Spedhdsne Us abbonamento postale — Leto XXIII., št. 212 Ljubljana, sreda 22» septembra 1943 Upravništvo: Ljubliana, Hucctnijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 3123. 31-24 Ifiseratm oddelek: Liubljana, Puccinijeva ulici 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica !\ovo mesto: Ljubijanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-dekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr. Post. No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir IS.—, za inozemstvo vključno s »Pooedeliskim Janam« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon kev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se oc vračajo. Schvrere Abwehrkampfe im Osten Hohe Verluste des Feindes — 76 Panzerwagen itn dnem einzigen Absduiitt vermehtet — Feindliche Angriffe bel Salerna und Potenza abgewiesen Aus dom riihrer-Hauptquartler, 21. Sept. Iias Oberkommando der Wehrmacht g-lbt bekannt: Nordlich des Asoumeeres, ostllch des mittleren Dnjepr, an der Desna und im Raume von Smolensk fiihrten unsere Trup. pen auch pestem seh\vere Abvvehrkampfe gegen starke feindliche Infar.terte- und Panzerkriifte. Im Abschnitt eines Armee-korps vvurden dabei aus einer feindlichen Stossgruppc von etvva 100 Panzern 76 vermehtet. In d en harten Kampfen nordlich des Asowmeeres zeichnete sich die friinkisehe 17. und die niedersachsische 111. Infante-riedivision besonders aus. Aus Siiditalien wlrd ortJliche Kampfta-tigkeit im Abschnitt von Salerno und Potenza gemeldet. Mehrere feindliche Angrif-fe \vurden dort abgevviesen. In der vergiangenen Nacht iiberflogen einige feindliche StorHugzeuge das Reichs-gebiet und vvarfen vereinzelt Bomben, durch die nur unwesentlicher Schaden ent-stand. Minister dr. Gdbbels: šolski primer Niti besede ni treba izgubiti za ugotovitev, da je nemško vojno vodstvo takoj in v polnem obsegu spregledalo izdajo, ki jo je pripravljala Badoglieva klika in ki se je prvič javno pokazala z zrušitvijo Duceja. Kljub temu se je moralo zatajiti, da je razvoj lahko dozorel. Kakor klika izdajalcev je tudi ono v strogi tajnosti pripravljalo svoje ukrepe. Zanj je, da va-rfiramo Macchiavilijev izrek, prišel trenutek, ko je znak velike modrosti, če se delaš neumnega. Le tako je moglo prekrižati in razbiti nesramne, načrte izdajalcev V Rimu. Bil je s tem podan klasičen primer za potrebo molčanja v vojni. Ker smo se preveč; cenili, da bi objavljali nekaj, kar bi bilo v nasprotju z našim spoznanjem in prepričanjem in kar bi, kakor smo z gotovostjo pričakovali, v nekaj tednih dogodki postavili na laž. na drugi strani pa nismo mogli orisati pravega položaja, ne da bi škodovali načrtom in nameram nemškega vojnega vodstva, nam ni preosta-jalo nič drugega kakor molčati. Pri tem smo bili trdno prepričani, da bodo dogodki le prekmalu opravičili našo vzdržnost. Zgodilo se je to tako hitro in tako drastično. da bi tega sami ne smatrali za mogoče. Ko je bil Duce odstavljen in ujet, je bilo nemškemu vojnemu vodstvu jasno, da namerava BadogUev režim izločiti Italijo iz vojne. Tega prepričanja v njem niso mogla omajati nobena zatrjevanja nazadnjaške izdajalska klike v Rimu glede njene lojalnosti in zavezniške zvestobe. Nihče ne strmoglavi močnega moža in ga nadomesti s slabšim, ako hoče, kakor nas je skušala nalagati Badoglieva klika, vojno le še bolj energično nadaljevati. Praktični ukrepi one domišljave skupine v Rimu so tudi res izrecno nakazovali, da se pripravlja velikopotezna izdaja in da ni namen samo ta. nas prevarati, temveč tudi ta. naše cirte na jugu izročiti sovražniku in si dati to izdajalsko nezvestobo plačati z boljšimi pogoji premirja. Badogliev režim ni hotel izstopiti iz vojne na časten način, temveč se iztihotapiti izključno na stroške svojega osnega partnerja, ki se mu ima Italija od leta 1940. dalje toliko zahvaliti. Odtod pompozni oklici izpod kraljeve reke o nadaljevanju vojne in o zvestobi prevzetim obveznostim, temu nasproti pa vojaška in politična dejanja nadaljevane izdaje med najbolj sramotnimi in nevrednimi okoliščinami. Nam ho prihranjeno, da bi morali še enkrat orisati vso skalo nezvestobe Ba-doglievega režima. Gnusi se nam, ako le pomislimo na vse to. Grše izdaje zgodovina še ni videJa. Toda bila je to izdaja, o kateri pravi pregovor, da ihpe lastnega gospoda. Nemško vojno vodstvo je seveda že od začetka tega razvoja potegnilo hladno in trezno vse potrebne konsekvence iz svojega jasnega spoznanja. Da cd Badoglieve klike nameravana izdaja ni dosegla zaželenega cilja, je pripisati samo