stanislava Mokole, Margaret Nadlišek, Ignazio Ota, Boris Pangerc, Iztok Pečar, Jana Pečar, Nevenka Pečar, Radivoj Pečar, Laura Pecenik, Rossana Pettirosso, Alessandro Piccini, De-vana Pizziga, Onorina Prasel, Borut Race, Mitja Race, Rado Race, Lucilla Rakar, Paolo Raseni, Jasna Rauber, Irmengarda Schojer, Niccolo Sirk, Paolo Slamič, Carlo Slavec, Vojko Slavec, Tatjana Smrkolj vd. Starc, Vittorio Sosič, Alenka Spetič, Iztok Spetič, Marjan Spetič, Stojan Spetič, Inko Starec, Magda Starec, Radojko Starec, Anna Maria Sugan, Mario Šušteršič, Vinko Ščurek, Mojca Siško-vič, Mariza Skerk, Edvin Švab, Anamarija Svagelj, Jadranka Tavčar, Floriana Tul, Dušan Udovič, VValter Ukmar, Silvana Valop-pi, Ivan Verč, Alessan-dra Višnjevec Slavec, Ivan Visentin, Rinaldo Vremez, Bruna Zorzini Spetič, Jerica Zapušek, Laura Zerial-Coffoli, Susanna Zeriali, Andrej Zuppin. Goriška pokrajina Zvonka Bednar, Breda Bertalanič, VValter Bevilacqua, Maša Bralni, Vilma Bralni, Laura Cociancich, Danilo Cotič, Tatjana Cotič, Emi-lio (Miladin) Černe, Darin Devetak, Karlo Devetak, Nada Devetak, Bernardo Florenin, Giuseppe Florenin, Gi- useppe Gergolet, Ida Gergolet, Luisa Gergolet, Viljem Gergolet, El-da Grauner, Sara Ho-ban, Maja Humar, Oskar Juren, Luigi Ju-retic, Majda Klanjšček, Vladimiro Kanjšček, Urška Knez, Igor Komel, Luciana Komjanc, Marco Komjanc, Rodolfo Koršič, Andrea Kovic, Mario Lavrenčič, Giuseppe Leghissa, Lidia Martellani, Ales-sandra Marvin, Riccar-do Mizerit, Giovanna Nanut, Giancarla Pa-cor, Gabriella Pahor, Igor Pahor, Mario Pahor, Nella Paoletti, Rodolfo Pavšič, Marisa Pelesson, Patrizia Pe-ressin, Boris Peric, Marco Pete jan, Federi-co Primožič, Jasna Primožič, Vito Primožič, Anna Primožič, Mario Radetti, Girodano Se-moli, Ernesto Semolič, Livio Semolič, Ernest Soban, Barbara Sosol, Metka Strosar, Maria Terpin, Emilio Tomšič, Filippo Vogrič, Alessandro VValtritsch, Igor VValtritsch, Marko VValtritsch. Videmska pokrajina Fabio Bonini, Davide Clodig, Giovanni Floreancig, Viviana Gruden, Anna lussa, Daniela Lauretig, Ren-zo Mattelig, lole Na-mor, Michele Obit, Pavel Petricig, Lucia Trusgnach, Marino Vertovec. Pluralizem in prozornost: jutri v Trstu predstavitev kandidatov Pred nedeljskim občnim zborom Zadruge Primorski dnevnik prireja kandidatna lista št. 1 - Pluralizem in prozornost tiskovno konferenco za predstavitev kandidatov in njihovega programa. Srečanje bo jutri, v petek 7. novembra ob 11.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu in bo odprto javnosti. O pogledih liste št. 1 na probleme in perspektive Primorskega dnevnika bodo spregovorili nosilec liste Pluralizem in Prozornost, dosedanji predsednik Zadruge Primorski dnevnik Boris Kuret in ostali kandidati. Na tem prostoru listi, ki sta predložili svoje kandidate za upravni svet Zadruge Primorski dnevnik, po svoji želji predstavljata programe m poglede na delovanje Zadruge m na prihodnost časopisa. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo podjetju DZP-PRAE Prvega novembra 1997 je Primorski dnevnik objavil na prvi strani Sporočilo vašega upravnega sveta. Iz njega izhaja, da je v zamudi prispevek Republike Slovenije, ki naj bi bil, po poudarku sodeč, najbolj odločilen. Na drugem mestu so navedeni deželni prispevki, ki naj bi ne bili izplačani niti za leto 1994. Niti besede pa ne najdem o državnih prispevkih. Zato vljudno prosim, v preprepri-čanju, da izražam tudi željo mnogih drugih članov Zadruge Primorski dnevnik, da pred nedeljskim občnim zbo- rom objavite točne vsote, ki jih pričakujete od Republike Slovenije, od dežele Furlani-je-Julijske Benečije in od Italijanske republike (po možnosti z navedbo zakonov, na osnovi katerih ste zaprosili za podporo) in to ločeno po finančnih letih. Samo Pahor član Zadruge PD V zvezi z javnimi prispevki, ki jih naše podjetje trenutno pričakuje, je stanje sledeče: s strani italijanske vlade podjetje pričakuje izplačilo prispevkov v višini 7.750.000. 000 lir ki izhajajo iz sledečih zakonov: -po zakonu 278 z dne 14. avgusta 1991: 2 milijardi lir za leto 1995 in 2 milijardi lir za leto 1996 -po zakonu 250 z dne 7. avgusta 1990 in 19 z dne 9. januarja 1991 3.750.000.000 lir za leto 1996 Ob koncu tekočega leta bodo dozoreli tudi prispevki za leto 1997, ki skupno znašajo 5.750.000. 000 lir. Medtem ko bodo prispevki za leti 1995 in 1996 verjetno izplačani ob koncu tega leta ali na začetku prihodnjega leta, ne bomo prispevka za leto 1997 po vsej verjetnosti prejeli pred de- cembrom 1998. S strani Dežele FJK podjetje še vedno pričakuje prispevek za leto 1994, ki je bil sicer že določen v višini 190.000.000 lir; deželni prispevki za leta 1995, 1996 in 1997 še niso bili določeni. K temu je treba dodati, da bodo prispevki za leta 1994, 1995 in 1996 verjetno skoraj v celoti namenjeni likvidatorfu TKB za poravnavo starih obveznosti. Podjetje tudi pričakuje določitev višine prispevka Republike Slovenije za tekoče leto, za katerega še ni nikakršnega uradnega zagotovila. Uprava PRAE-DZP NABREŽINA / VOLILNA KAMPANJA DSL: Kraški park v korist domačinov SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA NOVICE Omilili posledice Schengena Poziv za volitve odbora Zadruge PD Obrtniki odkrivajo »ugodna posojila« Zgleda neverjetno, vendar so na podlagi zbranih podatkov pri CNAtrieste (združenju za obrt in manjše obrate) prišli do zaključka, da obrtna podjetjaTr naši pokrajini premalo poznajo številne možnosti za kreditiranje pod ugodnimi pogoji in jih torej premalo izkoriščajo. Da bi interesente seznanila z vsemi ugodnostmi, bo tržaška CNA (državna konfederacija za obrt) drevi ob 19. uri v sejni dvorani na Trgu Venezia 1 priredila posebno srečanje. Nedavno odobreni regulacijski načrt in bodoči Kraški park sta bili glavni temi, o katerih je tekla beseda na predsinočnjem volilnem zborovanju de-vinsko-nabrežinske DSL v Mavhinjah. Zupan Giorgio Depangher, ki je nosilec liste Hrasta (DSL podpira župansko kandidaturo Marina Voc-cija) za občinski svet, je poudaril, da regulacijski načrt odpira nove razvojne možnosti, tudi ker usklajuje potrebe Krasa s potrebami obalnega pasu. Massimo Veronese je spregovoril predvsem o Kraškem parku in izrazil potrebo, da bo treba ta projekt uresničevati postopno in istočasno v soglasju z domačim prebivalstvom. Aurora Gabrovec pa je omenila problem zapuščenih javnih stavb in poslopij, pri Center je omenila vojašnici v Mavhinjah. Stavbi bi lahko odkupila občinska uprava in ju izkoristila v javne namene, začenši s potrebami Kraškega parka. O tem je govor tudi v regulacijskem načrtu, ki določa Mavhinje kot neke vrste center bodočega naravnega parka. Go- vorili so tudi o žgočih problemih- kmetijskega sektorja in o potrebi, da Občina po svojih močeh in pristojnostih poenostavi vse birokratske postopke npr. za razne prošnje in podobno. »Sožitje in solidarnost« je tema današnjega predvolilnega srečanja, ki ga v Devinu (ob 18. uri na sedežu zborov) prirejajo podporniki kandidature Marina Voccija. Glavno besedo bo imel znani pisatelj Fulvio To-mizza, na srečanju pa bodo sodelovali tudi podpredsednica Istrske regije Loredana Bogliun, župan Buj Dino Debeljuh (Občina Nabrežina je pobratena s to istrsko občino), nekdanji koprski Zupan in danes poslanec v slovenskem parlamentu Aurelio Juri, pisatelj in pesnik Ace Mermolja ter gosta s celovške univerze Johann Strutz in Eva Mas el. Slovenska skupnost in njen županski kandidat Viktor Tanče pa vabita jutri v Mavhinje na predstavitev volilnega programa in seveda kandidatov za občinski svet. Srečanje bo ob 20.30 v gostilni Urdih. Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško se je te dni sestal na svoji redni seji. Obravnaval je posledice izvajanja šengenske-ga sporazuma na italijan-sko-slovenski meji in priprave na nedeljske volitve upravnega odbora Zadruge Primorski dnevnik. Izvajanje šengenskega sporazuma je pokazalo, kakšne so lahko posledice integracijskih procesov v Evropi. Ti vodijo po eni strani k odpravljanju ovir na notranjih mejah, po drugi strani pa zaradi varnostnih razlogov zaostrujejo režim na zunanjih mejah EU. Ker je naša meja v začetku prejšnjega tedna postala ne le italijanska meja, ampak tudi zunanja meja EU, je bil do skrajnosti o težavi j en intenziven pretok ljudi na mejnih prehodih tržaške pokrajine. Ob tej priložnosti se je še enkrat izkazal kot nenadomestljiv videmski sporazum o olajšanem prehodu ljudi, ki je bil sklenjen in uveljavljen v povojnem obdobju. Na seji je bilo ugotovljeno, da sta državi pričakali nepripravljeni iz-vajavanje šengenskega sporazuma na italijansko-slo-venski meji oziroma da nista pravilno ocenili posledic Sengena za naše odprto mejno območje. Pokrajinski odbor meni, da je dolgoročno gledano izhod iz nastalega položaja nedvomno v tem, da postane Slovenija v najkrajšem možnem roku polnopravna članica EU in podpisnica šengenskega sporazuma. Medtem pa je nujno, da državi poskrbita za uvedbo posebnih stez na mednarodnih mejnih prehodih, ki naj bodo rezervirane za državljane EU, Slovenije in za obmejno prebivalstvo. Nemudoma pa je potrebno potencirati prehode druge kategorije na Tržaškem. To v konkretnem pomeni: odprtje prehodov ob 5. uri zjutraj za olajšanje prehoda zlasti tistim, ki se iz Slovenije in Hrvaške zaradi delovnih in drugih obveznosti dnevno vozijo v Trst, isti prehodi naj bi bodo odprti vse do 22. ure, od tega bi imel pozitivne učinke tudi trgovinski sektor na Tržaškem. Ocenjeno je bilo, da bi bil tak ukrep ne le splošno koristen, ampak tudi izvedljiv z istim osebjem in zato lahko takoj operativen. Na dnevnem redu seje so bile, kot rečeno, tudi priprave na nedeljske volitve upravnega odbora Zadruge Primorski dnevnik. S tem v zvezi se je razvila živahna in poglobljena razprava, v katero so posegli vsi prisotni. Pokrajinski odbor je sklenil pozvati člane Zadruge Primorski dnevnik, naj se nedeljskega občnega zbora udeležijo ter na njem podprejo Listo št. 2, ki nastopa pod geslom Primorski jutri. Lista si po mnenju tržaške SKGZ zasluži zaupanje in podporo članov, ker so predlagana imena reprezentativna, pokrivajo našo raznoliko ozemeljsko stvarnost in vključujejo tudi imena mladih. Bistvenega pomena je, da je bila Lista št. 2 zasnovana na nekompatibilnosti med funcijo nadzora, ki pripada upravnemu odboru Zadruge in funkcijo uprave (operativnega vodenja) podjetja DPZ-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Konkret- no to pomeni: kdor bo v nedeljo izvoljen in bo sprejel mesto v upravnem odboru Zadruge Primorski dnevnik, bo na osnovi mandata občnega zbora izvrševal funkcijo lastnika založniškega podjetja; izvoljeni na Listi št. 2 bodo za upravitelje podjetja DZP-PRAE predlagali druge osebe, ki bodo izbrani izključno po meri strokovnosti. Eni bodo torej upravljali, drugi jih bodo nadzorovali. Nesprejemljivo je namreč, da bi nekdo obenem upravljal ter nadzoroval samega sebe. V zvezi s tem je pokrajinski odbor mnenja, da bi morala Lista št. 2 Primorski jutri pred samimi nedeljskimi volitvami najaviti imena ljudi, ki jih po meri strokovnosti predlaga v upravo založniške hiše DZP-PRAE. Dodaten razlog, zaradi katerega je potrebno podpreti Listo št. 2, je da se lista zavzema za širitev članstva Zadruge. Izjemno pomembna in zahtevna naloga, ki čaka tiste, ki bodo izvoljeni v upravni odbor Zadruge, je namreč doseči vsaj podvojitev sedanjega števila elanov. Zadruga je od svojega nastanka bila zasnovana na množičnem članstvu. Ta cilj še ni dosežen, od tu potreba po ponovnem odprtju kampanje včlane-vanja, ki naj Zadrugi zagotovi množični karakter in ji da potrebno moč. Na koncu je pokrajinski odbor sklenil apelirati tudi na tiste, ki se ne bodo utegnili udeležiti nedeljskega občnega zbora, da oddajo podpisana pooblastila somišljenikom, za katere vedo, da bodo podprli Listo št. 2 Primorski jutri. Srečanje z Liviom Isaakom Sirovichem Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, Krožek Ob pečini. Skupina 85 in Krožek Istria nadaljujejo s serijo zanimivih srečanj z vidnimi predstavniki tržaškega kulturnega življenja. Po uspešnem srečanju s Tomizzo bo jutri ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu na vrsti večer z Liviom Isaakom Sirovichem, ki ga bo predstavil časnikar Paolo Rumiz. Sirovich je avtor knjig »Cime irredente - Un tempestoso caso storico al-pinistico« in »Gli Isaak: ima famiglia in trappola tra Hitler e Stalin«, s katerima je razgalil vrsto stereotipov m predsodkov, ki zavirajo razvoj sožitja v naših krajih. Manifestacija o ločenem zbiranju odpadkov Danes ob 11. uri bo na Trgu Marconi v Miljah manifestacija za sensibilizacijo prebivalstva v zvezi z načrtom za ločeno zbiranje odpadkov. Načrt je izdelala miljska Občina s sodelovanjem družbe Ecothema, pri njem pa so aktivno sodelovali učenci, dijaki in učno osebje nekaterih razredov iz miljskih osnovnih in srednjih šol. Selekcije za delovna mesta V ponedeljek, 10. in v torek, 11., t.m. bodo v prostorih urada za delo (Ul. Fabio Severo 46/1) od 8.30 do 12. me sprejemali prijave za nastop na selekcijah za dve delovni mesti. Prvo je na Pokrajini Trst (knjigovodja, dobro obvladanje strojepisja, določen čas 6 mesecev), drugo pa pri tržaškem podjetju za turistično promocijo (trgovski pomočnik, usposobljen za poslovanje pri telefonski centrali, znanje angleščine, določen čas od 15.11.97 do 31.12.97). Interesenti morajo pred prijavo predstaviti mod. C/l (ali roza izkaznico). Nagrada zvestobi Jutri, 7. t.m. bo podjetje Illycaffe nagradilo kliente za več kot 40-letno zvestobo. Takih klientov je več kot 40, »najstarejši« pa prihaja iz Todija v pokrajini Perugia, kjer že od leta 1933 servira kavo Illycaffe. Nagrejenci, ki jih bodo spremljale družine in karjevni agenti ter menedžerji, si bodo ogledali obrate in mesto. Trst kot povezovalec z Vzhodno Evropo »Z odobritvijo programa sodelovanja TACIS med Trtom in ukrajinskim pristaniškim mestom Nikolajev je Evropska unija ponovno priznala Trstu vlogo povezovalca z državami srednje in vzhodne Evrope. Prav zaradi tega se mora Trst tudi ustrezno opremiti.« Tako je dejal tržaški župan Riccardo Illy na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj skupno z občinskim odbornikom za gospodarstvo Fabiom Nerijem, da bi javno predstavil evropski projekt sodelovanja med Trstom in Nokolajevim na gospodarskem in kulturne področju. Podčrtati velja, da je EU odobrila le dva takšna projekta za Italijo, in sicer poleg projekta, ki povezuje Trst z Nikolajevim, še projekt, ki povezuje Genovo z glavnim ukrajinskim pristaniščem Odesso. Na tiskovni konferenci so bili tudi trije funkcionarji Občine Nikolajev, ki bodo ostali v Trstu na enomesečnem strokvnem izpopolnjevanju. KRIZA V TOVARNI VELIKIH MOTORJEV Začela se je faza pogajanj Na sedežu Intersinda je bil včeraj prvi od sestankov, ki so jih zahtevali sindikati, da bi si ustvarili jasno sliko o usodi, ki čaka Tovarno velikih motorjev v Bol-juncu, potem ko je vodstvo obrata prejšnji teden tudi v pisni obliki predstavilo industrijski načrt. 