11
t s
»oitnlna plaCana v gotovini LetO LVIII.
V Ljubljani, v petek, dne 16 maja 1930 St. 111 2. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna Izdaja
u kraljevino JugaslavlJo meieCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 30O Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

WENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1'30 I n 2 D. večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2*50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din g Pri večlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. mili Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva telefon št. 2050. apravnlštva št. 2992
Uprava ie vKopitar/ev! ut.št.ti Čekovni račun: L/ubl/ana štev. lO.OSO in tU.349 za tnserate, Sara/t-vo š/.756,1, Zagreb it. 39.011, Vraga in liunaf št. 24.797
Razgovori med Francijo in Italijo
niso prinesli še nobenega končnega rezultata
Francija in Jugoslavija ostaneta zvesti zaveznici — Nemčija ne bo delata protifrancoske politike
Katoliška pomlad
Iz odličnih katoliških dežel, kakor so Nemčija, Francija, Italija, Švica, Belgija in tudi od drugod prihajajo vesli o neobičajno živahni delavnosti katoliških organizacij. Razni narodni kongresi in pokrajinski sestanki se razvijajo v mogočne manifestacije vseobčestve-nega katoliškega duha, kateremu nič na zemlji ni moglo stalno staviti veljavnih meja. Voditelji in člani pretresajo na teh kongresih v prijateljski vzajemnosti dovršeno delo in vdarjajo smernice za sedanje in bodoče delo. Pogumno veselje in vera v uspeh katoliške stvari odmeva iz teh mnogoštevilnih zborovanj in vliva katoličanom požrtvovalno delavnost v službi katoliške akcije.
Pokret, ki hoče vspeti, mora zajeti in navdušiti mladino. Kar je tako razveseljivo v svežem katoliškem gibanju, je mladina, ki se je postavila ua čelo in s svojo vzgledno delavnostjo in idealizmom omahujočim in dvomečim oznanja zarjo katoliške pomladi.
Nemška katoliška akademska zveza je že na dveh letošnjih zborovanjih izmenjala svoje misli in poglede na sedanjo družbo. Njena zborovanja karakterizira velika resnost in iskrenost, s katero mladi katoliški možje iščejo sodobnim družabnim prilikam odgovarjajočo socialno orientacijo. Švicarski katoliški akademiki so se okoristili s počitnicami in se na II. vseučiliškem kongresu v Friburgu posvetili študiju vzgoje volje in značaja mladostnika. Francosko dijaštvo je svoj X. narodni kongres praznovalo letos v Alžiru, med tem ko je italijanska vseučiliška zveza priredila večje pokrajinske sestanke v Modeni, Ra-pallu iu Sieni kot pripravo za splošni narodni dijaški kongres v poletju.
Ponovno smo porabili priliko, da smo opozorili našo javnost na krasno se razvijajočo organizacijo katoliške delavske mladine v Belgiji in Franciji. Le-ta je v nekaj letih svojega obstoja prodrla v sleherno delavnico ln sleherno tovarno svoje industrijske domovine. Letos je v Bsuslju obhajala svoj V. narodni kongres. Navdušeni mladci, ki kljub neverjetnemu terorju socialistov ne popuste ne malo od svojega programa, po katerem hočejo ponesti Kristusa v vse tovarne in delavnice, so mogli na radosten ponos prijateljev in presenetljivo zadrego svojih nasprotnikov oznaniti in izkazati s številkami, da imajo že danes v svojih vrstah organiziranih 80.000 članstva! Nič ne ustavi njihovega pohoda. Še pred nekaj leti zaničevani in preziram so danes v državi faktor, s katerim je treba računati. Da je temu tako, priča državni delovni minister, ki je v vznesenih besedah pozdravil njihov kongres in priča vodilno socialistično glasilo »Le Peuple«, ki ne more prikriti obupne zavisti.
»Ni mogoče tajiti,« — piše »Le Peuple« — »da krožki krščanske delovne mladine pridobivajo vedno več pristašev. Je vseeno, ali jih je 2500 ali 50.000, dejstvo je, da obstojajo, da delajo in da razvijajo tolikšno podjetnost in entuzijazem, da bi v marsičem nam samim lahko služili za zgled...« Ker socialistično glasilo ne more zanikati njihovih uspehov, skuša v nadaljnjih izvajanjih dokazati, da so mladi krščanski delavci dobili pobudo ob idejah — Karla Marksa. »Le Peuple« je čisto pozabil, da je lansko leto šlo 1500 žosistov v Rim poklonit se sv. Očetu, da pojdejo letos zopet in da so iz letošnjega mogočnega zborovanja poslali udanostni brzojav Piju XI., ki ga jim je vrnil s prisrčnim pozdravom in svojim blagoslovom ter je posebej svojega belgijskega nuncija delegiral, da ga osebno sporoči zborovalcem.
Tudi francoska zveza krščanske delovne mladine noče zaostajati za svojo starejšo iu močnejšo belgijsko sestro. Zastopniki na letošnjem kongresu v Parizu so mogli govoriti ie v imenu 20.000 organiziranih članov.
Vedeti pa je treba, da je večina francoske katoliške inteligenčne mladine organizirana v Action Catholique, ki je bila ustanovljena že pred vojno in se danes ponaša s ponosnim številom .180.000 članstva. Pred par tedni so zborovali v Nancyju, kjer je vodstvo razvijalo jako moderen socialen program. Organizacija drži tesen stik z ljudstvom in se trudi, kako bi potom anket, brošur, predavanj itd. odpo-mogla socialnim nezgodam, ki tarejo francoskega kmeta in delavca. Iz njihovih vrst so izšli mnogi odlični katoliški parlamentarci.
Toda kar sedaj najbolj zanima francosko katoliško javnost, je šolsko vprašanje. Katoličani se bore proti enotni samo državni in lajični šoli za svobodo pouka in pravic ter enakopravnost zasebnega šolskega pouka. Cela vrsta izvrstno obiskanih in živahnih zborovanj kaže na intenzivnost boja. Najpomemb-
Ženeva, 15. maja. (Od našega posebnega dopisnika.) Po kosilu v hotelu des Bergues, na katerem so se razgovarjali Briand, Grandi in Henderson, jo sledil včeraj v istem hotelu razgovor med Briandom in Grandijem samima. Razgovor je trajal eno uro.
