Obsegr: 0 pridelovanji turščice. — 0 izbiranji prašičev za pleme. — Zdravstveni pomen gozda. — Sklepi avstrijskega vinarskega shoda na Dunaj . Razne reči. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Št. 12. Y Ljubljani, 30. junija 1892. Leto IX. METOVALEC. IlustMan gospodarski list s prilogo „Vrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. , Kmetovalec' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vrad •2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (ozuanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani t tj gld., na '/» strani 8 gld., na ' 4 strani 5 gld. in na 1 , strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. O pridelovanji turščice. Ako primerjamo naše običajne poljske pridelke z množico pridelkov po deželah, ki so v kmetijstvu pred nami, trditi smemo, da smo za polovico za njimi. Temu se pa ni čuditi, če vidimo naše še precej zelo priprosto in ob enem površno obdelovanje njiv. Poglejmo le naše ozke kraje, ki skoraj nikoder niso upravičeni, potem naše plitvo oranje, ki je le nekako praskanje zemlje, dalje gnojenje s slabo predelanim gnojem brez vsakega reda itd. itd. K tem velikim napakam prihaja potem še slaba setev, nepravilno oskrbovanje rastočih rastlin itd., in konec vsega je pičel pridelek, zabavljanje na slabo letino in davke, pomislimo pa ne, da z neprimernim obdelovanjem dvakrat več proč za-ženemo, nego znašajo vsi naši davki. Prilika nam bode še nanesla govoriti o vseh teh rečeh, danes hočemo pisati le o pridelovanji turščice, ki je kaj važna rastlina za vse slovenske pokrajine. O pravilnem pridelovanji da turščica na hektaru posetve do 70 hI pridelka, ali po stari meri 1 mernik posetve da nad 21 mernikov pridelka. Kedaj se pri nas to primeri? Nikdar. Vsaj-.-to tudi čudno ni, kajti na njivi rasto fižol, krompir in turščica, in ni ena Podoba 40. Podoba 41. teh rastlin ni oskrbovana, kakor ji gre. Ko bi vsako teh rastlin posebe pridelovali in to pravilno, vsak sme verjeti, da bi uspeh bil še enkrat boljši. Kar je pa posebno važno, obdelovanje moramo dandanes tako urediti, da je pred vsem dobro in pravilno, a zraven tega da je je lahko zvršiti. Najteže pa je dandanes zvrševati ročna dela, ker nimamo pridnih delavcev in poslov. Velik dobiček je na vse strani tam, koder morejo ročno delo nadomestiti z vprežnim, in to je mogoče ravno pri turščici. V naslednjih vrsticah je popisano, kako je najbolje pridelovati turščico, da je pridelamo veliko, a da imamo z obdelovanjem malo stroškov. Turščica je rastlina, ki sega s svojimi koreninami globoko v zemljo, zato ljubi globoko obdelano zemljo, na kateri more tudi več let zapored dobro uspevati. Sicer pa turščica uspeva po vsakem žitu, najizvrstneje pa po detelji ali sploh na razorani ledini. Turščica ljubi svež gnoj in to veliko. Bati se ni, da bi polegla. Ako hočemo turščico ceno pridelovati, ne smemo preveč delati z rokami. To desežemo, če jo sejemo v vrste, in sicer toliko narazen, da jo potem lahko s konjem okopujemo in osipamo. Pravšna širokost vrst je 63 cm. Vrste moremo poprej zaznamovati ter z roko sejati tur- ščico po 30 cm narazen v vrsti. Pa tudi to delo z roko si lehko prihranimo, če delamo s sejalnim strojem, katerega kaže podoba 40. S tem strojem iz jekla in železa narejenim moremo z enim vprežnim živinčetom sejati na enkrat v dve ali pa v tri vrste in se ni bati, da bi šlo le eno zrno pod zlo. Pri turščici je glavna reč, da jo enakomerno in ne pregloboko sejemo. 