Stev. 104 Posamezna številka 20 stotink V frstu, v sredo 4. mala 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVl rhaja — IzvzemSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. 'rančilka AsiSkega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured-liStvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokop!st se ne vračajo. — zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol eta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. DINOST Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v SIrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov,' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseia, najmanj pa L 2. — Oglas! naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv! Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropji. — Telefoa uredništva ln uprave 11-57* Pomen volitev za nas Državni zbor je zakonodajna ustano* fa modernih demokratskih držav, skupščina oseb iz n aijraznovrstnej ših ljudskih slojev, kf zastopajo, oziroma bi piorali zastopati interese posameznih po? [itičnih struj, pa tud? interese raznih raz* redov 2n slojev, se posvetuje in snuje Jake zakone in postave, katerim se m o* *a pokoriti vse prebivalstvo države. Za* moter vseh zakonodajalcev. Podlaga obče blaginje pa je v prvi vrsti zadovoljivo gospodarsko in social? .10 stanje najširših ljudskih slojev. Od zdravega razmerja med posameznimi j-azredi prebivalstva in od tega splošnega blagostanja je zavisna tudi politična 'moč države navznoter in na zunaj. V >rsaki družbi, torej tudi v vsaki državi, jci je le oblika take družbe, imamo ravs !xo z ozirom na gospodarsko in socialno Razmerje več razredov, med katerimi Hoje v ospredju kmet, delavec, uradnik, trgovec, kapitalist itd. Vsak izmed teh felojev ima svoje posebne gospodarske težnje, ki s+reme za zboljšanjem gospo* Kairskega položaja sloja. Takozvani rev* ni sloji, n. pr. kmet in delavec bodo itrcmeli za boljšim življenjem, zakaj velika revščina je obenem sužnost. Na* sprotno pa streme visoki kapitalistični fcloji za tem. da se premoženjske raz* ;nere ne premaknejo na njihovo škodo. Tako imamo v splošnem povsod d^a tabora, ki sta si nasprotna. Nekateri rrdijo, da stoji med obema država, v ka* jeri se baje združujejo, tako različni inte* ^esi posameznih nasprotujočih slojev. iT a veliki gospodarski boj pa se izraža tlajbolj izrazito v političnem boju. In ^asprotno smemo potem trditi, da je rsak političen boj, nij ima takšen ali kakšen videz, koncem koncev gospodar* tki boj. Ta trditev velja zlasti za države, v ka* terth ni narodnostnih bojev, kier ni na* fodnih manjšin ne narodnih večin. Kti^ K"or hitro pa je tu država, ki ima v svojem organizmu manjšine tujega naroda, Jo te narodne manjšine, kafkor je vsaj fiozdaj pokazala življerska izkušnja in fgo do vinski potek, prisiljene braniti po* leg svoje gospodarske posesti tudi svojo Narodnost, svoj jezik, svoje običaje itd. V takšnem položaju se nahaja jugo* Slovenski narod, ki živi v Italiji, in ki je - te i državi manjšina, in sicer v primeri r ogromnim številom ostalega prebival? • tva države precej neznatna manjšina, rodbesedo »neznaten« je ratzumeti le r smislu. neznatnega števila. Sicer pa se rrednost manjšine ne meri po večjem »II manjšem številu, ampak po njeni icuhuiiii stopnji, po večji ali manjši ods porni sili. Zato se more vsaka narodna manjšina, ki je po števiflu še tako šibka, fveliaviti, če le hoče in je za to sposob* n. A ko bi se ozirali n. pr. Jugosloveni v ali j* samo na to, da nas (je približno >).,!