Kakor dopisnik izve, tudi ta razgovor principijelnih stališč obeh državnikov ni še končno približal. Predmet obeh razgovorov je bilo vprašanja, da-li obstoja možnost, da bi se našla vsaj začasna baza sporazuma, da bi se premagal sedanji kritični moment, pa da bi se definitiven sporazum prepustil diploma-tičnim razgovorom, ki naj bi se nadaljevali pozneje.
Radi skrajne rezerve državnikov, ki so te razgovore med seboj imeli, se ne more izvedeti, da-li se je tak provizoričen aranžma našel, zdi se pa iz različnih znamenj, da gg. Briand in Grandi že samo to okolnost, da se je diskusija o tem sploh začela in se giblje naprej, smatrata za vspeh.
Najjačja opora italijanskega stališča je v tem, da posebno Anglija sili k sredozemskemu sporazumu, ker bi v nasprotnem slučaju bila v smislu znane klavzule k londonskemu pomorskemu paktu med tremi prisiljena svoje brodovje povečati, kar bi moglo imeti za posledico, da bi Z. D. Amerike pakt sploh odpovedale.
Na drugi strani pa Francija, kakor se je dopisniku danes zopet kategorično zatrdilo, nc
nejše je bilo zborovanje v Rouenu, kjer je govoril heroj svetovne vojne, general Castel-nau in parlamentarni voditelj Louis Marin. Na podlagi smernic, ki jih je sklenil kongres, sta oba odlična govornika pozivala katoličane, naj se strnejo v eno falango proti frama-soneriji, ki z enotno državno šolo skuša vzeti katoliškim starišem pravico soodločevanja vzgoje njihovih otrok in hoče pod krinko verske strpnosti izriniti cerkev iz šole.
Istočasno bijejo tudi angleški katoliki nepopustljiv boj za pravice krščanske šole. Ka-kor posnamemo iz listov, je njihovo prizadevanje uspešno. Angleži so pač kulturen narod. ki imajo visoko razvit čut za toleranco in pravičnost. Zato se ni nič čuditi, ako celo
pristane v pariteto svojega brodovja z itali- |
janskim niti ne more sprejeti stališča Italije glede odnošajev z državami na jugovzhodu Evrope, dasi bi v pogledu arondismana italijanskih kolonij v Afriki ne bila nasprotna ilalekosežnim koncesijam Italiji. Velika premoč Francije — tako sem čul — bodisi v političnem bodisi v gospodarskem in vsakem drugem pogledu nobeni francoski vladi ne dovoljuje, da bi delala koncesije, ki bi z ozirom na njeno pozicijo v svetu ne bile opravičljive.
Italijanski tisk je dobil nalog, da zaenkrat piše skrajno umerjeno, dokler govor g. Mussolinija, ki ga bo imel v Firenci, ne bo dal nove parole bodisi v enem ali drugem smislu.
Nek dobro poučen diplomat je dopisniku zaupal, da je pozitivnih rezultatov, ki bi pomenili v resnici definitivno rešitev, pričakovati šele od diplomatičnih razgovorov, ki jih bo imel francoski poslanik pri Kvirinalu gosp. Beaumarchais, ki se danes ali jutri po dolgih posvetovanjih, ki jih je imel na Quai d' Orsayu, vrne v Rim. Razgovori med gg. Briandom in Grandijem so bili zelo prisrčni in pomenijo brez dvoma velik korak h končni ugodni rešitvi vseh vprašanj, ki obstojajo med obema državama, so pa imeli le značaj olajšanja napetosti po čimbolj prisrčni izmenjavi misli in utiranju poti do srečnega konca.
Kar tiče razgovora med gg. Grandijem in dr. Marinkovičem je izvedel vaš dopisnik, da
je bil istotako zelo prisrčen, in popolnoma zadovoljiv, da pa je bil njegov značaj čisto splošen.
Pariz, 15. maja. AA. >Journal« poroča iz Ženeve, da jc obed, ki ga je priredil dr. Marin-kovič, jugoslovanski minister zunanjih zadev, na čast članom Društva narodov, dal priliko francoskemu ministru zun. zadev g. Briandu, da nadaljuje svoje razgovore z dr. Marinkovičem, ki so bili v logični zvezi z razgovori, ki jih je imel te dni g. Briand na obedu, ki ga je priredil italijanski minister zunanjih zadev g. Grandi. Zato je jasno, ker tvori francosko-ju-goslovanska zveza jedro vsega vprašanja, da ne bo v Ženevi izgubljen čas, čc sc bo ministroma gg. Briandu in Marinkoviču posrečilo prepričali g. Grandja, da je zveza med Francijo in Jugoslavijo stvorjena samo z namenom, da ohrani v Evropi stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami in svetovni mir vobče. Treba je reči, da je nekdo predlagal, da se ves problem reši tako, da se ustvari sredozemski pakt med Francijo, Italijo in Veliko Britanijo, ki bi pri tem dopustil solucijo, da Jadransko morje nc bo več občutljiva točka.
Bruselj, 15. maja. AA. »Le Soir« komentira ženevsko konferenco in posveča posebno pozornost zadržanju nemškega ministra za zunanje zadeve dr. Curtiusa, ki je Briandu zagotovil, da bo Nemčija nadaljevala politično sodelovanje s Francijo, kakor si ga je zamislil pokojni dr. Stresemann.
Naslednica Gandijevega pokreta, znana indskn pesnica Sarojini Naidu, voditeljica indskega ženskega gibanja in bivša predsednica kongresa
Velika napetost
med Anglijo in Rusijo
London, 15. maja. Dokazi, ki jih je zbral Foreign Office : o vlogi, ki jo imajo sovjeti v Indiji, kjer je oborožena vstaja inltidoindij-cev< pripisovati v glavnem agentom Moskve, so nenadoma povzročili veliko ohlajenje odnosov med Londonom iu rusko vlado, čeprav se pogajanja za definitivno trgovinsko pogodbe še nadaljujejo.