5 centimetrov jo smemo najgloboče sejati. To delo opravlja najnatančneje ta stroj, ki stoji pri Fr. Luttenbergerji v Weizu na Šta-jarskem dvovrsten 30 gld., trivrsten pa 40 gld. Vsakdo si lahko misli, kako hitro in ceno ter ob enem izvrstno je njiva s turščico posejana, če imamo tak stroj. Kadar je turščica slab pedenj visoka, moramo jo prvikrat okopati. Tudi to delo se hitro in najceneje zvrši s konjem, vpreženim v okopovalnik. Drugič okopljemo turščico, kadar je 30 cm visoka, poprej jo pa v vrstah še razredčimo, če je pregosta. Predno gre turščica v latje, jo ospemo z osipačem, kakeršnega kaže podoba 41. Če je potrebno, lahko tudi dvakrat osipljemo, a na vsak način, predno cvete, ker ob cvetji ne smemo na njivo, da ne motimo plojenja. Porezavati vrhove zoreči turščici, je škodljivo, zato je to opustiti. Ako bodemo na popisani način pridelovali turščico, pridelali je bodemo vselej veliko, obdelovanje nas bode, ker bo večinoma z vprežno živino opravljeno, stalo malo in njiva bo brezplevelna, kar je za naslednjo rastlino zelo važno. Naposled še omenjamo, da je treba korenine turščici tudi populiti ter jih, kar je najboljše, požgati, drugače je nevarno, da se po njivah zaplodi turščična koreninska uš, ki naredi veliko škodo povsod tam, koder se zaplodi. 0 izbiranji prašičev za pleme. Pred vsem morajo seveda biti živali, ki se odbero za pleme, zdrave in pa lepega trupla. Imeti pa morajo tudi vsa znamenja, da so zelo rodovitne. Merjasec mora biti zlasti močne rasti, zadnji del ne sme biti slabši od sprednjega. Stegna morajo biti čvrsta, ker dajo najboljše meso pri prašiči. Vsa spolovila morajo biti normalna. Glava bodi lepa. Rilec ne sme biti nagubančen, pa tudi ne niti predolg niti prekratek in mora v ravni potezi držati se čela. Prsi naj bodo široke, truplo razmerno dolgo, hrbet raven. Iz kratka, vnanjost merjasčeva mora biti lepa, ali vender se mu mora že na prvi pogled poznati, da je samec. Biti mora pogumen in živ, pa ne hud. Mnogi mislijo, da je merjasec glavna stvar pri ple-menjenji, in ne gledajo na to, kakšno svinjo izbero za pleme. V resnici je pa svinja še večega pomena za pleme. Zaradi tega se pa mora ravno tako gledati, da se izbere dobra svinja. Truplo njeno mora biti ravno tako normalno kakor merjasčevo, samo da mora imeti lastnosti samice, ne sme biti torej preveč zavaljeno. Da mora tudi svinja biti popolnoma zdrava, še praviti ni treba. Glava mora biti lepa, rilec raven, ne predolg ne prekratek. Prsi naj bodo široke in obilne, truplo razmerno, hrbet raven, zadnji del močen in širok, noge močne, da morejo nositi precejšnjo težo, ko je breja. Spolovila in sesci morajo biti pri svinji dobro razviti. Če ima svinja več sescev, gotovo bode imela tudi več praset. Zaradi tega ni dobro za pleme izbirati svinj z maloštevilnimi sesci. Če ima svinja malo sescev, tudi ni za pleme, ako bi tudi sicer kazala rodovitnost, ker bi bilo zelo neprijetno, ko bi le imela več praset nego se- scev. Izkušnja uči, da skoro ni mogoče izrediti več praset, nego ima svinja sescev. Po izkušnjah imajo veče vrste več praset nego manjše in so torej boljše za pleme. Veče vrste imajo povprek po devet, srednje no osem in manjše po sedem praset. Sicer pa ni vse odvisno le od vrste, temveč so sploh nekatere svinje vsake vrste rodovitnejše od druzih. Svinje, ki se odlikujejo z rodovitnostjo in z obiiim mlekom, je dobro imeti dlje časa za pleme, ker se te lastnosti podedujejo. Navadno doseže svinja popolno rodovitnost šele, kadar se drugi ali tretji krat oprasi. Enako rodovitna ostane do četrtega ali petega leta, potem pa je vedno manj, zato je ni dobro dalje imeti za pleme, temveč naj se opila in zakolje. Le posebno dobre svinje je lahko še dalje časa imeti za pleme. Zdravstveni pomen gozda. Preiskave so pokazale, da je gozdni zrak velikega pomena za zdravstvo zaradi velike čistote svoje. Prost je dima in prahu, škodljivih plinov in para. Tudi nima toliko zdravju