dejstvu, da jo je nemško vojno vodstvo spregledalo in s primernimi protiukrepi prekrižalo. Če bi se bila izdaja posrečila, bi stala Nemčija pred največjo nevarnostjo te vojne. Na osnovi najboljšega poznavanja stvari lahko pribijemc. da se imamo zahvaliti izključno jasnemu pogledu in daljnovidnosti Fiihrerja. ako ta nevarnost ni bila nikdar izpuščena izpred oči jn so bili kljub vsem svetohlinskim zatrjevanjem izdajalskega kralja in njegovega strahopetnega maršala, ki sta za podkrepitev svojih laži zastavljala celo svojo vojaško častno besedo. da bi nas dupirala. storjeni vsi ukrepi, ki so absolutno zavarovali nemške interese, v kolikor so bili v stiku s tem škandaloznim prelomom zvestobe. Javnost ve, v kako sramotnih okoliščinah je bila izvršena izdaja sama Ni bilo dovolj, da so nameravane ukrepe prikrivali pred zvestim, zanesljivim m vedno velikopoteznim zaveznikom. temveč so jih zanikali še potem, ko so bili žc podpisani in so se že izvajali. so celo šc dalje ter nam predložili nove vojaške zahteve, katerih :zpoInitev bi priklicala največjo nesrečo nad naše. v Italiji stoječe čete. Zdaj bo tudi vsakomur razumljivo, zaka. Fiihrer vzlic vsem željam javnosti v tem stadiju o'o skrajnosti napetega razvoja n; mogel spregovoriti nemškemu narodu. V interesu nemotenega razvoja naših ukrepov smo morali mirno gledati razočaranje, ki se je mnogokje pojavljalo. Mogli pa smo pričakovati, da se bo izdajalska klika v Rimu lotila posla še z večjo neumnostjo kakor neznačajnostjo. Na tem ie temeljil naš načrt. Delali smo se neumne, da smo mogli tembolj pametno ravnati. Nemška javnost bere danes z zgražanjem poročila, kako je bil Duce odstavljen in ujet. Nam so bila znana že takrat, ne da bi jih mogli javno uporabiti. Ako je mogoče fašizmu sploh kaj očitati, mu je očitati to. da je verjel v lojalnost kralja, katerega prestol je rešil 1. 1922 is pohodom na Rim, ki pa ie, kakor večina vladarjev najnovejše zgodovine, čvrsto politiko svojih najzvestejših služabnikov poplačal tem, da jih je v trenutku nevarnosti brez zvestobe zapustil ter prešel v tabor njihovih sovražnikov. Kralji se na splošno ne odlikujejo po kreposti hvaležnosti. Viljem I. je bil v svojem zvestem odnosu do> Bismarka izjema od tega pravila in je zato dobil priimek »Veliki«. Duce je bil za propadajočo dvorno družbo v Rimu dober dovolj, da jo je leta 1922 obvaroval pred zahrbtnim boljševiškim strelom. Leta 1943 ga je sedaj vrgla, ker ie v svoji nespametni zaslepljenosti menila, da bo lahke opravila brez njega. Kako malo jc to v skladu z dejstvi, je najnovejši razvoj že dokazal. Nasilna odstranitev močnega moža pomenja anarhijo. Tudi italijanska vladarska hiša je morala kaj hitro spoznati, kako se maščuje, ako se osebnost zgodovinskega formata zamenja s strahopetnim izdajalskim maršalom, ki mu je prelom vojaške častne besede pojav najvišje politične modrosti. Italijanski narod je treba le obžalovati, da je postal žrtev tega nagnusnega postopka. Kakor So naredi koristniki dejanj in uspehov svojih močnih vlad, prav tako so tudi žrtve napak :n pogrešk svojih slabih, diletantskih in nezvestih vlad. Bilo je zato neizogibno, da je moral italijanski narod že tako) v začetku zelo drago plačati najbolj črno poglavje svoje zgodovine. Zahvaliti se ima za to miru željnim vojnim zajedalcem v rimski družbi. Trinajst točk ka-pitulacijske pogodbe mu je dalo žc maihen predekus o tem, kaj ga čaka Svetovna zgodovina je svetovno sodišče. Državljani Italije lahko v teh oneh pri študiju mednarodnega tiska doženejo. kaj mislijo prijatelji in sovražniki o nezvestobi kraljeve in generalske klike. Celo Angleži in Američani se ravnajo pc pravilu: »Ljubim izdajo, zaničujem pa izdajalca.« O sodbi zgodovine naj sc v prizadetih krogih okrog kraljeve hiše nihče ne vdaja nobenemu dvomu. Sodba je že izrečena. V Londonu in Washingtonu se kaže vidno presenečenje zaradi nemške rcakcije na nezvestobo Badoglievega režima. Očividno so si stvar predstavljali bistveno drugače: na jugu Italije eperirajoče nemške sile naj bi bile odrezane in uničene; sledile naj bi cd Churchilla napovedane amfibijske opcracijc. katerim bi nc bili dorasli; zračni teror naj bi sc še stopnjeval in vse to skupaj naj bi vplivalo na nemški narod tako moreče, da bi bila 9. novembra možna in verjetna ponovitev tragedije iz leta 1918. Nič tega se ni zgodilo in nič tega se seveda tudi ne bo zgodilo. Angleži jn Američani imajo dolgo pot šc ao Rima. da o Berlinu niti ne govorimo. Nemška oborožena sila je obvladala italijansko vprašanje s suvereno