Glas zaveznikov
Leto 1 - Št. 158
ormocijski dnevnik A. /. S.
Cena 2 liri
TRST, petek 21. decembra 1945
UREDNIŠTVO: Via S. PeUtco S . Telefon st. 98854 in »4443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 7, mrtvaški L 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni in pravni »glasi L. 12. V vsebini lista 'tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet, Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societa per la Pubbliclta ln Italia, Trst, vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Dveurni sestanek v Moskvi
Perzija središče pozornosti
»Odkriti In prisrčni" razgovori s Stalinom - Veliko zanimanje za sovjetske zahteve proti Turčiji
Moskva, 21. decembra. — Včerajšnji moskovski sestanek je trajal več kot dve uri.
Zadnje razgovore, ki sta jih imela Bevin in Byrnes v sre40 s Stalinom, označujejo v Moskvi kot «od-lerite in prisrčne». O teh razgovorih so lahko izvedeli le to, da so se tikali ((vprašanj medsebojnega interesa)) in da so bili deljeni azaradi diplomatskega protokola)), ista rezerviranost obdaja tudi nadaljnji potek konje-renje treh zunanjih ministrov, o kateri so izvedeli le to, da na njej prevladuje prijateljsko ozračje in da so delo pospešili. Včeraj zvečer so Bevin, Byrnes in drugi člani britanske in ameriške delegacije, enako pa tudi člani diplomatskega zbora obeh držav prisostvovali sprejemu, ki ga je priredil Molotov.
Diplomatski dopisnik ((Press Associatiom poroča: «0 napredovanju razgovorov Se ne moremo pričakovati nobenega uradnega poročila, vsekakor pa imamo razloge, da domnevamo, da je v prvi vrsti pozornost zunanjih ministrov osredotočena na zelo delikatni položaj v Perziji. Medtem se glavna pozornost Se nadalje obrača na nove sovjetske zahteve proti Turčiji. Številni moskovski listi zahtevajo {(vrnitev ozemelj, ki jih je Turčija odtrgala od rojstne dežele Stalina — republi ke. Georgije)). Prinašajo pismo, ki sta ga sestavila dva zgodovinarja in so ga pod naslovom ((Naše legitimne protiturSke zahteven objavili georgijski listi. V pismu pravita: «Obračamo se na javno mnenje vsega sveta, da izreče sodbo o naših pravicah na to staro ozemlje, ki ga je odtrgala Turčija)). Področje, ki ga zahteva Georgija, leži neposredno južno od Batuma in vključuje mesto Otta (Oltis), ki leži okoli 101) kih na turskem ozemlju. V pismu je postavljena tudi zahteva, naj Georgija anektira ozemlje, ki se Siri okoli 170 km vzdolž Črnega morja.
Včeraj sta zunanja ministra Anglije in Amerike s svojimi spremljevalci pazljivo preučevala dokumente, ki se tičejo tega vprašanja.
Sovjetsko odposlanstvo na sestanku zunanjih ministrov v Moskvi tvorijo Aiidrej Višinski, podkomisar za zunanje zadeve, Fjodoi- GuSčev, sovjetski veleposlanik v Londonu; Jakob Aleksandrovih Malik, bivši sovjetski veleposlanik v Tokiu in Semen Tsarapkin, Sej oddelka sovjetskega komisariata za zunanje zadeve za Ameriko.
Ameriški zunanji minister je izjavil, da kaže ameriška vlada vedno večje zanimanje za razvoj indonezijskega vprašanja. Dejal je: «Združene države upajo, da bodo nasprotujoče si stranke v Nizozemski Indiji uvidele, da je potrebno, da začno čimprej pogajanja, če hočejo rešiti to vprašanje mirno in v soglasju z
Stalin postal stari oče
Moskva, 21. decembra Generalisim Stalin je postal stari oče. Poročajo, da je generalisimova hči Svetlana, ki skupno z možem obiskuje moskovsko univerzo, postala pred par dnevi srečna mati. Svetlana je hči druge Stalinove žene Nadjažde Alelujeve, ki je umrla pred petimi leti,
V začetku tega leta je bila šofer svojega brata polkovnika Vasilija Stalina, ki se je odlikoval v tej vojni pri sovjetskem letalstvu.
Jugoslovansko vojaško odposlanstvo
▼ Berlinu
Berlin, 21. decembra
V B?rlin je prispelo jugoslovansko vojaško odposlanstvo pod vodstvom generala Jake Avšiča.
Naloga odposlanstva bo, da vzdržuje odnošaje med zavezniško nadzorstveno komisijo in jugoslovansko vlado ter da ščiti interese jugoslovanskih državljanov v Nemčiji.,
Generala Avšiža je sprejel sovjetski general Sokolovski, ki je eden izmed članov mednarodnega koordinacijskega odbora. General Sokolovski je obljubil generalu Avšiču,
»tjjaLBTOE^SJECI PMOCES
mačistična moralna pokvarjenost
Ha Ribbentropov!) željo bodo pričali štirje angleški lordi - Načrtno iz* trebljanje političnih nasprotnikov • Edina Hessova priča-Hermann Goring
Niiraberg, 21. decembra
V sredo so sporočili, da bodo na prošnjo bivšega nemškega zunanjega ministra Joachima von Ribbentropa pričali štirje britanski lordi, in sicer: lord Kem,sley, lord Beaver-brook, lord Londonderry in lord Vansittart. Sodišče je odobrilo tudi Goeringovo prošnjo, da bi zaslišali stalnega podtajnika za zunanje zadeve Alexandra Cadogana in britanskega veleposlanika v Združenih državah lorda Halifaxa.
Lord Kemsley in lord Beaverbrook sta znana lastnika britanskih časopisov. Prvi je lastnik konservativnih časopisov «Daily Telegrapha« in «Sunday Timesa«, drugi pa je last-nik «Daily Expressa» in «Evening Standarda«. Lord Londonderry je bil od 1931 do 1935 aeronavtični minister, lord Vansittart pa je bil od leta 1930 do 1938 stalni podtajnik za zunanje zadeve in od 1938 do 1941 prvi diplomatski svetovalec zunanjega ministra. Vansittart je
načeli in ideali listine Združenih narodov in izjav Združenih narodov, ki so pripomogli k dosegi zmage nad osnimi siUtmvs,

■' o "'iV-> :
S.
da bo podprl jugoslovanske zahteve in je pokazal veliko zanimanje ] znan kot avtor protinacističnih pu-za položaj v Jugoslaviji.	j blikacij. Pripada tistim ljudem, k:
trdijo, da za vojno ni odgovorna samo stranka, marveč ves nemški narod.
SA oddelki
Na niimberški razpravi so v sredo nadaljevali z obtožnico proti tisočim Nemcem, ki so igrali vlogo v SA oddelkih (Sturm Abteilungen — nacistične napadalne čete).
Namestnik ameriškega tožilca Ralph G. Storey je nadalje navajal dokumente, iz katerih je razvidno, da so Hitler in visoki nacistični poveljniki in sedanji obtoženci sodelo-vali z nacističnimi napadalnimi četami pri neštevilnih prestopkih proti človečanstvu.
Po izjavi članov teh čet so doma. li, da je v začetku nacističnega te. rorja eden izmed Hitlerjevih rjavih srajc pognal v zrak, oziroma zažgal 35 sinagog.
Naloga SA oddelkov je bila pretepanje in teroriziranje političnih nasprotnikov. SA oddelke, tretjo nacistično organizacijo, katere zapiski so pred sodiščem, so ustanovili že
Položaj na Japonskem) Na poti k sporazumu
Tokio, 21. decembra
Japonska vlada je včeraj prejela od zavezniškega poveljstva navodila, da izda ukrepe, da bi osvobojeni politični ujetniki lahko prisostvovali bodočim volitvam. General MacArthur je dal navodila, v katerih pravi, da naj vlada ne upošteva stalnega bivališča ujetnikov ln da naj podaljša rok za vpis v volilne imenike.
Med notranjimi japonskimi novicami pade posebno v oči stavka služabnikov kraljeve palače, ki je piva v zgodovini. Stavka 50 služabnikov; nadaljnih 550 grozi, da jim bodo sledili, ako ne odstranijo njihovega redstojnika Tadao Nategavo. Nakagava, ki jie na torni mestu že šest let, je obtožen pristranosti. Tri ato tisoč japonskih učiteljev prosi vlado za povišanje plače za 50%. Dr. Tojohiko Kaga-v-a, ki je bil zaprt zaradi svojega krščansko-socialistlčnega poučevanja, se bo danes sestal z cesarskimi princi, da bodo razpravljali o vprašanju izboljšanja japonskega gospodarstva. Ustanoviti mislijo zadruge delojemalcev in delodajalcev.
Poročevalska agencija «Kiodo» je javila, da imajo kristjani na Japonskem v načrtu ustanovitev dveh univerz. Japonski tisk poroča, da je bogočastni oddelek zunanjega ministrstva po MacArthurjevi odredbi za odpravo japonske vere, ki je, nacionalnega in vojaškega značaja, izdelal načrt, da napravi iz Jin teizma versko mirovno društvo.