škodljivih bakterijskih klic, ki so vzrok raznim nevarnim boleznim, kolikor mestni zrak. Gozd blagodejno vpliva na podnebje. Varuje prevelike vročine in pa mrzlih, suhih vetrov, ki provzročajo razna vnetja. Po gozdnih krajih se temperatura veliko manj preminja, in to je tudi zelo važno. Hitre premembe temperature vplivajo kaj slabo na zdravje. V gozdnem zraku je jako mnogo ozona, kar jako ugaja zdravju. Preiskave gozdne prsti so pa pokazale, da v njej ne uspevajo zdravju škodljive glivice. Prst v gozdu ni ob koreninah preveč vlažna, ker drevesne veje branijo vodi, da ne prihaja vsa na tla Gozdna prst je vedno blizu enako vlažna. Prst je kisla in se zatorej jako počasi razkraja, posebno ker je v gozdu veden hlad. V taki prsti pa ne uspevajo razni zdravju škodljivi bacili. Preiskavanje je dognalo, da je v pognojeni njivski in vrtni prsti vedno mnogo zdravju nevarnih bacilov, v gozdni prsti jih pa skoraj nič ni. Ker se v gozdni prsti stvari počasneje razkrajajo in torej oddajejo manj ognjenčeve kisline in ker nima dosti duščevih snovi, ne morejo se v njej trohljive" glivice tako hitro množiti kakor v njivski prsti. Pri nalezljivih boleznih se je jasno pokazalo, da so gozdne pokrajine mnogo zdravejše, nego druge. To se posebno opaža pri koleri, rumeni mrzlici in malariji. Pokazalo se je celo, da so bolezni jele pojemati, če se je dosti dreves zasadilo. Zatorej je že iz zdravstvenih ozirov treba gledati, da ohranimo naše gozde, ki so pa seveda tudi v gospodarskem oziru velike važnosti. Slovencem torej priporočamo, varujte svoje lepe gozde, ne uničujte jih. Sklepi, storjeni na avstrijskem vinarskem shodu dne 3. aprila 1892. I. na Dunaji v Sofijini dvorani v navzočnosti Nj. ekcelencije gospoda kmetijskega ministra Julija grofa Falkenhayn-a, mnogoštevilnih državnih in deželnih poslancev, zastopnikov znamenitejših strokovnih društev in več nego 3000 vinščakov iz vseh vinorodnih krajev avstrijskih. (Konec). VI. Pripoznati se sicer mora, da se je sklenilo zadnja leta nekaj zakonov, vsled katerih vinogradniki, katerim je trtna uš uničila ali zmanjšala pridelek, plačujejo od svojih vinogradov manj davka, vender bode treba iz-premeniti naredbo c. kr. finančnega ministerstva z dne 12. oktobra 1891. L, d. z. št. 157., tako, da se bode, če se je na podlogi zakona z dne 3. oktobra 1891. 1., d. z. št. 150., odpisalo za kak po trtni uši okužen vinograd kaj davka, v prihodnje odpisoval davek uradnim potom. Ob enem se izreka želja, naj bi se pri takih zemljiščih, katera zasade z ameriškimi trtami, odpisalo nekaj davka tudi tam, kjer še ni trtne uši, in tudi pri takih zemljiščih, ki do sedaj še niso bila vinogradi. Tudi naj bi se vinogradi, katere napada peronospora viticola, postavili v tisti niži kakovostni (bonitetni) razred, katerega določi cenitev po odbitih povprečnih stroških za zatiranje. C. kr. vlada se prosi, da tistim vinogradnikom, katerim se po zakonu z dne 3. oktobra 1891. 1., d. z. št. 150., zniža zemljiški davek, ker se je pojavila trtna uš, primerno zniža tudi davek od poslopij (v enakem razmerji z zemljiškim davkom), in sicer takrat, če v njih stanuje vinogradnik sam s svojo družino, s posli in delavci, ne pa, če jih daje v najem. Končno je še omeniti, da je zelo potrebno, da se davčni prepis pri izpremembi zemljiške porabe in pa odpis davkov izvrši kar najhitreje mogoče. VII. Z ozirom na to, da vinogradi vedno bolj slabe vsled trtnih bolezni in da se je poraba vina zelo zmanjšala, je pač pravično, da se po vinorodnih okrajih primerno zniža užitnina na vino. Tam, kjer ni nikake pogodbe, odpravi naj se vsaka najemnina in c. kr. finančna oblastva naj oskrbe popis po cenitvi. Dela naj se na to, da se določi užitnina tako, kakor