premočjo. Kar se pa tiče razpoloženja nemškega naroda, še nikdar v vsej vojni ni bilo tako borbeno, kakor je danes. Italijanski primer nam Nemcem ne jemlje poguma, temveč nas samo svari. Vidimo v njem vprav šolski primer, kako se ne sme ravnati. Tako in podobno mislijo danes v Nemčiji vsi. Nevarnost nam ni zmanjšala poguma, temveč nas je le še močneje strnila. Potemtakem se ni uresničilo nebeno od treh angloameriških upanj. Ustrelili so na nas zastrupljeno puščico, ki pa se je odbila na daljnovidnosti našega vodstva in na čvrsti vojnj morali našega naroda ter odletela nazaj na strelca. Odvrnjena je nevarnost, ki se je v prvem hipu morda zdela smrtna, in s tem se je nesreča spet spremenila v srečo za narod. Kako naj spričo takega eiudovitega in skoro neverjetnega razvoja še dvomimo o končni zmagi? Vojna krije v sebi toliko nepreračunljivih možnosti, da jo je v njenem stvarnem podjetju skoro nemogoče določiti naprej. Nespremenjene morajo ostati samo kreposti, s katerimi se zoper-stavimo njenim nevarnostim in težkočam. So to kreposti poguma in vztrajnosti, zaupanja v pravičnost usode, ki je na koncu vedno na strani sposobnega in krepost neomajne zvestobe sebi samemu, svojemu prepričanju in stremljenju ter svojim prijateljem in vojnim tovarišem. Proti vsem tem vojnim krepostim se je izdajalska Badoglijeva klika sramotno pregrešila in kazen je sledila izdaji za petami. Družba begedolomnih vojnih zajeda lcev nosi krivdo. ljudi, ki so svoja visoka in najvišja mesta zlorabljali za skrivanje svoje ne-častnosti ter se udajali oni lažni modrosti, ki se hoče odtegniti nevarnosti in prav zato v nevarnosti podleže. S sramoto so zapisali svoja imena v knjigo zgodovine. Spoštljivo se klanjamo pred veliko osebnostjo Duceja, ki ima v nesreči italijanskega naroda, katere on ni zakrivil in je tudi ni mogel preprečiti, le še tem več pravice do našegia občudovanja. Nihče ne more danes reči, kaj usoda končno namerava z italijanskim narodom. Mogoče preživlja danes trd, boleč očiščevalni proces, ki mu bo iz njega vzklilo novo življenje. Sam bo moral o tem odločati. Mi Nemci smo ae po 1. 1918. jasno odločili. Naša odločitev je bila borba, žrtvovanje, vztrajnost in delo. Našli pa smo v tem spet pot Težki obrambni boji na vzhodu Hude sovražnikove Izgube — 76 oklepnih voz uničenih v enem samem odseku — Sovražnikovi napadi pri Salernu in Potenzi odbiti Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 21. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Severno od Azovskega morja, vzhodno od srednjega Dnjepra, ob Desni in na področju Smolenska so bile naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih proti močnim sovražnim pehotnim in tankov, skirsi silam. Samo na področju enega armadnega zbora je bilo v neki sovražni udarni skupini, ki je. štela okrog 100 tankov, uničenih 76 tankov. V trdih bojih severno od Azovskega morja sta se posebno odlikovali 17. fran-kovska in 111. nižjesaška pehotna divizija. Iz južne Italije poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju v odseku pri Salernu in Potenzi. Več sovražnih napadov je bilo odbitih. V pretekli noči je priletelo nad državni« ozemlje nekaj sovražnih motilnih letal, ki so posamič odvrgla bombe, pri čemer je nastala le neznatna škoda. Sovjetski poraz v zraku B»>rltn, 21. sept. Nad južnim odsekom vzhodne fronte je oddelek nen škili .etal-cev razgnal veliko skupino sovjetskih bojnih letal, ki s? skušala napasti nemško letališče. Brez lastnih izgub je bilo 8 sovražnih letal sestreljenih. Hude ameriške izgube pri Salernu Algeclras, 21. sept. Vrhovni p veljn:k ameriških čet je med bitko pri Salernu uvedel strogo cenzuro, da bi s tem preprečil, da bi vojaki poročali o vcliluh fmeriških izgubah. Kakor pc :>5ajo iz Gibraltarja, so bile ameriške izgube pri izkrcanju zelo velike. Na izkrcevalnih čolnih in na .Porunca Vre-mii« piše v uvodniku: Odstranitev boljševiške nevarnosti je med vsemi živlerj-sko važnimi vprašanji Rumunije na prvem mestu. Fort! combattimenti sul fronte orientale Elevate perdite nemiche — 76 carri armati distrutti in un solo settore — Attacchf nemici respinti p res so Salerno e Potenza Dal Quartier generale del Fiihrer 21 set-tembre. II Comando Supremo delle Forze Armatc comunica: A nord del Mar d'Azov, ad oriente del me. dio Nipro, sul Desna e nella zona di Smolensk le nostre Iruppe sostenevtino anehe Ieri combattimenti differsivi contro polenti forze nemiche di fanteria e corazzate. Nel settore di un Corpo d'Armata, di un grappo nemico di cirra 100 carri