Boljše poznavanje Amerike
Za kulturno izmenjavo
Predlog Johna Williama Fuibrighta o koristni uporabi denarnih presežkov v tujini - Podpiranje študij in raziskovanj • Byrnes
odobrava zamisel boljše informativne službe za inozemstvo
>«
Washington, 21. decembra
Iz «New York Timesa« je razvidno, da obstoji načrt, na podlagi katerega, bodo Združene države z delom razpoložljivih kreditov za inozemstvo ustanovile stalni sklad, s katerim bodo omogočale tujim dijakom obisk v Združenih državah .in podpirale ukaželjne Američane v inozemstvu, in sicer v mnogo večjem obsegu kot doslej. Dopis v «New York Timesu« pravi med drugim: «Anglija, Francija, Italija, Avstralija in Kitajska, so dežele, v 'katerih bodo ameriška posojila po zakonu «o zakupu in posoji« in ureditev presežkov v inozemstvu omogočala izvesti gori omenjeni načrt v zelo velikem obsegu. Vsekakor upajo pobudniki, da bo mogoče ta-načrt raztegniti tudi na Norveško, Novi Zeland, Indijo in v posebni obliki na Sovjetsko zvezo. Mislijo, da za ostale države posojilo ni na razpolago.
John William Fulbright iz Arkan&aaa, kt si je zamislil ta načrt, ki ga je odobril tudi novi odsek za kulturne odnošaje pri ameriškem zunanjem ministrstvu, je predložil zakonski načrt, po katerem bo prešla uprava presežkov irnovine pod zu-
C
ZAPISKI
pred Hitlerjevim prihodom na ob-last.
Doslej so predložili sodišču dokaze proti nacističnim voditeljem in nemški vladi. Predložiti jih morajo
proti SS oddelkom, nemškemu vrhovnemu poveljstvu in Gestapu.
Polkovnik Storey je izjavil, da dokazujejo listine, ki so jih dobili v roke, da so SA oddelki poglobljevali nacistični fanatizem s tem, da so uničevali vsako politično nasprotovanje. Podpirali so gonjo proti cerkvi, delavskim združenjem, Zidom, organizirali nemške oborožene sile
Tab orlič a deklet
Na zasedanju so pojasnili, da so nacistični voditelji, da bi povišali rojstva nezakonskih otrok ustanovili v bližini moških delovnih taborišč, taborišča mladih deklet. Predložili so izjavo bivšega ameriškega konzula v Berlinu in sedanjega sve-tovalca ameriškega veleposlanika v Mehiki Raymonda H. Geista, v kateri pravi, da so ustanovili v določenih krajih taborišča «Deutsche Miideln« z namenom, da razširijo nedovoljeno spolno združevanje in da je imela ta ustanova, ki jo je podpirala vlada, namen izboljšati zdravje deklet.
Objavili so tudi sezname prič, ki jih lahko zahteva vsak obtoženec in ki so nemške narodnosti. Sef delovne službe Fritz Sauckel in Hitlerjev finančnik Hjalmar Schacht lalhko predlagata vsak po 12 prič. Ribbentrop ima tri, Keitei S, Goering in Hess vsak po eno, židovski preganjalec Julius Streicher pa nima nobene priče. Podčrtati je treba, da je edina priča, ki jo ima Hess, njegov soobtoženec Goering.
Ob priliki nedavnih razgovorov med osrednjo kitajsko vlado in komunističnimi zastopniki je generalisim Cangkajšek priredil v Cungkingu sprejem. Slika kaže Cangkajška, ki nazdravlja voditelju kitajskega komunističnega odposlanstva.
Lordska zbornica odobrila
anglo-ameriški finančni sporazum
Napeta debata * Finančni odbor spodnje zbornice odobril vladni načrt o podržavljanju angleške banke
London, 21. decembra Lordska zbornica je v torek zvečer z 90 glasovi proti 8 odobrila an-gleško-ameriškl finančni sporazum to sporazum, ki so ga dosegli v Bret-ton Woodsu. Kraljevo odobritev pričakujejo v četrtek. Lord Keynes, britanski finančni izvedenec, ki je sodeloval pri sestavi pogodbe, je dejal, da so po njegovem mnenju izvedli sporazum o posojilu s preveliko natančnostjo, da pa se v mirnem času niso še nikdar pogajali o kreditu takega obsega.
Govornik je dejal, da JeUka Britanija ne more popustiti v naporu, da izvaža več kot je mogoče, niti ne sme omejiti svojega gospodarskega delovanja na področju, ki zanima inozemstvo. «Nikdar ne bom nehal obžalovati, da to posojilo ni brez obresti. Čeprav je bilo potrebno določiti obrestno mero, mislim, da so storili vse mogoče, da bi olajšali breme in omejili riziko bodočih ob-/es. Skušajmo napraviti velik korak r- iprej, ki ima namen vzpostaviti mednarodni gospodarski red«, član konservativne stranke vi-''nl Swinton je kritiziral britanska n izjavil, da predstavlja britanska rreza o ukinitvi prednostnih tarif lavo nesrečo.
Po izvajanjih govornikov, ki so • oraj vsi nasprotovali pogodbi, j <3 povzel besedo lord Beaverbrook, ki je ostro kritiziral posojilo s pripombo. da se njegova kritika pe nanaša uiti na Američane, niti na pogoje Posojila in na določbe pogodbe. Po mnenju lorda Beaverbrooka je že načelo pogodbe same zgrešeno, ker bi Velika Britanija z, vrsto takojšnjih ukrepov lahko omejila svoje dobave iz Amerike in. nadomestila Potrebe z bolj intenzivno proizvodnjo tako v Veliki Britaniji kot na 0:?«mljih imperija. Zaradi tega je
govornik izjavil, da ima posojilo kot nepotrebno. Lord Beaverbrook je tudi ostro kritiziral vrnitev k zlati pariteti, ki ga predvideva pogodba iz Bretton Woodsa.
V	imenu-vlade je zaključil razpravo minister dominionov, ki je zavračal trditve, da pomeni pogodba iz Bretton Wcodsa vrnitev k zlati pariteti in da posojilo lahko povzroči delitev področja, kjer je angleški funt plačilno sredstvo.
Delo spodnje zbornice
Agencija «Reuten> poroča, da je finančni odbor poslanske zbornice odobril vladni zakonski noč rt o podržavljenju angleške narodne banke. Poslanska zbornica je odobrila odredbo, na podlagi katere angleška narodna banka ni pooblaščena zahtevati od drugih bank informacije o zadevah klientov teh bank.
V	odgovor na interpelacijo laburista Edelmana, ki je vprašal, če bo političnim strankam v britanskem zasedbenem področju v Nemčiji dovoljeno združevanje v osrednjih strankarskih organizacijah, ki so jih ustanovili v Berlinu, je minister Hynd izjavil, da zdaj v britanskem zasedbenem področju delujejo že tn stranke: demokratsko krščanska, komunistična in socialdemokratska Britanske sile jim ne bodo delale ovir.
V	odgovor na vprašanje nekega drugega interpelanta, ki je vprašal, če bodo omogočili krajevne volitve v Nemčiji, Je Hynd dejal, da so se zasedbene sile o tem razgovarjale, toda stvar je trenotno nemogoča. Vsekakor pripravljajo skrbno vo-livne sezname.
Attlee je na neko vpn: rtuje » ne-vem položaju britanske radijske službe dejal, da bo treba prihodnje
Nemški znanstveniki
▼ Veliko Britanijo
London, 21. decembra
Da bi si Velika Britanija zagotovila, vse izsledke z znanstvenega in tehničnega področja v Nemčiji, ki so koristni tudi zanjo, misli angleška vlada poklicati določeno število nemških znanstvenikov in tehnikov, ki imajo velik sloves, da nadaljujejo s svojim delom v Veliki Britaniji.
To je v sredo v spodnji zbornici izjavil predsednik trgovinske zbornice, sir Stafford Cripps, Nemci, ki bodo prišli v poštev, bodo mo-1 rali imeti neoporečno politično preteklost. Sovjetska zveza in Združene države so sprejele podoben načrt.
Nemške znanstvenike bodo na splošno uporabili v državnih podjetjih ali v raziskovalnih Središčih za znanstvena in industrijska raziskovanja. Gledali bodo, da bodo znanstvenike čimprej dodelili zasebni industriji.
nanje ministrstvo, ki bo nadzorovalo te presežke izven Združenih držav in njenih kolonialnih posestev.
Na podlagi omenjenega zakona bo zunanjemu ministru dovoljeno, da sprejme tuje valute ali posojila, nedotakljive pravice, ali plačila dolgov Združenim državam in da sklene pogodbe s tujimi vladami za uporabo kapitala, ki ga dobijo za prodajo presežkov. Denar lahko uporabijo za:
1.	Podpiranje študij, raziskovanj, poizvedovanj, knjižnih zbirk ter za druga vzgojna dela v prid ameriškim državljanom, ki obiskujejo šole ali visokokulturne zavode v tu j iti državah. Denar lahko uporabijo tudi za tuje državljane, ki obiskujejo ameriške šole ali visoke kulturne ustanove izven njihovega matičnega ozemlja. Sem spadajo tudi izdatki za prevoz, vzdrževanje ter za druge potrebe, ki so v zvezi z obiskovanj efn šol;
2.	ta denar, lahko uporabljajo tudi za podpiranje potovanj za tujce, ki želijo obiskovati ameriške šole ali kulturne zavode na ameriškem ozemlju, na Havajskih otokih, na Alaski itd.