drugi davki. i vm. Ker je v državni proračun postavljeni znesek 42.000 gold. za zatiranje trtnih bolezni veliko premajhen, prosi se c. kr. vlada nujno, da postavi v prihodnji proračun veliko veči znesek. Podpore in posojila, ki jih daje država, porabljajo naj se, dokler se kaj drugega ne ukrene, tako, da razpolaga ž njim deželni zastop. Država naj dovoljuje vedno toliko podpor ali posojil, kolikor dežela. Posojila in podpore naj razdeljuje komisija, katero imenujeta deželni odbor in pa politično deželno oblastvo. C. kr. vlada se dalje prosi, da bi skrbela za to, da postane zakonski načrt o posojilih v stiskah kar najprej mogoče pravoveljaven, in naj dovoli vinščakom, ki so v stiskah, kar najprej mogoče takih posojil. Ker je za letos, na pr. v Dolenji Avstriji na 60.000 gld. določena posojilna vsota v razmerji s premnogimi prosilci na vsak način premajhna, povišati bode treba vsakakor to vsoto. IX. Ker je vsled pristavka o vinski carini v carinski in trgovinski pogodbi z Laško postalo avstrijsko vino-trštvo zelo negotovo, prosi se c. kr. vlada nujno, da se pogodi z Laško o primernem stalnem carinskem po-stavku. Če ostanejo pogajanja brez uspeha ter se laška vina vsled tega v veliki množini začno uvažati v Avstrijo, treba bode napraviti javnih skladisč za domača vina ter tudi z drugimi sredstvi izkušati, da tuje tekmovanje avstrijskemu vinarstvu ne bode preveč škodovalo. X. Zelo potrebna je prenaredba zakona z dne 21. junija 1880. 1. o izdelovanji in prodaji vinu podobnih pijač, in kar najprej mogoče naj se sklene strog zakon proti ponarejanju (oziroma kvarjenju) živil. Do tedaj pa naj se oblastvom naroči, da z brez-ozirno strogostjo izvršujejo sedaj veljavna zakonska določila, posebno tudi zakon z dne 21. junija 1880. 1. o užitnini na umetna vina, ter prepovedo oznanila vinskih nadomestil po raznih časopisih. XI. Izvrševalni odbor naj ostane še dalje, storjene sklepe naj naznani strokovnim društvom ter jih v obliki prošenj predloži odločilnim zakonodavnim zborom. Posvetuje naj se, ali bi kazalo ustanoviti nezavisen list za vinarstvo, ter naj potrebno ukrene za II. avstrijski vinarski shod, ki naj bi bil v južni Štajarski. Razne reči. — Maža za leseno posodo. Lesene posode, kakor vedra in sodi, se večkrat tako izsuie, da se narede presledki in puščajo vodo. Ta neprilika se odpravi z mažo, ki se naredi tako le: 6 g sala, 40 g soli in 33 g voska se zmeša in polagoma nad ognjem raztopi. Nato se dodene tekoči tvarini še 50 g pepela (lesnega), in mazilo je gotovo. Vsa mesta, ki puščajo, je treba osušiti in zamazati z gorkim mazilom. Kakor hitro se mazilo posuši, sodi nič več ne puščajo. Če kaj mazila ostane, hrani naj se na suhem in kadar ga je zopet treba, razgreje naj se nad ognjem. — Kako spoznati, da je vino ponarejeno. Neki francoski časopis priporoča dejati v vino nekaj glicerina, če se hoče vedeti, ali je ponarejeno. V naravnem vinu se glicerin usede na dno, ne da bi kaj premenil barvo, v ponarejenem pa postane rdeč, vijoličast ali pa rumenkast. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 136. Kje se dobe ali kedo prodaja suhe hrastove skodle (šintelne)? (J. M. na E) Odgovor: Obžalujemo, da Vam na to vprašanje ne : moremo dati povoljnega odbora, pač pa pričakujemo, da nam kedo izmed naših čitateljev, ki bode bral to vprašanje, naznani, kje je dobiti take skodlje. Ako kaj pozvemo, hočemo Vam sporočiti. Vprašanje 137. Rad bi vedel, kje je dobiti kose za košnjo Žita? Občna je želja, da bi popisali v ..Kmetovalci" tako koso ter jo s podobo pojasnili. (F. A. na V.) Odgovor: Kmetijska družba je uže večkrat za vzorec priskrbela kose za košnjo žita. V ta namen je naročila stojalo (roč ter pripravo, s