armati ne venivano distrutti 76. Nei duri combattimenti a nord del Mar d'Azov si distinguevano particolarmer.te la 17a Divisione di Fanteria della Francania. e la lila delle bassa Sassonia. Dairitalia meridionale si annunzva atti-vita op e rabiva looale n«i settori di Salerno e Potenza. Parecchi attaeehi nemie.i venivano cola respinti. Nella seorsa notte aleuni »pparecehi nemici sorvolavano il territorio del Re;ch gettando singole bombe ehe caussvano sol. tan'..o nstnni insignjficanti. Bolgarija trdno ob strani Nemčije Sofija, 21. sept. Bolgarska javnost je pod vtisom prve izjave nove bolgarske vlade. Bolgarski listi posebno podčrtavajo oni del deklaracije predsednika vlade, v katerem poudarja odkrite srčno voljo za sodelovanje z Nemčijo. Berlin, 21. sept. DNB. Bolgarski list >Zora<,< podaja v svojem uvodniku osnovne poteze politike nove vlade. Članek prav', da je naloga vlade obdižati v notranjosti slego naroda, na zunaj pa drži ti se pogodb in jih vestno izpolnjevati. Nadalje mora vlada vse duhovne in gmotre sile države spraviti k vnetemu sodelovanju. Okoliščina, da so v petih ministrstvih ostali isti ministri, kaže, da bo splešna smer bolgarske politike ostala neizpreme. njena. Novi možje v vladi sc po svoji dosedanji delavnosti zrani kot osebnosti z energijo in jasnim pogledom. Zmerna zadržanje predsednika vlade in njegove bogate izkušnje so trdno jamstvo za uspešno delo rove vlade. Lažnfivost ameriške informacijske službe New York, 21. sept. Ameriški informacijski minister je izjavil, da bo bodoče res-rično poročal o vceh vojnih dogodkih. Iz te vesti se tidi, da so ameriška vojna poročila bila doslej, t/-rej celi dve leti, lažnjlva. Ugotov;tev ameriškega informacijskega ministra, da bo v bedoče poročal samo resnico, gotovo ni njegova zadnja Lož Angleška nas?lstva v Iranu Teheran, 21. sept. V Iranu so Angleži zaplenili vse zaloge živil. V mnogih pokra-j!nah so enostavno pregnali domače prebivalce- da bi napravili prester za nove posadke. V Teheran prihaja vsak dan na tisoče beguncev. Židovska iuliltracija arabskih dežel Carigrad. 21. sept. Število židovskih priseljencev v arabskih deželah stalno narašča. V Palestini je po britanskih podatkih že nad 750 tisoč Zidov. Angleži in Američani pospešujejo priseljevanje Zidov, zato pa sabotirajo koristi mohamedanskih Arabcev. navzgor. Tudi vsak narod je kovač svoje sreče. Nemci smo stopali v teh tednih po tesni stezi ob prepadu. Ni vsak videl tega prepada, toda vsi smo se pedali na pot v čvrsti strnjenosti, vedno za Fuhrerjem, ki nam je kazal smer tudi in vprav v svoji često skrb vzbujajoči molčečnosti. Globlje ko kdaj prej čutimo danes blagoslov njegove velike osebnosti, ki čuva nad življenjem in bodočnostjo naroda. Da mu poklanjamo vse svoje zaupanje, ni samo naša narodna dolžnost, temveč tudi naša ponosna pravica. Tako bomo obvladali vse nevarnosti te vojne. Trdj in pogumni hočemo biti do sebe samega, pogumno se hočemo boriti, neutrudno hočemo delati, neomajno hočemo verovati in zaupati, dokler ne pride ura zmage. Tako bomo potem mogli mi vsi reči o sebi, da nam ta ura ni prišla nezasluženo, temveč da je nagrada za borbo, delo in zvestobo. Japonski letalski napadi na ameriška oporišča Tokio, 21. sept. Na Novi Gvir.eji in pred Salomonskini ctočjem napada letaletvo predvsem sovražna zbirališča ladij. Nadaljnji japonski letalski napadi so usmerjeni na letališča na Novi Gvineji, kjer so bila povzročena znatna razdejanja. Na Salo-menskem otoku Guadalkanar so opazili po japonskem letalskem napadu obširne požare. Tokio, 21. sept. Na severu otoka Arun. del je bil zavrnjen sovražni poskus izkrcanja. Japcreke čete so zajele ujetnike in zaplcn le velike m nož ne vojnih potrebščin. Lakota v Bengaliji Bangkok, 21. sept. V pokrajini Bengaliji je prizadetih od lakote 650.000 ljudi. Pri demonstracijah indijskih žena so govornico opozarjale na katastrofalne posledice tega pomanjkanja. Neka govornica je izjavila, da bo pologoma vsa prebivalstvo poginilo od lakote, če ne pride hitra pomoč. Kalkuta 21. sept. O lakoti v Bengaliji poročajo, da umira na kalkutskih ulicah vsak dan na t:scče ljudi od lakote, ki je v šestih tednih zahtevala že 12.000 žrtev. Oblasti riso ukrenile še ničesar, da bi preskrbele potrebna živila. Italijanski oficirji edvezani prisege kralju Rini, 17. sept. DNB. Duce je izdal drevno povelje št. 7. ki se glasi takole: Dnevno povelje vlade št. 7.: Fašistična narodna vlada odvezuje častn-ke oborožene sile od prisege, ki so jo peležili Kra. lju. Zaradi nečastnih