NOVI PREDSEDNIK AVSTRIJE
Soglasna Izvolitev socialista dr. Karla Rennerja - Prisega nove Fialove vlade
na medenih tednih
v Švici
Pariz, 21. decembra Zunanji minister George« Bi' dault, ki sc je prod kratkim poročil z bivšo voditeljico svoje pisarne Suzano Borel, bo v kratkem odpotoval v Švico, kjer bo prebil medene tedne.;
leto spremeniti pravila britanske radijske službe. Zagotoril pa je, da spremembe ne bodo vplivale na neodvisnost ustanove. Neko drugo vprašanje se je nanašalo na informacijsko službo,, ki je po mnenju interpelanta izborno delovala, čeprav je bilo mnogo težkoč zaradi vojne, Attlee je odgovoril, da bo v splošnem ta služba prešla pod zunanjega ministra, a da ni še ničesar gotovega. Vodilno načelo je, ta morajo biti informacije, ki so namenjene inozemstvu, ki pa morajo biti po njegovem mnenju v skladu ne samo z državami, katerim so namenjene, temveč tudi z domin ioni in kolonijami pod nadzorstvom zunanjega ministra.
Boljše informacije
Odbor za zunanje zadeva pri pred1-stavniški zbornici je odobril in predložil v nadaljnjo odobritev zakonski načrt, ki bi dal Združenim državam možnost, da izvede informativno delovanje v tujini. Predsednik odbora Hol Bloom, newyorški demokrat, je poslal zbornici poročilo, v katerem navaja razloge, zaradi katerih je odbor odobril omenjeni zakonski načrt.
V poročilu Bloom podčrtuje, da bo zakon «dal zunanjemu ministru možnost, da izvede z večjo učinkovitostjo svojo nalogo v tujini s pomočjo širjenja informacij, ki se nanašajo na Združene države, na narod ta politiko ter da izvede medsebojno izmenjavo osebnosti in znan' stvene in tehnične informacije med Združenimi državami to drugimi deželami.
Poročilo vsebuje pismo, naslovljeno Bloomu kot voditelju parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki ga je napisal zunanji minister Bymes to v katerem brez pridržkov podpira ta zakon.
By;nes je omenil ln popolnoma pristal na izjavo predsednika Tru mana, po kateri «sam značaj stikov z inozemstvom v sedanjem času kaže, da je neobhodno potrebno, da Združene države izvedejo informativno delovanje v tujini kot nedeljivi del ameriških zunanjih zadev«.
Dunaj, 21. decembra Dunajski radio je objavil, da sta včeraj obe zbornici za predsednika druge avstrijske republike soglasno izvolili ministrskega predsednika začasne vlade dr. Karla Rennerja.«
Novi predsednik je imed velikim odobravanjem .izjavil, da prevzema nalogo, ki so mu jo poverili kot dobremu demokratu to resničnemu avstrijskemu radoljubu. Po seji, ki -je trajala približno eno uro, so zasedanje skupščine odložili ta nova vlada, katere predsednik je Leopold Figi, je prisegla novemu predsedniku.
Prvo zasedanje
Novi avstrijski parlament se je ob navzočnosti »tirih vrhovnih zavezniških poveljnikov prvič sestal torek dopoldne. Zasedanje je o tvoril 76 letni poslanec Karl Seltz, ki je bil leta 1919 predsednik avstrijske republike ter bivši dunajski župan.
Poročilo o delu, ki ga je začasna vlada opravila od dneva ustanovitve v preteklem aprilu, je podal Karl Renner. Med velikim odobravanjem poslancev in občinstva je
potem Renner zahteval, da južno Tirolsko takoj vrnejo Avstriji, Ko «e je v imenu avstrijskega naroda zahvalil zaveznikom, Zlasti pa Sovjetski zvezi za osvoboditev, je dr. Renner poudarjal težave, ki jih ima civilna uprava zaradi navzočnosti štirih zavezniških vojaških uprav ter je pristavil: »Osvobojeni smo, ioda svobodni bomo šele takrat, kadar bomo gospodarji v svoji hiči.»
Renner jo predvsem obžaloval, da je Avstrija razdeljena na razna področja. Ta razdelitev ovira trgovino in gospodarsko obnovo.
Noel Baker je v spodnji zbornici izjavil, da bo imela nova avstrijska vlada pod predsedstvom dr. Leopolda Figla enako kot prejšnja vlada dr. Rennerja, oblast nad vso Avstrijo, bo pa pod nadzorstvom zavezniškega sveta.
Vprašanje Aserbejdžana
Teheran, 21. decembra
Po prihodu poveljnika tabriske posadke generala Darahsanija in njegovih enajst pristašev v Teheran so ustanovili vojaško sodišče, ki bo preiskalo predajo tabriske posadke »demokratičnim silam«.
Dr. Mossedegh, ki je pozval perzijski parlament, naj ustavi dobave goriva, dokler ae ne bi zavezniške čete umaknile iz Perzije* je napadel vlado in jo obtožil, češ da se ne zanima za Aserbejdžan zaradi drugih predelov in da ni ničesar storila za kmetsko prebivalstvo. Zahteval je spremembo v vladi in predlagal v vsej Perziji referendum za nadaljevanje zakonitih sprememb V ustavi in za ustanovitev federacije polavtonom-nih držav. O tej stvari niso izjavili še ničesar. Glasovi o splošni mobilizaciji, ki naj bi bila y teku v pokrajini Aserbejdžan, niso potrjeni, vendar je neki teheranski list objavil, da so se že začeli prostovoljni nabori. List dodaja, da se posadki v Ardabilu, okoli 32 km od sovjetske meje, in Rizaije« hu, 126 km zahodna od Tabrisa. še vedno upirata.
Norveška in Bretton Woods
Oslo, 21. decembra Norveški parlament je odobril brettonwoodski denarni sporazum. Devet poslancev je glasovalo preložitev odobritve na januar.
Odpust Američanov
Washington, 21. decembra Kot piše v decembrski številki ■sSurvejr of Curent Business«, ki ga Izdaja ameriško trgovinsko mini' atrstvo, previdevajo, da bodo ( 1. januarjem odpustili 5 milijonov ameriških vojakov, kar predstavlja-polovlco teh vojakov, ki so še pod orožjem. V prihodnjih mesecih mora severnoameriško gospodarstvo v temeljih odstraniti vprašanje, ki »e pojavlja zaradi teh množičnih odpustov.
ZADNJE VESTI
Kitajski komunisti zaprosili (.srednjo vlado, da pristane na brezpogojno premirje.
MacArthur preložil japonske volitve.
Nizozemske čete na Javi zasedle področje pri Bataviji. Britanske čete vkorakale v pristanišče 17 km od Surabaje. Ekstremisti aktivni na južni meji. Nizozemski ministrski predsednik v kratkem na razgovore « Indoneziji v London.
Objava britanskega načrta o podržavljenju rudnikov. Rret-tonvvoodski sporazum postal zakon.
V Niirnbergu zaključili obtožbo proti SS, začeli proti Gestam*. Zasedanje odloženo do 2. januarja.
Vrhovno ameriško sodišče 7. januarja preučila Vamašitovo prošnjo za pomilostitev.
Pred skupščino
Združenih narodov
Delovanje tehničnega odbora pripravljalne komisije - Pomembnost znanstveno-kultur-ne organizacije * Ameriško odposlanstvo
steitidJoa «Q£asa %et.ve)wikav» &o Ozsia v pomcUijek, 24 dec., na 8 sthaneA. Vsebina
&.o p&čtJia, pjuma m za&at/Jda.

i-rfš...j
London, 21. decembra
Tehnični odbor pripravljalne komisije organizacije Združenih narodov je po glasovanju, pri katerem je 21 članov' glasovalo pritrdilno, 4 pa proti (4 so se vzdržali), včeraj odobril popravek k predlogom izvršnega odbora organizacije Združenih narodov o vprašanju zaupne uprave.
Ta popravek, ki ga je predlagal ukrajinski delegat m je bil sprejet po tridnevni razpravi, predstavlja sam zase kompromis med izvirnimi predlogi izvršnega odbora in popravkom, ki ga je predlagal filipinski delegat britanskega Commonvveal-tha in po katerem naj bi organizacija Združenih narodov od časa do časa nadzorovala politični razvoj in sposobnost samovladanja narodov pod mandatom. Ce bo glavna skupščina organizacije ZN ta predlog odobrila, bo dobil svet za zaupno upravo obširna pooblastila, ki se nanašajo na ustvaritev neposrednih
stikov s prebivalstvom upravljanih ozemelj. Proti popravku so glasovali delegati Kitajske, Južne Afrike, Velike Britanije in Združenih držav.