Konservativno glasilo I)aily Mail« pri-občuje odkritja znanega v Londonu živečega srbskega slikarja Save Popoviča o sovjetski špionaži v Londonu in napada laboristične vlado, k da naseda Moskvi.
Značilno je vsekakor, da angleški kralj še sedaj ni sprejel ruskega poslanika Sokol-nikova. Pomenljivo je tudi, da jc bil sovjetski poslanik poklican v Moskvo, da lam o položaju poroča, in da bo iz Londona odpotoval prihodnji teden.
Pogajanja za revizijo trgovske pogodbe
z Avstrijo razbita
Avstrija zahtevala previsoko zaščitno carino
kake kompenzacije
ne da bi nudila
Belgrad, 15. maja. AA. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo niso dovedla do sporazuma.
K tem pogajanjem za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo, ki )e bila sprejeta leta 1925 in ki je bila revidirana leta 1928, je pristopila avstrijska republika radi čedalje povečanega agrarnega protekcijonizma. Ta pokret je postal v sosednji Avstriji močan zlasti dccembra meseca lanskega leta. Avstrija je slavila nato razne izpreminjevalne predloge. Avstrijska vlada je med drugim predlagala, da mora v to svrho povečati carine na moko in žito in podvzeti še druge ukrepe. Ker pa veljajo na podlagi sedanje trgovinske pogodbe z Jugoslavijo razne avstriiske carine do 30. junija 1931 leta, je avstrijska vlada zahtevala od nas, naj pristanemo na nameravano povišanje carine na pšenico in to od 2 zlatih kron na 10 zlatih kron. Čeprav je naš, tudi sicer ogro-
ženi izvoz agrarnih proizvodov v Avstrijo nazadoval, je bila naša vlada načeloma pripravljena pristopiti k novim pogajanjem z Avstrijo o njenih nameravanih ukrepih proti temu, da pristane Avstrija na gotove kompenzacije, ki bi upoštevale naše gospodarske potrebe. To je postalo potrebno zlasti v zvezi z ženevsko konferenco februarja in marca meseca o carinskem premirju.
Pogajanja z Avstrijo so bila te dni zaključena brez uspeha, ker jc Avstrija odklonila vsakršne kompenzacije za naše gospodarske proizvode. Z naše strani nismo mogli dalje popuščati radi krize našega izvoza in radi rastoče pasivnosti izvoza naših agrarnih pridelkov v države z agrarnim protekcijonizmom. Vendarle to preki-njenje ni smatrati za definitivno. V krogih naše vlade smatrajo, da bo moči ta pogajanja pri ugodni priliki nadaljevati.
Opij — bič človeštva
Društvo narodov proti nezakoniti trgovini z omamili Ladja z dragocenim tovorom
Ženeva, 15. maja. d. Na današnji seji Sveta Društva narodov je angleški zunanji minister Henderson po poročilu dr. Marinkoviča izjavil, da polaga angleška vlada veliko važnost na pobijanje opija, ki je pravi bič človeštva. Angleška vlada je pripravljena sklicati posebno konferenco držav, ki proizvajajo opij. Predsednik Sveta dr. Marinkovič je sklepno ugotovil, da borba proti opiju vendarle napreduje in da so uspehi te lx>rbe čedalje ugodnejši.
Ženeva, 15. maja. AA. Tekom razprave o trgovini z mamili na snočni seji Sveta Društva narodov je zunanji minister Henderson izjavil, da prejema neprestano poročila, ki dokazujejo, kako široko je razpredena nezakonita trgovina z mamili. Nadalje je Henderson de-
jal, da jo prejel davi poročilo, da vozi neka ladja, ki je trenotno na visokem morju, s seboj 2300 zabojev opija v vrednosti 250.000 funtov Sterlingov (70 milijonov Din). Ti zaboji so namenjeni za nezakonito trgovino.
Kakor poročajo listi, je omenjena ladja odplula iz luke Bushire v Perzijskem zalivu. Ta količina opija zadostuje za medicinske potrebe celega svela za več let.
Na poročilo Hendersona je Svet sklenil pozvati nadzorstveni svet trgovine z mamili, naj skuša doseči pri državah, ki proizvajajo mamila, večjo kontrolo nad trgovino s tem blagom.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Zjutraj zelo hladno.
listi, kot je »Guardian« ali »British Wcckly«, »Recorder« in drugi, ki so glasila angleške cerkve ali metodistov, priporočajo vladi spravljivo stališče.
Še enega zborovanja ne smemo pozabiti. V Marseilleju je zborovala organizacija za varstvo krščanske družine in dvignila svoj glas za nedotakljivost družinskega življenja in svetost domačega ognjišča.
Kratek pregled nam je pokazal, kje so osredotočene krščanske sile: na polju dela, šole in družine. To so one osi, okrog katerih sc danes mora gibati mišljenje slehernega zavednega katolika. To so tisti j stebri, na katerih bo morala biti zgrajena no- j va krščanska družba.
Porenje se izprazni
Pariz, 15. maja. n. Kakor piše »Journal«, bo še danes dobil vrhovni poveljnik francoske posadke v Porcuju, general Guillaumat povelje za izpraznitev Porenja. Povelje do sedaj ni bilo izdano, ker so hoteli počakati na končno veljavno uveljavljcnjc Youngovcga načrta. Danes sc se v Parizu med nadzorstvenim svetom mednarodne reparacijskc banke, med zastopniki finančnih ministrov in privatnih velebank uredile zadnje tehnične priprave. Radikalna »Rcpubli-que« piše, da sc mora izpraznitev vsekakor končati kljub tehničnim težkočam do 30. junija. Izpraznitev Porenja jc in ostane izhodišče za popolnoma novo politik".