2e konec prejšnjega meseca smo pi-'>ali o nameri podjetja, da bi orga-nik skrčili za 320 delovnih mest, obenem pa je bil govor o precejšnjih novih vlaganjih, do leta 2.000 naj bi dosegla 80 milijard hr. V sedanji posvetovalni fazi, v kateri naj bi si srečanja sledila okrog dva tedna, so načeli predvsem vprašanje organizacije dela ter proizvodne aspekte. Sedaj sta na vrsti dva sestanka, eden se bo nanašal na TVM, drugi na »diezel-ske raziskave«. Obenem so sindikati zahtevali tudi srečanje z deželnim odbornikom za industrijo. Sledila bodo plenarna zasedanja, nakar naj bi morebiti načeli vprašanje odvečne delovne sile: najprej bodo namreč govorili o organizaciji dela in šele če se bo rzkazalo, da je sedanja zaposlitve-J13 raven previsoka, se bodo lotili ndi krčenje organika. Včerajšnjega sestanka so se po- leg predstavnikov Fincantierija, finske grupe VVartsila in pokrajinskih tajnikov Galanteja (Fiom-Cgil), Miniussia (Uilm) in Stella (Fim-Cisl) udeležila tudi zastopnika državnega vodstva Bianchi (Fiom) in Farina (Fim). Potem ko so v četrtek, 30. oktobra v tovarni proglasili trimno stavko, zaenkrat ni predvidenih drugih protestnih akcij ali demonstracij, kar je razumljivo: pogajanja niso še prešla še v živo, ker sindikati zaenkrat šele zbirajo vse potrebne informacije in podatke. Edina oblika protesta tako ostaja vzdržanje pri opravljanju nadurnega dela. Oglasila se je tudi svetovalska skupina Stranke komunistične prenove v tržaškem občinskem svetu, ki župana Illyja sprašuje, kaj njegova uprava, glede na podrejeno in strinjajočo se vlogo, ki jo je odigrala ob likvidaciji arzenala sv. Marka, namerava narediti ob sedanji krizi v TVM. Med drugim SKP želi vedeti, kakšno je stališče občinske uprave do nameravanega krčenja delovnih mest, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bo načrt res zagotavljal prenovo industrijskega sektorja, če se bo postavila na stran delavcev in sin- dikalnih organizacij ali pa bo znova podprla politiko vodstva Fincantierija, ki je že imela zelo težke posledice za naše mesto. Nazadnje SKP želi vedeti, kake tržaška občinska uprava namerava braniti industrijski sektor: z besedami se vsi zavzemajo za njegov razvoj, vendar zatem, kot v primeru združenja industrijcev, pozabljajo na svojo vlogo, toliko so zasedeni s pristaniščem. Poziv k udeležbi na protirasističnem shodu V soboto, 8. novembra bo v Trevisu protirasistična manifestacija, š katero želijo demokratične stranke in organizacije protestirati proti tamkajšnjemu županu, ki se je z besedami in dejanji izkazal za zagrizenega nasprotnika tujih priseljencev. Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki raznih tržaških organizacij, ki ob tem pozivajo k udeležbi vso tržaško javnost ter župana Illyja in njegov odbor še posebej, spričo njegovih nedavnih dvoumnih izjav v zvezi z »nevarnostjo ilegalnega priseljevanja«. OLJKARJI / V PETEK TRADICIONALNO SREČANJE Začelo se je obiranje oljk Torklo Kmetijske zadruge začenja delovati danes Tudi letos bo Kmetijska zadruga v Trstu priredila tradicionalno srečanje z oljkarji ob začetku sezone obirnja oljk. Srečanje bo v petek, 7. novembra, z začetkom ob 19.30 v prostorih Kulturnega društva Fran Ventmini v Domju. Na srečanju bodo nudili koristne informacije o delovanju torkle, poleg tega pa bodo udeležencem govorili tudi razni izvedenci, ki sodelujejo s Kmetijsko zadrugo. Kar zadeva torklo, velja poudariti, da bo začela delovati z današnjim dnem - in ne 11. novembra, kot je bilo prvotno mišljeno. Letos bodo imeli manjši pridelovalci tudi nekatere posebne ugodnosti, o katerih bo tekla beseda prav na petkovem srečanju. Gotovo pa zaslužijo posebno pozornost izvedenci, ki bodo gostje večera. Tako bo prišel dr. Temistocle Antares, glavni vodja tehnične službe pri ustanovi ARUSIA iz dežele Umbrije. Na petkovem srečanju bo skupno s sodelavci prikazal, kako gojijo in obdelujejo oljke v Umbriji. Pri tem se bo poslužil tudi diapozitivov. Drugi gost večera bo dr. Tonino Cioccolanti, predsednik ustanove AIO-MA iz Ancone. Gre za strokovnjaka za vprašanje finančnih prispevkov, ki jih nudi Evropska unija oljkarjem. Poleg tega bo na petkovem srečanju ravnatelj deželnega kme-tijkega nadzomištva iz Trsta dr. Gio-vanni Degenhart govoril o razvoju oljkarstva v tržaški pokrajini, strokovni izvedenec in predstavnik deželnega zavoda za razvoj kmetijstva ERSA pa bo prikazal možnost novih nasadov s pomočjo te ustanove. Večer bo pospestril še Guido Radovich, ki bo pokazal diapozitive z zadnjih treh izletov oljkarjev v Toskano, Umbrijo in h Gardskemu jezeru. Kako pa obeta letošnja oljčna letina? Kaže, da ne ravno dobro. Pridelek bo prav gotovo manjši kot v prejšnjih letih zaradi mraza, ki je pritisnil minulo zimo, pa tudi zaradi suše in burje, ki je zadnje dni razsajala. Močni veter je vrgel na tla veliko oljk, ki lahko prav hitro se-gnijejo. Nekoč so pri nas imeli navado, da so oljke obirali po sveti Katarini, se pravi konec novembra. Izvedenci pa priporočajo, da je treba začeti obiranje prej. Na tak način je mogoče pridelek nekoliko manjši, je pa gotovo kvalitetnejši. Poleg tega so letos oljke pri nas dozorele prej kot v minulih letih, tako da so jih mnogi že začeli obrirati. NOVA ZBIRKA / BORIS PANGERC V GLEDALIŠČU MIELA VČERAJ-DANES Cmo zlato se je sinoči zasvetilo Predstavitev je bila v Tržaški knjigarni Poklon spominu Vuka Babiča Nagovori Sergija Grmeka-Germanija in drugih ter projekcija odlomkov Vukovih filmov »Ko pojemo, poustvarjamo svet,« je na včerajšnji predstavitvi nove pesniške zbirke Borisa Pangerca Črno zlato pribil v svoji predstavitvi Ace Mermolja. Tudi predstavitev v Tržaški knjigami je po svoje poustvarila svet: petja in glasbe z ženskim kvartetom Musiča nostra amor, ki ga je vodila Tamara Stanese; svet založništva, v katerega so lahko številni prisotni pokukali ob besedah založnika koprske Fontane Danila Japlja; in seveda svet Pangerčeve poezije, ki jo je najprej poslušalcem tiho razgrnil Ace Mermolja, nato pa še v verzih upodobil sam avtor z ljubko »pomočjo« hčerke Jasne. Cmo zlato je 19. knjiga, ki je izšla v ciklusu samostojnih izdaj založbe Fontana, je omenil Japelj. V desetih letih je koprska založba izdala še 25 številk redne revije, zbrala kar 600 sodelavcev in skupno s knjigami natisnila kar 10 tisoč izvodov. Res zavidljiv dosežek. Zavidljivo je tudi, kar je o Cmem zlatu zapisal pi- sec uvodne besede Tone Partljič: »Nedvomno gre za najzrelejši literarni sadež z drevesa PangerCeve lirike.« Pesnik Ace Mermolja je v svoji predstavitvi podčrtal, da se je pesnik »že vCe-raj odločil za določeno pot ter jo je v zadnji zbirki najdosledneje začrtal in izpilil.« ZaCrtal jo je bil s štirimi ciklusi, ki sestavljajo zbirko. Začel je z Bregom. »Breg je za Pangerca poseben kraj, kot je bil poseben Kras za Kosovela, kot so bila posebna Brda za Grad- nika, kot je bilo posebno morje za Samca,« je menil Mermolja o pesniku-pripo-vedniku Bega pod Daglo. V Zamejski baladi (drugi ciklus) je pesnik globoko zaskrbljen za usodo zamejstva, je zagrenjen in v praznem Čaka, »da se ohladi poraz«. V njem pesnik poje skupinski poraz, je ocenil Mermolja. V Nimfi zarotni (tretji ciklus) se je Pangerc zatekel v ljubezen do ženske, v kateri »bi rad našel intimen pristan, stalnost, zvestobo in potešitev.« Četrti ciklus daje tudi zbirki naslov: Cmo zlato. Kaj je to pravzaprav? Mermolja takole pravi: »Je sila, ki se ne razodene,« »je edina stvar, ki se ji pesnik ne odpove, niti za ceno življenja in trpljenja se ji ne izneveri.« Pesnik in njegova hčerka Jasna sta prisotnim prebrala štiri poezije. »Mrak je zasnubil noč,« pravi pesnik v eni. Podobno tako so zasnubili ušesa prisotnih »takti perfektne glasbe,« kot je Japelj ocenil petje ženskega kvarteta Musiča nostra amor, ki je zaključilo sinočnjo predstavitev nove PangerCeve pesniške zbirke v Tržaški knjigami. Italijanske zastave šolam na Tržaškem Vsedržavno združenje borcev (Associazione nazio-nale combattenti) se je odločilo, da bo ob 200-letnici italijanske trobojnice darovalo italijansko zastavo šolam v Italiji, ki bi za to zaprosile. Tržaško šolsko skrbništvo je pred Časom obvestilo šole in jim posredovalo vse potrebne podatke, da bi se prijavile k pobudi. Pozivu so se odzvale tri slovenske šole, in sicer nižji srednji šoli Iga Grudna iz Nabrežine in Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana ter pedagoški licej A.M.Slomška. Na svetoivanski nižji srednji šoli so se odločili, da pristopijo k pobudi, da bi z novo zastavo zamenjali dotrajano preperelo zastavo na oddelku na Katmari. Podelitev zastav bo danes ob 11.15 na sedežu italijanske šole Dante Ali-ghieri. Pesnik Boris Pangerc med predstavitvijo Črnega zlata v IK O smrti Vuka Babiča smo izvedeli pred dobrim tednom. Tiho, nenadno, nepričakovano je umrl eden najveCjih jugoslovanskih režiserjev - za jugoslovanskega režiserja se je imel tudi sam. Zavračal je reinkarnacijo nacionalizmov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zavračal je sovraštvo med narodi, zavračal je provincialnost in kampanili-zem. Po rodu je bil Srb, zaradi svojega poklica, življenjske nuje in izbir pa je živel zadnja leta v Italiji, naprej v Trstu in nato v Gorici. Spominu nanj so se v torek zvečer poklonili prijatelji in ljubitelji filma, ki so se zbrali v gledališču Miela na tržaškem nabražju. Komemoracijo za Vukom BabiCem so priredila združenja Bonawentura, Alpe Adria Cinema, Cap-pella Undergound, Deželna kinoteka in Kinoatelje. VeCem so dali naslov Susret v Trstu (Srečanje v Trstu), v konkretnem pa je večer pripravil Sergij Grmek -Germani, ki je imel tudi glavni govor. Na platnu so se zvrstile projekcije posnetkov iz Babičevih kratkih filmov, ob koncu pa še lepljenka prizorov iz raznih del, med temi tudi Celovečerca Breme - Teher, ki so ga prav v Mieli predstavili ob avtorjevi prisotnosti pred dvema letoma. Susret u Trstu - to je bil naslov prvega od odlomkov, tako je režiser poimenoval 8-milimetrski film, ki ga je posnel v našem mestu. V njem se pojavljajo (sicer neizpiljene, grobo nakazane) številne prvine Babičeve produkcije, naglica vtisov, odtisnjenih na trak, nihajoča ironija, zanimanje za banalnost gest, kanček avtobiografije. Filmskim projekcijam so sledili in jih dopolnjevali spomini režiserjevih prijateljev in kolegov, Babičeva hci Miona je prebrala pismo bosanskega režiserja Bata Cengiča, o liku in delu preminulega so spregovorili Peter Zobec, Karpo Godina, Filibert BenedetiC in številni drugi. Zaustavili so se ob umetniški sili njegovega dela, pa tudi ob osebnih spominih, ob potezah in navadah, ki so označevale njegovo zasebno življenje. Cisto ob koncu so še enkrat spregovorile slike iz njegovih filmov. Le to bi lahko očitali organizatorjem: da je bilo produkciji Vuka Babiča odmerjeno premalo prostora v primerjavi z govori in branjem pričevanj. Zato je tudi upati, da si bo v kratkem mogoCe ogledati retrospektivo Babičevega opusa. Matejka GrgiC NOVICE Začenja se niz srečanj o ženskem pisanju Danes popoldne ob 17.30 bo v dvorani Irfop (Scala dei Cappuccini 6/11) prvo srečanje o Poteh ženske pisave, ki ga prireja Jadranski zavod združenega sveta iz Devina. Kot prva se bo s svojimi deli predstavila pisateljica Fabri-zia Ramondino, avtorica romanov »In viaggio« in »Altenopis« in dramskega dela »Terremoto con madre e figlia«. Srečanje bo trajalo približno poldrugo uro, prvi del bo namenjen analizi Ramondininih del, drugi pa razpravi o specifičnosti ženskega literarnega pisanja. Na srečanju bodo predvajali še diapozitive, nastopila pa bo tudi glasbena skupina devinske mednarodne šole. V nizu, katerega pokrovitelji so ministrstvo in vsedržavna komisija za enake možnosti med moškim in žensko in tržaška občinska uprava, se bosta predstavili še Dacia Maraini (5. decembra) in Adriana Gara vero (12. februarja). sojetnica oktobrske revolucije Oktobrska revolucija je spremenila to stoletje in usodo milijonov ljudi: tako je v tiskovnem sporočilu zapisala Stranka komunistične prenove, ki ob obletnici zgodovinskega dogodka organizira vrsto prireditev. Dve bosta jutri, in sicer ob 17. uri na sedežu stranke v Miljah, drugo jutrišnje srečanje pa se bo pol ure kasneje začelo v Ljudskem domu na PonCani. V Miljah bo o velikem pomenu oktobrske revolucije govoril Paolo Šema, na drugem srečanju pa bo govornil Fausto Monfalcon. V soboto zvečer ob 20.uri pa bo spominski večer v Pod-lonjerju, ko bo spet spregovoril Paolo Šema. FERNETIČI / CARINA Tudi deželna uprava se trudi za celovito reorganizacijo Deželni odbornik Gior-gio Mattassi je vCeraj odgovarjal Sergiu Dressiju (AN) in Sergiu Giacomelliju (AN) glede razmer na carini pri Fernetičih, zaradi katerih je deželna uprava večkrat posegla tako na državni kot krajevni ravni in zahtevala celovito reorganizacijo. Prav v teh dneh nekaj državnih inšpektorjev preverja razmere. Dressi je odvrnil, da manjkajo specifični profili pri carini in to je prva pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti, Giacomelli pa je pristavil, da se nihče v Rimu ne zaveda, da v združeni Evropi edina zunanja meja ostaja tista, ki poteka od Trbiža do Milj in na to območje je treba poslati najboljše, kar premore italijanska carina. Mattassi je še naCel vprašanje nekaterih strateških usmeritev, po katerih ni vec izvedljiva železniška proga Redipuglia - Krmin. Lastniki zemljišč po desetletjih še niso prejeli odškodnine, še huje pa je, da ni prišlo do vknjižbe v zemljiško knjigo in tako plačujejo dajatve za razlaščena zemljišča, kar je docela nevzdržno. A povrnimo se k izredno hudim razmeram pri Fernetičih. Delegati »Odbora uslužbencev špedi-terskih podjetij« so se odločili, da se obrnejo do sodišCa, potem ko vsa dosedanja prizadevanaj niso obrodila zaželjenib sadov. Ugotavljajo namreč, da je zaradi neupravičenih zastojev tovornjakov pri opravljanju uvozno-izvoznih carinskih formalnostih že doslej prišlo do velike škode, okrog 200 milijonov lir. To pa je le neposredna škoda, druga, ki jo je težko izračunati, pa je tista, ki so jo imeli pri podjetjih, katerim je bilo blago namenjeno: ta škoda pa naj bi dosegala na stotine milijonov lir. SPOROČILO KZ Obveznost prijave letošnjega pridelka vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v prihodnjih dneh zaCela z izpolnjevanjem prijav letošnjega pridelka vina. Letos zapade rok za predložitev prijave na Občini, v kateri se nahaja klet v sredo 10. decembra. Vino morajo prijaviti tisti vinogradniki, ki obdelujejo veC kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali pridelajo več kot 10,0 hi vina, neglede na to ah je vino namenjeno prodaji. Kot v prejšnjih letih, bomo izpolnjevali prijave po okoliških občinah in seveda na sedežu ter po podružnicah v Nabrežini na Opčinah in v Dolini. Razpord srečanj pa je sledeč: - danes, 6. nov. in 13. nov. od 8. ure do 11. ure na podružnici v Dolini (sedež Kmetijske zadruge); - v torek, 11. nov. od 8. do 12. ure na podružnici v Nabrežini; - v Četrtek, 13. nov. od 8.30 do 10.30 na občini na Repentabru; - v Četrtek 13. nov. od 11. ure do 13. ure na podružnici na Opčinah (Bazoviška cesta št. 3); - v Četrtek, 13. nov. od 14. ure di 16. ure na občini v Zgoniku; Kdor je dolžan prijaviti vino, naj s seboj prinese lansko prijavo vina in davCno številko (codice tiščale) ali ševilko IVA (Partita IVA). Obenem naj na lanski prijavnici vina kontrolira prijavljene površine vinogradov in preveri, Ce so ti podatki toCni. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane kot DOC, in misli za letos uveljaviti ta naziv, ah misli pridelano vino imenovah kot IGT (indicazione geografi-ca tipica), glede na zapletenost postopka, prosimo da se Cimprej zglasi direktno na sedežu KZ. Danes, ČETRTEK, 6. novembra 1997 LANART Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.44 - Luna vzide ob 12.22 in zatone ob 22.21 Jutri, PETEK, 7. novembra 1997 NARTE VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,9 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,7stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dennis Grego, Simone Verginella, Michele Barisi, Maria Vittoria Riccioni, Beatrice Dapelo, Michela DelTOlivo. UMRLI SO: 73-letni Enrico Paulich, 76-letni Daniele Strani, 81-letna Elisa d’Alessandro, 89-letna Valeria Righelli, 93-let-na Rosina Vidonis, 93-letna Albina Germanis, 79-letni Gio-vanni Patemiti, 48-letni Giulia-no Beacco, 94-letna Tersilla Donda, 76-letni Napoleone Košir, 80-letni Silvano Riavini, 75-letna Olga Bozmann, 92-letni Giusto Zubin. ; : LEKARNE Od TORKA, 4. do SOBOTE, 8. novembra 1997 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 213718) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 213718) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749). Za dostavljanje zdravil na dom'tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.-tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 17.00, 19.30, 22.00 »Donnie Brasco«, i. Al Padno, Johnny Depp. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30.18.20, 20.05, 22.00 »Ben-venuti a Sarajevo« EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artifi-do«, r. L. Pieraccioni. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II quinto elementa«, i. Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »The Peace-maker«, i. George Clooney, Ni-cole Kidman. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Ipotesi di com-plotto«, i. Mel Gibson, Juha Ro- NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Soldata Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »MB Men in Black«, r. Staven Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Taboo di una moglie perver-sa«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Face Off - Due facce di im assasino«, i. John Travolta, Nicholas Gage. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »h sapore di dghegia«, r. Abbas Kiarostami. tlllf Odon von Horvath SODNI DAN Gostovanje PDG - Nova Gorica Jutri, 7. novembra, ob 20.30 RED A in D v soboto, 8. novembra, ob 20.30 RED B, E in F v nedlejo, 9. novembra, ob 16.00 RED C FOTOfčZOŽM Tf&T 20 vabi na večer diapredvajanja QUEBEC - KANADA LJUDJE IN NARAVA V SLIKI IN BESEDI Avtorica je dr. Damjana Ota Jutri, 7. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11- a PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK OB PEČINI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA: Livio Isaak Siro-vich - srežCanje z avtorjem knjig »Cime irre-dente - Un tempestoso caso storico alpinistico« in »Čari, non scrivetemi tutto - Gli Isaak: una fa-miglia in trappola tra Hitler e Stalin«. Predstavil bo Paolo Rumiz. Jutri, 7. novembra, v 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KD KRAŠKI DOM vabi na martinovanje v družbi Korošcev pod geslom »Koroška se predstavi«. Program bodo oblikovali Tamburaški ansambel in kvartet Rož. Prireditev bo v nedeljo, 9. t. m., ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled fotografske razstave Iva Sosiča »Praznovanje 375-letnice župnije sv. Jerneja na Opčinah«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure do 9. novembra, ko bo na željo mnogih župljanov, ob 17. uri, v župnijski cerkvi ponovitev recitala prof. Lučke Susič »375 let pod openskim farnim zvonom«. Sodelujejo mladi recitatorji, CPZ sv. Jernej z Opčin, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlu-gov. Recital oblikujejo tudi domači pritrkovalci in pihalni kvintet godbenega društva Prosek. Vabljeni! ^3 OBVESTILA DRUŠTVO YOGA & O.M.C. »ANANDITA«, iz Briščikov št. 2, organizira v teh dneh seminar »Za boljše sporazumevanje s sabo in drugimi«, ki ga vodi Satyma A. Piazza, ki je odgovoren pri Osho Accademy v Sedoni (USA) za Dehypnosis Institute. Informacije: 040/327488. SKD VIGRED obvešča, da bo danes, 6. novembra, ob 19. uri, v društvenih prostorih v Sempo-laju, prvo srečanje za izdelavo narodnih noš. Pridružite se nam. Tiste pa, ki bi jih zanimal tečaj šivanja z Adriano Regent, se lahko prijavijo isti dan od 19. ure dalje. OBČINA REPENTABOR OBVESTILO O NATEČAJU Občina Repentabor razpisuje javni natečaj za dobavo plinskega olja za ogrevanje za obdobje 01.12.1997 - 30.11.1998 po postopku, ki ga predvideva KO 827/1924 čl. 73 črka c) in čl. 78. Osnovna cena dražbe podvržena znižanju je povprečna cena prevzeta iz cenikov objavljenih na mesečnem vestniku tržaške trgovinske zbornice in v veljavi na dan dobave. Rok za predstavitev ponudb zapade dne 27.11.1997 ob 12.00; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 28.11.1997 od 8.00 do 9.00 zjutraj, ko bo natečaj. Pse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 327122) ob delavnikih od 9. do 13. ure. Repentabor, 28.10.1997 Zupan: KRIŽMAN ALESSIO PODOBNIK UL. SALICI I - OPČINE OB 65. OBLETNICI USTANOVITVE PODJETJA JE V TEKU VELIKA PRODAJA PROMOCIJA: ZN12ANE CENE OD 30% DO 70% MOŠKA IN ZENSKA OBLAČILA PERZIJSKI TEPIHI OBVESTILO OBČINI 1.10.97 KD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da je predavanje Milana Pahorja »Jadranska banka - nastanek in razvoj slovenskega bančništva v Trstu« odpadlo zaradi slabega vremena. Predavanje bo danes, 6. novembra, ob 20.30 v društvni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 6. do 9. novembra v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 6. 11. od 18. do 20. ure zbiranje; jutri, 7. 11. od 18. do 21. ure; 8. 11. od 18 do 21. in 9. 11. od 10. do 12. in od 15. do 20. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi pevce na vaje za hvaležnico, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri v stolnici Sv. Justa. Vaje bodo jutri, v petek, 7. t. m., ob 20. uri v šentjakobskem drutvu v ul. Concor-dia v Trstu. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK OB PEČINI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA; Livio Isaak Siro-vich - srežCanje z avtorjem knjig »Cime irre-dente - Un tempestoso caso storico alpinistico« in »Čari, non scrivetemi tutto - Gli Isaak: una fami-glia in trappola tra Hitler e Stalin«. Predstavil bo Paolo Rumiz. Jutri, 7. novembra, v 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA sporoča, da se pričnejo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini jutri, 7. 11., ob 18. uri. Zbirališče je pri plastični stezi najkasneje do 17.45. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi v soboto, 8. novembra, na VESELO MARTINOVANJE, ki bo v župniski dvorani na Proseku (ob cerkvi). Na programu bo družabno srečanje z igrami, glasbo, kuhanjem klobas itd. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi mladi! ŠD BREG - otroška telovadba. Pod vodstvom Tineta Kraševca bo otroška telovadba ob sobotah v občinski telovadnici v Dolini od 9. do 12. ure. Porazdeljena bo v tri starostne skupine: otroški vrtec, 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred OS. Interesenti naj se javijo direktno v telovadnici v soboto, 8. novembra ali naj telefonirajo na št. 631300 (Divna). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj prireja ob 80. obletnici oktobrske revolucije večer z diapozitivi o Vietnamu Katje Kju-der. Posegel bo tudi Paolo Šema. Večer se bo odvijal v soboto, 8. t. m., ob 20. uri v ljudskem domu v Podlonjerju. SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL prirejata v ponedeljek, 10. novembra 1997, MARTINOVANJE. Družabnost se bo pričela ob 19. uri na Radovičev! domačiji v Nabrežini. Sodeloval bo MePZ Igo Gruden. Vabljeni elani in prijatelji! SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja teCaj šivanja domače - brške ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. KD ROVTE-KO-LONKOVEC priredi običajno martinovanje v torek, 11. novembra, v društvenih prostorih na ul. Monte Sernio 27, z večerjo, družabnostjo in še kaj. ZaCetek v 19. uri. SKLAD MITJA CUK prireja tečaj avtogenega treninga, ki se prične 12. novembra v mestnem središču. Vse informacije in navodila za vpis dobite v uradih Sklada v Narodni ul. 126 na Opčinah, tel. 040/212289, v dopoldanskem času. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trie-ste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cielo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. SKD VIGRED IN VZPI-ANPI pripravljata ob priliki 50. obletnice postavitve spomenika v Sempo-laju razstavo slik, izkaznic, člankov in raznih dokumentov za časa fašizma in osvoboditve. Zato naprošata vse vaščane, ki bi imeli shranjen ta material, da ga posodijo in izročijo odbornikom društ- SLOVENSKI KLUB sklicuje redni obCni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih. 40-LETNIKI s Krasa in mesta združite se! Slavna, nepozabna večerja z glasbo bo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30. Restavracijo bomo izbrali in rezervirali na podlagi prijav, zato se je množično udeležite in obvestite o tem tudi tiste 40-letnike, ki bodo spregledali to obvestilo. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo (214590), Renzo (327019), Pavel (201291), Elder (200950), Aldo (0481/78366) in Ma-riza (228604). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Tr- stu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v aka- Loterijo___________s. novembra 1997 BARI 63 78 6 17 67 CAGLIARI 27 47 85 26 74 FIRENCE 59 70 40 41, 65 GENOVA 28 21 29 20 50 MILANO 66 71 73 25 51 NEAPELJ 33 10 78 17 87 PALERMO 5 42 38 71 29 RIM 79 46 40 37 32 TURIN 72 42 70 75 25 BENETKE 50 2 30 4 82 ENALOHO 2 1 X 1 2 X 1 2 2 X 1 X KVOTE 12 21.449,900,- 11 1.149.100,- 10 101.700,- demskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997. SD MLADINA smučarski odsek - organizira 6-dnevno društveno zimovanje v smučarskem centru Folgarida-Marille-va od 20. 12. do 26. 12. Poleg zabave bo poskrbljeno za smučarske tečaje in nadaljevanje smučarskih treningov. Zimovanje je primerno za družine z možnostjo cele vrste kombinacij glede hotelskih uslug. Hotel se nahaja v neposredni bližini smučišč Folgaride. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije pokličite v najkrajšem Času na tel. 213518, 220718 ali 212533. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran tečaj smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do 18.leta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginnastica 72; tel. 573141 ali 573142. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem času. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. 51 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI 50-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet, s kosilom, v Benečijo. Za vse informacije in prijave se cimprej javite na tel. št. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi). 50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se cimprej javite na tel. št. 231954, 228302 ali 810778. KD OTON ŽUPANČIČ - Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065. 0 ČESTITKE Danes praznuje v Ric-manjih MATEJ CORETTI prvi rojstni dan. Da tii bil vedno tako nasmejan in vesel mu iz srca želijo mama, tati, babica in družina Maar. 5. novembra je v Trstu, na farmacevtski fakulteti, odlično diplomirala Marjana Vuga Mladi doktorici njeni najbljižji iskreno čestitajo in želijo v bodoče obilo sreče. Martino in Maurizia je osrečilo rojstvo malega KRISTJANA. Prvo-rojencka se veselimo in mu želimo veliko sreče nona Zofka, nono Milko in vsi sorodniki. Martina je postala mama in Maurizio pa papa. Dobila sta lepega fantka KRISTJANA. Vso sreCo jim želijo nono Boris, stara mama Marta, stričko Damjan in vsi iz Pivke. KATI, 25 let je že minilo od zgodovinskega tvojega rojstva. Od takrat dalje je tvoj nasmeh osrečil življenje tvojih prijateljic. Ob tem slavnostnem dnevu ti vse Kržanke z roko na srcu, solzo v oCeh in nasmehom na ustih kličejo »Živjo Kati!«. MALI OGLASI tel. 040-7796333 54-LETNI INŽENIR, Italijan, govori angleško in francosko, popolno poznavanje organizacije proizvodnje in kontrole zmanjšanja industrijskih stroškov, iso9000, ugleden curriculum, vzame v poštev ponudbe za vodenje podjetij in morebitna svetovanja. Ponudbe poslati: Simonato - poštni predal 82 - 30026 Porto-gruaro (VE), Italija. GOSPA srednjih let nudi pomoč v gospodinjstvu ali pri oskrbi starejših oseb. Tel. 003865-58524. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče izkušenega odrskega delavca in električarja osvetljevalca. Tel. 632664. UGODNO PRODAM štedilnik (špargert) iz nerjavečega jekla za vzi-danje. Možnost ogrevanja vode. Tel. v večernih urah na št. 200173. ŽAGAM drva na terenu. Tel. 228547. ŠTIRILETNI DEČEK išCe baby sitter, z lastnim avtom, ob ponedeljkih in sredah popoldne. Tel. 360274. PRODAMO v zgoniški industrijsko-obrtni coni 720 kv. m. veliko industrijsko poslopje, v normi z vsemi zakonskimi predpisi, s 5000 kv. m. zemljišča. Tel. 0481/630200. IŠČEMO PROSTORE za urad v najem ali nakup v bližini centra Opčin, od 70 do 150 kv. m. Tel. na št. 040/201332 od 9. do 12. in od 14 do 17. ure. PRODAM dobro upeljano kemično čistilnico v bližini centra z napravami po predpisih E. S. Tel. 414688 - od 8. do 14. ure. ZASKRBLJENI OTROK išCe psičko pekinške pasme, katera se je izgubila 16. oktobra pri proseški postaji. Kdor ima informacije naj telefonira na 040/251127. Velika nagrada! PRODAM MERCEDES 190 E 1800, letnik 92, bele barve, tel. 225369 v večernih urah. V DOLINSKI OBČINI prodamo particelo, 1.600 kv. m., ugodna lega za oljeni nasad ali vinograd. Tel. 228347 od 14. do 17. ure. KRAŠKI OVČAR, samička, stara 3 mesece z rodovnikom prodam. Tel. 00386/6567124. PRITLIČNI PROSTOR primeren za urad oddam v najem na Opčinah. Tel. •2296044. NISSAN King Cab, letnik ’94, v odličnem stanju. Telefonirati v delovnih urah na št. 227034. MATEMATIKA IN FIZIKA brez problemov. Univerzitetni študent nudi lekcije po zmernih cenah za dijake višjih srednjih šol. Prva ura brezplačna. Tel. 396246. OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah. PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po izredno ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob večernih urah. MILIC v Zagradcu je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. 229383. OSMICO je v Nabrežini, št. 8, odprl Ušaj. OSMICO je odprl Drejce Ferfolja v Doberdobu. Poleg vina nudi tudi domaC prigrizek. OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal. OSMICO so odprli »pri Coljetevih« v Samatorci št. 20. OSMICO je v Ric-manjih odprl Jadran. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. PRISPEVKI V spomin na Francija Bavdaža darujeta Barbara in Martin z družino 300.000 lir za KK Bor. Žita Danieli-Gomizelj daruje 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Zdravka Škabarja daruje Milan Vidah 50.000 lir za cerkev sv. Florjana. V spomin na starše daruje Aliče Krevatin 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Zdravka Škabarja daruje Aldo Ban 30.000 lir za Zadrugo Ban. Ob 50-letnici skupnega življenja darujeta Laura in Andrej Renar 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine. V spomin na Zdravka Škabarja daruje Anica Ciani 100.000 lir za kon-tovelsko cerkev. Pevci zbora Jadran iz Milj darujejo 100.000 lir za PZ Slovenec-Slavec Boršt-Ricmanje, ker so nekateri elani tega zbora peli z nami ob proslavljanju 1. novembra. Hvala za sodelovanje. V spomin na moža Kiljana Ferlugo daruje žena Maruška 50.000 lir za zbor Jadran. V spomin na Pepija Macarola darujeta Sonja in Aldo 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Ondino Zeugna vd. Parovel daruje Nicolina Attanasio 10.000 lir za Krut. V spomin na Viktorja Bogatca daruje Vlasta Cok 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Marijo Sonjo Leban darujeta sestra AnuCa z možem Učijem 50.000 lir za cerkev na Katinari. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 OPČINE / PROSVETNI DOM Dvanajst »najboljših« slovaških ilustratorjev Edinstvena razstava bo odprta do 20. novembra »Malo je, kar smo si priborili svoj prostor pod soncem... zato je ime, ki ga projekt nosi SONCE za nas Se posebno pomenljivo.