Chester Earl Merrow, ameriški odposlanec na konferenci v Londonu za izdelavo ustanovne listine znan-stveno-kultume organizacije Združenih narodov, je v radijskem go-voru izjavil, da bo imenovana organizacija «postala eden izmed vogelnih kamnov pri zgradbi Združenih narodov«.
Po izjavah, ki Jih je podal Mer-row, bo kulturna organizacija pospeševala izmenjavo idej in poročil pomočjo tiska, radija in kinomato-grafov. Poleg tega bo organizacija podpirala izmenjavo dijakov in učiteljev, enako pa bo široko sodelovala tudi na področju tehničnega kulturnega razvoja. Končno skrbela za uresničenje ukrepov, naj pomagajo narodom, ki jih vojna nasilno oropala znanstvenih sredstev, in sicer s pomočjo obnove
KITAJSKA
Vincent Harlow (Veritas)
Sedanji položaj na Kitajskem je zmešan in nevaren. Nevaren je zaradi dveh razlogov: predvsem zato, ker bo državljanska vojna, če se bo nadaljevala, povzročila razbitje Kitajske in s tem tudi konec upov, da bo kitajski narod doživel novo obdobje; iz drugega razloga zaradi tega, ker se bo Kitajska povrnila v stanje, kakor je bilo nekoč, t. j. »zemljepisni izraz«, namesto da bi postala demokratična vei8sila. Takšna Kitajska bo nevarna, ker se bodo na njenem ozemlju srečavala in kosala sumničenja in ambicije velesil.
Na ta ali oni način bo naj-bližnja bodočnost Kitajske odločilno dejstvo vsega Vzhoda. Poleg tega je Kitajska, kako)' Srednja Evropa, še področje, kjer bo sodelovanje med zavezniki doživelo preizkušnjo, od katere zavisi svetovni mir. Brez osnovnega sporazuma med Anglijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo bo nova organizacija Združenih narodov ostala kot hiša, zgrajena na pesku.
Težavna evropska vprašanja so se pojavila, zaradi tega, ker je evropsko celino zalil nemški militarizem, ko je bila v teku gospodarska in socialna revolucija. Isto bi lahko rekli za Kitajsko.
Ce bi ne bilo japonskega vdora in zasedbe, bi dva velika Kitajca, Cangkajšek in njegova žena, verjetno ustanovila kitajsko bepubliko, ki bi bila zedinjena na demokratičnih osnovah. Vojna je marsikaj iz-premenila. Ko je bila Kitajska v smrtni nevarnosti, da bo popolnoma zaslužnjena, je Kuo-mintang (Cangkajškova politična stranka) v imenu narodnega edinstva dobil avtoritativen značaj in tako imenovani »komunisti« so prevzeli v upravo nekatere severne pokrajine, kjer so izvedli agrarno reformo in vpeljali nekorumpirano upravo.
Tako sta se dve načeli narodnega edinstva in gospodarske ter politične demokracije našli v sporu, namesto da bi se zlili v eno. »Osvobojena« Kitajska je bila ozemeljsko razdeljena na Kitajsko, ki je bila pod nadzorstvom Jenana, in drugo Kitajsko pod nadzorstvom Cungkinga. Pod vojnim pritiskom se je medsebojno nezaupanje in sovraštvo poglobilo ter omrtvičilo vojni napor proti Japonski, dočim so angleški in ameriški ‘poizkusi, Ida bi oba režima pomirili, propadli.
Ostane vendarle dejstvo, da so velesile priznale Cangkajško-vo vlado kot uradno kitajsko vlado. Uspelo jim je tudi, da je Cangkajšek vzdržal 7 let v vojni proti Japonski. Ameriško letalstvo je opremilo, izvežbalo in založilo čungkinško vojsko, vse namenom, da dokončno porazi Japonce. Ker se je Japonska nepričakovano hitro predala, je kitajska nacionalna vlada dobila halogo, da razoroži, zbere in pošlje domov okoli 2 milijona japonskih vojakov. To dejstvo je ob istem času pospešilo kitajsko notranjo krizo. Ce je kitajska nacionalna vojska morala osvoboditi področja, ki so jih imeli zasedena Japonci, je morala istočasno dobiti nadzorstvo tudi nad vsemi železniškimi progami in najvažnejšimi pristanišči. S tem si je Cung-king zagotovil strateško premoč nad vojsko in področjem, ki ga nadzira vlada v Jenanu.
Zavezniška zmaga nad Japonsko je pretila, da bo premagala tudi jenanski režim in dala Cungkingu vojaško oblast nad Kitajsko. Komunisti so odgovorili s tem, da so zasedli velika področja, ki so jih imeli zasedena Japonci in se polastili velikih skladišč japonskega orožja ter municije. Uprli so se tudi čungkingškim divizijam, ki so napredovale proti severu. S tem se je začela na Kitajskem državljanska vojna.
(Kon«c jutri)'
šol, laboratorijev in knjižnic. Med ostalimi deli sta tudi vzgoja odraslih in zboljšanje vzgojnih metod.
Predsednik Truman je predložil senatu seznam imen severnoameriških odposlancev za skupščino Združenih narodov, ki se bo sestala v Londonu 10. januarja.
Odposlanci so: zunanji minister James F. Bymes, senator Tom Cona lly, senator Artihur H. Vanden-berg in ga. Eleonora Roosevelt.
Odposlanstvo bo vodil Byrnes. Senator Canally, ki zastopa demokratsko stranko in je član senatorske komisije za zunanje zadeve, tej- senator Vanderberg, republikanec, sta bila člana severnoameriškega odposlanstva v San Franciscu, kjer so sestavili listino organizacije Združenih narodov.
Stekleni hangarji
Ameriika industrija je v teku vojne izdelala veliko Število premakljivih lop za letala iz stekla in podobnega gradiva. Zaradi izredno majhne tele in dejstva, da vremenske nezgode nimajo skoraj nobenega vpliva na steklene stene, so s «steklenimi hangarji» prihranili veliko ladijskega prostora. V tropskih krajih se je vsako drugo gradivo za letalske lope hitro izrabilo ali pokvarilo. Stekleno tkivo pa je odporno proti tropični vročini in arktičnemu mrazu.
AMERIKA OBVEŠČA SVET
Mednarodno sodelovanje
•Narodi naj se sami odločijo, če hočejo po naši poiti k demokraciji, ali pa po poti. ki vodi v totalitarizem*
O obveščevalni politiki Združenih držav Je William Benton, pomočnik ameriškega zunanjega ministra, izjavil: «Diplomacija se obrata do funkcionarjev, nas obveščevalni program bo namenjen vsem narodom. Narodi sveta so na pohodu. Narodi so le v medsebojnem stiku po tisku, radiu in po filmih. NaSa naloga je, pomagati jim, da dobijo to/na poro 6Ua o nas. Opazili smo med vojno, da smo trpeli veliko Škodo zaradi napačnih vesti, ki so jih drugi narodi imeli o nas. V začetku vojne so osni propagandisti popolnoma izmaličiti podobo Amerike v vsej Evropi in na Daljnjem Vzhodu. Opisali so nas kot Šibek, razdeiam in izčrpan narod, ki se ne zna nikdar dvigniti in bojevati. Ovrgli smo to napačno pojmovanje, toda medtem ko smo se znova oborožili, smo se morali obrniti do na-žih zaveznikov, da smo jim pokazan naio naraščajočo silo in obrniti zrno se morali do narodov zasedenih drlav, da ne izgubijo poguma v svojem pričakovanju. iMnoge osebe v drugih drlavah »o nas po navadi predstavljala kot narod atomske bombe, letečih veletrdnjav *B. 39» ogromnih pomorskih in letalskih sil. To mnenje bi moralo dati povod za nerazumevanje, strah in sovraštvo, ako ne pokažemo jasno svojih namenov in ako ne prepričamo drugih, da stremimo po ■miru.
Približno S 00 milijonov dolarjev in 3S.000 oseb bodo v prihodnjem letu uporabljali za proizvodnjo in izpopolnitev atomske bombe. Mnenja sem, da bi zdrava pamet nasvetovala, da izdamo 10-13% te vsote za delovanje na mednarodnem informacijskem področju ter za kulturno udejstvovanje, ki na) prepreči uporabo atomske bombe in ki naj nasprotno podpira edinost med narodi.
Henderson, bi je bil do nedavnega poslanik v Iraku, je izjavil, da je popolnoma prepričan o nujnosti, da so drugi narodi natančno obveščeni o resničnih namenih, za katere se bojujejo Združene države. Drugače bi moglo nastati zovraStvo, ki more ovirati amerilko delo. Pristavil je, da se je mogel sam prepričati o valnosti informacijske slulbe, ko je Ml v stiku z traShim narodom. V začetku so bile vesti le delne in le malo izobraže-nih oseb je imelo natančno sliko o položaju. Potem so informaoijsko službo mnogo izboljšali in povečali.
WUHam T. Stone, ravnatelj ameriškega oddelka za Srednji Vzhod, je izjavil, da so Zdrulene drlave ob izruhu vojne zelo zaostale v primeru z drugimi večjimi dr lavami. Medtem ko so Zdrulene drlave takrat imele Is 13 radijskih oddajnih postaj, so jih imele v začetku tega leta le 38 s programi v 40 jezikih.