»»
Zasliševanje dr. Mačka
Begič vztraja pri svojih izpovedih
Belgrad. 15. maja. u. Danes se je zaključilo tasliševanje obtožencev. Kot poslednji je prišel uu vrsto dr. Maček. Po otvoritvi razprave se je nadaljevalo zasliševanje obtoženega podpolkovnika Begiča, kar je trajalo do pol 11. Na vprašanja članov sodnega senata in zagovornikov, je on vztrajal:
1.	da je na prošnjo obloženega prof. Jelašiča šel k dr. Mačku ter mu sporočit željo, da naj da denar za omladino;
2.	da mu je prof. Jelašič dejal, da bo prišel po denar visokošolec, ki se bo legitimiral z geslom »Lohengrin ;
3.	da je dobil od dr. Mačka enkrat pet, drugič Štiri tisoč dinarjev;
4.	da je ta denar izročil obakrat istemu visoko-Solcu, ki se je dal spoznati po geslu Lohengrin . po njegovi trditvi je bil lo obloženi Prpič.
Obtoženec pravi, da je bil mišljenja, da gre za humanitarno akcijo, ker je omladina že preje dobivala denar. Ker je bil prepričan, da gre tudi sedaj ta denar '/.a pomoč revnih visokošolcev, se tudi to pot ni zanimal, kako je bil denar razdeljen. Tudi dr. Maček ga ni nikdar vprašal, kam so šle vsote denarja. Misli pa. da je bit tudi dr. Maček prepričan o tem, da ie denar namenjen v omenjene svrhe.
Na vprašanje odvetnika dr. Beriiča: Gospod Begič. vi imate v Zagrebu brata dr. Milana Begiča, ali ne?- odgovori obtoženec: Da.
Zagovornik tir. Bertič: »On je zdravniški šef saniletnega oddelka savske banovine. Prosim vas, g. Begič, povejte nam ali vas je on. za časa ko ste bili v bolnici, obiskal?
Obtoženec: Da! To sem včeraj pozabil povedati. Bil sem preveč truden. On je prišel nekega večera z bolniškimi zdravniki, da me vidi in pregleda .. .<
Zagovornik: Obtožnica trdi, da so teroristi, ki ste jih vi organizirali, imeli namen, da poleg ostalih oseb ubijejo tudi g. dr. Rittiga. Ali vi poznate dr. Rittiga?
Obtoženec: Poznam.
Zagovornik: Ali ga dobro poznate? Ali vam Je morda kaj v sorodu?
Obtoženec: Ni mi prav v sorodu. On je bratranec moje svakinje.«
Zagovornik: »Ali sle vi obremenili g. Jelašiča? Ali vi občutite, ali morda mislile, da ste ga obremenili?
Predsednik: Moram vas popraviti. Obtoženec nima govoriti o tem. ali je koga obremenil ali ne. Kajti on govori tukaj resnico. Zato ga vprašajte ali je govoril resnico ali ne, ne pa, ali koga obremenjuje ali ne. Prosim vas, da vprašanj ne stavljate
v	tem pravcu.
Zagovornik: Gospod predsednik! Jaz vprašam obtoženca, kaj on misli in čuti in gospodje sodniki so tudi tako vprašali. Torej, g. Begič, ali
vi	čutite, da sle obremenili Jelašiča ali ne?-:
Obtoženec: »Jaz ne čutim, da ga obtežujem.«
Na vprašanja predsednika in zagovornikov pripoveduje ponovno obtoženec kako vlogo je igral v IISS in pravi, kakor že zadnjič, da ga je pokojni Radič povabil v Zagreb, kjer naj bi vodil lakozvauo .geljačko zadrugo Seljački dom. Pokojni Radič mu ,je že 1.1923. [tonudil mandat. On ga pa ni hotel sprejeti, kljub temu, da mu je tudi pozneje. 1.1921. organizacija IISS iz čakmega ponudila kandidaturo. Odklonil je radi tega, ker ni maral, da bi se njegovo pripadništvo k stranki še posebej honoriraio. Bil je pa vedno pristaš stranke.
Državni tožilec dr. Pucovič govori nato o tem, kako se je postopalo z Regičem v zaporu. On predvsem pravi: Kar se tiče obtoženega Jelašiča, se je tudi on prijavil za bolnico. Bil je prepeljan v bolnico, vendar je pa po nekaj dnevih upravnik bolnice izjavil, da Jelašiču ni potrebno bivanje v tem zavodu. O vsem tem obstoja poročilo v spisih. Ne vem ali je. to točno, vsekakor pa poročilo obstoja. Torej v tem je bila razlika v postopanju.
Pa še nekaj. Zahteval sem in to me je zanimalo na temelju katerega zakonskega predpisa dobiva Begič hrano kot bolnik. Poslan mi je bil prepis pravilnika od 29. oktobra 1808 o tem, kako naj se za časa kazenske preiskave vzdržujejo are-tiranci pri okrožnih sodiščih. Ta predpis se glasi: Zdravila za bolnike, ki so zaprti pri sodiščih, plača sodišče iz. fonda za vzdrževanje zaprtih. Vendar se h vrši le, ako jetnik ne bi bil v stanu, da si sam plača. Begič ni bil v stanu, da sam nosi te stroške. Člen 15. tega pravilnika se pa glatf: Istotako tudi hrana bolnikom se mora po odredbi zdravnika dajati in soba greli, člen 16. se glasi: Zdravniki se morajo tako pri ordiniranju zdravil, kakor tudi hrane za jetnike, ozirati na umno gospodarstvo in predpisati samo ono, kar jim je neobhodno potrebno in najbolj ceno. To je bilo dokumentirano poročilo pravosodnega ministra, oziroma njegovega načelnika Milulitioviča in tako je bilo odrejeno, da se stavi za Begiča ta vsota na razpolago. Medtem je pa prišlo drugo poročilo od drugega zdravnika, ki ga je pregledal in to poročilo se nahaja pri preiskovalnem sodniku.
Obtoženi Begič: Slišal sem, da sprejemam 1000 Din pokojnine.
Predsednik: >Vi imate vašo pokojnino 100N dinarjev, ki ste jo krvavo zaslužili in na njo imate pravico.
Sodnik Petrovič: Vsak jetnik v zaporu mestnega sodišča ima svojo posteljo. Če hočete, lahko to sami vidite.