()0 proti 40 milj onom Italijanov, te? i bi nam bilo res obupati, toda. vsi ^ro vemo, da število ni edino mero* ijno. Dobro se spominjamo, da so tvorili Italijani v Avstro * Ogrski monarhiji najmanjšo narodno skupino, vsi pa' do* bro vemo, kakšno vlogo so igrali. Ko je nastal boj za vseučilišča, so se naši Ita* lijani takrajt krepko potegovali za vse* učilišče v Trstu in ni bil daleč čas, ko bi bili svojo zahtevo tudi izvojevali. Ho? teli smo le poudariti, da se ne smemo strašiti velikega števila. Naša manjšina se mora na tej zemlji krepko politično in gospodarsko uve= ljavfcti. Politično uveijavljenje je za nas živ? ijenske vaižnostf. To spoznanje nam pri? haj a posebno v teh časih, v katerih ži* vimo pravo suženjsko življenje. Od za? sedbe do danes smo prestali grde reči. Toda to, kar moramo v zadnjem času prežilveti, to presega vsa naša še tako hu? da pričakovanja. Nujno potrebujemo koga, ki bo vsaj te naše tožbe nesel pred italijansko javnost, katera morda niti ne ve, kako tu postopajo z nami. Naloga naših poslancev, ki jih pošri? ljamo v Rim, bo torej pred vsem ta, da v italijanskem državnem zboru razlo? žijo naš položaj; oni bodlo glasniki na* ših tožba in naših klicev po pravičnosti. Po razpadu avstro * ogrske monar* hi je smo bili Jugosloveni v Italiji brez pravega političnega zastopstva. Politični voditelji, pripadajoči ratznim strankam, so bili potisnjeni v ozadje in to vsled tegai, ker se je politična duševnost ljud* skih množic vsled velikih svetovnih pre? tresov obrnila drugam. Politični) z as top= niki, bodisi bivši držaivnozborski ali de-želnozborski poslanci bodisi voditelji političnih strirj, se riteo čutiti več glas? nike teh množic in te množice same se niso brigale za svoje bivše prvake. Vkljub temu pa je ostsila rahla vez med prejšnjimi strankami in narodom, vkljub vsemu se je polagoma politično društvo »Edinost« razprostrlo po vsej jugoirlov. Benečiji in danes imamo v povojih Jugoslovensko narodno stranko, v katere imenu se udeležujemo volilne> ga boja- Kakor rečeno, je manjkala našim vo^ di,tel jem in zagovornikom pred italijan? skimi oblastmi- avtoriteta. Zakalj očitalo se je mnogokrat: Kdo ste vi? V čigavem imenu protestirate? Saj ljudstvo je za? dovoljno, le vi ga hujskaite itd. Razume se, da so taki odgovori in iz? govori birez podlaige, zakaj krivica je krivica, pa naj jo pobilja Peter ali Pavel. Vendar pa bi bilo napačno, ako ne bi u važe val i dejstvai, da morajo imeti na? ši zagovornkii neko resnično oporo, ako hočejo z uspehom zastopali naše koristi. Zato iso 'ji.3m volitve dobrodošle! Z veliko udeležbo podelimo našim izbra? nim prvakom tisto avtoriteto, ki jim je neobhodno potrebna pri izvrševanju nji? hovega posredovalnega dela med ljud? stvom, »ki je zadovoljno in srečno« in med oblastmi in italijansko javnostjo. Te milsli ne smemo puščati izpred oči. Ci-m več glasov bomo oddali za naše kan? didate, s tem večjo pravico bodo naši prv a ki mogli povzdigovati svoj glas v imenu vsega jugoslovenskega naroda na tem ozemlju. In ker volimo te može za glasnike naših tožb, zato pokažimo z glasovnicami našo voljo, da se ne pusti mo teptati in da hočemo biti deležni vseli pravit svobodnih in enakopravnih dr? žavlj anov. novembra 1921. bo izdala za 38 miljard i nemarnosti poklicanih oblastev. Vojaške in 3. za 38 mijfaaid se obveznice bodo | bolnišnice so povsod natlačene, izdajale polagoma v razmerju s svojo gospodrasko močjo. Za vse te obvezni? ce bo jamčila NemČLja s svojimi dohod* k?. Skupiček od teh obveznic bo repa? racijska komisija raizdelj evala med za^ veznike v razmenjfu, ki je bilo določeno Amerika Amerika zavrnila nemške predloge. Popoln neuspeh nemškega poskusa WASHINGTON, 3. Evo besedilo od* na sestanku v Spak Repalracijska komi? I govora državnega tajnika Hughesa nem? sija bo obveznice sama prodajala ali pa I škemu ministru za zunanje zadeve von potom komisije za poroštva. Za amorti? Simonsu: Vlada* Zedinjenih držav je zacijo svojega dolga bo Nemčija morala prejela spomenico o povračilih, ki jo je dati vsako leto dve miljardi mark v g- von Simons bil dne 24. aprila izročil zlatu ali pa 2535 vrednosti! svojega iz? komisarju Zedinjenih držav v Berlinu, voza. Najčrt ultimatuma predvideva Vlada Zedinjenih držav izjavlja, da ji ustanovitev posebne komisije za jam? je nemogoče priti do zaključka da bi stva, ki1 bo odvisna od reparacijske ko? predložene ponudbe lahko bile takšna misije. V komisiji za jamstva bedo za? podlaga novim pogajanjem, da bi jo za? stopniki vseh držav, ki podpišejo obvez? vezni/ki mogli sprejeti in dostavlja, da se niče, iln tudi zastopniki nevtralnih držav, omenjene ponudbe ne morejo vzeti