pogojev izvršene predaje in s svojim delom je kralj izročil narod sovražniku ter ga vrgel v sramoto in bedo. Bad3gl oblačilo. Okrog 17. ure se je spet pcir.Ui. od zapsdne smer nad LjUbljar. s.iok svinčenosiv baldahin kakor ob silov tem neurju in teči pred reka tedn . Tn ze je začelo deževati, izprva v debelih , a. nato z močnim nalvoni Zračni vrfno so u po gibali in lom.li drevje, rušili p;i-:o i žlebeve in razbi al ckn.a Ljudje >j ii te" Gospodarske vesti = lz trgiivuio..c0u m u>u. uzuega registra. Vpisana je ijuDijausKa poaruznica trza^Ke tvrdKc Kegma Civran aucces-ore, fcoUsU a. g. 1 Tvrdka. se Davi s trgovino z odpauKi vsake vrste, živalskimi produsu ter papirnatimi in vomen.mi ou-padki. Osnovna gia.\nica znaša 50.000 lir. Poslovodja je cav. rag. Silvio Fiiini iz Trsta. Za podružnico v Ljuoljani je podeljena posamezna prokura Adouu iieicieggerju, zasebnemu uradniku v Ljubljani. — Pri tvrdki Zurl in Co., d. z o. z v Borovcu je vpisana razdružitev z likvidacijo. Likvidator je dr. Ivan Roger, referent pri Nemškem izselitvenem pooblaščencu za Ljubljansko pokrajino v Liuci anl. Upniki naj se prijavijo edino pri likvidatorju. — Pri Delniški družbi pivovarne Union so bili izbrisani člani upravnega s\ eta Anton Babnik, Fran Borštnar, dr. Fran I.eskovic in Rudolf Lorber. vpisani pa so bili kot člani upravnega sveta Albin Zaje, višji inšpektor Emil Tomažič, stavbenik, in Rudolf Žitnik, kleparski mojster, vsi v Ljubljani. — Pri tvrdki »Lesex«, letni i' duztriiski in trgovski družbi z o. z. v Ljubljani je vp ran nadaljnji poslovodja Ciril Badjura. trovee v Ljubljani. — V zadružni register se vp^Va Nabavna in prodajna zadruga v Planini rr Rakeku, zadruga z o. j člani uprav-efp. od>or» so Jože Tegelj. posestnik v Planini Franc Urbanoc. župnik v Planini. Franc Kolar po=f«tnik v P'anini. J»kcb žnidaršič, posestnik v P'aai"i. Leopold Knn^. prsestnik v Lazah in Jož" Faoia. popotnik v Ja'osW-r.ike. Prav tako snf> zadruga ii=tar>avll!"ti poslovalnice. ITnravni nribo- štpj" "d-le® fi članov i" sta bjia vnisana kot 0'n-ia ^sne Sever z Jež^e • r> Froi-c Novak i7 Li"bljane. = Poostreno rario*i;rar'» v Zflinienih vah. Tvdi v Zedinierilb državah moralo v vodr" vočiPin obseen uvalat® raoloniranle *®v11. Američani se sicer hvalilo, da so ob-o1-® znatno večii. toda v mnosrih nrimerih se izkaže da blaea na obrobe ni. To velia zlasti za meso mast in sladkor Zato se ie razvila v znatnen-obsegu črna borza zlasti z mesom. Vlada ie bila nrimorana zmanišati obrok mesa. obenem so bili reducirani obroki za rible konzerve in ri? Naiohčutnelše ie pomanlkanle sladkorla. kar 1e deloma v zvezi z okolnostlo. da n) Dotrebne tonaže za prevoz sladkorla lz Kube. Zaradi nazadovanja profzvodnie živalskih maščob 1e v zad-niih mesecih občutno nazadovala proizvodni« mila in ie mik) v kratkem času izginilo lz trna Tudi vina zelo primanikuie. ker Je že v zadnjem letu letina v Kaliforniji nazadovala in ie vrhu tega pričakovati, da bo letošnli pridelek polovico maniši kakor v predvojni dobi. to ra zaradi tega. ker ni na razpolago potrebnih delovnih moči. v zavetje in so prestrašeni epazcva'; 1iv- ! "r janje neurja, ki pa je. kakor rečeno n i sc sreči bilo Ip kratkotiajno. k e vete pojenjal, je še nekaj časa ježev;lo noten, pa se je nebo spet "umirilo. Nast:p' a je temna 'in hladna ncč. Medtem ko smo v ponedeljek opoldne še zabelež k 24" C je čez noč padlo živo srebro na 7.6". Jutro je bilo davi megleno in hI dno, nebo pa se je dopcldne pričelo spet jasn-ti. Barometer v Zvezd1 ie v času neurja v ponede- dcia palače streho in jo vr<>el na cesto. Nato sc jc z vso sj]0 šc enkrat uprl v pločevino in j(i prevalil na bi žnji travnik Očividci pripo-vedujejo. ua it streha v obsegu 50 kvadr. me-•rov neka *avj r a vala po zraku, odrezala čez u"c nap-Man elektrčno obiočnico in grozila p< '-i na a>t mudečega se fanta z ročnim v./, jkom V silnem strahu si je dečko z no •_mv n r.'V.!!ir pomagal iz objema skoraj gotove smrt. S;Vvtr«t vliar a potrjujeta tudi spodaj na-vtdc i:t d«-g« .'