« S temi besedemi je želel direktor slovaškega literarnega centra Drahoslav Ma-chala poudariti namen vseh pobud, ki so se v tem obdobju zvrstile in vseh onih, za katere srCno upa, da se še bodo, za ovrednotenje slovaške mladinske literature in ilustracije. Ovrednotenje kulturnega bogastva pri vsakem narodu ter širjenje specifične zavesti, ki jo vsak nosi v krvi, postanejo važni nosilci oplajanja drugih kultur in to še zlasti takrat, ko je prav ohranjanje identitete osnovno vodilo. Slovaška literatura za mladino je doživela preobrat v pojmovanju otroka, kateremu je tekst namenjen, ne le kot predmet pripovedovanja, a kot njen subjekt. Mladinski teksti postopoma izgubljajo pridigarski prizvok ter postopoma doživljajo otroka v celoti kot človeško bitje. nim otroškim odnosom do življenja, da ne bi prehitro postali stari poleg tega, da Prevod nekaterih bolj pomenljivih tekstov v italijanščino želi približati ustvarjalni potencial slovaških avtorjev. Ondrej Sliacky, ki je to antologijo pripravil, vidi v tej založniški novosti most med svetom odraslih in prist- smo odrasli. Državna knjižnica v Trstu prikazuje zgodovinski izsek in usmeritev slovaške mladinske književnosti. V založbi Campanotto je izšel tudi katalog z barvnimi reprodukcijami ilustracij najuglednejših slovaških ilustratorjev in italijanskim prevodom zbirke pripovedk. Prav ob odprtju razstave dvanajstih slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na mednarodnem bienale ilustratorjev v Bratislavi v zadnjih tridesetih letih, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah je v spremnem govoru poudaril Livio Sossi, izvedenec za mladinsko literaturo ter soorganizator s Centrom Alberti in društvom Tabor, da je na Slovaškem moCno zakoreninjena kultura knjige. Predstavnica Mednarodnega doma umetnosti za otroke Bibiana iz Bratislave Ludmila Droppova, posrednica razstave, je pripomnila, kako ostajata tudi ilustracija in sporočilnost podob močno vezana na ta večstranski vpogled, na globlje poznanje kulturnih korenin. Umetniško podoživljanje prizora ni ponavljanje teksta, a ga bogati z novimi dragocenimi detajli. Celotno vsebinsko ogrodje ilustracije dopolnjuje umetniško in temperamentno podana oblikovana rešitev: pravi kanal v svet domišljije, ki omogoča večstransko doživljanje teksta, saj je v resnici veliko veC od samega pomena besed. Razstava je, kot vemo, edinstvena. Pripotovala je k nam iz pariškega Centra Pompidou, do 20. novembra je na ogled tu pri nas, nakar odpotuje dalje v London. Edistvena je predvsem po kakovosti. Najbolje poznana avtorja sta Dušan Kallay in Albin Brunosky: z umetniško dušo najpro-dorneje srkata linfo slovaške tradicije, s simbolično pravljično govorico dvigujeta krajevno izkustvo na višjo raven, kot bi sublimacija likovne pripovedi zmogla izluščiti tiste moralne vrednote, ki so bistvo človečnosti in univerzalno dostopne. Ostali umetniki, ki razstavljajo so: Miroslav Cipar, Viera Gergelova, Jana Kise-lova-Sitekova, Katarina Su-tekovfi, Robert Dubravec, Ondrej Zimka, Luba Koncekova-Vesela, Robert Brun, František Blaško in Viera Bomboia. Posamezni ilustratorji se med sabo moCno razlikujejo po pristopu in uporabi izraznih sredstev, vsak ima moCno izdelano likovno osebnost. Spoznavne ostajajo pa skupne korenine v vecstranskosti pogledov, kar jih bistveno razlikuje od tipično potrošniško ustrojenih serijskih proizvodov, ki zanemarjajo vzgojno moC podobe. Urnik razstave: ob delavnikih 16.00-19.00, po dogovoru vodeni obiski šol. Jasna Merkil SEŽANA / CENTER SREČKA KOSOVELA Slike Klementine Golija V sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela so pred kratkim odprli zanimivo razstavo akademske slikarke Klementine Golija, ki se predstavlja s ciklusom Znotraj nas in onstran vidnega. Razstava, ki je potovala iz Tržiča (na Gorenjskem) v Novo mesto, je sedaj pristala pred sežanskim občinstvom in bo na ogled do 18. novembra. Klementina Golija je poleg Klavdija Tutte ena izmed gonilnih sil vsakoletne likovne kolonije z naslovom Slovenija odprta za umetnost, ki poteka v idilični pokrajini na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Svojo študijsko pot je Golija pričela na Akademiji lepih umetnosti v Milanu in nadaljevala na grafični in slikarski specialki v Ljubljani. Ustvarila je trdno podlago za nadaljnje likovno izražanje. Prvo samostojno razstavo je imela pred desetimi leti v Kranju, od koder tudi izhaja. Z vrnitvijo v Slovenijo je iz abstraktne umetnosti prišla na sodoben način prepoznavanja krajine, tihožitja in figuralne kompozicije. Njene razsežnosti se odlikujejo po dveh prvinah: risba ji pomeni eno od nepogrešljivih sestavin slike in začetek nove kompozicije, izrazit ko-lorit pa je sproščen in razpet med hladne in tople tone, uglašene in izstopajoče barve. V zadnjih petih letih si je ustvarila svojevrsten bogat in obsežen ter celovit likovni opus. Vse svoje likovno spoznanje in dogajanje je strnila v razpoznavni slog, kar je gotov želja vsakega slikarja, ki se želi izkazati v javnosti. To obdobje pomeni odkrtije samega sebe in v njenih delih lahko zasledimo ta pomemben motiv. Ciklus z naslovom Onstran vidnega pomeni duhovno vsebinsko odkritje in je posledica tega, kar se dogaja znotraj njene duše.. S tem je postavila svoje trdno mesto v slovenski umetnosti z zanimivim in obsežnim slikovnim opusom, ki je razpet med manjše formate do največjih. Olga Knez Stojkovič MLAJŠI TRŽAŠKI PISCI Francesca Loncjo, novinarka, ki piše tudi satiro in novele Založba Lint si je omislila antologijo nove, »mlajše« tržaške proze; uredil jo je Pietro Spirito in ji dal naslov Trieste - paesaggi della nuova narrativa. Med avtorji, zbranimi v antologiji, je mogoče zaslediti tudi slovensko in hrvaško prisotnost, odnosno z Dušanom Jelinčičem in Kenko Lekovič, ki je sicer doma z Reke, vendar že dlje živi v Trstu. Tokrat smo na klepet (prestrogo bi ga bilo imenovati intervju) povabili Francesco Longo, ki v antologiji objavlja svojo črtico Cuor di botte-gaio.. Longova je atipična predstavnica literarne scene: piSe satiro, objavlja v italijanskih dnevnikih in periodičnem tistku, sodeluje z uredništvom radijskih oddaj italijanske nacionalke, kot novinarka je sodelovala z Manifestom in poročala iz nekdanje Jugoslavije. Objavila je dve knjigi, Mitteleurap in Mamma son tanto felice. O literaturi, o družbi in politiki, o zgodovini in celo sami sebi (kar je morda Se najtežje) govori s kritično, ostro ironijo in hudomušnostjo. Za začetek o tem, kako je Rimljanka lahko tudi Slovenka. »Čudež usode - rodila sem se v Rimu, kjer sta moja starša živela po poroki. Hvala bogu, kmalu sta me odpeljala proč od tistih krajev. Moj oCe je bil Florentinec, mama Tržačanka, z italijanskim priimkom, kot vsi Tržačani: Semacchi. Moja babica je bila prva Zenska zobozdravnica v Trstu, priimek prav tako »italianissi-mo«: Senkovič. Pri meni doma smo vedno govorili italijansko... oz. moj oCe je govoril italijansko, mami nikoli ni uspelo iti preko tržašCine. Ko mi je bilo štirideset let, sem med pogovorom z mamo izvedela, da so se njeni predniki preselili v Trst okrog leta 1815 - iz Postojne. Tisti »italianissi-mo« Semacchi je bil v resnici do leta 1931 »slovenissimo« Sedmak. O tem sem napisala knjigo, resno tokrat, ki pa še vedno Čaka na založnika. Posvetila jo bom Tržačanom, ki so se zaradi potrebe po preživetju zatekli v negacijo sebe, v asimilacijo. Moja mama je vse življenje sanjala, da se bo poročila in šla v »Italijo«. Vedno je nam otrokom pravila: hvala bogu ste vsaj vi Italijani. Za vsem tem je nekaj tragičnega. V družini mojega deda je bilo pet otrok - hecno, trije so pravili, da je njihov materin jezik italijanščina, dva, da je nemščina, kar je po vsej logiki nemogoče. Moj ded je govoril dvanajst jezikov, ne pa slovenščine ali hrvaščine. Naučil se je rusko, a le zato, ker je imel nekoč ljubico iz Rusije. To je tisto nevarno v Trstu...« Do Tržačanov ste nasploh nekoliko trdi... v svojih delih namreč. V knjigi Mitteleurap, v člankih (zadnji te vrste je izšel v univerzitetnem listu II Libretto), v Črtici Cuor di botte-gaio... »Korak nazaj - po poroki sem se dokončno preselila v Trst, kjer sem s presledki živela že prej. Znašla sem se v rasističnem, snobovskem, zaprtem mestu. V Trstu te vprašajo za rodovnik. Jas nisem oseba, ki je pripravljena predstaviti svoj rodovnik -to je predpogoj za getizacijo: Čistokrvni pes proti mešancu. Zame je bil Trst nekropola, mesto fosilov. Treba je biti mitteleuropski, tu so Italijani, tu so s’cavi, tu so Judje, tam je Viale, kjer so fašisti, tam je Kras, tam so slavi. ZaCela sem pisati jezno satiro in prijateljica mi je rekla: poklici tistega Mattea Moderja, ki piše za Cuore! In res: predlagal mi je, naj pišem za pet-najstdnevnik Ossetia, Teco del popo-lo oppresso (to je edina revija stalinistične satire, ki še izhaja na svetu). ZaCela sem pisati imitacije Magriso-vega stila...« Zakaj ste tako kritični do Magrisa? »Ah, saj nisem kritična! Magris je krasna oseba, krivda ni njegova.« Krivda? »Magrisa so postavili na podstavek in poverili monopol, da lahko samo on piše o Trstu. Magris je mojstrsko opisal del Trsta, tisti res mitteleuropski del. Trst pa ni samo to: Trst je tudi najsevernejše mesto Balkanov, najbolj vzhodno mesto Italije, najbolj južno germansko mesto. Zreducirati ga na stereotip pomeni ubiti Trst. Med pisanjem sem odkrila, da sem zaljubljena v Trst. V svoji zadnji knji- gi ga imenujem Mesto duše. To je kraj, kjer si lahko tvoja duša odpočije.« O Trstu ne piše samo Magris... »Res. Prava koncentracija stereotipov o Trstu je šele Va’ dove ti porta il cuore gospe Tamarove.« Zato pišete satiro? »Satire ne pišem. Satira je zbadati in zbadati, dokler kdo drug Česa ne napiše. Sedaj piševa z Moderjem za Li-nus, piševa o italijanskem severovzhodu. Satira pravi: profesor Magris, dobro, pisal si o habsburškem mitu, pisal si o Mitteleuropi. Sedaj nam dajaj kaj drugega, delaj, išCi naprej. Tomizza, hvala, lepe stvari pišeš, a daj nam še kaj drugega, delaj, delaj.« Mislite, da je satira nekoliko tragičnega? »Satira je neizprosna, kruta, včasih. A odkrita.« Je vedno svobodna... ah pa obstaja tudi intelektualoidna satira? »Mora biti svobodna. Drugače postane smešnica same sebe. Smešnica pa je kodificiranje smeha. Satira pomeni smejati se o stvareh, ki so tragične. Z Moderjem sva govorila o vojni v Bosni... smejala sva se. Pa ne zato, ker bi se nama zdelo smešno -hotela sva pretresti ljudi, ki so jih novinarji polenili. Novinarji so predmet naše satire.« Pravite, da ste »levičarska pisateljica. »Ne! PrviC: nisem pisateljica, sem (na žalost) novinarka. Pišem zato, ker živim za pisanje. Dragic: ne vem, Ce se po vojni v Jugoslaviji lahko še definiramo levičarji ali desničarji. Pišem satiro o levici, to res. To je moja kultura, iz nje izhajam. Desnica me ne briga, to ni moj svet. Ce že moram o kom govoriti, potem govorim o nekom, ki lahko kaj pametnega naredi, ki ga moja satira lahko predrami. Drugače satira nima smisla. O Berlusconiju in Finiju bi niti ne vedela, kaj reci... ne smatram ju za človeka, ki bi bila zmožna, kaj narediti, kaj razumeti od moje satire«. In tržaški politiki? »Ha! Hvaležni vir satire! Ponujajo se v smeh. Roberto »Bob« Damiani, Spadaro, Rossetti, Illy. Na žalost so nam izmaknili Bordona...« In o manjšini, ste že kaj napisali? »Večkrat. O sposobnosti, ki jo ima manjšina, ko gre za getiziranje same sebe.« Matejka Grgič Z Četrtek, 6. novembra 1997 —r H LIBANON / PRVI URADNI OBISK FRANCIJA / TRETJI DAN STAVKE AVTOPREVOZNIKOV Scalfaro za mir in suverenost Mrzlično iskanje rešitve hudih težav Obiskal bo tudi oporišče Unifil Vedno več nasilnih dejanj zaradi cestnih zapor BEJRUT - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj prispel v Bejrut na štiridnevni uradni obisk, ki je prvi v italijansko-libanonskih odnosih. Na letališču so Scalfara dočakali predsednik republike Elias Hravi, predsednik parlamenta Nabih Beri in v odsotnosti premiera Haririja številni ministri. V svojem pozdravnem govoru je Scalfaro poudaril, da je prispel »v pomoč miru« na Bližnjem vzhodu in v »obrambo« pravic »vsakega ljudstva« in suverenosti »vsake države«. Pri tem je italijanski predsednik ponovil znana italijanska stališča v korist libanonske suverenosti, kljub temu da Italija ohranja svoje prijateljske odnose z Izraelom. Scalfaro se je torej takoj dotaknil najbolj kočljivega libanonskega problema, ki ga predstavlja izraelska okupacija tako imenovanega južnolibanon-skega tamponskega pasu. Italija, kot večina držav, podpira resolucijo OZN št. 425, ki je zaman Izraelu ukazala, naj se umakne z libanonskega ozemlja. Med svojim obiskom se bo Scalfaro pogovarjal z najvišjimi predstavniki Libanona in z voditelji treh glavnih veroizpovedi, šiitske, sunitske in maronit-ske, ter bo spregovoril v libanonskem parlamentu. V petek bo obiskal oporišče mirovnih sil Unifil v Nakuri, ki se nahaja v tako imenovanem tamponskem pasu pod izraelsko okupacijo. Njegov obisk so v Izraelu že kritizirali, ker se bo med drugim sestal tudi s »terorističnimi« Hezbolahi. V Bejrutu pa poudarjajo, da je Scalfarov obisk veliko priznanje, ker ni kot večina drugih državnikov prispel v Libanon med kako turnejo po Bližnjem vzhodu, temveč izrecno samo zaradi Libanona. Italija je navsezadnje prvi zunanjetrgovinski partner Libanona (728 milijonov dolarjev), s katerim ga vežejo tudi druge prijateljske in kulturne vezi. Obisk je nadvse pomemben v tem obdobju, ko se je Libanon po koncu državljanske vojne spremenil v eno samcato gradbišče, na katerem obnavljajo porušeno državo. Mirovne enote SFOR v BiH vsaj še pet let STRASBOURG - Namestnik visokega civilnega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Jacques Klein je v Starsbouigu izrazil zahtevo, da naj bi bile mednarodne mirovne enote SFOR na tem območju navzoče Se najmanj pet let, ob dejstvu, da vlada ta še čas ne deluje, kot bi morala. Klein je v Strasbourg prišel v spremstvu parlamentarne delegacije, v kateri so bosanski Muslimani, Srbi in Hrvati. Člani delegacije naj bi si prizadevali za sprejem BiH v Svet Evrope. Države G-15 zahtevajo dostop na svetovne trge KUALA LUMPUR - Države v razvoju združene v skupini G-15 so ob koncu vrhunskega srečanja v Kua-la Lumpurju zahtevale boljši dostop do svetovnih trgov. Tretji svet bo le tako lahko povečal gospodarsko rast in se spopadel z revščino, poudarjajo v sklepni izjavi srečanja. Industrijsko razvite države vedno bolj omejujejo uvoz iz držav v razvoju. Na prihodnjem srečanju G-15, ki bo maja 1998 v Kairu, se bodo članice med drugim ukvarjale z oblikovanjem devizne menjave. IRAK-OZN / TUDI ZDA PRISTALE NA SEDANJE POBUDE Vse je sedaj v rokah diplomacije Podpredsednik Torek Aziz bo v prihodnjih dneh odpotoval v Stekleno palačo BAGDAD, NEW YORK - Medtem ko tričlanska misija OZN v »plodnem ozračju« nadaljuje svoje pogovore z bagdadskimi voditelji, pa se je tudi tvashingtonska administracija sprijaznila z diplomatskim reševanjem nove krize med Irakom in OZN. Ah bolje rečeno, počakala bo na rezultate pogovorov v Bagdadu in na sklepe ponedeljkovega zasedanja Varnostnega sveta. Kljub prihodu misije OZN v Bagdad, pa so iraške oblasti ameriškim strokovnjakom posebne komisije OZN za nadzor razorože-vanja Iraka (Unscom) včeraj že tretjič preprečile udeležbo na preiskovalni misiji, tako da je ta odpadla. Vsekakor pa je Bagdad predsi-nočnjim pristal na odložitev roka o izgonu ameriških strokovnjakov vsaj do ponedeljka. Morda pa bodo ta rok še podaljšali, saj bo podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz odpotoval v Stekleno palačo, da bi zgladil spor z Združenimi narodi. V Bagdadu seveda poudarjajo, da z OZN nimajo odprtih računov in da je spor le z VVashingtonom, ki vztraja pri svoji vohunski dejavnosti. Da je napetost nekoliko popustila, priča tudi vest, da je OZN od ZDA izposlovala, da med trajanjem misije v Bagdadu prekinejo izvid-niške polete vohunskih letal U-2. VVashingtonska administracija navidezno podpira sedanje diplomatske napore, ker se jasno zaveda, da se je v Varnostnem svetu znašla v manjšini glede morebitnih vojaških protiukrepov, ko bi Irak vztrajal pri svojih stališčih. Prva poteza je bila torej za Sada-ma Huseina zelo uspešna. Sprožil je vik in krik, grozil VVashingtonu, razklal Varnostni svet, se pred ljudstvom ponovno predstavil kot edini branik pred ameriškimi diktati, ne da bi bil kaznovan. Ob notranje-pohtičnih razlogih je seveda njegov glavni cilj določitev roka, do katerega naj bi prekinili gospodarske sankcije in embargo na izvoz iraške nafte. Pri tem žanje podporo vseh, ki si želijo iraške nafte in trgovskih stikov, predvsem Francije, ki le s težavo skriva svoje nezadovoljstvo. Seveda bi lahko Sadamu tudi uspelo, a le v primeru, da bi Unscomu dovolil nadaljevanje misije, negle-de na državljanstvo njegovih strokovnjakov. PARIZ - Po treh dneh stavke fiancoskih avtoprevoznikov se je včeraj končno prižgala luč upanja. Včerajšnjih pogajanj med sindikati in delodajalci se je namreč udeležilo tudi najpomembnejše združenje delodajalcev UFT, ki je do sedaj bojkotiralo sporazumevanje. Pogajanja so potekala v »pozitivnem ozračju«, tako da je prišlo do »prvih premikov«. Ti so navsezadnje neizbežni, ker vlada že napoveduje, da bo s ponedeljkom vzela vso zadevo v svoje roke in administrativno rešila zaplet. Položaj je v Franciji dobesedno dramatičen. Kakih 