v Nemčija bo lahko prispevala za popravo poštev. Spričo tega ilzraiža vlada Zedii? razdejanih krajev v naravi in bo dajala njenih držav vnovič svojo željo, da bi tudi delavce. Vrednost teh prispevkov p o to življensko vprašanje čim prej re? se ji bo vračunala. Obveznice se bedo Silo, ter nemški vladi toplo priporoča, lahko prodajale tuldSi v nevtrailne države, naj nemudoma i!n neposredno zavezni? zakaj Nemčija bo morala biti odgovor? kom predloži jasne, točne in primerne na za svoj dolg nasproti nevtr.ailcem ponudbe, ki bodo v vsakem oziru odgo? ravno talko kakor nasproti zaveznikom, varjale nemškim pravičnim obvezam. Kako si bodo zavezniki razdelili vojno Stavka pomorščakov v Ameriki odškodnino proti znižanju plač Ko je reparacijska komisija določala NEW YORK, 2. Pristan iiški težaki in skupni znesek vojne odškodnine, ki. jo vse vrste uslužbencev na trgovskih lad? dolguje Nemčija, se ni ozirala nia deleže, j ah so proti znižanju plač za 15%. Na ki pripadajo posameznim državam, poziv vodstva svoje zveze so zapustili temveč ji je bilo le na tem, da ugotovi svoja mesta in vsled tega je vse delo v celokupno škodo. Vprašanje razdelitve pristanišču ustavljeno. Te dni je bilo odškodnine je v zmislu versaillcske po* i mnogo shodov. Ako ne pride do spora? godbe prepuščeno vladam zavezniških zuma, ne bo nobena ameriška laidja mo? držav (čl. 237.). To vprašanje je že re? gla iz pristanišča, seno in na tem sestanku ni bilo na ~ dnevnem reduu Tozadevni sporazum je ItSsija s^tenku v Spal dne 16. Boj med fašisti in socialisti v Viterbu fflSL^50 imeIi v Viterbu shod- p° 22%, Italiji 10%, Belgiji 8%, Japonsk 1 Snoau 075% in Portugalski 075. % Ostalih 6'5% je namenjenih Grški, Romunski, Jugo? slaviji in drugim državam, katerim se prisodi pravica do odškodnine (Češkoslovaški in Poljski). Tako so se zavezniki popolnoma pr'i* pravili za sprejemanje nemških zla tov. Samo ko bii dolžnik ne bil tako malo prida... Angleška vlada bo zopet posredovala med rudarji in lastniki. LONDON, 3. Listi pravijo, da ne kaže nobe- so priredili obhod po mestu. Pri obhodu so se srečali z gručo socitailistov in se z njimi spopadli. Eni in drugi so streljali z revolverji1. V boju je bil en delavec ubit in več oseb je bilo ranjenih. Spopad med fašisti in socialisti v Brindisi V nedeljo prilikom proslave prvega maja se je par socialistov peljalo v ko? čiji po mestu. Imelii so rdečo zastavo in z njo veselo mahali. Ko so prišli v src* dišče mesta, so jih fašilsti pozvalil, naj zastavo skrijejo. Ker socialisti niso ho= Francija Jugoslavija Belgrajski listi in dogodki na Reki BELGRAD, 1. (S.) Jrgoslovcnski listi i'azpravlj ajjo o zadržanju italijanske vla* Ae spričo nedavnih dogodkov na Reki povodom volitev v ustavodajno skupščl* ho. Odobravajo odločnost, ki jo je po* kazala italijanska vlada s svojim nasto* pom za poravnavo, ter naiglašjo, da so fia mestu le dobro premišljeni koraki, ler bi se sicer položaj poslabšal in ne 'boljšal. Uradni krogi mislijo, da bi ne tilo dobro, ko bi se v mestu nahajali Skrajneži kakršne si bodi stranke. fine lila LONDONSKA KONFERENCA Nasprotje med angleškim in francoskim stališčem LONDON, 3. Snoči je vrhovni svet fončal načrt resolucije, s katero bo za= liječen sedanji niedzavezniški sestanek Pri razpravi o tej resoluciji so stopila fazna nagnenja, ki navdajajo konferenc o, jasno na dan. Anglija se boji, da- bi agel nastop proti Nemčiji znal imeti ake posledice, ter je z Italijo vred za '.o, da se Nemčiji pošlje ultimatum, s ka erim bi se zasedba ruhrske kotline mor» ia odvrnila. Vsled tega je položaj fran* laškega odposlanstva postal zelo teža.