.'ka Na crmmku Sižkove tovame /:< r "kete ic v etL-r mrežo iz žice kljub temu, dr nc nud- velikena odpora, delno raztrgal in no natjnil na vzhodno stran Ljudje, ki so men neurjem muc pred pokopališčem in sc zatekli n t varno v voz električne cestne že-lezivce. pa pr pcveelujejo. da je nenadno vrglo v steklo vel k kamen in ga uhilo. Tudi drevje, ki je še v polnem zelenju, je zaradi viharja močno trpelo. Ob cestah, zasajenih s kostanji in drugimi drevesi, je po neurju ležalo polno odlomljenih vej. ponekod pa so bila izruvana cela drevesa. Nekaj škode ie vi- fjek popoldne zabeležil posebno zanimive j |iar prizadejal tudi lastnikom vrtov, ker je po-zanke m krivulje, kakor da ga je stresala . ,omil cej fj^olovk. poškodoval pa tudi dru-nemirtia rok^. čez noč pa se je spet po- j posevke vzpel v ravni črti na 763 mm. Ob jesenskem enakonočju A najsi se nam spet cbeta jasno vreme, poletje je dokončalo svojo vlado. Jutri 23 t. m. ob 23.12 bo stopalo Sonce v znamenje tehtnice in bo c tvorilo astronomski začetek jeseni. Spet bo jutri, kakor cb pomladanskem enakoročju. vzšlo Sonce točno na vzhodu vsakega kraja na Zemlji in bo zatenilo na večer na dejanskem zapadu našega obzerja. Obe zemeljski polovici obseva Sonce ob pomladanskem kakor ob jesenskem enakonočju v enak: meri, dan in ncč sta povsod enako dolga. Na Ljub ljano pos je Sonce ob jesenskem enakonočju v kotu 44«, v še nižjem loku pa objema severnejše pokrajine. Na najskrajnejšem severu Norveške posije Sonce še v poševnem kotu 19". V lednih pustinjah okrog Severnega tečaja bo Sonce jutri še poslednjič krožilo 24 ur nad pokrajino, ki jo bo poslej zmerom bclj zajemal somrak, tja do skoraj štirimesečne zimske teme. S severne polovice naše premičnice se bo Sonce polagoma nižalo nad obzorjem in se iz umirajoče naše jeseni povzpenja-lo vedno više nad južno poloblo, kjer bo vstsio iz Zemlje novo življenje. Tako se ponavlja vekomaj isti zak^a vesoljstva, ko je nebesni popotnik določU Zemlji na njeni vsemirski poti čudovito lepo menjavo štirih letnih časov. Posledice ponedeljskega neurja Redko kaaj se v naših krajih elementarni pojavi pokažejo s tolikšno silo, kakor so se v ponedeljek. Vihar, ki je pridivjal, je bil kratkotrajen. vendar je povzročil precej škode in strahu. Še dobro se nismo zavedli, da se nam bliža nevihta, že je završalo po zraku in strehah. Na cesto je padala opeka, lomilo se je arevje. odnašalo pa je tudi cele strehe. V ponedeljek popoldne nas je letos že drugič presenetil vihar. Medtem ko je bil prvi spremljan s silnim nalivom, tako da je voda vdirala skozi dvojna okna v stanovanja, je v ponedeljek tem silnejc divjal veter. Zlasti zunaj na prostem si je da! duška. Skoraj ni kozolca ali hiše, da bi ne manjkalo nekaj opek, nekatera poslopja pa so do polovice al' celo popolnoma razkrita. Povsod se očitno vidi. da je vihar pridivjal z zapada. ker so najbolj prizadeti zapadni deli poslopij. __ KolikoT smo zvedeli do ure tega poročila, je neurje povzročilo hudo škodo zlasti na dveh hišah, kj jima je oaneslo pločevinasto streho. Na Kunaverjevem poslopju nasproti pokopališča je vihar med silnim hruščem dvignil ostrešje, pokrito s pločevino, ki je potem spet padlo nazaj na zidove. Hujša nesreča se je primerila sredi mesta na poslopju Hranilnega in posojilnega konzorcija Veter je dvignil z velikega Včerajšnjo nevihto jc točno zabeležil tudi barometer. Ob nastopu viharja je sunkoma pade! na 760 mm in se potem prav tako naglo dvignil. ali oglasi GOSPOD. POMOČNICA želi spremeniti službo s 1. oktobrom. Pridna in poštena v vseh ozirih. Ponudbe pod »Samostojno kuham« na ogl odd. Jutra. 15977-1 SAMOSTOJ. KUHARICA išče službo. Ponudbe pod »Najraje k manjši družini« na ogl. odd. Jutra. 15971-1 Službo dobi SLUŽKINJO za »sa hišna dela, iščem. Vprašati: Sv. Petra r. 34. 15966-1 POSTREŽNICA z znanjem kuhe in ostalih gospodinjskih del se sprejme za ves dan k tričlanski družini s 1. oktobrom. — Vprašati: Mirie 6. 15773-la DEKLE za vsa hišna dela sprejme Mencinger. Sv. Petra 4'. 15964-1 a BRIVSKEGA POMOČNIKA takoi spreimem. Merlak, Sv. Petra 76. 15979-la POSTREŽNICO za dopoldanske ure spreimem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 159'3-la GOSPOD. POMOČNICO, pridno in pošteno vzamem takoi. Briceli Helena. Pov-šetova ul. 42. 15989-la Odlikovani redovnici. S Poglavnikovo odredbo je bil podeljen red za zasluge 1. stepnje sestri Lini Tavčarjevi, upravitelji« Dečjega doma v Bedekovčini za uspešno in vestno delo med otroki v teku 50 letnega službovanja in sestri Veroniki Igiičevi. uprav.teljici Dečjega doma v Osi-jeku, prav tako za uspešno delo med otroki v teku 50 let. Krešimir Baranovič na Slovaškem. V začetku tega meseca je z letalom odpotoval v Bratislavo znani skladatelj in dirigent Krešimir Baranovič. Na Slovsškem bo ostal do konca leta. V teh mesecih bo deloval v Bratislavi ket glasbeni vod'telj slovaškega radia, orgsruz.ral pa bo tud. glasbeno živi enje v slovaški prestolnici. Seveda bo tudi d rigiral v operi m na simfoničnih koncertih. 