katero se posečeno klasje zajame) od c. kr. kmetijske družbe v Celovci. Če se ne motimo, stoji tako stojalo 60 kr. Kosa je pa dobra vsaka navadna, da je le nekoliko daljša in širša. O priliki hočemo, popisati tako koso in priobčiti tudi nje podobo. Prav zelo bi bilo želeti, da se tudi pri nas uvede košnja žita, ker je veliko hitrejša in cenejša od žetve, zlasti pri sedanjih žalostnih delavskih razmerah. Vprašanje 138. Ali ni razen v zadnjem »Kmetovalci" objavljenih sredstev proti bramorju nobenega drugega? Ali bi ga ne bilo dobro preganjati z „oleum animale foetidum" ? (J. M. v Tr.) Odgovor: Ko bi bili vedeli še za druga sredstva nego uže objavljena, gotovo bi bili o njih poročali. V mnogih strokovnih knjigah, katere smo pregledali v ta namen, nismo našli nič novega. Glede navedenega olja nimamo nič izkušenj. Morda * je kakemu čitatelju znano, kakšno drugo izkušeno sredstvo proti bramorjem. Vprašanje 139. Za hišo na vrtu, kjer je stala lansko leto gnojna voda, napeljal sem cestnega blata ter tako svet za kakih 30 'cm zvišal. Na ta svet sem vsadil krompirja, ki sedaj že cvete in je tako visok vzrastel, da me sosedje strašijo, da ne bode nič pridelka, ker tako nori. Ali bi ne bilo dobro krompirjevo zelišče porezati, in sicer koliko? Z dvema vrstama sem uže tako naredil, a se bojim, da ne bi se posušil. (J. M. v D. v.) Odgovor: Da krompir tako nori, vzrok je pregnojna zemlja, ki je poleg tega še enostranska. Zelišča ne gre rezati, ker je neobhodno potrebno za razvoj krompirjevih gomolj v zemlji. Gledati morate, da ne bode zelišče še dalje raslo. V ta namen nalomite pri tleh streblovje. To ovira kroženje soka, zelišče ne nori dalje ter hitreje oleseni. Ako se ta neprilika pokaže na njivah, pomagajo si najhitreje s tem, da jih po valjajo z lahnim lesenim valjarjem. — Vprašanje 140. Krava se mi je zadušila in moral sem jo zaklati. Da bi meso porabil, nasolil sem ga in sedaj bi ga rad posušil. Kako naj sušim meso sedaj po leti, da bode za rabo? Ali se sme sušiti v kuhinji na dimu, ali ne bo prevroče? (A. Š. v M. b.) Odgovor: Po leti se meso ravno tako suši kakor po zimi, le to je res, da se v toploti lahko poprej pokvari, predno je dovolj prekajeno. To pa preprečite, prvič da je dovolj osolite, kar ste i tako naredili, drugič da je hitro posušite in prekadite. Meso se tem hitreje posuši, na kolikor večem prepihu visi, in ravno tako se toliko hitreje prekadi, v kolikor gostejšem dimu visi. Močno prekajeno meso seveda ni tako okusno kakor ravno pravšno, a po leti se ne sme na to toliko ozirati. Razen tega Vam tudi priporočamo paziti, da se muhe ne usedajo na meso, ker one vtikajo vanje svojo zalego in narede meso črvivo. Vprašanje 141. Pri nas dela po vrtih veliko škodo neki mali hroščec, ki se zarije z rilcem v mladiko kakih 5 do 10 cm pod vršičkom in tam toliko časa vrta, da mladika omahne in se posuši. Pokončal mi je letos ta škodljivec drevesa, ki so najlepše rasla. Kako se imenuje ta hroščec, in ali je kaj pomoči zoper njega? (J. T. v Z ) Odogvor: Hroščec, ki Vam dela škodo, je iz vrste rilč-karjev in se imenuje „obrezač" ali „o mlad ar', latinski „rhynchites conicus". Obrezač obgrizuje pomladi popke in brste in je zategadelj škodljiv zlasti cepičem. A še mnogo veča je škoda, ki jo dela samica s svojo zalego. Ona si namreč izbere mehko, sočno mladiko, jo nekoliko nareže, potem gre pa na vršiček in izvrta v mladiko jamico do stržena. položi vanjo eno jajce in je potisne na dno narejene jamice. Zdaj se vrne do zareze in odgrizne mladiko, da pade na zemljo. Časi se drži veje, ali tako rahlo, da jo prvi veter vrže uže na tla. Ako je mladika dolga, izvrta tudi dve ali tri jamice v primerni daljavi drugo od druge in v