* 'cn. Z^istopniki Francije na londonski '"onfeTenci1 so pod oblaistjo francoskega ravnega mnenja, kateremu morajo vsaj i a zunaj ugoditi. Na drugi strani pa ima francosko javno mnenje vtis, da se '{vemčija nasproti vsej zadevi drži, ka» t r da bi se je zadeva prav nič ne brk 1'ala in kakor da bi se ne bala mkakih rožen j zaveznikov. Spričo tega je mcosko stališče upravičeno in zavez* (iki1 ga bodo morali upoštevati, tem j^lj, ker obveze, ki jih je svečano podpisala. Vendar pa mislijo nekateri — tako n. pr. grof Sforza — da je Nemčilji treba dati čas, da bo lahko dala stvarne dokaze svoje dobre volje. Sporazum o ultimaumu. — Francosko stlišče prevladalo Nesoglasje med Francijo in Anglijo se je pokazalo tudi v odbonru za sestavo zadnjega poziva Nemčiji, naj pokaže zaveznikom, kako m'isli izpolniti obveze, ki ji jih nalaga versailleska pogodba. Dva načrta sta bila predložena za ta ub timaitum. Enega je izdal Lord Curzon in se lahko imenuje angleški! načrt; druge* ga sta preldožili sporazumno Belgija in Francija, v karterem se poudarja francosko stališče. Odborniki so se sproazu* meli o enotnem besedilu, ki bo takoj predloženo vrhovnemu svetu. Briand se je o tem sporazumu zelo po=> voljno izrazil, kar spričuje, da je fran» cosko stališče zmagalo. To potrjuje tudi vsebina sporazuma. Načrt ultimatuma dovoljuje Franciji!, da takoj tlahko iz* vrši potrebne vojaške priprave za za* sedbo ruhrske kotline, t. j. da pokliče pod orožje letnik 1919. V štirih dneh bo repairacijska komisija sporočila Nemčiji način plačevanja in poroštva, ki jih za* vezniki zahtevajo. Nemčiji bo dano pet ali šest dni časa. za odgovor. Ako v tem roku Nemčija zahtev zaveznikov ne sprejme, se bo ruhrska kotlina takoj za* sedla. Vsebina gospodarskih zahtev. — Način plačevanja Med zahtevami, ki jih vsebuje sklenje* ni udtilmatum, so najvažnejše zahteve gospodarske narave. Tu gre predvsem za način plačevanja oziroma, za način iz* tir j anjia vojne odškodnine. O tem vpra* šanju je konferenca sklenila sledeče: no znamenje, da bi se pogajanja med rudarji teli slediti pozivu, je pfišlo do Spopada, in lastniki obnovila. Kljub temu sodijo, da bo pri katerem je bilo ranjenih kakih 15 vlada v kratkem zopet poskušala posredovati. | oseb. Orožniki so napravili zopet red. Fašisti vzeli komuniste s postelje in jih nesli na ulico mobilizacijo ^ Fašisti iz Pienze in Montepulciana v rAK1Z, 3. Briand je telefoniral snoci Toscani so šli 1. maja v Chiusi priso* vojnemu ministru Barthou*u, naj takoj stvovat otvoritvi- fašistovske zveze, ki odredi mobilizacijo letnika 1919. Rezer* se je tamkaj na novo ustanovila. Ko so visti omenjenega letnika se bodo klicali se zvečer hoteli vrniti, so bli obveščeni, potom osebnih pozivov. Novi vojaki se da jim je pri AcquavSvi pripravljena za, bodo takoj uvrstili v pomožne čete za seda, da je pot preprežena z debelo žico. armado ob Renu. Prevoz teh čet v ob» Fagfeti so vsled tega sklenili, da ostane, renske kraje se bo vršil talko, da ne bo jo črez noč v Chiusi. Drugo juti o so sc oviral m motil gospodarskega življenja odpeljali na vsezgodaj v Acquaviivo. države. Prebivalci so še spali, na uilici ni' bilo Vagon, v katerem je bilo podpisano žive duše. Fašisti so vdrli v stanovanja premirje, so shranili v muzeju francoske najvidnejših komunistov v tem okraju, armade gospodarje vrgli s postelj in jih na pol Iz Pariza javljajo: Jfge drsali kjer so jih prisilili, T, 1 1 L ± i. -m* • da so morali poljubiti italijansko zasta.= Preteklo soboto so shranili v muzeju | Vo. Krvi ni bilo francoske armade (Aux Invali/des) v Pa^ rizu vagon, v katerem je bilo dne 11. novembra 1918. podpisano premirje med Nemčijo in zavezniki1. Gre za restavra* cijski vagon mednarodne družbe spalnih vagonov, ki je bil dan na razpolajgo m ar p Avstrija Mednarodni zadrugarski shod v Inomostu INOMOST, 1. Po spodbudi in cembra v Verdunu, je priredil ravno v tem vagonu pojediino, h kaiteri so bili povabljeni Poincarć, poslanik Zedinje= nih držav Wallace, maršal Foch, maršal Joffre i. dr. Pri tej priliki je Millerand izrazil željo, da bi se ta zgodovinski voz shranil kot narodna svetinja. Ta Mille* randova želja se je izpolnila; zgodovin? ski vagon je že par dni v muzeju fran coske armade v Pariz»u.. Po svoji zuna= njosti ne nusdi ta spomenik nič posebne* ga: je navadni restavracijski vagon, ka= kršne vidimo pri vsakem ekspresnem vlaku. Notranjo opremo pa so seveda popravili, predvsem so zopet deli v v a? gon tisto zeleno mizo, pri kateri so se? deli pooblaščenci; ki so premirje sklenili in podpisali. Okoli vagona