Zagovornik dr Trumbič: Zakaj tukaj nimajo? <
Predsednik: To je druga zadeva, gospod zagovornik. Petrovič je bil dober iniciijator in vesten organizator, zato se imajo pri njem jetniki bolje kakor tukaj. Vi ste bili minister, pa niste lega napravili. Tudi jaz sem bil. pa se mi ni posrečilo. In končno ni treba, da sedaj tukaj o tem govorite, zakaj je ena jetnišnica taka, druga pa taka.'
Obtožaha zoper
dr. Mačka
P tem jn bilo ob pol II zasliševanje obtoženega Begiča končano, predsednik je odredil 20 minuten odmor. Nato so bili privedeni vsi obtoženci in kmalu za njimi posebej obtoženec
dr. Vlailko Maček.
Prtdsednik: -Gospod dr. Maček! Culi ste obtožnico, ki se je prečitala proti vam. Po zakonu vas moram vprašati, ali ste jo razumeli?«
Dr. Maček: t Sem.«
Predsednik: »Vsako besedo? Še eno vprašanje vam moram staviti: Ali »" smatrate krivega ali ne?«
Dr. Maček: Ne, ne smatram se.«
Predsednik: »Sedaj sedite, da se ne boste
utrudili, najprej vam moram predočiti kaznjiva dejanja, katerih ste obtoženi. Začel bom s prvim dejanjem, nadaljeval z drugim itd. Gospod zapisnikar, dajte v zapisnik vse, kar je potrebno. Prvo dejanje D. a.:
Vladimir Maček Ivanov iz Jastrcbarskeg«. rojen 1879. vdovec, oče dveh otrok. r. k., odvetnik v Zagrebu, se obtožuje,
da je v Zagrebu proti koncu septembra 192$) dal obtoženemu -lelašiču vsoto 8000 dinarjev, Be-giču pa okrog 22. novembra 1929 5000 dinarjev, dalje 10. decembra 4000 dinarjev, vedoč, da se naj za ta denar nabavi orožje in drugi materijal, ki je potreben za teroristično akcijo, za podpiranje agilnejših in potrebnejših članov združenju, ki je imelo nalog, da v Zagrebu s to akcijo ogroža javni red in mir in s tem podpre delovanje Hrvatov emigrantov, ki stremi za tem, da se spremeni politični red v državi, oziroma državna ureditev kraljevino Jugoslavijo ter da so s tem podpre združenje, ki je imelo z« cilj spremembo političnega stanja v državi s teroriziranjem,
da je meseca septembra 1929 iz Zagreba z ustmenim sporočilom preko obtoženega jelašiča, obtoženemu Kuntiču sporočil, da ta sprejme v hrambo več revolverjev, ki so namenjeni tudi po njegovem znanju navedenemu združenju, in da naj jih izroči osebi, ki je za to določena in katere jc da! Kuntič organizatorju in članu združenja Ivanu Bcr-nardiču, ta pa jih je razdelil med člane združenja in s tem podpiral nabavljanje iu prikrivanje orožja, namenjenega za izvršitev terorizma radi nasilne spremembe političnega stanja v državi.
da je 20. jan. 192') za božično številko ;-Doinav napisal, ki izhaja v Zagrebu in ga ou izdaja, sjx>-ročilo in dal odtisniti na celi prvi strani članek pod naslovom Božič, s katero vsebino, kaftor tudi s trnje-vim vencem, ki tvori okvir tega članka, in s trnjem, ki se zabada v hrvatski grb, se ie šlo za tem, da se ustvari razpoloženje v ta namen, da se gotov tlel kraljevine Jugoslavije iztrga iz celote kot samostojna država.
Obramba dr, Mačka
Prosim Vas, g. dr. Maček, bodite lako dobri pa nam povejte k prvemu dejanju, ali je tako ali ne.
Dr. Maček: Kar se tiče prvega dejanja, mi ni ničesar znanega. Niti mi ni znano, da bi obstojala kaka teroristična organizacija. Z ozirom na to in v to svrho nisem mogel dati nikomur denarja. Res je, tla sem dal Jelašiču, sedaj se ne spominjam, natančno katerega dne je to bilo, moglo te biti v avgustu ali septembru, da sem mu dal 5000 ali 0000 Din. tega se točno ne spominjam, ker me ie prosi!, da mu dam denarja, da ga da nekaterim omladincem, ki so bil izgnani iz Zagreba, češ, da so ti ljudje
Eotrebni denarja. V to svrho sem mu dal ta denar, egiču pa nisem nikdar v nobeno svrho dal nobenega denarja. To je vse kar morem na to odgovoriti.
Predsednik: »Na to prvo vprašanje?«
Dr. Maček: »Da na to prvo! Dovolite, tla sc pri tem malo pomudim z vprašanjem, kako obtožnica nelogično in nestvarno razpravlja o denarju, ki naj bi ga bil dal Begiču.« Nato dr. Maček obširno razlaga, kako bi bilo to nelogično, da bi se Jelašič preko Begiča obrnil nanj radi denarja, ko je bit vendar vsak dan sam z njim iu pri njeni iu bi bil to lahko sam storil.
Predsednik: > Sedaj preideni na drugo in iretjo i točko.«
Dr. Maček: -Glede druge točke me obtožnica tukaj obtožuje, da sem poslal Jelašiča v Maksiinir h Kunčiču po neke revolverje. To absolutno ni res. To je Jelašič pred policijo priznal. Toda pozneje ie to svojo izpoved zanikal. Radi tega sem mnenja. Ua tu absolutno ne more biti govora o kaki moji krivdi.«
Predsednik: »S tem sie vi končali glede drugega dela. Preidemo k tretjemu dejanju.«
Dr. Maček: Da po pravici povem, če bi mi bilo v vprašanje stavljena točka za točko, bi dejal, da te obtožbe v tretji točki ne razumem, ker v resnici ne vem, česa me lu prav za prav inkriminira obtožnica.« Nato Maček pripoveduje, da je že preje izjavil, da on ni da! odredbe, da bi se la trnjevi venec stavil okrog njegovega članka. On se kot lastnik lista s tehničnim urejevanjem lista nikdar ni bavil. Maček pravi, da je nepotrebno, da bi se čital zapisnik, ker se spominja in ker je v glavnem povedal vse tisto, kar je bilo.