vsako položi po eno jajce. Iz njega se izvali bela ličinka (črvič) z belo glavo ter se hrani s strženom usehle mladike. Da se ta kvarljivec in njemu sorodni preženo. je najboljše sredstvo vse obrezane mladike pridno pobirati ter sežigati, drevesa pa pomladi otresati in otepati. V ta namen se razpostre pod drevo kakov prt ali rjuha, pod manjša se pa drži kak star dežnik. Drevje se seveda ne sme otepati po cvetji in po mladikah, temveč stresajo se mu veje in trka s kako palico ob nje. Tako se natrese časi sila vsakovrstnih največ prav drobnih mrčesov, katerih na drevji tudi najboljše oko ne more opaziti. A ves ta drobiž je škodljiv bolj ali menj, zato ga je brez prebiranja pometati v ogenj ali ga kako drugače pomoriti. Vprašanje 142. Pri nas goveja in prašičja živina zelo boleha za neko boleznijo v očeh. Rožena koža očesna namreč zelo zateče, in ljudje zato pravijo, da je živina rože- ničeva. Nekateri režejo to bolno roženo kožo in s tem živina močno mučijo, češ, drugače žival za to boleznijo pogine. Jaz nisem tega mnenja, pa tudi v knjigi „Domači živinozdravnik" nič podobnega ne najdem popisanega, zato prosim Vašega sveta. (J. T. v Z.) Odgovor: Po Vašem popisu je očesna bolezen Vaše živine katarno ali pa revmatično vnetje oči, ki nastane vsled prehlajenja. Včasih je to vnetje kužno in se zlasti po leti kaže ter je po sluzi, ki teče iz oči, prenesljivo na druge živali. Posebne nevarnosti ni. Kataralno vnetje se ozdravi v 8 do 14 dneh. revmatično traje pa dalje in ima ob napačnem zdravljenji lahko zle nasledke, a le za oko. Iz tega vzroka Vam toplo priporočamo vprašati živinozdravnika, da Vam da navodilo, kako zlraviti tako obolelo živino. Dokler pa živinozdravnik ne pride, izpirati je oko z mlačnim kamiličnim čajem po večkrat na dan in paziti, da se živina ne drgne ob srbeče oko. Izrezovanje rožene kože je nezaslišana budalost, in prav ravnate, da je ne posnemate. Vprašanje 143. Primeri se mi včasih, da mi roj uide iz panja, in sicer nekateri takoj drugi dan, nekateri pa šele čez več dni Kaj je temu vzrok in kako to zabraniti? (J. T. v Z.) Odgovor: Vzrokov navajajo različnih, a pravega vender ne poznamo. Izkušnja uči. da roj gotoveje ostane v panji, če se mu da sat z zalego. Zlasti poznejši roji radi uhajajo, in to večkrat zaporedoma. Take uhajalce priporočajo dati nekaj dni v hladno hlet, kjer jih je seveda krmiti. Vprašanje 144. Devet posestnikov nas je, ki imamo skupno Zemljišče, na katerem je malo gozda, veči del pa rabi za pašo. Ker ni ta paša popolnoma za nič in jaz uže sedem let svoje živine ne spuščam na njo, rad bi dobil svoj del oddeljen, ker bi ga potem lahko obdeloval ter imel lep užitek od njega. Kaj mi je storiti, da mi bode moj del oddeljen? (A. S. v G. pri Lj. na Štajarskem) Odgovof: Kakšne so naredbe pri Vas na Štajarskem glede razdelbe skupnih zemljišč, nam ni znano, vender pa menimo, da sami ne morete zahtevati svojega deleža. Pri nas na Kranjskem razdele zemljišče, ako najmanj polovica vseh upravičencev zahteva. Razdelitev zemljišč imajo politične oblasti v rokah; zato bodete zvedeli vse podrobnosti pri okrajnem glavarstvu. Vprašanje 145. Dasi imam s plotom zavarovane njive, vendar uhaja na nje živina štirih posestnikov, kateri jo po svojem pastirji priženo po noči, da je nihče ne vidi. Kaj mi je storiti, da se mi povrne Škoda, ki jo živina dela? Ali naj se pritožim pri okrajnem glavarstvu ali pri sodišči? (J. K. v M.) Odgovor: Škoda. katero Vam dela tuja živina, povrne se in krivec kaznuje na podlogi zakona z dne 17. januvarija 1. 