35 let vinarske postaje v Zagrebu. Te dni je minilo 35 let. odkar je bila ustanov, ljena v Zagrebu vinarska postaja. Novi gimnaziji. Hrvatski listi poročajo, da je bila v Os jeku ustanovljena nova popolna državna klasična gimnazija. Prvi razred je odprt že z letošnjim letom. Nadalje je z letošnjim letom odprt tudi 1. razred nepopolne državne realne gimnazije v Metkoviču. VOLNO ZA tIMNICE prodaja R Sever Marijin trg 2. 1^51-6 PRODAM kozarce za vlaganje. Kar-lovška 15. (pri SmucK 11980-6 JFD1LNA MIZA LFPA. s šestimi stoli, se proda. Babnik Jože, mizar. Cesta Viktoria Emannuela dvorišče. 15972-6 ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Zaloška 69. 1 5985 -6 HAKMONIT m HARMONIKO klavirsko s 60 basi. prodam. Via Vittoria Emanuela 21, prit. Ogled: od 8 do 10 in od 13 do 15. 1 5988-6 VOLNENO BLAGO kvalitetno — modro za damski plašč, proda Oerin. kroiačnica, Škofja ul. 6. 15992-6 LISIČJE BOH. in-sianer in krzno boljše vr-dobro ohranjeno, kupuje kzinrftvn R t. Mestni frer. W7-M 7 KLAVIR. HARMONIKO in šivalni stroj, kupim. — Ponudbe pod »Takoj« na o«l odd. Iutra. 15987-STIELERS HAND-ATI.AS izdaje Gotha - Justis Per thes. deseto ali novejšo izdajo. kupim. Ponudbe pod »Atlant na ogl. odd. Jutra. 15983 ČEVLJARSKI STROJ Flah šteparico ali levoročno, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe pod »Čevljar« na ogl. odd. Jutra. 15976-7 PIANINO ali kratek klavir dobre konstrukcije, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Glasba« na ogl. odd. Jutra. 15990-7 GOSPODAR. POSLOPJE ali šupo vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »V bloku« aa ogl. odd. Jutra. 15974-20 rn>jiwijt OPREMLJENO SOBO lepo, s centralno kurjavo m souporabo kopalnice, oddam rednemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15861-23 OPREMLJEN KABINET z uporabo kopalnice, se odda solidnemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15;69-23 LEPO OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom v središču mesta oddam boljši osebi. Naslov v ogl. odd. Tutra. '.5986-2J OPREMLJENO SOBO oddam redni gospodični. — Ulica 3 maja. 7-11. levo. 15991-2} OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Tutra ood »Domačin«. 15981 -23a OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinie iščeta s 1. oktobrom zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Učiteljski r>ar« na ogl. odd. Jutra. ' 15975-23a Razno Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan ia. informacije »SERVIS BIRO«, ftelenhur^ova ul. 4 tel. št. 2109 ZI ATO ZAPESTNICO sem našel in io lastnik dobi v trgovini Trebar, Sv. Petra cesta. 15993-37 GOSPA, ki je prevzela prtljago v hotelu Metropol iz sobe 429 se prosi, naj se zglasi v trgovini z usnjem Mar-kun, Miklošičeva c., konec. 15967-3"' OSEBNO IZKAZNICO in prepustnici (rujavo in sivo s sliko) na ime Ale* Franc, Jezica, sem izgubil. Najditelj se naproša, da io odda na oigl. odd. Tutra proti primerni nagradi. 15968-37 COLLEGIO MMIE fi. mm - VENEZM Ogni ordine di scuo-la interna o regia. —-Corsi per ricupero anni perduti e di abbrevia-zione specie per i nati nel 1925. Sono aperte le is-crizioni ODfl ZAVOD G. MASCOiff BEIIETKE za dečke, s poukom vseh vrst privatnih in kralievih šol. Pouk v tečajih za nadoknade-nje izgubljenih nčnih !et in skrajšanje istih. Vpisovanje se je pričelo. Ferenc Rormendi: 52 T A Planila je s klopi, od nekod je zaslišala cvileč ropot. Kliče me! je pomislila, moj Jeni, življenje moje, ti me kličeš, kaj ne? Jeni! »Jeni!« je zakričala, ko je planila naprej. A že je ležala pod kolesi električnega voza. V trenutku se je naokrog zbrala množica, čez nekaj minut se je z drugega konca oglasil signal rešilnega voza. Zdravnik, ki se je pripelja z njim-, je takoj spoznal, da je vsaka pomoč prekasna. Ker pa je povožena ženska še živela, jo je dal prepeljati v bolnišnico. Tam so takoj odnesli razmrc-varjeno telo v operacijsko dvorano, vendar so vsi zdravn'ki vedeli, da je vsak poseg zaman. Bilo je kar neverjetno, da je nesreč-nica kljub groznim ranam še živela. Bila je še živa, vendar nezavestna. Zdaj pa zdaj je odprla usta in zamrmrala nerazumljivo besedo. Mladi asistent, kirurg, ki je ostal pri njej, je domneval, da pravi: »Ne vrnem ga.« Vendar to ni bilo tako gotovo, kajti ob desetih je rekla potiho, vendar docela jasno in razumljivo: »Vračam ga.