190 cestnih zapor je skoraj v celoti ohromilo francosko gospodarstvo, da bi bila mera polna, je napetost dosegla že tako raven, da si incidenti sledijo drug za drugim. Predsinočnjim so v južnofrancoskem Vi-trollesu zakrinkani neznanci napadli stavkajočo stražo avtoprevoznikov pred nekim prehrambenim obratom. Po napadu in prekinitvi blokade so iz obrata končno odpeljali številni tovornjaki z mesom, tako da je policija že priprla odgovorne za varnost obrata. Stavka francoskih avtoprevoznikov pa povzroča hude zaplete v vseh sosednjih državah, tako da se stopnjujejo pritiski na Jospinovo vlado, ki je dovo-lila, da so v Evropski uniji prekinili svoboden pretok blaga. Najhuje je v Belgiji in na Nizozemskem, težave pa so tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji in celo na Norveškem, tako da bo to skoraj gotovo ena od tem, ki jih bo sprožil nemški kancler Kohl, ki je prispel na uradni obisk v Francijo. ZDA / PO VČERAJŠNJIH DOKONČNIH REZULTATIH ŠVICA / ALERGIJA Na torkovih volitvah v Ameriki so republikanci odnesli največ zmag Nova politična zvezda je nedvomno newyorški župan Rudolph Giuliani NEW YORK - Po končnih rezultatih predvčerajšnjih ameriških volitev za dva guvernerja, enega poslanca in 233 županov je povsem jasno, da so bili nagrajeni republikanci. V Virginiji je novi guverner republikanec Jim Gilmore, ki je prepričljivo premagal svojega demokratskega tekmeca Dona Beyerja. S tesno zmago pa je republikanka Christine Todd VVhitman postala nova guvernerka New Jerseyja, ker je za las premagala demokrata Jima McGreevyja. Republikanski je tudi edini v torek voljeni poslanec, in sicer Vito Fos-sella. Od 43 referendumov so jih samo tri zavrnili, in sicer v Oregonu ohranjajo možnost za zdravniško vodene samomore neozdravljivo bolnih bolnikov, v VVashingtonu so zavrnili zahtevo o dodatni in zanesljivejši varovalki pri strelnem orožju, v Hustonu pa so zavrnili referendum, s katerim so poskušali odpraviti zakon za gospodarsko pomoč ženskam in manjšinam. Pozornost medijev je seveda usmerjena predvsem v bleščečo zmago newyorškega župana Rudolpha Giulianija (na sliki) , ker ni nobena skrivnost, da bi rad postal prvi ItaloameriCan, ki hoče postati ameriški predsednik. Giuliani je prepričljivo premagal svojo demokratsko protikandidatko Ruth Messinger, ker je v dosedanjem mandatu do temeljev spremenil New York, tako da je končno postal za življenje varno mesto. S svojimi policij-sko-sodnimi metodami je znižal kriminal in predstopništvo, tako da je sedaj v New Yorku polovico manj umorov kot pred njegovim prvim mandatom. Giuliani, ki je nekdanji sodnik in je vodil preiskavo »Pizza Connection« in si je že takrat pridobil sloves močnega in odločnega človeka, ki ne pristaja na kompromise in se ne ustavi pred nobeno oviro, je kot Zupan te svoje značilnosti še okrepil. Seveda je tekma za Belo hišo nekaj drugega kot boj za županski fotelj, a »trdega Rudyja«, kot mu pravijo v New Yorku, to ne plaši, saj že kot študent ni skrival, da bi nekega dne rad postal ameriški predsednik. Republikanci trenutno nimajo človeka, ki bi bil bolj priljubljen kot Giuliani, tako da nekateri že trdijo, da mu bo tudi tokrat uspelo. Vsekakor je na ameriškem nebu zablestela zvezda prve vehčine. Gorbačova so sprejeli na pregled v kliniko ZURICH - Nekdanjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so sprejeli v bernsko kliniko Inselspital, kjer naj bi ostal do drevi, ali najkasneje do jutri. Kot je povedal njegov sodelavec Vladimir Poljakov, »se Mihail Sergejevič dobro počuti, tako da ni razlogov za skrbi in paniko«. Po njegovih besedah je imel Gorbačov poleti na rokah in dbrazu izpuščaje, ruski zdravniki niso uspeli ugotoviti morebitnih alergenov, tako da je nekdanji sovjetski voditelj izkoristil obisk v Bernu, da se je javil v kliniki Inselspital. 1«... od 6. Novembra Merilec pritiska tesfatiran TUV/GS/CE, 1 leto garancije, popolnoma avtomatičen: vključeni 2 bateriji, z velikim digitalnim displayem za merjenje utripov, z datumom in uro merjenja 119 .000 Električna zobna ščetka testirana TUV/GS/CE, 1 leto garancije, teža: 257 gr., 2 načina čiščenja: vrtenje in sistem za medzobno čiščenje 59 .900 Igralna preproga za novorojenčke teža: 1100 gr. cca, mere.: cca. 71x71x48 cm. vključene 3 igrače, ki jih lahko obesimo in torba fS **ne, za prevoz Polpriklopni tovornjak z daljinskim upravljanjem priklop in odklop polpriklopnika z daljinskim upravljalcem, prižigajoče se luči, premikajoče funkcije: turbo naprej, obrat levo in desno, vzvratna vožnja, mikronaravnava obrata, nosilnica za tovorjenje vozila, zaklopna nakladalna rampa in odklopljiv polpriklopnik, dolžina t n cca. 62 cm. /4.900 Unisex jopič iz povoščenega platna* Moška srajca material 100% iz bombaža, povoščena zunanjost, obloga 100% iz poliestera, 2 sprednja žepa, sprednja patentna zadrga, mere od S do XI 79. 900 100% bombaž, z dolgimi rokavi, ovratnik z gumbi, 1 prsni žep, mere od S do XI Spalna srajca * 100% poliester, z dolgimi rokavi, sprednja zapona s petimi gumbi, mere od 38 do 44 24. 900 Slušalke Philips® pravila CE, 1 leto jamstva, nastavljive Dišeče sveče v posodici * višina cca 4,5 cm., o cca. 8,5 cm., barve: rdeča, rumena, plava Božične sveče komplet šestih sveč |b Otroški jopič * 65% poliester, 35% bombaž, žep z zadrgo na desnem rokavu, mere od 92 do 122 Visoki otroški čevlji * iz materiala PD - Nabuk, barve: rjava in temno plava, mere od 25 do 34 70% bombaž, 30% poliester, velikost: — 130x160 cm. 1.900 Kovček s setom za risanje 86 kosov: flomastri, svinčniki, oljne barve, voščeni pasteli, akvareli, risalni žebljički, čopič, spenjač, radirka, vtekočinjeno lepilo, šilček, škarje, nožič, paleta, Puzzle risanke 2x200 delov, velikost: 40x32 cm .490 Premikajoča lesena lutka 2 različna motiva, debelina 0,3 cm., cm. prMKNAta ZNIZANE CENE VELJAJO OD 03./11 ./97 DO 15./11 ./97 Prekajene hrenovke šk 2A90 vakumsko pakirane, J 3x100 gr., 8.300 lir/Kg. i|e49G Mentino kitajsko olje * za masažo, savno ali kopanje, za osvežitev prostorov, sprosti in oživlja 30 ml., 76.333 lir/l. .290 Začimbani piškoti * 500 gr. L. 3.380 / Kg 690 Mešani začimbani kruh * 400 gr. L. 6.225 / Kg Mehki. amaretti 400 gr., 8.975 lir/Kg. 590 Mlečne čokoladne ploščice /polnjene * JZampone v tulcu * 250 gr., 23.960 lir/Kg. Vino Bardolino Novello DOC * leto 1997 -11,5% Vol. - 0,75 I., 3.987 lir/l. Mehki torrone z lešniki * 1 Kg. .490 Začimbani kruh glaziran s sladkorjem 250 gr., 5.960 lir/Kg. Kolač I. 490 500 gr., 3.980 lir/Kg. 990 .990 mlečnim nadevom 690 Pandoro z maslom, 900 gr., 4.878 lir/Kg. Zelene tagliatelle S9CT 500 gr., 70A 1.580 lir/Kg. /VU Muesli A jSvPfO s 7 vrstami suhega sadja 4 /IAA 1 Kg. V.HVU Španski fižol .490^ kuhan ^AA 240 gr., 1.625 lir/Kg. OVU Alkoholični bitter A 6x10 cl„ 4.983 lir/l. A.990 Vino Gambellara DOC ■ _2«690 ;&3lir/l. 1.990 Amaretti 950" 200 gr., 7AA 3.950 lir/Kg. /90 Gel za tuširanje JL390 nevtralni ph - SOFT/COOL 300 ml., 3.300 lir/l. 990 Detergentno mleko/ 1 JU990 krepilno in osvežujoče I x OA 200 ml., 8.450 lir/l. I #090 300 ml., 3.300 lir/l. Detergentno mleko/ 1 JU990 krepilno in osvežujoče I x OA 200 ml., 8.450 lir/l. I .090 GORICA, ULICA III. ARMATA 1 2.11.97 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV GORICA / "VITE-POMA 97" ZSŠDI / SEZNANJANJE JAVNOSTI Z DELOVANJEM NOVICE Mednarodni sejem trsnih in sadnih sadik Niz posvetovanj in srečanj Delegacija ZSŠDI obiskala župana Podobno srečanje bo v kratkem tudi z odgovornimi za šport pri pokrajinski upravi Od danes do nedelje bo Gorica v središču zanimanja vinogradnikov iz nase dežele, Slovenije, Avstrije, Madžarske indrugih vinorodnih območij. Začenja se 8. mednarodni sejem trsnih in sadnih sadik “Vite-Poma 97”, kjer se bodo vinogradniki lahko seznanili z novostmi na področju novih sort trsov, z najsodobnejšo tehnologijo na področju vinogradništva, kletarstva in sadjarstva, pa tudi s problematiko predpisov, ki urejajo pridelovanje in komercializacijo vin. S tega vidika . bo pomembna okrogla miza, ki bo jutri ob 10. uri in ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom Pokrajine. Strokovnjaki iz Italije in Slovenije bodo predstavili predpise (pogosto zelo različne), ki urejajo pridelo- vanje in komercializacijo proizvodov z zaščitenim poreklom. Jutri ob 15. uri pa bo v konferenčni dvorani govor o mulčženju v vinogradih. V soboto bo posvet o vinogradništvu in vinarstvu v državah v tranziciji. Omeniti velja še nekaj drugihpobud, čeprav zanimajo ožji krog oseb. Tako bo danes srečanje fitopato-logov iz FJK in Slovenije. Govorih bodo o tem, kakor uskladiti delo na meji, potem ko je le ta postala vstopna in izstopna točka za celotno območje skupnosti. V nedeljo bo dan čebelarjev. Zadruga čebelarjev bo v nedeljo pripravila mednarodni posvet o koristnosti oz. škodi zaradi čebeljega pika. Otvoritvena slovesnot sejma bo danes ob 11. uri. Preteklo sredo je vljudnostni obisk pri go-riškem županu opravila delegacija PO ZSSDI, ki so jo sestavljali predsednik Marko Lutman, član izvršnega odbora Andrej Briško ter funkcionar Vili Prinčič (na sliki - foto Bumbaca). V polurnem razgovoru so člani delegacije županu Gaetanu Valentiju ter odborniku za šport Mauru Bordinu opisali delovanje naše krovne športne organizacije in včlanjenih društev, nakar so obema predstavnikoma mesta izročili Zbornik slovenskega športa v Italiji za sezono 1996/97. Tako župan, kot tudi odbornik za šport sta pokazala razumevanje in izrekla laskave besede na račun delovanja slovenskih športnih drušev. Izrazila pa sta obžalovanje, da razen nekaterih športnih objektov, občinska uprava ni v stanju, da bi s st-varnejšimi oblikami pristopa podkrepila razvoj te ali one športne zvrsti. Delegaciji sta spregovorili tudi o obmejnih športnih pobudah, zlasti še o Soški regati, ki vsako leto privablja večje število privržencev kajak in kanu športa. Med drugim sta goriška in novogoriška občina pokroviteljici spusta po Soči. Zupan in odbornik za šport sta se ob poslovitvi obvezala, da bo občina Gorica še naprej podpirala obmejne stike ter v mejah možnosti stala ob strani društvom, ki te stike razvijajo in negujejo. Glede vodnih športov pa sta izrazila pripravljenost, da bo občinska uprava poiskala vse možnosti, da bi ob Soči uredili prostor, ki bi služil za spuščanje plovil v vodo ter naknadno pristajanje le-teh. Gorica ima namreč vse pogoje za razvoj rekreacijskega, deloma tudi tekmovalnega kajakaštva. Ta teden se bodo predstavniki sestali še s predsednikom in odbornikom za šport pri gori ški Pokrajinski upravi ter tudi njima orisala vso pestrost in pomembnost delovanja slovenskih zamejskih športnih društev. VIP Bogata filmska ponudba 12. Film video monitorja Tudi letos prireja goriški Kinoatelje tradicionalno predstavitev slovenske filmske, televizijske in video produkcije Film video monitor. Festival, ki je že 12. po vrsti, bo v Gorici prihodnji teden, od 13. do 15. novembra 'in bo neke vrste poklon pokojnemu senatorju Darku Bratini, ki je bil prvi pobudnik za tovrstno prireditev. Kot je pred smrtjo načrtoval sam Bratina, bo imela letos goriška prireditev dvojčka tudi na Koroškem. V sodelovanju z institutom za slavistiko tamkajšnje univerze ter Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze bodo 3. in 4. decembra predvajali filme tudi v Celovcu. Festival bo v Gorici trajal sicer manj dni kot običajno, vendar bo obiskovalcem prikazal izredno bogato bero slovenske kinematografije. Letos je na sporedu namreč kar pet celovečercev. Omeniti gre predvsem dva: “Feliks” Boža Sprajca, prvi slovenski celovečerec o vojni v Sloveniji, ki ga še niso predvajali v slovenskih dvoranah, in “Outsider” Andreja Košaka, ki prikazuje nemir slovenske in jugoslovanske mladine v letu Titove smrti. Film je doživel velik uspeh tudi v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije. Ostali celovečerci so “Ekspres Ekspres” Igorja Sterka, “Herzog” Mitje Milavca in “Stereotip” Damjana Kozoleta, ki so ga prvič predvajali v Sloveniji šele na začetku novembra. Ob odprtju bo tudi okrogla miza o slovenskem ustvarjalnem potencialu in o različnih avtorskih poetikah v obdobju slovenske tranzicije. jOLE7 V TOREK, 4. NOVEMBRA GLASBA / JUTRI V BRATU2EVEM CENTRU Protestna stavka v šolskem centru Dijaki želijo spodbuditi pristojne k hitrejšemu reševanju težav Dijaki v šolskem centru v Puccinijevi utici so se v torek, 4. novembra spet odločili za protestno stavko, v upanju, da se bodo na občini in pokrajini le odločili hitreje in predvsem konkretno rešiti niz vprašanj, na katera opozarjajo že lep čas, kakor so zapisali v sporočilu, ki so ga včeraj poslali našemu uredništvu. Ob tem velja posebej podčrtati, da so se protestne stavke udeležiti dijaki vseh zavodov in pa dejst-v°> da ni šlo samo za goli moška oblačila F ul. Carducci 24 tel. 537561 protest. Dijaki nameravajo, tudi zato, da bi na tak način spodbuditi pristojni ustanovi, nekatera vprašanja reševati sami. Tako, napovedujejo v sporočilu, ” smo sklenili, da bomo uresničiti določene načrte: zabzeli smo se za nakup tabel z imeni posameznih šol, lastnoročno bomo začeti z opraviti, ki so potrebna za uresničitev parka in igrišča.” Dijaki so o razlogih protesta pisno seznaniti župana in predsednika pokrajine ter šolskega skrbnika. Med manjšimi težavami, ki pa se bodo z nastopom zimskih razmer znatno zaostrile, je zamakanje prostorov. Dijaki pa opozarjajo še na številne druge pomanjkljivosti in težave, ki bi jih zares kazalo odpraviti. Mešani zbor Gallus in ženski GM na koncertu Oba se pripravljata na tekmovanje v Arezzu Jutri se v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž napoveduje zanimiv zborovski dogodek, ki ga bosta oblikovala mešani zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana in ženski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese. Koncert se bo začel ob 20.45. Oba zbora delujeta pri tržaški Glasbeni matici. S svojimi uspehi in sistematičnim delom sta večkrat pokazala, da ju smemo uvrščati v sam vrh zborovske kulture v zamejstvu in na Slovenskem. Zbor Gallus je bil ustanovljen jeseni 1991 z željo, da bi nadaljeval tradicijo nekdanjega istoimenskega zbora, ki ga je vodil Ubald Vrabec. Nastal je ob glasbenem projektu Gallusovo zvoč- no bogastvo, pri katerem so sodelovati razni zbori, da bi počastili okroglo Gallusovo obletnico. Tudi v naslednjih letih je zbor pripravil več slogovno zaokroženih koncertov. V skrbi, da bi vsestransko rasel, se zbor udeležuje tudi raznih tekmovanj. Tako se je že nekajkrat odlično uveljavil na slovenskem tekmovanju Naša pesem, zelo lepe uspehe pa je dosegel tudi v Vitto-rio Venetu in Arezzu. Zenski zbor Glasbene matice je nastal iz dekliškega zbora, ki ga je v obdobju 1986-91 vodil Stojan Kuret. Po nekajletnem premoru so se te in druge pevke, ki so se oblikovale v drugih zborovskih krogih, povezale v ženski zbor, ki ga vodi Tamara Stanese. V minuli sezoni so imele več pomembnih celovečernih nastopov, na mariborskem tekmovanju Naša pesem pa so dosegle srebrno plaketo. Oba pevska zbora se odpravljata na vsedržavno zborovsko tekmovanje v Arezzu konec prihodnjega tedna. Jutrišnji goriški koncert bo torej priložnost, da bomo pevcem in pevkam ter dirigentoma zažnleli kar najlepši uspeh na pomembnem zborovskem tekmovanju. Koncertni spored obsega sledeče skladbe: G. Pierluigi da Palestrina, “Sub tuum praesidium”; R. Schumann, “Der Was-sermann”: P. Merku, Koprive; Zdenek Lukaš, “Quot sunt apes”; P. Merku, “Tre canzoncine triestine”. Planinski večer z diapozitivi Slovensko planinsko društvo vabi danes, 6. t.m., ob 20.30 na prvi planinski večer v novi sezoni. Predvajali bodo diapozitive o dejavnosti v letu 1997 (tudi s planinskega enotedenskega pohoda na Slovaškem), filmske zapise in še kaj. To bo tudi priložnost za srečanje in pogovor o programu za leto 1998. Srečanje bo v predavalnici Feiglove knjižnice v Križni ulici 3. Prispevki v smislu dež. zak. 14/91 Pokrajinska uprava opozarja na bližnjo zapadlost roka za predložitev prošenj v smislu deželnega zakona št. 14/91. To je deželni zakon, M predvideva finančne prispevke v korist dijakov, ki obiskujejo državne šole in priznane višje srednje šole. Podrobnejša pojasnila nudijo v pristojnem uradu na Pokrajini tel. 385286 in 385287. Rok za predložitev prošenj zapade 30. novembra. Danes seja na Pokrajini Pokrajinski svet bo danes nadaljeval in predvidoma tudi zaključil prejšnjo sejo z dne 29. oktobra. Razpravljal bo o resoluciji glede stanja cestnega omrežja (predložile se jo opozicijske skupine), o vrnitvi območja Červinjana v Goriško pokrajino (predlog FI), o odobritvi programskega dogovora med Pokrajino in nekaterimi občinami glede financiranja pobud ob romarskem letu, o politiki na področju varstva okolja in zaščite teritorija pred naravnimi ujmami ter o načrtu za obnovo pokrajinskih cest v naseljih. Začetek zasedanja je napovedano za 15. uro. Smrtna prometna nesreča V prometni nesreči na pokrajinski cesti med Palmanovo in Viscom, v bližini znanega trgovskega centra ”11 merca-tone Zeta” je včeraj izgubila življenej 59-letna Carmela Ri-dolfi iz Ronk. Peljala se je v avtomobilu, ki je silovito trčil v tovornjak vlačilec. Ridolfijeva je umrla na kraju nesreče, voznika avtomobila v katerem se je peljala, pa so prepeljali na oddelek za oživljanje bolnišnice v Vidmu. KINO GORICA VTITORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30 »Fuochi d’artifi-cio«. Leonardo Pieraccioni. vrrroRiA 317.20-19.45- 22.15 »Face off«. John Tra-volta in Nicholas Gage. CORSO 17:30-19.45-22.00 »The peacemaker«. N. Kid-man in G. Clooney. E3 ČESTITKE Danes praznuje svoj 64. rojstni dan dragi REMO DEVETAK iz Sovodenj. Se na mnoga leta mu kličejo žena Mara ter hčerki Anastazja in TViriana 7. družinama Vsi skupaj voščijo tudi dvojčku RENATU DEVETAKU z Vrha za isti jubilej. H ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v š. 1. 