Stran 84. Kmetijstvo. Važen bakterij v gospodarstvu. Bakterije so naj navadnejša življenska bitja, ki se s prostim očesom ne vidijo. Nabaja se jih v različnih oblikah in velikostih, zaradi česar jih delimo v razne vrste. Navadno se nahajajo v slinasti prozorni kožici. Pogoj njihovemu življenju in delovanju se v poglavitnem jako razlikuje. Djčim jih n^ke vrste zamore uspevati ^jsaki hranilni tvarini, se druge zopet omejujejo samo na neke posamezne tvarine, brez katerih ali zelo slabo uspevajo, ali celo poginejo. I^totako se nahajajo bakterije, ki so v gospodarstvu in v mnogem drugem pogledu velike koristi, med tem ko drugje, kjer se pojavijo, napravijo veliko škodo. Zato je pa za vsakega gospodarja velike važnosti, da ve, katere vrste bakterij so zanj koristne, in s kate rimi sredstvi pripomore k njihovemu razvoju. Jednako je potrebno gospodarju, da pozna sredstva, s katerimi zamore odvrniti od sebe škodljive bakterije, jih v kalu zatreti ali vsaj omejiti njih tako pogubno delovanje. Gospodarju se hvala Bogu ni treba vedno boriti z bakcili kolere, jetike itd., ali toliko več skrbij mu pro-vzročajo bakcili raznih živinskih bolezni. Živina, v kateri je razvil na pr. hakcil tuberkuloze, se na«jiaja^ jedqajp> v vzornem L levu, kakor v ubožnejšem. Mnogi strokovnjaki in gospodarji so mnenja, da bi se živalij. porojenih od tuberkuloznih roditeljev, ne smelo vzgajati za nadalnji plod, in ako bi bila pasma še tako izborna. Tako žival bi se moralo odstraniti iz hleva ter jo dejati v poseben prostor, ki bi se moral stalno čistiti in razkuževati s , klorovim apnom, klorove kislino ali bakreno galico, ako/ se hoče preprečiti nadalnji razvoj škodljivih bakterij. Trebaj3a_ j^jtudi^elike jgreviinosti glede mleka qd jetiinifejtrav. Takega mlek^ni piti, ako ni bilo prej zavreto, kuhano, ker bolezen lahko tudi na človeka j>reide. Ako se mleko takoj zavre in skuha, poginejo v njem bakcili jetike in postane mleko neškodljivo. Y^iel«y^I!^ Največji del vseh pomanjkljivosti, ki se nahajajo v mleku ali v siru, je pripisati škodljivemu vplivu teh neznatnih bitij. Budečkasto, zelenkasto, rumeno ali višnjevo sluznato ali v težko tolščo se narejajoče mleko, ali pa tudi tako, Stran 85. od katerega sijrjpo^ieč!, alj_Lqs^^j7i|Baevkast, ali se zažeri m dobi rudečkaste lise — vagjojttjbaji^d^liva bakterij, katere se zarede vs!ed nesnažnosti posode, vimena in onesnaženja rok z mlekom in naposled vsled slabega zraka v hlevu ali slabe krme. Kolikor pa je škodljivih vplivov, ki jih provzročajo na gospodarstvu bakterije po eni strani, toliko je zopet po drugi strani potrebno njihovo sodelovanje, da sir dozori in dobi finega ukusa. Bakterije dajo surovemu maslu in siru dober duh in ukus in posebno lastnost, s katero se drug od druzega razlikujejo. Tudi normalno kisanje mleka je pripisati delovanju bakcila mlečne kisline, ki predelava mlečni sladkor v mlečno kislino. Največji del bakterij, ki prihajajo v mleko, deluje škodljivo, toda praktični mlekar ima dovolj priložnosti, da jih ugonobi. V ta namen je v prvi vrsti potrebna znažnost in razkuženje prostorov z močno koncentriranim lugom itd. (Konec prih.)