je raz* vrščeno vse polno vojnih plenov. Na strehi vagona je napis, kjer se čittaijo sle* deče besede: »Vagon maršala Focha* v katerem je bilo dne 11. novembra 1918. podpisano premirje«. Gripa zopet razsaja na Francoskem PARIZ, 3. Skoraj po vseh večjih sre* diščih na Francoskem razsaja, 5e več dni španska gripa. Bolezen kosi posebno vo* jaštvo se je zanesla že v vsa važnej* ša taborišča kakor Orlćans> Botturges. Saint s Etiemne, Chairtrea, Dijan« Pairiz, N'imes, Bordeaux, Rosinne in Limoges, Srrjrtni slučaji deseza-jo v2nem;lrljivo razmerje 35%. Ker se med civiHsti bode* ( zen le malo širi, napadajo vsi opozicij se v eni stvan strkijaJjo vsi: 1. Reparacijska komisija izda takoj za i nailni listi vlado in ji očibajo, dia fj« bo» Nemčija mora plačati in mora izpoiniltJ' 12 milj ard mark obveznic; 2. Dne 1. Mezen vzela takšen razmah -zgoii vsled- na šalim Fochu, vrhovnemu poveljniku med* I predlog zveze italijanskih zadrug in zavezniške vojske na francoskem bojiš zveze konsu.mnih društev so se včeraj šču. Takoj po podpfeu premirja je sestali zastopniki najvažnejših katolik družba podarila vagon francoski vladi, ških zadi*ug i^strije, Italije, iugosla\n'je Vlada ga je sprejela in ga je priklopila in Švice. Na sestanku so se pogajali o k drugim vagonom predsedniškega vla? ustanovitvi mednarodne zveze zadrug, ka. Ko je Millerand bil lainii dne 8. de? | Češkoslovaška, Poljska in Ogrska so Dogodki na Reki in niihov potek Tržaški listi so opisali dogodke na Reki tako, da je morala njihova javnost m:sliti, da so tržaški boievniki ukrotili rogovileže, vsiljivcc in spletkarje ter pri» pomogli tako volji prebivalstva do veljave. V milanskem »Corricre della Sera« pa opisuje Gino Bcrri dogodke in njihov potek precej drugače. Mož pripoveduje: »Po sežigu glasovnic v nedeljo zvečer so se rektorji zbrali v hiši Grossichevi in so sklenili, podati svojo demisjio. Isto j časno* so se zbrali voditelji upornega bojevniškega gibanja in so sklenili, sežgati volilne sp.'.se. Razpustili so kve? sturo, aretirali kvestorja ter poverili var» nostno službo možem svojega zaupanja. Polastili so se brzojava in uvedli cen-* zuro. Postali; so gospodarji mesta. Ven» dar je še obstojala oblast župana, ki je mogel zakonito ukrepati odredbe glede uspeha volitev. Uporniki pa niso hoteli ni!č več čuti o volitvah.. Ravnami so se, kakor da se niso izvršile, in so hoteli vsiliti vsakomur to nazi'ranje. Na to so sledila posvetovanja posameznih strank, da. označijo svojo stali* šče. Na splošno so V6e stranke obsojale nastop bojevnikov. In to je bil vzrok, da so ti poslednji sklenili zasesti zadnje oblastvo, ki je imelo še nekaj moči, nam* reč municipij. Temu pa se je uprl kapi? tan Host * Venturi, radi česar so mu ho» jevniki očitali izdajstvo. Tudi fašist dr. Lionello Lenaz je obsojal to početje in je izstopil iz fašia. Ali vodje gibanja so vendar izvršili svojo namero in zasedli municipij. Z balkona je bilo izrečenih nekaj go* vorov. Govorniki so proglasili novo vlado, ki naij bo diktatura v obrambo italijanstva Reke. Mesto je radi volitev in vsled nemarnosti začasne vlade v ne* varnosti. Novi direktorij je izdal tri pro* glase ter ukrenil odredbe proti splošni stavki, ki je začela v ponedeljek. Po za* sedbi municipija so govorniki pojarnja=> vali svoje delovanje in svoje namene. Počakati hočejo izid volitev v Italiji in sestavo nove zbornice. Med tem pa je odstopivša provizo* rična vlada določila dra. Bellasicha in Host i VcnturiJja za generalna komisarja, ki naj zastopata vlado. Tako sta obsto« jali likratu dve vladi, ki sta delovali isto* časno. Prva je bila vlada dveh general* nih komisarjev, druga vlada revolueio« narnega vodstva; prva prilpoznaqa od ministra Caccia * Dominionija, druga pa ne. Druga vlada je zahtevala opetova* no, naj jo pri poznaj o in je zahtevah, naj italijanska vlada enostavno razve* ljaivi volitve! Minister pa je to zahtevo odklonil. Izjemna vlada je zahtevala ob* enem, naj nastopi' zopet zakonito stanje in naj prenehajo čini, ki jih ona globo« ko obžaluje. Člani nove vlade so to od* klonili', in naglašali plemenitost svojih namenov. Ta razgovor je bii mestoma zelo dramatičen. Minister Caccia je iz* javil: »Če ne napravite konca temu nere* du, umaknem preko me je vso vojno silo, dano na razpolago provizorični vladi!