Ko Je Benton povzel besedo, je omenil, da je cOlas Amerike» opravil veliko delo med vojno in dal pogum vsem narodom sveta. Pri-
stavil je, da ne bi te radijske oddaje smele prenehati,
NaS namen je, tako je Benton nadaljeval, dati jasno sliko o Ameriki ter o njeni zunanji politiki. Zastavili smo ai načrt, da poročamo o kritiki kakor tudi o pomembni pohvali. NajboljSa propaganda sveta je resničnost. O tem dejstvu smo se prepričali med vojno.
O informacijskih poročilih, ki jih izdaja ameriško poslaništvo v Moskvi, Je Benton izjavil, da je dvesto izvodov namenjenih sovjetskim funkcionarjem. Sovjetska zveza ni diktatura enega samega moža, kakor toliko ljudi misli. Sklepi v 8ovjetski zvezi so pogostoma sklepi skupin ali mnenja naj-viijih državnih funkcionarjev kakor tudi javnosti. Hočemo, da so predstavniki javnega mnenja ob-veičeni v čim večji meri o Ameriki in o Američanih.
Henderson je poleg tega rekel, da bo treba dati drugim narodom točno sliko o Ameriki, tako da se morejo »sami odločiti, če hočejo kreniti po naši poti proti demokraciji ali pa po poti, ki vodi v totalitarizem*,
Benton je zaključil s sledečo iz ja vo: »Nov informacijski sistem bo mienovdl zVrad za mednarodna obvestila im, kulturne zadeve» ter bo sodeloval, kjer je le mogoče i podobnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z vzgojno, znanstveno in prosvetno organizacijo Zdruienih narodove.
Benton je potem poudaril program Združenih držav za kulturne oduoSaje ter je rekel, da bodo mogli biti po njegovem mnenju tudi večje -koristi kakor informacijska služba, da vzpostavijo prijateljske stike z drugimi narodi. Ta kulturni program obsega tudi izmenjavo učiteljskih moči, dijakov, tehnikov in znanstvenikov. Ta program Je v preteklosti že pokazal visoke uspehe s Kitajsko, latinsko Ameriko in Bližnjim Vzhodom.
gospodarstvo
Ntoozemska bo nabavila v Angliji 6 posebnih ladij, primernih za lov na kite. Nabavili bodo tudi švedsko ladjo za prevoz petroleja in jo opremili z napravami za predelavo kitov. Ladje bodo last družbe z državnimi podporami, katere premoženje bo približno 1 milijon in 100.000 funtov. S tem načrtom hočejo predvsem zagotoviti Nizozemski maščobe. Na ta način bodo tudi prihranili na tujih valutah In zaposlili večje število delavcev.
General Elsenhovver je v svojem zadnjem mesečnem poročilu Izjavil, da bodo ostalih sest velikih nemških podjetij, med katerimi so bančni zavodi ln lekarniške industrije, poleg znane «1. G. Far-beninduslrie*, 'podredili nadzorstvenemu svetu štirih zavezniških sil, ki so zasedle Nemčijo.
TRŽAŠKA KRONIKA
Opozorilo osebam
brez osebnih izkaznic ali posebnih potrdil
Opozarjamo, da bodo od 1. januarja 194« dalje imeli pomanjkanje osebne izkaznice, ali posebnega potrdila, ki ga določa ukaz št. 14, za prestopek.
Kdor koli bo zagrešil tak prestopek ter ga bo Zavezniško vojaško sodišče »poznalo za krivega, bo kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom, lahko pa tudi z obema kaznima,
Ta odredba velja za prebivalce, ki prebivajo na ozemlju, katerega upravlja Zavezniška vojaška uprava. V nekaj dneh bo objavljen ukaz št 60. Ta dopolnjuje določbe, ki jih vsebuje ukaz st 14, izdan 10. septembra 1945 in predvideva izdajanje osebnih izkaznic in posebnih potrdil o vpisu.
Obstoje tri različne vrste osebnih izkaznic:
Za one, ki so pristojni v področje A Julijske krajine; za jugoslovanske državljane, ki niso pristojni v omenjeno področje; za Italijanske državljane, ki niso pristojni v področje A.
Posebna potrdila o vpisu so tista, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava.
Ukaz itev. 50 ZVU
Ukaz št. 14 z datumom 10. septembra 1946 predvideva izdajanje osebnih izkaznic in posebnih potrdil o vpteu v delu Julijske krajine, ki ga upravlja Zavezniška vojaška uprava. Vsebuje med drugimi naslednje predpise (Oddelek XV):
Komisarji področja naj izdajo opozorilo, ki mora vsebovati datum, od katerega dalje bodo vsi tisti, ki ne bodo Imeli osebnih izkaznic ali posebnih potrdil o vpisu, podvrženi kazenskemu postopku.
Zato, da bi dosegli večjo enotnost pri uporabljanju te odredbe na tem ozemlju, so izdali imenovano odredbo kot ukaz za to področje:
Člen I. Tistega, ki od 1. januarja 1946 dalje ne bo Imel osebne izkaznice ali posebnega potrdila o vpisu, ki ga določa ukaz št. 14, ga bodo imeli za kršilca teh predpisov in če ga bo zavezniško vojaško sodišče spoznalo za krivega, bo kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom ali z obema kaznima.
Člen n. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, ko ga bom podpisal.
Polkovnik A. Bowman, JA.G.D., višji častnik za civilne zadeve
Zavezniška vojaška uprava, 13 zbor
Javna objava št. 9
1.	V zvezi s splošnim ukazom št. 5, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava dne 10. julija 1946 glede zbiranja žitnih pridelkov, opozarjamo vs^ pridelovalce koruze, da je treba prijaviti obdelane površine ter količino pridelka, kakor določa čl. 11 navedenega ukaza, občinskim statistlčno-gospo-darskim uradom za kmetijstvo (Ufficd Comunall Statistiol Econo-mici deirAgricoltura (U.C.S.E.A.) do 31. decembra 1946.
2.	Količine, ki jih je treba oddati, je izročiti skladiščem Pokrajinskega poljedelskega konzorcija (Con-sorzio Agrarlo Provlnclale), ki mu je poverjeno upravljanje »ljudskih žitnic*, do 20. Januarja 1946.
3.	Količine, ki so dovoljene pridelovalcem za družinsko uporabo, za živinsko krmo ter seme, so določene v 61. 6 omenjenega ukaza.
4.	Cene, ki jih je plačati pridelovalcu za koruzo, oddano v skladišču, so določene na 1000 Hr za stot, na osnovi 16% vlažnosti in Vključno nagrade za obdelavo.
6. Vse pridelovalce opozarjamo na določbe 31. 10, kil predvideva kazni za tiste, ki ne bi oddajali | predpisanih pridelkov.
Zvišanje pokojnin upokojencem
Uradno je bilo javljeno, da je Zavezniška vojaška uprava odobri, la zvišanje pokojnin za nekatere kategorije državnih upokojencev. Ta zvišanja bodo stopila v veljavo s prvim oktobrom.
V pričakovanju objave odloka, bo dovoljen predujem, ki bo znašal največ 1000 lir na mesec. Ta »predujem* bodo dali kot dodatek k drugemu »predujmu*, ki so ga odobrili v mesecu avgustu, z dnem od 1. julija 1945.
Mogoče, da tega plačila ne bodo
mogli izvršiti pred Božičem, kot je bil namen Zavezniške vojaške uprave. Vsekakor pa so prizadele oblasti dobile navodila, da izvrse ta plačila s čim manjšo zamudo.
Uničevanje borovega prelca
lastnike borovih nasadov opozarjamo na dolžnost, ki jim jo naj lagajo zakonsko določbe in splošne uredbe ter uredbe gozdne policije, da morajo uničevati gnezdišča z gosenicami borovega prelca do 16. februarja 1946.
Fo tem roku bo uničevanje opravila oblast na stroške zamudnikov in proti tistim, ki te dolžnosti ne bi opravili, bodo uvedli kazenski postopek.
Uničevanja se je treba lotiti ob mrzlih dneh, ko so gosenice v gnezdiščih, tako da odrežemo vejo na kraju, kjer je pritrjeno gnezdišče, z ravnimi ali poševnimi škarjami, nato pa po možnosti zunaj gozda zažgemo nakopičena gnezdišča. Vrhovni nadzornik
podp.: Inž. dr. Antonio Scala
Smrtna nesreča
Včeraj je padel pod voz cestne železnice, ki vozi na Opčine 47-letni Oskar Guštin. Nesrečneža so zagrabila kolesa; izdihnil je v tre-notku.
Nezakonito sekanje in odvažanje lesa in drv
V skladu z odredbami gozdne policije objavljamo naslednjo prepoved:
1.	Kogar bodo zasačili pri sekanju drv brez privolitve lastnika gozda- in brez dovoljenja gozdnih oblasti, bo prijavljen sodnim oblastem in bo za dejanje kazensko odgovoren. Posekan les ln priprave za sekanje bodo zaplenili In če bo potrebno, bo storilec aretiran.