« Pri teh besedah je zadnjič izdihnila. Njena istovetnost še vedno ni mogla biti ugotovljena, kajti v torbici, ki jo je voz raztrgal v drobne koščke, niso našli nikake legitimacije. * »Ne, dragi moj, Agica nikoli ne prihaja prepozno! Ako ni prišla doslej, potem gotovo ne pride,« je nestrpno rekla gospa Wal-trova, ko je Antal Walter svetova.1, naj bi kako minuto še počakali na postaji. »Pojdimo domov, prepričana sem, da je ostala Agica doma. Tudi vidva pojdita za kako uro k nam. da boš videla tudi Agico in Andreja,« se je obrnila k Ani, »pojdita naprej s svojim vozom, midva prideva za vama!« Janko je bil bled in vznemirjen. Ko je voz krenil, se je Ana nemirno obrnila k njemu in ga prijela za roko. »Jeni, kaj se ti je zgodilo? Kakšno grdo barvo obraza imaš! Si bolan? Nič se ti ni zgodilo? Ali te kaj teži?« Ko je Ana stopala iz vagona in ji je Janko prišel naproti, ga je objela, ni pa ga poljubila, ker je v tistem trenutku izpustil njeno popotno torbo in se je naglo sklonil po njo. Nato sta se tudi onadva ozirala po Agici. Tako sta torej komaj utegnila izpre-grovoriti kakih deset besed. »Nič me ne teži. Nič se ni zgodilo. Samo glava me strašno boli.« Ana je izpustila Jankovo roko, trdno je stisnila ustnice. Kaj se tu godi? je premiš-jala, nekaj tu ni v redu. »Kaj je novega?« je čez trenutek znova vprašala. »Ali se je med tem zgodilo kaj zanimivega?« »Zakaj le ni prišla na postajo?« je premišljal Janko. Nasmehnil se je. sileč se, da bi bil miren. Ai je | Na postajo je »Nič, Ana, nič se ni zgodilo.« Se noc°j ji moram vse povedati, je|^pre ^^ us. .Mimogrede bi bila mo- misljal dalje. Njsern je poljubil. Tako to s »Dober večer, Mariška, Gabrijel gospodična Agica doma?« Služitelj se je začudil: šla.« »Na postajo? Saj je ni bilo tam?.« »No vidiš, draga moja,« se je skušal šaliti Antal VValter. »Tistih pet minut bi vendarle lahko počakali.« »Kdaj pa je šla gospodična z doma?« je vprašala gospa Waltrova. »Takoj popoldne, milostljiva.« je odvrnil služitelj. Na mah je zavladala nad njimi hladna tišina. »Pojdimo noter,« se je nato oglasila gospa Waltrova. Ne razumem tega dekleta. Nocoj bi pač lahko ostala doma. ko je vedela, da prideva.« Antal VValter je nastrpno dvignil glavo. Ne razumem te. draga moja! Saj mi je vendar sama rekla, da pride na postajo. Ali ni rekla tega tud! tebi. Jeni?« »Tudi meni je tako rekla,« je jecljaie odvrnil Janko. Kje neki je? je razglabljal in čutil, kako mu začenja nekaj drhteti v prsih. »Čudno je to,« ie rekla Ana. Nenadoma se je obrnila k Janku: »Ne veš slučajno, kje ie bila popoldne?« »Ne.« Kakor žgoč. suh kamen mu je pad- pač ne bo šlo. Nocoj moram to dokončno urediti. O čem drugem tako ne bi mogel govoriti z njo. Kaj se je le zgodilo z Agico ? Kje neki je? Oba voza sta istočasno prispela do doma, vsi štirje so skupaj stopili v vilo. šofer je nesel za njimi prtljago. Na pragu razsvetljene veže je stal služitelj. Sobarica je vzela ročno prtljago gospe Waltrove. rala priti pome in potem bi skupaj šla na postajo.« »Tako?« je govorila Ana dalje. »In ni prišla po tebe. To je zares čudno.« »Kmalu bo pol enajstih,« je vznemirjena rekla gospa Waltrova. »Tega otroka res ne moreš razumeti! Naj je že šla kamor koli, malo bi vendarle lahko gledala na uro. Anica, ostanita tu na večerji. Pojdi in se 5 nekoliko uredi. Gabrijel, prosim vas, še dva pribora za doktorjeve. Vsaj naročila bi lahko kaj! Morda je šla kam z Andrejem ?« Stari gospod se je nemiren obrnil k njej. Dejal sem ti že, draga moja, da Andrej nocoj večerja z gospodi iz .Amerike in bo prišel šele okoli enajste, samo za nekaj minut.« Ana se je ozrla na Janka. Opazovala je njegov bledi obraz, njegov motni pogled. »Ni v Agičini navadi, da bi počenjala take neumnosti,« je rekla počasi in za trenutek pomolčala. »Da se ji ni kaj zgodilo?« »Jezus Marija, nikar ne govori takih neumnosti!« je zavpila gospa Waltrova. »Kaj misliš s tem, da se ji ni kaj zgodilo?! Ali moraš takoj misliti na kaj hudega, ako ge je nekje malce zamudila?!« Hotela si je vliti poguma s tem kričanjem, a zdaj je že vsaka njena beseda pričala o njenem nemiru. Anine mračne besede so jo na mah vznemirile in jo izpolnile s strahom Naglo je šla iz sobe. Čez pol minute ae Je spet vrnila, v obraz je bila bleda. »Za pet božjih ran, zakaj potem nekaj ne ukrenete, če že mislimo na to, da se ji ni morda kaj zgodilo?!« Nihče se ni niti zganil. Gospa Waltrova je začela vpiti: »če ste že vsi tako histerični, tedaj ... povejte vsaj človeku, kam naj se obrne v takem primeru, da bi se vsaj lahko pomiril...« Ustnice Antala Waltra so bile zdaj že čisto blede. »Ne moreš... v tem času ne smeš nikogar razburjati! čez par minut bo gotovo doma. Morda le... ako bi se dalo napraviti tako, da bi človek vprašal... nekje... ne da bi povedal svoje ime?«