Odnos do Jelašiča
Preds.: »Vi pravite v enem zapisniku, da sie pri sodniku v Zagrebu priznati, da ste Jelašiču dali 5000 do 6000 Din denarja. Pa ste točno motivirali s temi besedami, ki so v vašem zapisniku. To je, rekli sie, za neko podporo in da on s tem denarjem upravlja po svoji uvidevnosti. Ali ste Jelašiču dali denar za nekako podporo? Vi ste to pojasnili na drugem mestu v zapisniku in ste dejali nastopno: »in ta podpora se je nanašala na omladince, ki so bili zaprti radi sumnje umora Šleglja, ki so bili spuščeni in izgnani iz Zagreba in ostali brez sredstev. In tem naj se da neka podpora, kakor vas je o tem zagotavljal Jelašič. Ali je to v zapisniku točno? Ali je to vaša misel?«
Dr. Maček: »Misel je točna. Približno je tako.«
Preds.: »Ali se je šlo za nekako pomoč, ali se je ta pomoč nanašala na te omladince, ki so bili zaprti, pa izpuščeni?«
Dr. Maček: »Za one, ki so bili izgnani?«
Predsednik: »Torej vi ste hoteli, da bi se li ljudje podpirali.
Dr. Maček: »Da!«
Preds.: »Jaz bi želel, da malo pojasnite, zakaj ste prišli na idejo, da je treba te ljudi podpirati in ali se je la misel uresničila «
Dr. Maček: »Ker me je Jelašič prosil. Prišel je k meni in je dejal, da jc veliko omladincev, ki so brez eksistence in morajo takoj zapustiti Zagreb in se nc smejo vrniti. Od ničesar nimaio živeti in so potrebni podpore.«
Preds.: »Ali ste se podrobno zanimali, kdo so ti ljudje. Ali Vam je Jelašič povedal, kdo so tisti, ki zaslužijo vašo podporo in pozornost?«
Dr. Maček: Tega nisem izpraševal.«
Preds.: »Torej ste verjeli na samo Jelašičevo besedo?«
Dr. Maček: »Razume sel Kako, da mu ne bi verjel.«
Predsednik: -Ali Vas je Jelašič obvestil pozneje o lem, da jc on ta denar dal in komu ga je dal? Ali Vns je obvestil, da jc podporo razdelil tako. kakor bi vi želeli?«
Dr. Maček: Ne! Jelašič je neposredno nato odšel v Karlobag — na svoje mesto. Pozneje ga za to nisem vprašal. Pa sem tudi na to pozabil in nisem o tej "stvari več govoril.«
PrpH« • .Morete li-vi Dredpostav tinti, da ste v popolnoma dobri veri dali ta denar in da ga je Jelašič mogel drugače razdeliti, nego je to odgovarjalo vašim željam?«
I jati.
Dr. Maček: »Nc! Tega nc morem predposlav-
Preds.! »Ali je Jelašič užival tako zaupanje in polno vero, da bi mu dali tudi večjo svoto, pa da bi z njo pravilno postopni?«
Dr. Maček: »Brezpogojno, brezpogojno!«
Razmer e med Begičem in dr. Mačkom
Preds.: »Kaj pa Vaše razmere do Begiča? Kako je bilo? Ali je bilo prijateljsko? Ali je bil prijatelj Vaše hiše?«
Dr, Maček: »Bil ie prijatelj.«
Predsednik: »Ali je imel kako zaupno mesto v Vaši stranki ali ne?«
Dr. Maček: »V stranki ni imel nikakega zaupnega mesta!«
Preds.: Kaj pa Vi? Ali ste imeli v njega zaupanje?«
Dr. Maček: »Imel sem!«
Nato stavi predsednik šc nekatera vprašanja, kolikokrat sta se sestajala v uredništvu z obtoženim Bcgičeni, kaj je Begič dela! itd. in dr. Maček nato odgovori, da jc prihajal skoraj vsak dan k Begiču, da mu je ta, ki je prevajal iz tujih jezikov, vsak dan poročal novosti, ki so ga zanimale in o katerih je pisalo tuje časopisje, Priznava ludi, da je bil Begič nastavljen na prošnjo gospe Marenke Radič ter da je tudi on pozneje pristal na lo mesto. Znano mu je tudi ,da je Begič spremi al pokojnega Radiča r.a potovanjih v inozemstvu, da sta se pozneje razšla, ker sta bila različnega znača a. Pravi, da Begič nikdar ni zahteval od stranke kake usluge, da so ga pa smatrali vrednega izvoliti ga zn poslanca.