2.	Prevozniki, ki odvažajo hlode ln drva z vprežno živino ali avtomobili, morajo imeti tozadevna potrdila o izvoru lesa, pooblastilo za posek in pooblastilo za pobiranje vej. Iste dokumente morajo imeti osebe, katerim je dovoljeno sekanje lesa v gozdovih udruženj, ter v občinskih in zasebnih gozdovih. Tozadevno potrdilo morajo ,prizadeti zaprositi uprave gozdov,
predsedstva udruženi ali lastnike gozdov za vsako sekanje posebej, potem ko so si oskrbeli dovoljenje za posek pri pristojnem gozdarskem uradu.
Potrdilo o izvoru lesa mora vse-, bovati naslednje:
1.	Občino, okraj in kraj gozda;
2.	ime in priimek teir točen naslov lastnika gozda;
3.	datum dovoljenja za sekanje in nabiranje lesa, izdanega od pristojnega gozdarskega urada;
4.	ime in priimek ter točen naslov eventualnega zakupnika, nabavitelja, poslovodje in vsake osebe, ki Ima nalogo odvažati al! prodajati hlode in drva.
Osebe, ki ne bodo imele omenjenega dovoljenja ali dovoljenja, ki ne bo popolno, bodo kazensko odgovorne, zaplenili jim bodo les in naznanjeni bodo pristojnemu pre-torju s strani policijskih oblasti.
Poskrbite za delavsko knjižico
Delovni urad sporoča:.
Vsi delavci ne glede na kategorije, katerim pripadajo, morajo imeti delavske knjižice, Ta dolžnost velja tako za delavce, ki so trenotno zaposleni, kakor tudi za brezposelne; zato naj vsi, ki delavskih knjižic še nimajo, to zahtevajo pri občinskem uradu za izdajanje delavskih knjižic na trgu Verdi it. L Tisti, ki že imajo knjižice, jih takoj izroče svojim delodajalcem, ki morajo vanje vpisati čas zaposlitve. Brez delavske knjižice ne more biti nihče sprejet na delo.
Delodajalci naj od delavcev, ki so pri njih zaposleni, zahtevajo delavske knjižice ter naj jih obdržijo pri sebi ves čas zaposlitve. Knjižico morajo ob prestanku delovnega razmerja izročiti izstpplvšemu delavcu ter zapisati vanjo opombe, ki se nanašajo na dejanski čas zaposlitve.
Ta listina mora biti zroalo vsega delovnega življenja poedlnega delavca in je zato v korist vsakega posameznika, da el jo preskrbi. Brezposelni delavci morajo svojo knjižico predložiti Nastavitvenemu uradu delovnega urada, da bo vanje zapisal opombe glede časa brezposelnosti.
Pogreb žrtev iz ulice Pozzo
Trupli Maria Roea in Pina Oo-verllzza, dveh žrtev tragičnega dogodka v gostilni »Mondo Nuovo* v ulici Pozzo, so včeraj pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Velika množica meščanov je spremljala krste do cerkve Sv. Jakoba. Pred cerkvijo je bilo nekaj govorov, ki so jih pr enašali z zvočniki. V cerkvi so položili krste na mrtvaški voz, ki se je pomikal prati pokopališču, kjer je manjša skupina oseb pri-soetvovala pokopu.
Pogreb je bil pod pokroviteljstvom UAIS (Slovensko-ltalijanske antifašistične zveze).
Ozdravitev obeh ranjencev
Zdravniško osebje splošne bolnice, kjer se zdravita Antonio Valenti In Angelina Trucchi, ki sta bila ranjena pri dogodku v gostilni «Mondo Nuovo*, je izjavilo, da bosta bolnika kmalu ozdravela.
Dve tatvini
Predvčerajšnjim zvečer sta ustavila v ulici Eremo dva naznanca, oborožena s samokresi, Giordana Mayra in ga prisilila, da Jima Je izročil plašč, suknjič in listnico s 1600 lirami.
Včeraj zvečer so neznanci odpeljali izpred hiše v ulici Ginnastlca št. 23 avtomobil, last tvrdke Alberto Gallina.
Bombažne tkanine bodo kmalu v prodaji v tržaških trgovinah
Bombažne tkanine bodo kmalu na razpolago v Trstu po mnogo r.ižjlh cenah, kot so jih doslej prodajali v zadnjih mesecih. To bo mogoče po prizadevanju Zavezniške vojaške uprave, ki ji je uspelo, da je nabavila 800 bal "ameriškega surovega bombaža; izročila jih je bombažni predilnici v Gorici za izdelavo raznih vrst tkanin.
Surovi bombaž je prispel v goričko predilnico preteklega 8. oktobra in že naslednji dan so ga začeli predeiavatl. Proizvodi, ki jih dobivajo iz tega bombaža so velike koristi. Gre za težke, močne ln praktične tkanine. Te tkanine, ki so različnih vzorcev, bodo dali v prodajo. Iz tkanin, ki so sivomo-dre barve s črtami bodo izdelali obleke za delavce in poljedelce. Znatno količino sivih tkanin bodo uporabljali za izdelavo podloge za obleke in Jope. V izdelavi je tudi lažja tkanina, ki pride v poštev za moške srajce. Rjuhe, podloge za blazine, prte ln prtiče bodo izdelali iz belega bombaža, Se lažjo tkanino bodo uporabili za Izdelavo cerlla. Na razpolago bodo tudi znatne količine flanele za otroške obleke.	i
Goriška bombažni), predilnica, ki jo največja v Julijski krajini, je imela v dobi 1939 do 40, ko je bilo največ dela, približno 3200 do 3400 delavcev. V naslednjih letih so zaprli številne odseke predilnice in delavci, katerih število so zmanjšali na 650, so izdelovali zelo omiejene količine proizvodov, Od 7. oktobra letošnjega leta Je predilnica sprejela 500 delavcev, z ozirom na material, ki prihaja iz ameriških Skladišč in ki je namenjen prebivalstvu Julijske krajine. Vsega skupaj obratuje 400 statev od katerih proizvaja vsaka dnevno 20 do 26 ,m tkanin.
Medtem ko podjetje ni nikoli popolnoma prenehalo obratovati v vojnih letih, so v teh letih kljub mnogim težavam Izdelovali tkanine, Čeprav v zelo omejeni kolirinl tako, da ta proizvodnja ni nikoli zadostovala potrebam prebivalstva te pokrajine.
Prve bombažne tkanine, ki Jih je pokrajina dobila po prizadevanju Zavezniške vojaške uprave, bodo kmalu izročili krajevnim trgovcem. Razdelili jih bodo pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave; prodajali jih bodo po določenih cenah,
Pripomniti je treba, da ne bodo vseh tkanin izročili trgovinam v prodajo, ker morajo tudi trgovci imeti možnost, da prodajajo obleke, narejene iz tega blaga.
Nove količine ameriškega bombaža, ki štejejo približno 1200 bal, so na poti lz Genove v Gorico. Sedanji mednarodni odnosi onemogočajo uvoz surovega bombaža iz držav, ki so pred vojno Izvažale, kakor na primer Egipt ln Indija. Zdaj preučujejo možnost uvoza surovega bombaža lz Sicilije. Med tem pa prizadevanje Zavezniške vojaške uprave In delo gorlske predilnice začasno olajšujejo veliko pomanjkanje bombažnih tkanin ter omogočajo vsaj delno zadostiti velikim potrebam prebivalstva te pokrajine.
PREHRANA
Razdeljevanje sladkorja. Od 22. decembra bodo razdeljevali na osebo po 100 gr sladkorja. Cena je določena za to Izredno delitev 80 lir za kg.
Razdeljevanje testenin. Potrošnikom X., XIV XII, ln XIII. skupine razdeljujejo po I kg testenin. Razdeljevanje se bo končalo 29. t. m. Cena 21.60 lir za kg.
Dodatki žlvU za Juho.1 Sepral sporoča vsem delavcem, ki imajo dodatne živilske nakaznice za živila za juho, da lahko od sobote do 31. t. m. dvignejo po 600 gr riža. Cena riža po kvaliteti: 21.60,
35.80	in 42.20 lir za kg.
Mleko za bolnike. Od sobote 22. t. m. do 29. t. m. bodo razdeljevali bolnikom, ki imajo nakaznice za mleko, 6 škatel po 886 gr mleka v prahu Cena škatli mleka
61.80	lir.
Razdeljevanje drv
Prvo razdeljevanje drv na nakaznice se bo začelo jutri; zato naj vel posestnik: nakaznic dvignejo prvi obrok v določenem terminu.
Razdeljevanje tobačnih nakaznic
Od danes dalje lahko dvignejo rove tobačne nakaznice zamudniki, ne glede na abecedni red njihovih priimkov. Uradne ure so od 8, do 12, in od 15. do 18.
Knnadsku vlada je odobrila Franclji 242 milijonov dolarjev posojila z 2 in pol do 3% obrestovanjem.