1997/98 naslednje tečaje: informatika, tuji jeziki (hrvaščina in angleščina), upravljanje matih podjetij. Zavod prireja tudi tečaj za socialne animatorje (samo 15 mest). Obiskovanje je brezplačno, za tečajnike je predvidena štipendija in večeteden-ska delovna praksa. Prijave na sedežu SDZPI, ul. della Croce 3-tel. 81826. M PRIREDITVE OBČINA SOVODNJE vabi v sredo, 12. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom v So-vodnjah predavanji “Nova meja na Goriškem” dr. Branka Mamšiča in “Manifestacije 1945-1947” prof. Nataše Nemec z uvodnimi besedami novinarja Marka Wal-tritscha. Ob 50-letnici razmejitve je v občinski sejni dvorani postavljena razstava “Dogajanja ob razmejitvi v septembru ’47 v tistu in slikah”. KD OTON ZUPANČIČ prireja 8. novembra martinovanje v domu A. Budala. Prijave pri Marti tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ priredi 8. novembra tradicionalno martinovanje na Bukovju. Prijave pri Emanueli (tel. 81163) in Maji (tel. 884187). ~]3 OBVESTILA SD SOVODNJE vabi danes ob 18.20 na predstavitev sponzorja (Zadružna kreditna banka v Sovodnjah) nogometne ekipe SD Sovodnje, ki igra v 1. amaterski ligi. Predstavitev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. KSD VIPAVA vabi na občni zbor, ki bo v petek, 14. novembra, v društvenih prostorih pri kotalkališču na Peči ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA s pokroviteljstvom občinske uprave in v sodelovanju z društvi priredi v soboto, 15. novembra, ob 19. uri 2 km dolg pohod - baklado iz Muče-niške ulice do športnega igrišča, kjer bo zakuska. Izkupiček bodo nameniti znani pobudi onkološke bolnišnice v Avianu “Via di Natale”. ODBOJKARJI VETERANI so vabljeni na treninge odbojke v telovadnici v Stan-drežu vsak ponedeljek ob 21. uri. STEVERJANCJ rojeni v letih 1931, 1932 in 1933 pripravljajo 29. novembra prvo družabno srečanje. Začelo se bo ob 10. uri v Dvom. Informacije: Alojz Mužič tel. 884082, Saverij Rožič tel. 390688 in Bruno Planinšček tel. 884073. El RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bodo jutri, 7. novembra, ob 18.30 odprti razstavo slikarja Valterja Brajnika iz Nove Gorice. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341 Ob smrti očeta, tasta in nonota Stanislava Brica, SKD Danica izreka Nevenki, Leopoldu in Aljoši Devetaku občuteno sožalje. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRST / VČERAJ NA SEDE2U SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA BORZA / SKLEP CONSOBA Dogovor $ tremi bančnimi zavodi o paketu storitev pod ugodnimi pogoji za člane SDGZ Dogovor z združenjem so podpisale Zadružna kraška banka. Nova tržaška kreditna banka in Kmečka banka Gorica - Ugodnosti pri najemanju posojil in pri drugih bančnih storitvah Predsednik tržaških borznih posrednikov G. Vizzini nesolventen Posledice za njegove kliente - Njegove finančne težave so se začele že leta 7 994 TRST - Slovensko deželno gosodarsko združenje je včeraj na svojem deželnem sedežu v Trstu podpisalo s tremi bančnimi zavodi - Zadružno krasko banko, Novo tržaško kreditno banko in Kmečko banko Gorica - okvirno konvencijo v korist včlanjenih podjetij in njihovih uslužbencev. To je prva konkretna pobuda na novi poti Združenja, ki si prizadeva za vzpostavitev čim tesnejših stikov z omenjenimi denarnimi zavodi. Združenje opravlja za svoje člane raznovrstne sindikalne storitve, spodbuja nove dejavnosti in naložbe ter si prizadeva, da bi člani pri tem imeli najboljše pogoje. Med te spada nedvomno možnost pridobivanja kakovostnih in ugodnih bančnih soritev. Denarni zavodi so se vabilu Združenja odzvali in pripravili pestro ponudbo zanimivih ekonomskih pogojev, ki gredo od obrestnih mer do stroškov za vodenje računov, od opravljanja bančnih operacij in posebnih vrst srednjeročnih ter dolgoročnih posojil do koriščenja kreditnih kartic in pridobivanja olajšanih posojil z deželnimi ah državnimi dotacijami. Posebno zanimivi so pogoji za novoustanovljena podjetja in za uslužbence včlanjenih podjetij. Gre za zelo širok obseg bančnih storitev, ki bodo na voljo članstvu SDGZ v organski in pregledni obliki, v duhu novih predpisov o prozornosti bančnih storitev in pogojev poslovanja. Pri vsem tem je treba sodelovanje, ki ima za cilj podpiro gospodarskim pobudam na našem področju. Podjetja vseh kategorij in dejavnosti, ki so včlanjena v Slovensko deželno gospodarsko združenje (pogoje lahko koristijo le redno vpisani člani v skladu s satu-tarnimi predpisi), bodo lahko na sedežih in podružnicah SDGZ dobili preglednico z vsemi pogoji in bančnimi storitvami. Na banke pa se bodo obračati s posebnim potrdilom o članstvu, ki ga bo v skladu z dogovorom izdalo tajništvo SDGZ vskemu prosilcu za posojilo. To je prva od pobud, ki jih predvideva novi paket možnosti v korist članstva, ki ga je slovenska stanovska oganizacija pripravila za leto 1998. Za Slovensko deželno gospodarsko združenje je dogovor podpisal predsednik Marino Pečenik, za Zadružno kraško banko predsednik Pavel Milič v spremstvu ravnatelja Klavdija Brainika, za Novo tržaško kreditno banko generalni poddi-rektor Boris Cink in za Kmečko banko Gorica predsednik Peter Sanzin (prisoten je bil zastopnik banke Zdravko Kuštrin). Na slikah (foto Kroma): podpisi dogovorov s posameznimi bankami (zgoraj Zadružna kraška banka, v sredini Nova tržaška kreditna banka in spodaj Kmečka banka Gorica). TRST - Borzni svet v Milanu je včeraj za nesol-ventnega proglasil znanega tržaškega borznega agenta Giuseppa Vizzinija (na stiki). To odločitev je borzni svet sprejel potem, ko je Vizzini sporočil, »da ne more poravnati dnevnih obveznosti kot tudi ne tistih v naslednjih dneh.« Vizzini je tudi izjavil, da ima primanjkljaj v višini približno 5 milijard. Con-sob je Vizzinija začasno izključil iz borznega poslovanja, sprejel pa je tudi sklepe v zvezi s postopki za likvidacijo Vizzinijevih odprtih postavk. Za samo tržaško borzo dogodek ne bo imel praktično nobenih posledic, saj so zdaj vse krajevne borze vključene v državno tele-matsko borzno omrežje. Tudi za druge udeležence na borzi njegova nesol- STATISTIKA / ISTAT V Italiji pivo izpodriva vino Toda za Italijane tradicija še velja RIM - Ob koncu tisočletja Italijani ostajajo zvesti kosilu za domačimi zidovi, med katerim se ne odpovejo kruhu in testeninam, a postopoma zamenjujejo kozarec vina z bolj nordijskim pivom, dosledno pa se izogibajo vodi, ki pricurlja iz vodovodnih pip. Statistični urad Istat je dal prerez vsakdanjega življenja Italijanov v letu 1995, iz katerega izhaja marsikatera novost. Tako jih kar 75 odstotkov trdi, da je dobrega zdravja, 7, 6 odstotka se ubada s prostovoljnimi dejavnostmi, povečal se je tudi odstotek Italijanov, ki posluša radio, bere knjige, zahaja v gledališče, na koncerte in v muzeje. Kar 48, 8 odstotka moških in 21, 3 odstotka žensk je še vedno zvestih vinu. Na papirju kar 60,5 odstotka moških trdi, da jim ugaja pivo, v resnici pa jih redno pije to penečo pijačo le 4, 9 odstotka. Povsem drugačni so rezultati poleti, kar pomeni, da so pivci piva »sezonsko opredeljeni«. Na pragu tretjega tisočletja pa se kar 14, 7 odstotka Italijanov huduje nad neredno dobavo tekoče vode. 44, 4 odstotka se vode dosledno izogiba, ker ima čuden okus in še slabši izgled. Pomanjkanje vode je po podatkih Istata najbolj pereče v Kalabriji (45, 4%) in na Siciliji (42,1%), a le malo boljši je položaj v Kam-paniji (21, 5%). Jug prednjači tudi glede oporečnosti »pitne«, ati bolje rečeno, vodovodne vode. Za zdravju škodljivo smatra to vodo kar 72,1% ljudi na Sardiniji, v Kalabriji 57,1%, na Siciliji pa 51,4%. Kljub vsem tem problemom pa so Italijani še kar zadovoljni s svojim življenjem. ventnost ne bo imela posledic, če izvzamemo njegove neposredne kliente, za katere pa je težko oceniti, v kolikšni meri bodo prizadeti. Iz njegovega urada so že sporočili, da je odstopil s položaja predsednika Zbornice tržaških in beneških borznih agentov, ki jo je vodil od leta 1992. V njegovem uradu je zaposlenih deset oseb, zanj pa dela tudi približno petnajst finančnih borznih strokovnjakov. Zvedelo se je tudi, da je njegov urad približno pred dvema tednoma pregledala inšpekcija Consoba, vendar pa podrobnosti o rezultatih inšpekcije niso znani. Sam Vizzini je včeraj izjavil, da je za nesolvent-nost deloma odgovoren eden od njegovih sodelavcev, da pa gre »le za 15 odstotkov obveznosti do strank, ki jih bo deloma pokril garancijski sklad.« Poleg tega je še dejal, da do nesolventnosti ni prišlo zaradi neodgovrnega ravnanja »temveč zaradi okoliščin, ki niso bile odvisne od njegove volje.« Njegova kriza se je začela leta 1994, ko je eden njegovih sodelavcev z naložbo v kratkoročne depozite brez vednosti Vizzinija povzročil za dve milijardi tir izgube. Vizzini je skušal z nekaterimi naložbami omejiti izgubo, toda njegova izguba se je še povečala in avgusta 1995 dosegla 5 milijard tir, temu pa je bilo treba dodati Se obveznosti do drugih. Z raznimi operacijami je Vizzini nato izgube nekoliko zmanjšal, toda finančnemu krahu se ni mogel izogniti. I 5. NOVEMBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1673,00 1708,00 nemška marka 969,00 989,00 funt šterling 2814,00 2869,00 švicarski frank 1184,00 1214,00 belgijski frank 46,44 48,44 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 234,00 244,00 O švedska krona 219,00 229,00 kanadski dolar 1185,00 1225,00 portugalski eskudo 9,08 9,98 nizozemski gulden 853,00 878,00 avstrjski šiling 136,70 141,20 španska pezeta 11,09 12,19 grška drahma 5,92 6,72 irski šterling 2508,00 2588,00 japonski jen 13,32 14,22 avstralski dolar 11.36,00 1206,00 Ij madžarski florinf 8,50 10,00 H hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 5. NOVEMBER 1997 v URAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1671,00 1701,00 nemška marka 970,00 988,00 francoski frank 287,00 297,00 nizozemski gulden 853,00 878,00 belgijski frank 46,64 48,44 funt šterling . 2787,00 2867,00 irski šterling 2486,00 2581,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1184,00 1219,00 švicarski frank 1185,00 1210,00 avstrijski šiling 136,79 141,29 slovenski tolar 10,20 10,50 5. NOVEMBER 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1694,210 EKU 1936,14 nemška marka 979,710 francoski frank 292,450 funt šterling 2837,800 nizozemski gulden 869,230 belgijski frank 47,500 španska pezeta 11,603 danska krona 257,440 irski šterling 2543,520 grška drahma 6,246 portugalski eskudo 9,601 kanadski dolar 1211,450 japonski jen 13,791 švicarski frank 1201,570 avstrijski šiling 139,190 norveška krona 240,330 švedska krona 224,760 finska marka 325,870 MILANSKI BORZNI TRG 5. NOVEMBER 1997___________INDEKS MIB-30: +0,23_____________ delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca Comit Bca di Roma Bca Fideuram Bca Ambros. Benetton Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas La Fondiaria 14.659 +0,38 4.973 +2,38 1.556 +0,19 6.872 +1,92 12.205 +1,06 25.456 +1,25 4.477 -0,08 8.903 -0,24 9.903 -0,21 5.381 -0,57 38.571 +0,70 16.324 +1,04 2.836 +2,16 6.482 +4,19 9.523 -0,76 Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 8.170 +2,54 11.776 -0,01 1.362 -1,29 1.028 -0,48 2.386 +1,57 4.523 +2,00 14.971 +0,07 22.401 +0,09 9.684 +0,77 12.848 -0,24 6.485 +1,24 10.741 +0,73 NOGOMET / LIGA PRVAKOV KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Juventus le s težavo Parma praznih rok Turinčani premagali Košiče s 3:2 po slabi igri Ljubljanska hala Tivoli razprodana Veliko zanimanje za tekmo Uniona Olimpije Igrajo tudi Benetton, Kinder in Teamsystem Juventus - KoSice 3:2 (1:0) STRELCI: Del Piero v 42. min., Amoruso v 58. min., Fonseca v 61. min., Ljubarskij v 66. min., Ferrara avtogol v 70. min. JVUENTUS: Peruzzi, Birindelli, Ferrara, Tac-chinardi, luliano, Conte, Deschamps, Zidane (12' dp Amoruso), Pecchia (24' dp Torricelli), Inza-ghi (12' dp Fonseca), Del Piero. KOSIČE: Molnar, Se-menik, Kozak, Telek, Toth, Kral (24' dp Faktor), Sovič, Zvara, Ljubar-skij (30' dp Rusnak), Ja-nočko (36' dp Bohnovič), Kozley. SODNIK: Ansategui Roča (Španija). GLEDALCEV: 4.000. TURIN - Po dokaj poprečni predstavi je Juventus po pričakovanju premagal skromno slovaško ekipo Košič, gostje pa so bili nevarni prav do zadnje minute igre. Gostitelji so verjetno prerano popustili po visokem vodstvu s 3:0. Niso pa računali na reakcijo gostov, ki so najprej z LJu-blarskijem znižali rezul-tet na 1:2 in nato tanjšali zaostanek z avtogolom Ferrare. Proti koncu tekme so imeli četo gostje več od igre, izkušeni domačini pa se seveda niso dali presenetiti in ohranili tesno zmago. Borussia - Parma 2:0 (0:0) STRELCA: Moller v 50. in 75. min. BORUSSIA DORTMUND: Klos, Timm (1' dp Kirovski), Reuter, Feiersinger, Julio Cesar, Hemiich, Lambert, Sousa (35' dp Freund), But, Moeller, Chapuisat (8' dp Booth). PARMA: Buffon, Mus-si, Thuram, Cannavaro, Benarrivo, Stanič (25' dp Maniero), Baggio, Sensi-ni, Strada (32' pp Crippa), Chiesa (34' dp Fiore), Crespo. DORTMUND - Parmi ni uspel podvig, da bi v Dortmundu proti Borussii iztržila vsaj neodločen izid in tako ostala še naprej prva na lestvici A skupine. Borussia, ki naj bi bila v hudi krizi, je večji del tekme imela pobudo v svojih rokah in tudi zasluženo zmagala, čeprav je tudi Parma imela vrsto ugodnih priložnosti za gol. Glavni junak srečanja je bil vsekakor mladi Par-min vratar Buffon, ki je ubranil kar dve enajstmetrovki. Pri drugi pa je žogo le odbil do Mollerja, ki je nato spravil usnje v mrežo. Na sliki: s tekme v Dortmundu. IZIDI IN LESTVICE SKUPINA A. IZIDA 4. KOLA: Borussia - Parma 2:0, Galatasaray - Sparta 2.0. VRSTNI RED: Borussia Dortmund 9, Parma 7, Sparta Praga 4, Galatasa-ray 3. PRIHODNJE KOLO: Parma - Sparta, Borussia - Galatasaray. SKUPINA B. IZIDA: Feyenoord - Manchester 1:3, Juventus - Košiče 3.2. VRSTNI RED: Manchester 12, Juventus 9, Feyenoord 3, Košiče 0. PRIHODNJE KOLO: Peyenoord - Jvuentus, Manchester - Košiče. SKUPINA C. IZIDA: Barcelona - Dinamo Kijev 0:4, Newcastle - PSV Eindhoven 0:2. VRSTNI RED: Dinamo Kijev 10, Eindhoven 7, Newcastle 4, Barcelona 1. PRIHODNJE KOLO: Barcelona - Newcstle, Dinamo - Eindhoven. SKUPINA D. IZIDA: Porto - Rosenberg 1:1, 01ym-piakos - Real Madrid 0:0. VRSTNI RED: Real Madrid 10, Rosenborg 7, 01ympiakos 