« Člani novega dirketorija pa so odgovo? rili: »Mi pa razstrelimo v zrak pristaš nišče in zažgemo mesto!« »Le storite to!« — je hladno odgovoril minister. Ker nista mogli — pripoveduje Gino Berri — obstojati istočasno dve vladi, javile pismeno svoj pristanek. Rusija Sovjetska vlada za obnovo Moskve PARIZ, 3. Ruska agencija »Union« je prejela iz Helsingsforsa vest, da misli sovjetska vlada dati obnoviti Moskvo in da je v ta namen ustanovila »znan? stvenl sovjet prenovljene Moskve«. Na* loga tega sovjeta bo, da izdela načrt zai obnovo starodavne Moskve, ki ji ko^ munisti pravijo »socialistični Rim«, Grška Kralj Konstantin misli odstopiti? LONDON, 3. Listu »Exchange Čal v Trst, ga je v Kopru na pomolu čas kala skupina mladeničev. ter ga ustavila. Neznanci so zvabi IS gospoda v stran, nakar so ga dejansko napadli. Eden iz skupine ga je začel obdelovati s pestmi po glavi £n mu prizadjal vidne poškodb be. Tudi ga je skušal pahniti v morje, Čemur se je naš človek le z največjo te? žavo ubranil. Konečno se mu je vendarle posrečilo, se oprostiti napadalca ter se zateči na parnik. Toda tudi na parniku ni bilo obstanka, potniki italijanske na^ rodnosti so se vanj zadirali, in mu ne? varno grozili, da je moral parnik zapu* etiti in se vrniti v Koper, od tam pa v 6vojo rojstno vas. Napadalci so mu zagrozili, da se pred volitvami ne sme več pok a zaiti v Ko® prsčini. Napadli so ga, ker je govoril na omenjenih shodih. Napad je bil pri? pravtjen In preračun j en. Naši voiiini shodi V nedeljo so se vršili shodi Jugos-lo* venske narodne stranke: na Opčmah (govornika dr. \Vilfan in dr. Slavik), v Bazovici (govornika dr. Mikuletič in gospod Rebec), v Štorjah (govorniki gospod Skok. gospod Rebec in gospod Majcen), v Marezigah (govorniki1 dr. Agncletto in gospod Lovrečič), pri Sv. Antonu (govornika dr. Agne* letto in gospod Lovrečič), v Pregarjah (kljub dežju velika ude* ležba dlz vseh brkinskih vasi), pri Rebku na Vipavskem (govorniki Virgiiij Šček in več domačinov), na Dohrovem (govornik:: dr. Wilfan, dr. Slavik, dr. Gai>ršček, dr. Besednjrik, dr. Bitežnik, gospod Kozman in domačin gospod Toroš), v Kojskem (govornika dr. Bitežnik in dr. Besednjak), v Števerjanu (govornika dr. Besednjak in dr. Bitežnik). V soboto zvečer se je vršil sestanek volilcev na Frdenlču pri1 Sv. Ivanu. (Živahna debata z zastopniki komunistične stranke.) Reklamiranje volivcih iska^nis Mestni magistrat tržaški naznanja, da vročevanje volivnih izkaznic ni še za? ključeno. Vsled tega se bodo nedostavs Ijene izkaznice mogle dvigniti še le od petka 6. t. m. naprej, in sicer v telovadb niči v ulici della Valle od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure. — Seveda morejo vo* livne izkaznice reklamirati samo osebe, ki so vpisane v voiivni imenik za vo= litve v parlament. Reklamacije za vpis v imenik se pa sedaj ne morejo več sprejemati, ker je tozadevni rok, kakor je določen v zakonu, že potekel. čaj. Mi moremo in moramo izjavit!, da je bila voina za Trst nujno potrebna.« Napad na Giolit t i j a. »Mož, ki stoj! danes na čelu vlade tega ni razumel in je tako pokazal, da niti zdaleka ni dorastel nalogam, ki jih mora državnik velikega naroda zmagovati. .. Žarek nove luči sije na obzorju. Problem današnjega dne ni nov problem. To je isti problem, ki je vznemirjal starega Aristotela: kar je danes najbolj pereče, je ravnotežje duha, ki ga moremo doseči s pomočjo modre »civilne« vzgoje. Mislim, da ni prava priložnost in ne pravi trenutek, da bi razvil potankosti političnih problemov. Izjavljamo le, da bomo vodili proti današnji vladi odločno opozicionalno politiko (odobravanje); kajti vladi stoji na čelu mož, ki ni hotel vojne in je izdal Reko (viharno ploskanje). O potankosti programa, ponavljam, danes ne bom govoril. Ali ste videli že, kako se gradi hiša? Mizarji vzamejo mero in se vrnejo v svojo delavnico k mirnemu delu, kovač napravi isto, ravnoiako naredi slikar; potem Imamo tudi zidarja; ki mora plezati na streho in večkrat pade in umrje: mi smo zidarji vojske.