GORICA i
Nove plače
tiskarskih delavcev
Urad za delo v Gorici »poroča da je Z. V. U. odobrila sporazum glede plač, sklenjen 17. novembra 1945 med Zvezo industrialcev in Sindikatom tiskarjev. Sporazum ima veljavo od. 1. M. 1946 in se glasi:
CI, I. Plače tiskarskih delavcev so spremenjene in določene kakor sledi:	llnotiplstl na uro 16 Ur;
ročni stavci, strojniki, knjigoveze) I. kategorije na uro 18.60 Hr; ročni stavci, strojniki in knjigoveze! II. kategorije na uro 12 lir; vlagatelji pri strojih na ura 6.80 lir; pomočniki na uro 9.20 lir.
Za vajence velja razpredelba, ki je v veljavi.
01. II. Plače navedene v čl. ,1. bega dogovora so minimalne; radi tega ostanejo v veljavi dosedanji .poviški teh plač.
01. ni. Zaradi določitve I. to II. kategorije ostane določeno, da je s tem odpravljen povišek 10% pa plačo določen delavcem, 1* Imajo nadzorstvo in vodstvo nad skupino delavcev.
Cl. IV. Ta sporazum ima veljavo, dokler ne bo z ene ali druge strani odpovedan to ostane v veljavi dokler ne bo nadomeščen z drugim dogovorom ali pogodbo.
Za božične praznike
Banke bodo zaprte
Podružnica Banca dTtalla »poroča, da bo imela v ponedeljek 24. t m. uradne ure kakor ob praznikih, leti urnik bodo Imele ostale banke.
Trgovine in prodajal niče
Združenje goričkih trgovcev sporoča, da bodo trgovine in prodajal-nice v torek 26. t. m. ves dan zaprte, razen trgovin s cvetjem, ki »o lahko odprte dopoldne do 12.30 ure. 31. dec. bodo trgovine zvečer delno odprte. 1. januarja bodo trgovine ves dan zaprte, razen trgovin s cvetjem, ki so lahko odprte dopoldne do 12.30 ure. Praznik sv. Treh kraljev je treba imeti kakor nedeljo.
Gostilne, restavracije, kini
Poveljnik policije v Gorici, major Alan Charlton, je dovolil, da so lahko gostilne, restavracije In kinematografi v dneh 24., 25., 31. decembra to 1., 5. in 6. januarja odprti do 1. ure zjutraj.
Dovoljeno sprejemanje v peko
Predsedstvo gorlikega področja
sporoča, da je sprejelo prošnjo Združenja' trgovcev ln dovolilo pekom, da smejo v času od 22. dec. 1946 do 6. jan. 1946 sprejemati v peko kruh in slaščice.
Milo za pranje
Zbornica za trgovino, 'industrijo in poljedeljstvo sporoča, da bodo ob priliki božičnih praznikov delili millo za pranje vsem zasebnim potrošnikom v pokrajini. Milo, ki Je zelo dobro, bodo razdeljevali na odrezek št. 6 živilske nakaznice do 10. januarja.
Razdeljevanje tobaka
Sepral sporoča, da bodo od danes dalje razdeljevali za drugo polovico meseca decembra po 60 gr tobaka, ln sicer 30 cigaret Nazionali, 10 cigaret Macedonia to 4 cigare To-scana.
Cena olju
Cene olju, ki ga bodo razdeljevali na živilske nakaznice po 1 dci na osebo, je določena 150 lir za liter.
Naprljatna vožnja
Neprijetno vožnjo je imela 19-letna gospodična Gteorginai .Via-1 nellova, ki »e je peljala na malem kamionu v Gorico kot varuh tovora sadja. Ko je prišel voz v Tržič, je ugotovila, da ji je izginila usnjena torbica z denarjem ln listinami, kakor tudi druga večja torba z dvema ženskima klobukoma ta volnenim šalom: Manjkala je tudi precejšnja količina sadja. Kakor domnevajo, so tatovi opravili svoje delo že v Trstu, med tern ko je kamion čakal na odhod.
Tatvin«
Pred nekaj dnevi »o obiskali neznani tatovi modno trgovino v ulici Mazzini 9 in odnesli S ženskih krznenih plaščev, 3 otroške krznene plašče, 240 parov svileinih nogavic, 96 parov volnenih nogavic, 14 robcev, 5 volnenih jopičev W drugih oblačil, v skupni vrednosti preko 600.000 Hr.
Preteklo noč so obiskali tatovi Kokeljevo trgovino s čevlji v ulici Rastello, odkoder so odnesli 60 parov moških ta ženskih oevljev. Lastnik trpi preko 200.000 Ur škode.	—
j' SPORI
Nastop »Udarnika11
Včeraj zvečer je bil v gledališču Fenic« prvi nastop ljubljanskega telovadnega društva »Udarnik*. Izvajalci, ki so izvajali vrhunsko ta ritmično telovadbo, so žeU veliko odobravanje številnega občinstva, ki je napolnilo prostrano gledališče. Ritmične vaje eo izvajali nastopajoči ob spremljavi klavirja. Ob koncu predstave je goste pozdravil in se jim zahvalil zastopnik Primorske telesno vzgojne zveze.
'Danes zvečer ob 20. uri »e bo predstava ponovila.
[ humohI
BERNARD SHAW IN RADOVEDNA DAMA Ko »e je Bernard Shaw vrnil a nekega potovanja po Grčiji, ga j« neka dama vprašala, ali je res, da imajo vse Grkinje »grške* nosove.
«Seveda!» Je odgovoril Shaw. »Kako je to mogoče?*
»Kaj mislite, da Grkinje svoje nosove od zunaj uvažajo?*
NAJ JOGE
Neko detece je ponoči zajokalo v posteljici. Dete je jokalo, mati ga je zibala, tako da so jo že začele boleti roke. Oče se je samo obrnil v postelji ta spal dalje. Ženo so začele boleti roke, pa je poklicala moža, da naj ziblje tudi on otroka. Toda mož ni hotel o tem nič slišati. Zena se je zato razjezila ta mil rekla:
Moraš ga zibati, saj je otrok pol moj in pol tvoj*.
Mož ji je odgovoril: »Tl zibaj svojo polovico otroka, a moja polo-vioa naj mirno joče naprej.*
V SOLI
Učiteljica: «Torej, rada bi ai dala napraviti obleko in za njo potrebujem tri metre 25 centimetrov blaga. En meter stane dvesto lir. Koliko stane vse blago?*
Učenka: »Ah, gospodična učiteljica, kupite si raje narejeno obleko*.
RADIO
Sobota, 22. decembra
7 glasba za dobro jutro; 7.16 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.65 pestra jutranja glasba; 11 prenos Is Vidma; 12.35 predavanje v slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 18.30 operna glasba; 14 umetniški horizont; 14.15 pregled vesti Jn ploske; 16 prenos iz Vtdmiai; 18 komorni orkester pod vodstvom Maria Salerna; 18.30 glasba za konec tedna; 19 jazz orkester pod vodstvom Vucemilovlca (slov.); 19.30 oddaja za italijanskega delavca; 20 »lov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.45 prenos lz opere; 22.30 pleena glasba; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti;
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
Izdaja A. L S.
MALI OGLASI
BLAGO VI za moške obleke, čista volna, volnene tkanine: In-dustria lana, Zabarella 65, Padova.
5133 O
BELO IN RDEOE VINO za družine po 86 lir liter. Ulica T«m-bochia 7, vogal, Maiolica 17.
45695 O
PRODAM KOMPLETNO STROJNO FRIPBAVO za malo izdelovalni«) testenin. Naslov S. P. I.
12607 Z
•m, —»

■a*

DJUK
9.
POZAMA PESEM
Obrnila se je k njemu. Gledal Ji je v lepe, mokro blesteče se OČI in topel val poln ljubezni in ■reče mu Je napolnil srce,
»Kaj ti Je, Angeline?* Je ponovil.
»Oh, Tom, saj ne morem nič zato. Ne morem se premagati, če sem srečna ali žalostna. In danes »em tako neizmerno »rečna!* se mu je nasmehnila skozi solze.
Objel Jo Je in približal obraz njenemu, da so se mehki valovi las dotaknili njegovega Uca. Videl je se njene rdeče, polne ustnice, kako so se mu prožile naproti, dokler ni začutil mehkega, toplega pritiska na svojih.
»Zdaj, Angeline, »em ti povedal ae to, kar je bilo v pesmici nemo*, ji je dejal ln Jo rahlo prižel nase, da Ji je glava počivala na njegovem ramenu.
»Oh, Tom, od prvega trenotka, ko sem t« videla, sem vedela, d* bom edinole tvoja!* je šepnila z drhtečim glasom.
Sklonila »e je k njemu to ga polju bUa.
i
Dan revije se j« z naglimi koraki bližal. Same vaje, vaje ln »pet vaje. Tom ni vedel, kje se ga drži glava. Včasl se je sredi dela zalotil pri mislih na Angelino.
Otresal se jih je, ki »o ga, Čeprav tako ljubke, motile pri delu. Nič ni pomagalo, znova ln znova se mu je vračala njena podoba pred oči.