1875., št. 8, o obrambi poljščine. Postopati o poljskih kvarah, oziroma preiskovati jih in kaznovati, pristoji županu tiste občine, v katere okoliši se je postava prelomila. Od vsakega živinčeta, ki se je paslo na tujem, je plačati globe 50 kr., katera se pa podvoji, če se je to zgodilo nalašč ali po noči. Vse druge podrobnosti pozveste iz omenjenega zakona, katerega doboste pri županu. Gospodarske novice. * f Veleoastiti gospod Simon Sadnik, umirovijen župnik na Čatežu ob Savi, zelo vnet za kmetijski napredek ter delgoleten član naše družbe (od 1 1862.), je umrl 17. t. m. — Gospod Andrej Knez, posestnik na Viču ter član kmetijske družbe kranjske, je umrl 18. t. m. Naj v miru počivata! * Galica za škropljenje trt je razen malega ostanka glavnemu odboru naše družbe pošla, in tako ne more večim naročilom nič več ustreči. * Sibirska ajda, in sicer zadnja pošiljatev, je došla ter jo je družbeni odbor precej pričel razpošiljati onim, kateri so si je naročili. Novih naročil na ajdo ne vzprejemamo več. Pri tej priliki poročamo, da se je odboru posrečilo dobiti neposredno iz Japana 100 kgr. japonske ajde, katero bode glavni odbor sam porabil za poskušnje. * Pasji koiltumao pO občinah, oziroma po vaseh Ljubljanske okolice je vpeljan, in sicer v občinah Št. Vid, Medvode, Brezovica, Log, Horjul in Polhov Gradec, v vaseh Blatna Brezovica, Bevke, Sinja Gorica, Mala in Velika Li-gojna, Lesno Brdo ter Drenov Grič, nadalje v občini Moste ter v vaseh Štefanova Vas, Fužine, Bezovik, Gorenja in Spodnja Hrušica, Velče, Slape in Studenec. — Vsi psi, ki po teh krajih, nimajo torbe ali sicer prosto pohajajo, bodo se polovili in pokončali, njih posestniki pa kaznovali. * Glede živinozdravniškega pregledovanja po železnici došle živine razglašuje c. kr. deželna vlada, da je o d pošiljatelju skrbeti, da za pregledovanje živine upravičeni organi pravočasno zvedo, kedaj ta živina doide na končno postajo. — Nadalje se naznanja, da od sedaj nadalje pregleduje živino na državnem kolodvoru v Ljubljani c. kr. okrajni živinozdravnik Artur Folakovsky, na južnem kolodvoru pa prvi mestni živinozdravnik Pavel Skale. — Po vseh drugih postajah pregledujejo pa živino dotični c. kr. okrajni živino-dravniki. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Posnetek iz zapisnika družbenega občnega zbora dne 9. junija 1892. Nikdar še, odkar obstoji c. kr. kmetijska družba kranjska, ni se zbralo k občnemu zboru tako izredno veliko in odličnih članov iz vseh krajev kranjske dežele, kakor letošnje leto. Da se je to zgodilo ravno letos, ko družba praznuje stoinpetindvajset-letnico svojega obstanka, je najboljši dokaz, da ni ne zastarela ne nazadovala, marveč dosledno se razvijala v čast deželi naši in v korist kmetijstvu kranjskemu. Slovesno praznovanje stoinpet-indvajsetletnice je sicer odloženo na poznejši čas, vender smemo letošnji tako mnogobrojpo obiskani občni zbor smatrati kot nekak del nameravanih svečanosti, kojega so družabniki sami od sebe priredili kot nasledek vsestranskega skupnega delovanja v prospeh družbe. Občni zbor se je pričel ob s/-49. dopoludne v magistratni dvorani Ljubljanski ter trajal s kratkim presledkom do '/22. ure popoludne. Navzočnih je bilo do 140 članov. Predsedoval je gospod cesarski svetnik deželni odbornik Murnik. Kot zastopnik vlade je bil navzoči c. kr. vladni svetnik gospod Riiling pl. Riidingen, kot zastopnik deželnega odbora gospod deželni glavar Oton Detel a. Društveni predsednik gosp. cesarski svetnik Murnik je pričel zborovanje s sledečim ogo-vorom: »Slavni zbor! Čašt mi je v imenu glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske pozdraviti prečastitega zastopnika c. kr. vlade gospoda c. kr. vladnega svetnika Riilinga pl. Riidingena, proseč ga. naj bi podpiral s svojo vplivno besedo ne le današnje sklepe občnega zbora c. kr. kmetijske družbe, nego i vse namere, katere