« Ko je gospod inženir končal svoj »programa-tični« govor, je občinstvo burno zaploskalo. govornik je bil fašist Fulvij Suvich, ki je med drugim izvajal: »Se strinjam popolnoma s tem, kar je rekel prijatelj Menesini, da danes ni ugoden trenutek za podrobne probleme in za potanke programe. Danes je čas, ko se morajo izoblikovati in okrepiti splošne smeri, ki nas morajo pripeljati v boljšo bodočnost. Bila bi potrata energij, ako bi hoteli reševati potanke probleme, ne da bi pri tem rešili proSleme splošnega interesa; kajti ti poslednji imajo prednost in prvi so absolutno podrejene narave. Mi smo se lotili dela obnove. Ta beseda pove vse; gre za tvarno in duševno obnovo. V notranji politiki je problem, ki ga moramo rešiti, obnovitev državne avtoritete.« Občinstvo je govorniku večkrat navdušeno zaploskalo. Za gospodom Suvichem je povzel besedo fašist Ivaa Bančili. Med drugim je poudaril: »Problem, ki ga moramo rešiti, je ta,da utrdimo domovino in vsilimo italijansko ime tujini. Mi moramo misliti nato, kar Italija more napraviti in kar Italija mora napraviti, da zapla-pola naša zastava na daljnih morjih, da jo vsi spoštujejo in spoznajo v njej zadnji rob domovine« (Ploskanje.) Če bo usoda volivnih žar meni ugodna, pojdem v italijanski parlament Nato nadaljuje Giunta svoj tfovof: »Naha- i kresov. Bilo je nekaj ranjenih. — Tako se je no se na volivnem shodtr Poživljam zato dogodilo na dan 1. majnika v italijanskem * _ __ Vodnjanu. Tam jih menda niso izzivali Hrva našega srca, zaželjen odmev v Vaših srcih, italijanski kolegi izključivši vsak nesporazum, vsak dvom, ki ne bi imel razloga obstajati. Slovenski in hrvatski učitelji te dežele želijo biti prav razumljeni in zato hočejo, da se vzame na znanje njihova zvestoba nasproti skupni Domovini, njihova odkrita simpatija za italijanski Narod, ki bo, močen, plemenit in pravičen, kakor je, gotovo hotel dovoliti boljšo bodočnost in olajšati svobodni razvoj kulturnim siiam slovanskega prebivalstva in primerno zboljšanje in razširjanje njegovega šolstva. Slovenski in hrvatski učitelji izražajo , f „- . - . . * danes svoj trdni sklep, da hočejo iskreno iz- z določnim namenom, da se trudim in delam polnjevati svojo težko nalogo po duhu zako za Trst, ki se mora dvigniti k novemu sijaju. J nov Domovine. K temu jih dovaja že ljubezen Italija^ ni vodila imperialistične vojne. Italija do šole in mladine, ki jim je zaupana in ki ji je prišla v Trst, da ga reši in brani njegovo j bodo znali vdahnjevati ljubezen in spoštovan-bogastvo preti roparstvu tujcev. (Živahno je do velikega italijanskega Naroda.* Vrhtega jamo svoje tovariše fašiste, da stoje na straži. Ce je med nami človek, ki bi nas hotel sistematično motiti, ga bomo že naučili pameti; če je pa med nami nasprotnik, ki bi rad ugovarjal, mu sem na razpolago, (Občinstvo ploska.) Pustimo na miru ploskanje 1 Potrebno je, da si izmenjamo nekaj misli v miru in resnobi. Moj program poznate: to je program mojih tovarišev. Danes ne gre le zato, da izvojujemo politični boj, temveč moram izvojevati narodni boj. Gre za borbo, ki se vrši na vzhodnih vratih Italije. Sovražnik stoji par korakov izven mestnega zidovja. Razširila se je po mestu vest, da bodo na dan volitev veliki nemiri: to ni res. Fašisti, ki so držali v svoji roki Italijo celo leto, se ne bodo plašili, jo držati v roki en dan. Ce se mesto odzove našemu pozivu, bo italijansko. Odmev italijanskega poraza v Trstu bi pa šel preko gora in preko morja. Ne smete pozabiti, da Francija, Anglija in Jugoslavija niso še razorožene.