4, Porto 1. PRIHODNJE KOLO: Rosenborg - Real Madrid, Porto - Oljmpiakos. SKUPINA E. IZIDA: Goteborg - Besiktas 2:1, Pariš SG - Bayern 3:1. VRSTNI RED: Bayem 9, Besiktas in Pariš SG 6, Goteborg 3. PRIHODNJE KOLO: Besiktas - Bayem, Goteborg - Pariš SG. SKUPINA F. IZIDA: Lierse - Monaco 0:1, Bayer -Sporting 4:1. VRSTNI RED: Monaco in Bayer Leverkusen 9, Sporting 4, Lierse 0. PRIHODNJE KOLO: Monaco - Sporting, Lierse Bayer. Jutri bo 6. kolo v štirih izločilnih skupinah evropske košarkarske lige. V B skupini bo derbi v Trevisu med vodilnima Benettonom in Estudianto-som iz Madrida. Obe ekipi imata po 8 točk. V C skupini bo bolonjski Kinder igral doma proti Hapoelu iz Jeruzalema. Da-nilovič in ostali so nesporni favoriti, saj vodijo v tej skupini. V D skupini bo bolonjski Teamsystem gostoval v Berlinu pri Albi, ljubljanska Union Olimpija pa bo igrala doma z zagrebško Ci-bono. Za to tekmo vlada v Ljubljani izredno zanimanje, sa ni več stopnic na razpolago. Po razmeroma slabem Startu so Ljubljančani v nadaljevanju dosegli tri zaporedne zmage in zlasti z zadnjo proti Teamsystemu prebudili košarkarski instinkt pri slovenskih ljubiteljih igre pod koši. Če je bilo za "tekmo leta" pred 14 dnevi še možno dobiti vstopnico na dan dvoboja, je tokrat precej drugače, saj je bila dvorana razprodana že v ponedeljek zjutraj, kar dokazuje, da ljudje radi gledajo le zmagovalce. To je vodstvu kluba več kot jasno, zato bi radi ostali v soju žarometov, edini način pa je nova zmaga. "Vsaka tekma v evropski ligi je težka, s Cibono še posebej, saj med nami ni skrivnosti in vse naše tekme v zadnjem času so se končala z majhno razliko," pravi trener Zmago Sagadin. Za Zagrebčane bo srečanje s slovenskimi prvaki sila pomembno, kajti po gostovanju v Ljubljani jih čaka še potovanje v Bologno, kjer bo enako težko osvojiti dve točki. V primeru dveh porazov se bi znašli povsem pri dnu lestvice, vendar to ni problem Uniona Olimpije. Tako kot Hrvati tudi Ljubljančani v drugem delu nimajo ugodnega razporeda, saj trikrat gostujejo (Atene, Berlin, Bologna) in le dvakrat igrajo doma (Zagreb, Pariz). "Trenutno je izven pogona le Vitalij Nosov, ki je staknil nek virus, ostali so pozdravljeni. Arriel McDonald je izgubil nekaj dni treninga zaradi viroze, Jaka Daneu in Gregor Hafnar pa zaradi lažjih poškodb, " je povedal Sagadin, ki poudarja, da bosta dobra obramba in skok odločilna dejavnika za zmago. Na prvi tekmi v Zagrebu so slavili "volkovi" z 78:75, kar je še vedno edina Cibo-nina zmaga. Tekma v polni dvorani Tivoli se bo začela ob 20.15, sodila bosta Italijan Alessandro Teofili in Poljak Marek Nowicki, delegat FIBA pa bo Slovak Jaroslav Sudek. DANAŠNJI SPORED Skupina A: Real Madrid - CSKA Moskva, 01ym-piakos - Efes Istanbul, Limoges - Makabi Tel Aviv. Skupina B: Turk Anaka-ra - Croatia Split, Paok Solun - Potro, Benetton Tre-viso - Estudiantes Madrid. Skupina C: Ulker Istanbul - Partizan Beograd, Barcelona - Pau Orthez, Kidner Bologna - Hapoel Jeruzalem. Skupina D: Alba Berlin -Teamsystem Bologna, Ra-cing Pariz - Aek Atene, Union Olimpija Ljubljana -Gibona Zagreb. H KOŠARKA V A2 LIGI Zaslužen poraz tižaškega Genertela v Montecatiniju h Snai Montecatini -Genertel 73:67 (36:22) MONTECATINI -Tržaški Genertel je v sinočnjem anticipiranem srečanju zasluženo izgubil v Montecatiniju proti solidni domači ekipi Snai. Gostitelji so bili zlasti boljši v prvem polčasu, saj so povsem nadigrali Tržačane, ki so v 20 minutah dosegli pičlih 22 točk. V drugem delu tekme so Tržačani močno reagirali, zlasti po zaslugi Mariča, ki je bil gotovo najboljši na igrišču. Hrvaški košarkar se je zlasti izkazal v obrambi, kjer je nasprotnikom prestregel veliko število žog. Uspešen je bil tudi v napadu, saj je dosegel 14 točk. Najuspešnejši strelec v tržaških vrstah pa je bil Američan Thomas, ki je dosegel 21 točk. Po sinočnji tekmi je vrstni red naslednji: Genertel Trst 14, Biniviag-gi Livorno 12, Casetti Imola, Dinamica Gorica, Bancosardegna Sassari in Snai Montecatini 10, Cirio Avellino 8, Faber Fabriano 6, Montana Forli, Serapide Pozzuo-li, Baronia Neaplej in Ju-ve Caserta 4, Sicc Jesi 2. Rokometaši Genertela premagali tudi ForstBrixen Genertel - Forst 24:20 (13:9) TRST - Rokometaši teaškega Gernertela so v včerajšnjem anticipira-jjpm srečanju Al ita-banske lige povsem zasluženo premagali še F”st iz Brixna in ohra-nili prvo mesto na lestvici. Srečanje je bilo dokaj lzenačeno do 25 minute, saJ so gostje bili enakovredni prvakom. V 27. minuti so stanje celo ize-načili na 9:9. Nakar se je razigral Kuzmanoski, ki le z učinkovito igro v na-Paclu priigral Tržačanom zanesljivo prednost 4 zadetkov. V drugem polčasu so 0 Duvoci varovanci Poostrili tempo igre in 2e v uvodnih minutah Povdli najprej s 5 goli, nato pa s 7 (20:13). Go-s Ie pa se niso dali in so z delno razliko 4:0 ^nižali zaostanek, niso £a Uspeli ogroziti zmage 1 Bačanov. NOGOMET /UKREPI Izida Juventus - Udinese komisija še ni registrirala MILAN - Kot je bilo sicer pričakovati, disciplinska komisija italijanske zvez še ni registrirala izida nedeljskega srečanja v Turinu med domačim Ju-ventusom in Udinesejem. Videmsko moštvo je takoj po koncu srečanja vložilo priziv zoper regularnosti tekme, saj sodnik (in predvsem pomožni sodnik) ni priznal več kot očitnega zadetka, ki ga je dosegel Bierhoff. Žoga je prekoračila gol-črto skoraj za 20 cm, ko jo je odbil Juventusov branilec Ferrara, kar je bilo razvidno na vseh Tv-po-snetkih. Sodnik Cesari pa zadetka ni priznal. Juventus je naposled slavil zmago kar s 4:1, toda očitno je bilo, da je sodniška napaka še kako prizadela videmsko moštvo. Disciplinska komisija nogometne zveze je v A ligi izključila 15 igralcev. Le-ti so (vsi za eno kolo): Bonacina (Atalanta), Di Biagio (Roma), Pesaresi (Sampdoria), Chiesa (Parma) e Dunderski (Atalanta), Benarrivo (Parma), Favalli, Negro e Nesta (Lazio), Mihajlovic (Sampdoria), VVinter (In-ter), Zamboni (Napoli), Canals (Vicenza), Cande-la (Roma), Mangone (Bologna). Naj omenimo, da je komisija v B ligi izključila kar 21 nogometašev. Četrtfinale pokala Slovenije LJUBLJANA - Včeraj so igrali povratne četrtfinalne tekme pokala Nogometne zveze Slovenije. IZIDI: Set Vevče - Rudar Velenje 0:3, kvalificiran Rudar; Protonavto Publikum - Elan 0:0; kfah: Elan, Maribor Tea-tanic - Mura 1:0; kval.: Mura. Danes bo na sporedu v Ljubljani zadnja tekma sporeda med SCT Olimpijo in ajdvoskim Primorjem. Na prvem srečanju so zmagali Ajdovci z 1:0. KOŠARKA / DEŽELNA LIGA Jadranovi mladinci začeli z zmago, Slavec 49 točk Jadran NTKB - Alba 95:88 (50:48) JADRAN: Guštin 6 (2:6), Senizza 12 (0:1), Sancin, Bogateč, 5 (1:2), Slavec 49 (12:13), Valente 17 (4:6), Jakomin 6 (4:4), Baldi, Kocjančič (0:2); trener: Vatovec. 3T: Slavec 3, Valente 1. Jadranovci so v krstnem nastopu deželnega mladi-snkega prvenstva na domačih tleh v telovadnici doma Pristaniških delavcev zasluženo premagali solidno ekipo Albe iz Krmina. Začetek tekme je bil še kar napet. Ekipi sta enakovredno igrali skozi ves prvi polčas, kot tudi dokazuje uravnovešen izid prvih dvajsetih minut. V drugem polčasu je Krminov trener uvedel consko obrambo, proti kateri so Jadranovi igalci napadali z dokajšnjo težavo. Kljub temu so si pridobili nekaj točk prednosti, ki so jih obdržali do konca tekme.Izvrstno je igral Jadranov kapetan Christian Slavec, bodisi v obrambi in še posebno v napadu, saj je dosegel kar 49 točk. Za prvi uspeh si zasluži pohvalo prav vsa ekipa. (RJ) Nogomet: deželni disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu za eno kolo izključila Ivana Kuka (Primorje), v 1. AL Davida Šušteršiča in Morena Giovinija (oba Vesna). Jutri rubrika Iz Planinskega sveta Iz tehničnih razlogov je danes odpadla rubrika Iz planinskega sveta, ki pa jo bomo objavili v naši jutrišnji številki. Vse »planince« in bralce prosimo za razumevanje. Obvestila SD SOVODNJE vabi danes, 6. oktobra, ob 18.20 na predstavitev sponzorja nogometne ekipe SD So-vodnje, ki igra v 1. amaterski ligi. Predstavitev sponzorja, ki je Zadružna kreditna banka Sovodnje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI se bo sestala danes, 6. t.m., ob 20. uri v prostorih SD Mladina v Križu. SD BREG - otroška telovadba. Pod vodstvom Tineta Kraševca bo otroška telovadba ob sobotah v občinski telovadnici v Dolini od 9. do 12. ure. Porazdeljena bo v tri starostne skupine: otroški vrtec, 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred OS. Interesenti naj se javijo direktno v telovadnici v soboto, 8. novembra ali naj telefonirajo na št. 631300 (Divna). SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 6. do 9. novembra v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 6. 11. od 18. do 20. ure zbiranje; jutri, 7. 11. od 18. do 21. ure; 8. 11. od 18 do 21. in 9. 11. od 10. do 12. in od 15. do 20. SK BRDINA sporoča, da se pričnejo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini jutri, 7. 11., ob 18. uri. Zbirališče je pri plastični stezi najkasneje do 17.45. SK DEVIN prireja otroško telovadbo v telovadnici Marchesetti v Sesljanu. Odvijala se bo ob četrtkih od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004. SK DEVIN prireja sejem smučarske opreme v dvorani prosvetnega doma na Proseku. Odvijal se bo od 8. do 23. novembra. Četrtek, 6. novembra 1997 PRIREDITVE Od danes v Trstu sloviti The Rocky Horror Show London, spomladi leta 1973. Mladi talentirani komediograf Richard 0’Brien zaključuje svoje krstno delo, The Rocky Horror Show, prvi musical na temo transeksual-cev, ki se je z dobro mero ironije lotil angleške starokopitne miselnosti. Spolnost in groza, mešanica mrežastih nogavic in drznim odnosov, ki se je hitro izakala za izredno učinkovito. Mesečnik Variety je Rocky Horror Showu zapisal dve bodočnosti: potepuštvo in uspeh. In res, musical je poosebil obe lastnosti. V sedmih letih, kolikor so ga igrali v Londonu, se je selil iz dvorane v dvorano, o uspehu pa govori število ponovitev, ki je samo v Londonu doseglo mejo 3.000 predstav. Kljub dejstvu, da so Rocky Horror Show uprizorili tudi v Los Angelesu in New Yorku pa se ta predstava ni uvrstila med najbolj uspešna tovrstna dela. O njej se je precej govorilo o gledališkem okolju in med mladimi, za katere je postala prava kultna predstava predstava, morda zaradi uprizorjenih tem pa se ni prebila med širšo publiko. V Hollywoodu so se v času uprizoritve predstave v Los Angelesu odločili za filmsko verzijo, v kateri je igrala takrat še neznana Susan Sarandon, producenti podjetja Century Fox pa niso film primemo podprli in so ga kar hitro zapisali med neuspehe. Film pa je kljub temu dve leti kasneje dosegel nepričakovan uspeh. Zaceli so ga predvajati v večernih ali celo noCnih urah v klubskih kinodvoranah, kjer si je kaj kmalu ustvaril svojo publiko in tako z leti postal eden temeljnih glasbenih filmov. Ista usoda je doletela gledališko originalno verzijo, ki je bila v teh dvaindvajsetih letih uprizorjena v številnih državah. Rocky Horror Show je zgodba o dveh zaročencih, o Bradu in Janet, ki gresta na obisk k bivši profesorici. Vreme je sila neugodno, avto- mobil se jima ustavi, tako se peš odpravita do bližnjega gradu, ki ima že nekoliko grozeCe ime, Frankenstein Plače. Vrata jima odpre čudno bitje z imenom Riff Raff, sprejmejo pa ju nenavadno oblečeni ljudje in seveda Frank, kraljica transeksualcev, ki v laboratoriju pripravlja plavolasega lepotca Rockyja. Dogodivščine te posebne noCi so z odlično glasbeno podlago vsebina Rocky Horror Showa, ki si ga lahko od danes do nedelje ogledamo v gledališču Rossetti v Trstu. Gre za novo angleško postavitev, ki pa zvesto sledi prvi, originalni. Režiser predstave je Christopher Malcolm, nastopajoče pa bo spremljal orkester. Predstave se bodo odvijale danes ob 20.30, jutri, v soboto ter nedeljo bosta dve, in sicer ob 16.00 in 20.30, tržaške predstave pa so edine uprizoritve tega čudovitega dela v naši deželi. AW Kriški Oxis tokrat zazrt v lunin glasbeni utrip Kot se za vsak glasbeni Četrtek spodobi, bo tudi ta teden v kriškem lokalu Oxis kvalitetna glasbena pnudba. Predstavila se bo skupina Moonbeat, kriški koncert pa bo za ansambel tudi prvi nastop pred publiko. David Sion, Cristiano Stem, Lorenzo Fonda in Lucienne LonCi-na pa nikakor niso začetniki. David Sion je avtor kvalitetnih popevk, sodeloval je z znanimi svetovnimi glasbeniki (kot so Amii Stewart,< Mike Francis, Afrika Bambataa); Cris Stem deluje že dolga leta v glasbenem podjetništvu; Lorenzo Fonda je vsem dobro znan tolkalec in bobnar, ki sodeluje z velikim številom skupin; pevko Lucienne LonCi-na, doma iz Anglije, pa je v Slovenijo ponesla ljubezen, glasbena ljubezen in pa tudi »tista prava«, saj se je poročila z znanim slovenskim glasbenim podjetnikom. Skupina Moonbeat raziskuje zanimive zvoCne prijeme. Člani se opredeljujejo za akustično glasbo, Čeprav radi pobrskajo tudi v svet samplerjev. Predstavili bodo skladbe, ki so jih izoblikovali v zelo kratkem Času in katere bodo tudi vključili na novi album. Glasbeni stil pa je izredno raznolik: vsebuje prvine reggae, pop, jungle glasbe ter drugih glasbenih zvrsti. A pravi stilni podpis skupine je privlačna romantična zvočnost, ki daje vsaki skladbi lesk magičnega luninega odseva. Torej vse, ki jih zanimajo novosti, obveščamo, da se bo koncert pričel ob 21. uri. Pan Novembrska glasbena ponudba zadruge »II pošto delle fragole« V bivši svetoivanski umobolnici se je letos zaCela prav dobra glasbena sezona. Zadruga »II pošto delle fragole« namreč vsak petek predstavi koncert skupin, ki prihajajo iz Trsta in pa tudi od drugod. Novembrski program se prične v petek, 7. t.m., ko se bo predstavila skupina Blues Etcetera s sporedom znanih bluesovskih standardov in pa tudi novejših komadov. Skupina deluje že vrsto let in ima za seboj preko 200 nastopov na domačih kot tudi na tujih tleh. Teden dni kasneje, se pravi 14. novembra bo pordenonski band Bang Revolution zaigral rock skladbe v bohotni in eksplozivni izvedbi. 21. novembra bo na vrsti duo Daris-Chicayban. Roberto Da-ris, znan harmonikar zaljubljen v ciganske in balkanske viže, bo skupaj z odličnim kitaristom Albertom Chicaybanom ponesel publiko v zgodovino tanga. Se zadnje novembrsko srečanje, na vrsti bo v petek, 28., spet z blues glasbo. Tokrat pa bodo zazveneli pošteni bluesovski akordi v izvedbi skupine Mindni-ght Express Blues Band. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21. uri. Pan PRIMO CONTO RAČUN NAMENJEN MLADINI OD 13. DO 17. LETA ELEKTRONSKI PREVAJALEC PRIJATELJI ZEMLJE jII MLADINSKI TURISTIČNI CENTER KARTICA BANKOMAT COOPERATIVO zadružne bankefurlanije JULIJSKE KRAJINE FURLAN1JA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 7. t. m., ob 20.30 (red A in D); gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo -Odon von Horvath »Sodni dan«. Ponovitvi v soboto, 8. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 9. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red A - premiera): The Richard 0’Brien’s »Rocky Horror Show«. Predstava v abonmaju: odrezek 11-moder. Jutri, 7. t. m., ponovitvi ob 16. uri (red E) in ob 20.30 (red B). Od 11. do 16. t. m. bo na sporedu De Filippova »Non ti pago«. V abonmaju: odrezek 12 - moder. Pri blagajni gledališča lahko podpišete abonma 1997/98 (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Jutri, 7. t. m., ob 20.30 (red B) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. Ponovitve v nedeljo, 9.11., ob 16. uri (red D), v nedeljo, 16.11., ob 16. uri (red G), v sredo, 19.11., ob 20.30 (red C), v soboto, 22.11., ob 17. uri (red S), v torek, 25.11., ob 20.30 (red E) in v petek, 28.11., ob 20.30 (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E; od danes, 5. novembra dalje bodo razdeljevali še abonma reda F za operno in baletno sezono. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete-nov abonma. Za informacije tel. 390613. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Gledališka skupina Prosa di Geppy Gleijeses »Una bomba alTambasciata« Woody Allena. Režija Mario Monicelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom Od 13. do 15. t. m.: 12. Festival Film Video Monitor. Festival bodo predstavili danes, 6. t. m., ob 11.30 v Kavarni San Marco v Trstu. VIDEM Nuovo Teatro Giovani Danes, 6. t. m., ob 20.45: Compagnia Teatri-dithalia »Sen kresne noCi« W. Shakespearja. Režija Elio De Capitani. ___________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 6. t. m., ob 20. uri film »Peti element«. V ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri: W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka« - najboljša predstava na Borštnikovem srečanju 97. Režija Janusz Kiča. Predstava za gledališki abonma in izven. Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 6. t. m., ob 20. uri (abonma Četrtek in izven): Čdbn von Horvath »Sodni dan«. Režija Georgij Paro. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). PORTOROŽ Avditorij Danes, 6. t. m., ob 18. uri zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in pohval »Zlata vrtnica«. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 6. t. m., ob 20. uri (za izven in konto): Moliere »Tartuffe«. Cankarjev dom Do 8. t. m. bo v prostorih CD 13. Slovenski knjižni sejem, ki ga prirejata Cankarjev dom in Združenje založnikov in knjigotržcev. Urnik: od 9.30 do 20.00, v soboto od 9.30 do 14.00. Od 3. do 16. t. m. je na sporedu 8. Ljubljanski mednarodni filmski festival. FURLANIJAvlULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 18. t. m. bo v Kulturnem domu nastopil Komorni orkester Camerata Labacen-sis iz Ljubljane pod vodstvom M.Homena. Gledališče Rossetti V torek, 18. t. m., ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Prvi koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti. Nastopil bo priznani violinist Uto Ughi ob klavirski spremljavi Alessandra Specchija. Na programu Leclair, Beethoven, Strauss in Ravel. Sodobni Trst Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini V Četrtek, 13. t. m., ob 20.30 nastop Ensem- ble VViener Collage. Vodi Rene Staar. Klub Hip Hop Jutri, 7. t. m., bosta ob 21. uri nastopili skupina Psychopath (Slovenija) in Unlogic Škili (Hrvaška). Kavama San Marco V torek, 11. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje s Um bertom Margonijem, Albertom Princisem in Luciano Turco, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Giorgio Pagorig. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. t. m., ob 18. uri koncert pianista Umberta Tristi. Na sporedu Beethoven, Liszt, Brahms, Schumann in Casella. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert etnične glasbe »Drammers of Burundi«, nastop bobnarjev iz Burundija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure, ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja W. VViedner. PalaCa Costanzi: do 16. t. m. je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. t. m. je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20. Muzej Sartorio: do 9. t. m. je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 7. t. m. razstavljata Aliče Gombacci in Sigfrido Maovaz. Umik ogleda: 10.00-12.30. Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Galerija Cartesius: v soboto, 8. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Bruna Ponte. Sedež turistične ustanove (Ul. San Nicolo 20): do 18. novembra razstavlja Beatrice Mo-via »Kras, moja ljubezen...«. Urnik: ob ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. MILJE Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri-sin«: do 11. novembra je na ogled skupinska razstava: razstavljajo W. Criscuoli, Z. Marušič, S. Merlino, P. Pirona, A. Rocca in E. Vladilo. Umik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja L.Perelli. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass 20): v petek, 7. novembra, ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Valterja Brajnika iz Nove Gorice. Na otvoritvi bo slikarja predstavil kritik J. Vetrih. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20. septembra 85): do 20. novembra je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela. Ogled: vsak dan 10-12, 17-19. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) I in 64 (Milje) ■ 6.45 Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh ■ 7.00 Sv. Mihaela) J 7 25 Sm Kotiček (ponovitev) J TV DNEVNIK SKil Film: Outsider (ponovitev) RAI 2 « i RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: 11 capitano di ferro (pust., It. ’62, i. Gustavo Rojo, Barbara Steele) Aktualna oddaja o vrt- narstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja- nira Majello), vmes Žele- ni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Jessica za rešetkami (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo- 4 darstvo. Variete: Fantastico piit (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una fam.iglia com- ne tante Dokumenti: Kvarkov svet - Gorile Mladinski variete: Solle- tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe- ciale (vodi Piero Chiam- bretti) Variete: Faccia tosta (vo- dijo Teo Teocoli, Wendy VVindham, Marco Mila- no) Dnevnik Aktualno: La frontiera nascosta Dnevnik, zapiski, horo- skop, nočni pogovori, vremenska napoved Pregled tiska Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik Tg2 Zdravje, 13.45 Volilna tribuna Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati Večerni dnevnik Nan.: E.R. Medici in pri-ma linea (i. N. Wyle, E. La SaUe, G. Reuben) Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese Danes v parlamentu RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Victim (dram., VB ’61, i. D. Bogarde) Aktualno: Rep ort, 10.30 Tempo-sequenze, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Nan.: Ma che ti passa per la testa? Športno popoldne: košarka Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Film: Un giorno di ordi-naria follia (dram., ZDA ’93, i. M. Douglas) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Top secret, 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska gg RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 6.00 6.50 8.50 11.40 12.55 13.30 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 1.30 0.50 Nad.: Lasciati amare, 6.30 Perla nera TV film: Donna d' onore 2 (dram., It. ’93,1. del) Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa, 11.30 dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Ada Dallas (dram., '61, i. S. Hayward) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Cronisti d’ assalto -The Paper (dram., ZDA ’94, i. G. Glose, R. Quaid) Film: Stalingrad (vojni, Nem. '92, i. D. Horvvitz) Pregled tiska Film: Radio Days (kom., ZDA '87, r. W. Allen) 8 CANALE5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.45 15.50 17.45 18.35 20.00 20.30 20.45 23.10 23.20 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss) Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme: Verissi-mo (vodi Marco Liomi) TV film: Volo 191 - Sal-vataggio d’ emergenza (dram., ZDA '89, i. John Beck, Tom Bosley) Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vodi Marco Liomi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia 6.10 9.20 12.20 12.55 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.20 0.20 1.20 1.25 2.00 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Variete za najmlajše, vmes risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Melrose Plače (i. A. Shue, C. Thome) Variete za najmljaše Nan.: Hercules Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Mills -Božična pravljica Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi M. Santoro) Variete: Le iene Šport studio, 0.50 Nogometni pokali Pregled tiska Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 3.00 Fo-rever Knight S TELE4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Made in Italy ro 11 supplemento ro Aktualna odd.: Quadrato ngii Zoom umetnost in kultura Cittadino in linea con... Košarka (•) MONTECARLO 12.15 10.00 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Film: Una commedia ro- 13.15 14.10 16.00 18.00 20.10 20.30 23.00 mantica (kom., ZDA ’83) Nan.: Ironside Film: Colpo grosso alla National Bank (’70) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: Rocky 4. (’85) Nogomet: Chelsea - Tromso: II ladro di Parigi 7.30 9.55 10.00 10.30 10.55 12.35 13.00 13.05 13.35 14.35 15.00 15.30 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.35 19.05 19.20 19.30 20.05 21.25 21.55 22.00 22.35 22.40 0.10 1.10 1.40 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Ho-ganova druščina (ZDA, 16. epizoda) Film: Home in Indiana (ZDA 1944, r. H. Hathaway, i. J. Crain, Ju-ne Haver, Lon McCalli-ster, W. Brennan) Poljudnoznanstvena oddaja: Divja Avstralija Poročila TV igrica: Kolo sreče Videostrani Made in Slovenia Novice iz sveta razvedrila Drama: Ognjeni vir (Švedska, pon.) TV Prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Sprehodi v naravo, 17.25 Nan.: Denver, poslednji dinozaver (ris., 3. ep.) Po Sloveniji Pordaja Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Nan.: Frasier (ZDA, 21. epizoda) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Omizje Tednik Videoring Videostrani TV PRIMORKA 8.00 17.00 18.20 19.50 20.00 20.20 20.30 20.45 21.45 22.15 22.45 17.00 Videostrani Večer z bio-hironom Večer duhovnih pesmi in evangelija Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka Sejem kronika 50 let Primorskih novic (pogovor) Glasba: Primorkinih 10 Sprememba z Rudijem (alternativno zdravljenje) Moj avto, daevvoo Dnevnik TV Primorka jr Slovenija 2 8.45 9.00 13.00 13.30 14.00 14.25 16.10 16.35 17.40 18.30 19.00 19.30 19.55 20.00 22.05 22.10 22.40 23.30 0.00 - 0.30 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Filmski triki Večer samospevov z mezzosopranistko Marjano Lipovšek (Schubert) Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 10. epizoda) Nogomet Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 57. del) | Evrogol Nadaljevanka: Tri krone (Švedska, 10. del) Dokumentarna serija: ! Očividec ( VB, zadnji | del) Resnična resničnost Nad.: Pacific Drive (58.) Včeraj, danes, jutri Film: Vse v redu (Švedska, 1995, r. Bo Wider-berg, i. Johan VVidefberg, Marika Lagercrantz) Včeraj, danes, jutri Podoba podobe Dokumentarna oddaja: Ivy Compton Burnett (VB) Evropski kulturni magazin: Aliča Podoba podobe 20.00 PPZ v nogometu: Roda-Primorje Košarka: Union Olimpija - Gibona (Evropska liga, iz Ljubljane) SB Koper 15.00 15..25 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.50 22.05 22.30 Euronews Nogomet: Champions Lea-gue Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Gibona Sevrolega, iz Ljubljane) TV dnevnik Vsedanes, vreme Euronews Program v slovenskem jeziku TV Poper (kabaretno satirična oddaja) r "\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. Simčič, r. M. Peterlin, 1. del)); 9.40 Telovadba za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Naša pesem '97; 18.00 Zastrta krila (pripr, M. Rebula); 18.25 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine n .30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Titaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-r°čila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6,30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled \tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45Sve- tovalna odd.; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19,25 Sigla single; 19.30 Šport, Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00,13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19,30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19,00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DIŠTR1EST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG A S . SREDISCE 16 Četrtek, 6. novembra 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 1.32 najvisje 21 cm, ob 6.44 najnižje -1 cm, ob 12.05 najvisje 22 cm, ob 19.28 najnižje -36 cm. Tutri: ob 3.06 najvisje 22 cm, ob 8.59 najnižje 1 cm, ob 13.33 najvisje 11 cm, ob 20.54 najnižje -30 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Mamila in »rave« v EU LIZBONA - S pojavom kulture "ravea" ob koncu 80-tih let se je v državah Evropske unije (EU) povečalo Število priložnostnih in rednih uživalcev mamil, kot so ecstasy, amfetamini ter LSD, vendar pa uživanje teh drog vseeno ostaja manjšinsko, navaja Evropski observatorij za mamila in toksiko-manijo v letošnjem letnem poročilu, ki so ga predstavili na sedežu tega organa v Lizboni. V observatoriju ocenjujejo, da lahko pritiski pogosto povzročijo več škode kot koristi. Tako je na primer vse več večernih zabav, ki jih organizatorji pripravljajo brez potrebnega dovoljenja. Vendar pa države EU vse pogosteje načenjajo razpravo o drogah in boju proti zasvojenosti, poudarja direktor observatorija Georges Estievenart. Po ugotovitvah observatorija je najbolj uživa-na droga v državah unije indijska konoplja, ki jo je poskusilo od 5 do 30 odstotkov prebivalstva. Z uživanjem heroina, ki ga je poskusil manj kot odstotek prebivalstva v uniji, pa so povezani drugi problemi - zdravljenje, smrtni primeri ter okužbe z virusom HIV. Oseb, ki so poskusile kokain, je nekoliko več, in sicer od 1 do 4 odstotke. To so v glavnem mlajše odrasle osebe, ki omenjeno mamilo uživajo priložnostno. V večini evropskih držav so drugo najbolj pogosto uživano mamilo amfetamini, ki jih je poskusilo skoraj 3 odstotke odraslih. Največji porabniki mamil v uniji so mladi Angleži, Se ugotavlja observatorij na podlagi raziskav, ki so jih opravili med leti 1992 in 1996 v različnih evropskih državah. V starostni skupini 15-16 let jih uživa mamila 37 odstotkov na vzorcu 18.000. Med mladimi Spanci je uživalcev mamil 22, 1 odstotka na vzorcu 21.094, v Franciji 15, 3 odstotka na vzorcu 12.391 ter v Luksemburgu 15 odstotov od skupno 1.341 anketiranih. Za Nizozemsko in Dansko ni splošnih podatkov o odstotku uživalcev mamil, vendar pa v teh dveh državah samo uživanje konoplje v isti starostni skupini doseže 21, 6 odstotka na vzorcu 7591 mladih Nizozemcev ter 18 odstotkov od skupno 2571 Dancev. Največ amfetaminov zaužijejo mladi v Luksemburgu in Veliki Britaniji, medtem ko je ecstasy mamilo mladih Nizozemcev in Belgijcev. (STA/AFP) NEW YORK - Pentagon je od Moldavije odkupil 21 lovskih bombnikov mig 29 (na sliki AP), ki imajo v svoji oborožitvi tudi nuklerano orožje. Nakup je »preventivnega« značaja, kot temu pravijo v Pentagonu, edini namen nakupa pa je v tem, da to »tehnično popolno orožje ne bi prišlo v roke držav, proti katerim je bil uveden embargo.« Pri tem so Američani mislili predvsem na Iran. Koliko je Moldavija dobila za ta letala, pa v Pentagonu niso hoteli povedati. Odslej bolj skladni toni v pariškem metroju MUNCHEN - Potnikom pariškega metroja se ni treba več bati, da bodo morali v podzemni železnici poslušati »ponesrečeno« glasbo, poroča nemški časnik Focus. Vsakdo, ki se želi v postajah pariškega metroja glasbeno predstaviti in seveda tudi malce zaslužiti, mora odslej namreč najprej nosti za takšno promocijo. Svoj talent je v minulih dveh tednih pred glasbeno žirijo dokazovalo približno 5000 amaterjev, profesionalnih umetnikov, študentov in upokojencev. Test je trajal približno deset minut, opravil pa ga je le vsak drugi kandidat. Eden od elanov žirije je takole utemeljil stroge kriterije: »Hočemo preprečiti, da bi ti ljudje zganjali samo hrup.« (STA) opraviti strog preizkus gle de nadarjenosti in primer Sončenje kot zaščita pred rakom na dojkah VVASH1NGTON - Z vsakodnevno kratko sprostitvijo na soncu lahko v veliki meri preprečimo raka na dojkah, trdijo ameriški raziskovalci, ki pa v isti sapi svarijo pred tem, da bi s sončenjem pretiravah. Nove študije namreč dokazujejo, da lahko vitamin D, ki ga koža proizvaja med sončenjem, za najmanj 30 do 40 odstotkov zmanjša možnost tvorbe raka na dojkah. »Vsi vemo, da je kratko sončenje nadvse koristno, vendar se ni priporočljivo izpostavljati soncu kar štiri ah pet ur. Nikakor ne priporočamo ljudem, da bi se na soncu pražili,« je poudaril epidemiolog Esther John s centra za raziskovanje raka v severni Kaliforniji. (STA/AP) m