goji kmetijska družba v prospeh kmetijstva. Srčno pozdravljam tudi prečastitega gospoda deželnega glavarja vojvodine Kranjske gospoda Qtona Detelo in ga prosim, naj bi i nadalje s svojo merodajno besedo in z dejanjem podpiral kmetijsko družbo kakor doslej. Radostno pozdravljam tudi v tako obilnem številu došle prečastite gospode člane naše družbe, kateri so s tem pokazali, da niso le samo udje kmetijske družbe, nego da se i dejanski zanimajo za njen razcvit in prospeh. V kratkih potezah hočem slavnemu zboru poročati o važnejših rečeh, katere je obsegalo delovanje glavnega odbora, po- ; drobneje bode itak poročal pozneje gospod društveni tajnik. Kakor je znano slavnemu zboru uže iz lanskih obravnav občnega zbora, izšel je važen zakon o povzdigi živinoreje, h kateremu je slavna c. kr. vlada za Kranjsko izdala tudi izvršilno naredbo. A došli so iz raznih krajev dežele glasovi, da se po tej postavi določene na-redbe niso mogle doslej izvršiti, ker je še premalo bikov pleme-njakov v deželi kranjski. Slavna c. kr. deželna vlada kranjska je prošnji glavnega odbora, da bi se prvo leto ta zakon ne izvrševal prestrogo, rado-voljno ugodila. Leta 1892. pa je postalo v tem oziru uže dosti boljše. Korist postave so kmetovalci uvideli, le po nekaterih okrajih, tako v Črnomaljskem in Kočevskem, se zanimajo za povzdigo živinoreje še zmerom jako malo, upati pa je, da se tudi tod kmalu obrne na bolje. Govedoreja je na Kranjskem zadnja leta res lepo uspevala, da je pa temu tako, zahvaliti se je državni in deželni podpori. Država daje uže več let za povzdigo govedoreje na Kranjskem letnih 2300 gld., deželni zbor kranjski pa je v ta namen dovolil letnih 4000 gld. Zmerom bolj se kaže, da bode zakon za povzdigo živinoreje dosegel res to, kar so trdili oni, ki so ga napravili in ga odločno zagovarjali, ko se je sklenil. Ribarski odsek našega društva, kateri se je na novo ustanovil, jako uspešno deluje in kmalu bode pričel svoje delovanje po deželi. Isto tako izvrstno deluje konjerejski odsek, o katerega delovanji se bode obširneje poročalo. Zakon za osušenje barja se dosedaj ni odobril, a po zadnjih poročilih, katera so dobili naši državni poslanci na verodostojnem mestu, izdale se bodo naredbe, katere ne bodo naših barjanov tako obtežile, kakor bi jih bil zakon, katerega je bil pred par leti sklenil deželni zbor kranjski, a vender se bode dosegel tudi na ta način isti smoter. Naša kmetijska družba se je zadnje desetletje kaj lepo razcveta ne le glede na svoje vsestransko delovanje, ampak tudi glede na veliko število društvenikov. To je gotovo dokaz, kako cenjena in priljubljena je naša kmetijska družba na Kranjskem. Najbolje o tem priča statistika udov in denarno poslovanje družbeno. Leta 1882. je kmetijska družba imela 470 udov in denarnega prometa 16.864 gld. Leta 1890. je štela uže 1472 udov, in denarni promet je znašal 124.616 gld. Res je bil denarni promet to leto izredno yelik, ker je družba sodelovala, da se odstranijo nasledki slabe letine, a tudi leto 1891. kaže lep denaren promet 108.367 gld. To leto je naša družba štela uže 2086 članov, katerih število je naraslo do maja 1. 1892. na 2400. Podružnic šteje družba naša do 45. Ker so v tem letu še nekatere prirasle in se v enomer še množe, je to gotovo vesel napredek. To množenje podružnic naše kmetijske družbe je pohvalno pozdravljati, kajti kolikor več jih bode, tem bolj bode naša družba krepka in sposobna koristiti našemu kmetijstvu. Z željo, da bi se to zgodilo, opominjam častite društvenike, da le po gaslu našega presvetlega cesarja »Viribus unitis» nam je mogoče uspešno in koristno delovati za naš kmetijski stan. Z vabilom, da se mi vsi zborovalci pridružijo, kličem