Preds,: »Sedaj mi pa povejte to: Kdo Vuin je bi! bliže, ali Jelašič, ali Begič?«
Dr. Maček: »Da Vam povem po pravici: V političnem pogledu mi je bil brezpogojno bliže Jelašič, osebno pa lahko rečem, da mi je bil Begič bliže, posebno v zadnjem času. Pojasnil Vam bom, kako je prišlo do tega: Nekako 1929. leta poleti so se pričele razširjali govorice, da se pripravljajo atentati. Takrat me jc Begič opozoril, naj ponoči nikar ne hodim mnogo sam. On me je od tedaj skoraj vsak večer spremljal na dom, ako le ni bil zadržan. Večkrat sva oslala skupaj pri večerji ter sva bila ludi dostikrat na izletih. Vedno je gledal na to, da ne bi bil sam. Iz tega je nastala neke vrsle intimnost, bolj osebna, kakor politična.«
Odnos dr. Mačka do mladinskih organizacij
Preds.: Pred preiskovalnim sodnikom v Belgradu ste priznali o razgovoru z Jelaši^em glede zbiranja omladinc. Vedeti bi hotel sledeče: Na kaj se je pri tem mislilo? Kako ste razumeli to zbiranje omladine, o katerem sle govorili. Povejte nam, ker to ni bilo dovolj precizirano!«
Dr. Maček: »Že preje na univerzi smo bili razdeljeni nu dve frakciji. Ena je bila hrvatska, druga jugoslovanska. Sedaj pa je bilo pri obeh frakcijah ljudi, ki so ta novi režim pozdravljali. To je bil povod, da so se združili ljudje tako iz hrvatskega, kakor tudi jugoslovanskega dela v novo društvo, ki se je imenovalo Reunija. Ko je prišlo do umora Toni Šleglja, so bili skoro vsi njegovi člani zaprti. V zaporih so bili, ne vem točno, po dva ali tri mesece, sedaj se točno ne spominjam. Ko so bili izpuščeni na svobodo, se je govorilo, da se ti ljudje zopet zbirajo, kar se je smatralo za organiziranje. Kakor sem že dejal, se spominjam v zvezi s Hadžijo, da me je Jelašič prosil, naj interveniram pri velikem županu, da dobi Hadžija dovoljenje za zopetno vrnitev v Zagreb, da bi mogel lo omladino organizirati in zbrati okrog sebe. Sedaj to zadevo Jelašič sicer zanika, vendar je pa on o tem z mano govoril.«
Predsednik: »Na kaj se jc nanašalo to idejno organiziranje omladine, kdo je po vašem mišljenju izvršil to organizacijo in v kakšen namen?«
Dr. Maček: »Del omladine je bil za režim, brez ozira na to, ali je bil iz hrvatske ali jugoslovanske frakcije. Drugi del je bil zopet proti režimu, brez ozira na to, ali je bil te ali druge frakcije. In sedaj je bila ta, da jo tako imenujem, pro-tirežimska frakcija takoj po umoru Šleglja razpu-puščeua in po aretaciji članov razgnana. Zato se jc delalo na tem, da bi se ljudje zopet zbirali.«
Predsednik: Ali jc bilo v jugoslovanski skupini kaj Hrvatov?
Dr. Maček: Da, bilo jih je.
Predsednik: Torej je bilo v jugoslovanski skupini ludi nekaj Hrvatov??
Dr. Maček: V hrvatski skupini so bili sami Hrvatje, v jugoslovanski pa je bila večina Srbov, bilo je pa tudi dosti Hrvatov.
Predsednik: »Ali so bili tudi Slovenci?«
Dr. Maček: »Sigurno!
Predsednik: Torej, ta čisto hrvatska organizacija, da jo lako imenujemo, je zavzela stališčo proti jugoslovanski in potem je nastopila napetost med eno in drugo. Ali je bil Hadžija v čisto hrvatski skupini' in ali je zavzel idejno ločeno stališče napranl jugoslovanski? :
Dr. Maček: Vi me niste razumeli.«
Predsednik: Zato vas tudi vprašani, ker vas nisem razumel. .
Dr. Maček: Zopet sla nastali dve skupini, samo da sedaj ni bila ena hrvatska, druga jugoslovanska, marveč ena režimska, druga protirežim-ska.
Predsednik: ?Torej nekaj novega?«
Dr. Maček: »Tako je.«
Predsednik: »Ali ste vi imeli kako opredeljeno slališče v teh omladinskih organizacijah, režimsko ali anlirežimsko?«
Dr. Maček: »Razume se. antirežimsko.«
Predsednik: Ali ste se tedaj pobrigali v tem pravcu, da bi ustvarili z omladinci nekaj novega, ali ne?«
Dr. Maček: NicI -
Dr. Maček nato prosi predsednika, da bi se smel razgovarjati s svojimi odvetniki. Predsednik mu lo dovoli, nakar se dr. Maček zadržuje skoraj 20 minut v razgovoru z dr. Trumbičein.
Konfrontacija z Begičem
Nato se je prešlo na čitanje zapisnikov o konfrontacijah. Prva konfrontacija med Jelašičem in dr. Mačkom je odpadla, ker sta oba svojo prvotne izjave zanikala. Prečital se je potem zapisnik o konfrontaciji med Begičem in dr. Mačkom, tekom katere je Begič izjavil vse to, kar smo že zgoraj dejali, da mu je namreč dr. Maček dal denarja. Ker dr. Maček lo zanika, cdrejn predsednik ponovno konfrontacijo. Obtožena Begič, in dr. Maček stopita eden proti drugemu, predsednik pravi: »Begič! Glejte dr. Mačku v oči in mu recite to-ie: Vi ste mi da'i 5.000 Din in notem 4.000 Din na mojo zahtevo!«
Begič obrnjen proti dr. Mačku: Vi ste mi dali 5.000 I>j 11 in poleni 4.000 Din nu mojo zahtevol in jaz sem vam rekel, da je bil Prpič pri meni za ta denar in da je bil uporabljen za podporo visoko-šoleein.«	i
Dr. Maček Begiču v oči: Jaz pravim: To ni res. Niti vam sem dal 5.000, niti -1.000 Din, niti ni bilo o tem kdaj govora. Morda je bilo prej govore o podpiranju omladine.'
Predsednik: -Ali ste imeli navado, da podpirale omladino s pomočjo lastnih ali tujih sredstev?«
Dr. Maček: Bilo je to seveda tudi preje.«
Predsednik: »Slišali ste gospod Begič, da je dr. Maček dejal, da to ni res. Povejte nam, sedaj tukaj, ali vam je dr. Maček dal kaj denarja ali ne? ,
Begič: Jaz moram vztrajali pri tem.«
Državni ložitelj: Kako to govorile: Jaz moram vztrajali pri temi?
Predsednik: -Cujte Begič! Vi ste sedaj rabili besedo, ki jo je slišni državni ložitelj, ki je dejal: : Kako morate vztrajati-. Vprašani vas ali ste vi morali, to je ali vas je nekdo prisilil, ali pa je to dejanska resnica, »la je gosp. dr. Maček vam dal 4.000 ali 5.000 Din, ali niste bili prisiljeni? Vpra-šam vas, ali ste prisiljeni, da lako govorile, ali pa govorite resnico? :
Begič: 'Nisem bil prisiljen, jaz govorim resnico.