Da, Angeline! Dokazal ji bo, da je je vreden,	«
Kljub delu, ki ga je Imel • pripravami za revijo, je še vedno našel trenotek, da se je sestal z njo. Po vsakem sestanku je občutil v sebi neko duševno uravno-. vešenost in zadovoljstvo.
»Jutri na istem mestu*, Jo je vsakokrat poljubil, ko je bil Že čas, da pohiti k vaji.
Se štiri dni je do revije. Tom je zahteval od svojih fantov vse mogoče to nemogoče. Obvladali so vse točke skoraj na pamet, tako jih Je gnal ln vendar jim Je se marsikdaj kako stvar popravil to jo izboljšal,
In njegova nova pesmica, »poza vnina pesem*, kakor jo Je imenoval? Njo je uvežbal še prav posebno. Brezhibna mora biti, saj je za njo, za njegovo malo Angelino.
Tom je sklenil, da bo Igral pri radijski oddaji, ki Jo je imel dan pred revijo, »pozavnlno pesem* »am, na klavirju. Hotel je, da bi jo z orkestrom prvič izvedel šele na reviji, kjer bo ona osebno. Ze ob »ami misli na revijo, na katero bo prišla Angeline, mu Je udarjalo srce. kot je udarjal njegov »drummer* Bob po bobnu.
Ona na reviji? In on s svojim, orkestrom ji bo igral — njeno pe-eem? Jasno se je zavedal, da jo ljubi, vroče ljubi. Je res mogoč«, da je njegova; ni sen, ki se bo razblinil?
• • •
Ko je Tom na naslednjem sestanku Angelini povedal »voj sklep, jo je istočasno povabil na vajo, ki naj bi bila istega dne dopoldne kot oddaja.
»In brata tudi pripelji s seboj, Angeline: Razloži mu pač, da sem se poboljšal in naj me ne sodi več tako strogo*, ji je naročil.
»Da, hočem, TČm! Hočem ga pripeljati, dragi! Ako ml Je brat In ako me Ima rad, bo prišel. Lahko ml zaupaš. Oh, Tom, ne vem, kaj
naj storim od veeelja. Ljubim te, Tom, ljubim, kolikor je kaplljic v morju.
* * •
Bunny je »voj nastop, ki ga je imel z Angelino zaradi Toma, že skoraj pozabil. Bil je spet to, kar Ji je bil vedno — ljubeči brat, ki ji je hotel samo dobro. O Tomu nista nikoli več govorila. Bunny zaradi tega, ker je tako že povedal zadnjo besedo, Angeline pa ga tudi ni hotela po nepotrebnem dražiti. Toko sta živela v najlepši slogi do dne, ko mu Je omenila Angeline Tomovo povabilo na vajo.
Bunny jo j« začudeno pogledal.
»Torej so bile vse moje besede zaman. Tl sl se kljub temu sestajala z njim to...»
»Poslušaj me, Bunny! Da, priznam, sestajala sem se z njim. Povem pa tl po pravici, da »e bom še», je Angeline za spoznanje povzdignila glas. »Hočem, da enkrat tudi moja obvelja, saj nisem več otroki*
* • •
Bunny je vstal. Sel J« počasi z rokami v žepu v nasprotni kot »obe, pa »pet nazaj. Počasi je tako koračil, molčal in gledal v tla.
Tudi Angeline j« obmolknila.
Monotono so zveneli Bunnyjevt koraki in pod, ki Je bdi že precej star, se jii pri vsakem koraku nekoliko vdal to zaškripaš.
Ustavil »e je pred Angelino. Pogledal ji je v obraz. Čeprav je prej trdila, da ni več otrok, je vendar kot mala punčka pobesila pogled in rdečica ji je zalila Uca.
Brat Ji je dvignil obraz to ko je videl, da ima solze v.očeh, jo je nežno peljal do divana to ae v sedel poleg nje.
«Ga ljubiš?* jo je vprašal.
Nemo Je prikimala in Izbruhnila v jok. Bunny jo je objel okoli rar men in ji začel brisati solze. Naslonila mu je glavo na prsi in ihtela.
»Ne morem pomagati, Bunny, ljubim ga, ln to vedno bolj. Mogoče sl temu kriv celo tl, ker si ml takrat prepovedal sestajati se z r.jlm. Oh, saj ni tak, kot sl mi ga tl orisal.*
»Da, zdi se mi, da ne« ni tak kot sem sl v začetku o njem mislil. Zadnjič v operi sem bil nad njim zelo navdušen*, jo Je tolažil brat in Jo božal po lepih, valujočih laseh.
«Povej ml, Bunny, ali boe šel z menoj na vajo? Ako me imaš rad, prosim te, ne reci ne!» »e je obrnila s ae vedno solznimi očmi Angeline k njemu.
»Vidim, da ga moraš Imeti res rada, ko hočeš tudi mene spreobrniti. ATI res mtells. da bi Jel?* J« ja brat hudomušno pogledal.
«Da, da, pojdi, prosim!* mu je
ovila roke okoli vratu ln ga hrepeneče pogledala.
»Naj bo», se je Bunny končno vdal, a videlo se je, da se je že takoj v začetku odločil, da bo šel z njo.
Angelini so se oči veselo zabliskale In nežno, skoraj prav tako kot bi Toma, je poljubila brata.
»Hvala tl, Bunny, saj sem vedela, da mi ne boš odrekel. Ljubim ga, goreče ga ljubim, mi oprostiš?*
Bunny ji je položil prst pred usta in jo brez besed nežno Objel.
V dvorani »Glasbenega doma* so bili že vsi zbrani in pripravljeni. Tom je nestrpno pogledoval proti vratom. Ni še vedel ali bo njen brat prišel', ali ne. Končino »o se le odprla vrata ta vstopila sta «— ob®-Tom jima Je stopil nasproti to Ju veselo pozdravil.
»(Veliko veselje ste tal napravili, gospod Scott, da ste s« odzvali povabilu. Vidim, da je Angeline svojo nalogo dobra Izvršila*, sc je ljubeznivo nasmehnil Angelini.
»Ako se boste danes tako dobro Izkazali, kakor »te »e zadnjič v operi, ml ni žal, da sem prišel*, Je dejal Bunny.
»Oh, tisto, saj ni omembe vredno. Lahko bi bilo boljše*, se je opravičeval Tom. »Zadnji trenčtek sem namreč šele zvedel. Pa da ne bomo izgubljali časa. Izvolita, pro-y
sim!* ju je peljal do naslanjačev, ki so bili v kotu dvorane. Primaknil je dva malo bližje do orkestra to jima še enkrat ponudil mesto,
»Pa dobi-o igraj, Tota*, mu je želela Angeline in »e vsedla, Bunny pa mu je samo bodrilno prikimal.
Tom je stopil do fantov.
Stal je s hrbtom obrnjen proti Angelini ln Bunnyju in dal ritem.
Tom se je z vso dušo to telesom predal «swlngu», ki so ga igrali. Na vse Je moral paziti. Takoj od začetka, da je dal pravi ritem, pozneje, da so vse sekcije lepo ln v redu vstopale, pri solistih je moral dtoinuirati ostali orkester, skratka, od «a» do «z* js .moral kar najnatančneje paziti. Bred dobrim mesecem, ko orkester še ni bil tako uvežban, je bilo to zanj še mnogo težje, vendar tudi zdaj, par ur pred oddajo in dan pred revijo, ko je bila vsaka stvar do potankosti izpiljena ta Izvedena, ni smel ničesar prezreti.
»Radoveden se-m, kaj bo na tp rekel Bunny», ie spreletelo Toma, V naslednjem trenotku pa je bil že spet pri orkestru to izvajanju.
Se en »chorus* je bil pred njim to še bolj intenzivno je vodil. Saj vča»i ravno od konca zarisi vsa Izvedba komada.
V širokem, peteroglasnem akor-
du »o končali, trobente visoko gori na «c», pozavne pa globoko doli, kot da ibl hotele posnemati oddaljeno grmenje.
Tom si je obrisal potno čelo, se obrnil ter hotel »topiti do poslušalcev. Obstal Je kot ukopan, ko Je videl, kako vlače Bunny sestro za roko »kozi vrata. Angelina mu Je še nemo prikimala ln v tem delcu »ekunde Je videl Tom, da Ji gre na jok. Potem pa so se vrata zaprla.
Tom se je zavedel.
«Angellne, Angeline!*
Stekel je do vrat In jih sunkovito odprl. Brat ln sestra sta bila že na cesti. Naslonil se je na vrata. Pogled mu Je blodno plaval po hodniku do velikih steklenih vežnih vrait, »kozi katera sta ravnokar odšla. Mogoče je stal tako. ln zrl proti izhodu sekundo, mogoče tai-nuto, on sam ni vedel koliko čas«. Kaj mu je storiti?
«In jutri, jutri je revija — revija brez nje?*
• • •
Sedela je pri mizi, krpala nogavice to objokan Ji je bil obraz. Brat Bunny pa je prepisoval s pikolovsko natančnostjo neko partituro.
Tako ata sedeta, pol ure, eno uro in nihče M lapregovorll besed«. Mučna tišina je vladala v sobi.
.{Nadaljevanje prihodnjič)