Predsednik: To mora v zapisnik. In sicer, da se je konfrontacija med Begičem in dr. Mačkom izvršila in da vsak vztraja pri svojem. Prosim vas g. dr. Maček, sedaj ste tuli, da je Begič dejal, da jc bil v pisarni in da sle mu v tisti sobi dali denarja, enkrat 5.000, drugič pa je zahteval 5.000 Din. vi pa ste mu dali 4.000 Din, čeprav je zahteval 5.000 dinarjev. Prvikrat niste rekli nič, drugikrat ste mu dali 4.000 Din in ne 5.000 Din. On je samo dejal, da so bili sami tisočaki. Ali je resnica?-
Dr. Maček: Ni resnica!
Predsednik: »Vi pravite, da ni. On pravi, da je. Z ozirom na to, je na nas, da zadevo presodimo. Tukaj so pravniki, pa bomo vedeli, kaj nam je storiti. Dr. Maček ni navaden človek, da ne bi vedel, kako se laka stvar presoja. Pozivam sodnike, da stavijo vprašanja dr. Mačku.«
Vprašan ja dr. Mačku
Nato so sodniki in zagovorniki stavili razna vprašanja. — Odvetnik dr. Kostič:
»Prosim te, koliko je v zvezi s tem, kar ste govorili o -Slemenu , — ali si imel kako sporočilo, (la bos prišel v preiskavo in v preiskovalni zapor radi kake politične krivde, ali morda v zvezi z Pre-davcem?-
Dr. Maček: Predvsem je težko reči, kako tako vesti nastopajo. Vem to. Preden je Stjepan Radič umrl, se je nekajkrat razširil glas: : Radič umorjen,« pa hvalabogu ni bilo res. Slične stvari so se dogajale skozi vne leto 1929. Skoraj vsakokrat je zvonil telefon v moji pisarni. Vprašal sem svojo strojepisko: Kaj je? Odgovorila je: >Ta in ta vprašuje, ali je res, da ste aretirani?. Preteče nekaj časa, morda mesec dni, zopet nekdo vpraša, če sem areiiran. Prišla so pisma, celo brzojavi iz pokrajine, 10 so bile te vesli. Glede Hrvatske seljačke banke se je -godilo lole: Ko je prišla banka v konkurz, smo bili vsi člani ravnateljstva zaslišani kot osumljeni. Proti nam se je vodila preiskava, in sicer skozi 14 dni. Preiskovalni sodnik pa se je prepričal, da absolutno ne more bili nobenega povoda niti za preiskavo, kaj šele za preiskovalni zapor, dasiravno je državni tožitelj oboje zahteval. Tako državni odvetnik proti temu sklepu državnega sodnika ni uporabil nobenih pravnih lekov in je la stvar prešla. Ko je pozneje prišla na vrsto glavna zadruga, je postopanje bilo drugačno. Takrat so fcili aretirani Predavee in drugi člani ravnateljstva.«
Zagovornik: »Prosim te Se za pojasnilo glede grupiranja omladine. kakor ga je nazval predsednik malo nerodno, režimska in protirežimska omladina.--
Predsednik: Tako se je izrazil dr. Maček. Jaz sem samo ponovil njegove besede.
Zagovornik: >Prosim te. pojasni ini. ali je ta antirežiinska omladina ostala idejna, ali pa je nekaj storila, kar bi pomenilo, da je antirežimska in kar bi jo moglo dovesti v zvezo z današnjim procesom.«
Dr. Maček: -Oni so ustanovili društvo, in so ga nazval i Reunic. Prvi čin lega društva je bil ta. da so priredili zabavni ples, na katerega so povabili dr. Trumbiča, Pribičeviča in mene.-t
Povabijo se nove priče
Nato so še ostali odvetniki stavili vprašanja. S tem je bilo zasliševanje dr. Mačka in ostalih obtožencev končano. Predsednik je prečilal sklepe sodišča glede 40 stavljenih predlogov, ki se tičejo večinoma vabljenja novih prič. Nekateri predlogi so bili sprejeti, drugi pa odklonjeni. Med drugimi se povabi mnogo novih prič, izmed katerih je ome niti dr. Riznerja.
Ob dveh popoldne je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri. — Prične se zasliševanje prič.
Kranj izgubi puškarsko šolo in dobi strokovno tekst Ino šolo
Belgrad. 15. maja. AA. Minister za trgovino in industrijo je podpisal odlok, s katerim sc premešča puškarska šola iz Kranja v Užice.
Z istim odlokom se v Kranju otvori državna strokovna tekstilna šola, ki bo služila izobrazbi mladine za razne tekstilne panoge.
Komentar h razpustu
slov. sirotišča v Goric i
Rini, 15. maja. K že objavljenemu razpustu slovenskega sirotišča v Gorici je izšel včeraj v »Po-polo di Trieste« komentar sledečo vsebine:
»Ta ukrep je samo logično nadaljevanje odredb. storjenih leta 1928., s katerimi so se razpu-stila vsa slovenska psevdo-kulturna društva iu razne cerkvene družbe, ki so še obstojale v obmejnih provincah. Ostane le še vprašanje slovenskega tli jaškega konvikta v ulici Dreossi.«
Knjigovodstvo s pomočjo kartotek
Belgrad, 15. maja. AA Ker se v mnogih ustanovah uvaja nov način knjigovodstva s pomočjo kartotek, jc minister financ na predlog davčnega oddelka podpisal odlok, s katerim je odrejeno, dn se naj ne glede na točko tretjo čl. 145 taksnega pravilnika taksa za kartoteke lepi in uničuje na referatu oziroma na prošnji, s katero se kartoteko prijavlja oblasti. Na vsako kartoteko je treba pritisniti žig, ki svedoči, da je bila taksa plačana. Taksa se bo plačevala in uničevala na prošnjah v razmerju prijavljenega števila kartotek in to tako, da velja vsaka kartoteka za en list,
Ostala telefonska poročila na 5. strani lista.