« H koncu je prebral gospod Giunta dve pismi, ki mu ju je poslal D'Annunzio in Sem Benelli. Ob splošnem ploskanju se je shod zaključil. Učiteljsko in — poučno. Ob otvoritvi deželne učiteljske konference, ki se je vršila v tržaški mestni hiši 29. in 30. pret. m., je gosp. Ferdinand pl. KIeinmayer, kokor poroča »L'Era Nuova« od 30. pretek, m., spregovoril tako-le: »Današnja konferenca ostane gotovo vklesana kakor zgodovinsko dejstvo v analih razvoja naše šole in zato, odgovarjaje plemenitim besedam g. predsednika, deželnega šolskega nadzornika Pasqualisa, smatram za%primerno, da izrazim na tem mestu čustva, ki prešinjajo slovensko in hrvatsko učiteljstvo tega ozem- _ _ _ _ . lja. Danes smo v neposrednem stiku kulturni i bližnjih hiš ter potegnili dečka na suho. Na lice delavci iz vsega Julijskega Beneškega, in zato mesta je bil telefonično pozvan zdravnik re-mislim, da najde naša beseda, izvirajoča iz dna t je. Tudi o socijalistih in komunistih ne govore nič italijanski listi. Bila je Italijanska gospoda — lepo med seboj. Urzdne vesti Določbe za tisk. Generalni civilni komisa-riat naznanja: V 98. številki Uradnega lista od 26. aprila t. 1. je objavljen kr. odlok od 3. aprila 1921 št. 474, s katerim se razveljavijo določbe odloka od 7. aprila 1920 št. 405, katere se tičejo števila strani listov in velikosti plakatov. — Trst, 3. maja 1921. — Načelnik urada Faccini. Statistika mestnega prebivalstva. Mestni demografični urad nam je poslal poročili o 15. in 16. tednu t. I. Iz poročila o 15. tednu, t. j. o času od 3. do 9, aprila t. 1., je razvidno, da so se v tem času rodili v Trstu 103 otroci, med temi 53 dečkov in 50 deklic, 82 zakonskih in 21 nezakonskih, dočim je v istem času umrlo 58 oseb, 38 moških fct 20 žensk. Poročilo o 16. tednu, t. j. za čas od 10. do 16. aprila t. 1., pa pravi, da se jer v tem času y Trstu rodilo 113 otrok, med njimi 56 dečkov in 57 de-lic, 93 zakonskih in 20 nezakonskih; v istem času je v Trstu umrlo 82 oseb, 44 mcukih in 38 žensk. 8z tržaškega SivIIeraSa Deček bi se bil kmalu utopil v potoku. Pri Rocolu teče potoček, ki je te dni vsled velikega dežja močno narastel. Malo od izhoda iz tunela je položena čez potok brv. Pred včerajšnjim popoldne je šel po tej brvi 10 letni Marcel Roševič, stanujoč v Rocolu št. 670. Pri tem zgubil ravnotežje ter paedl v 3 rn globoko vodo. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje iz MULI OGLASI se računajo po 20 stotiuk beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stolinU be< seda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. SLUŽKINJA za prenašanje mleka in vrtnar-' ska dela iščeta zakonca. Toroš, via Com-/ merciale 272, pod gostilno »Panorama«, Plača po dogovoru. 74* DRUŽINSKI OČE, v obupnih razmerah, iščo službe kot trgovski korespondent. Vešč je laškega in nemškega jezika. Nudi najboljša spričevala. Naslov pri upravništvu pod šifro »Družinski oče«. 743 SOBANA v baroškem slogu, popolna, francoska svila se proda po jako nizki ceni. Tapetnik Via S. Francesco 6, dvorišče. 743 POROČNA SOBA iz jelkovega lesa, moderna in umivalnik se proda za L 2600. Via Acqua . št. 15. 744 MODERNA KUHINJA z marmornatimi ploščami in poročna soba se prodaju v ulici Acque 15. 745 POROČNA SOBA in kuhinja iz trdega lesa se proda. Naslov pove upravništvo. 746 Govori italijanskih tržaških kandidatov. V nedeljo se je vršil v gledišču, Rossetti velik »shod, ki so ga priredile vse stranke, ki tvorijo enotni italijanski blok. Občinstvu se je predstavila četvorica fašistov, ki so jih postavile združene stranke na kandidatno listo. Prvi je povzel besedo fašist Iran Menesini in med drugimi izvajal: »Danes se naše prsi širijo. Trst ni več mesto, ki je zaklenjeno vase in živi svoje lastno življenje; Trst ni več siljen, da brani z nohti in zobovi svoj italijanski zna- ploskanje). V Trstu se osredotočuje sedaj promet srednje Evrope, Češko-Slovaške in južne Nemčije in zato je treba dvigniti trgovsko brodovie mesta. Ko je skienil gospod stotnik svoj govor, je zabučalo viharno ploskanje po gledališču. Konec in višek shoda. Zadnji fašistovski kandidat, ki je govoril v imenu bloka je bil gospod Giunta. Njegov govor je bil na vso moč imeniten. Potrebno in koristno je, da si ga naši čitatelji zapomnijo. Lahko rečemo, da so njegove besede naravnost minljive. Tudi zadržanje občinstva ne bo zginilo spomina našega ljudstva, Giunta je izvajal: »Če me ne poznate, poglejte naša oblačila. Jaz, ki sem že govoril na vseh trgih in v vseh glediščih Julijske Benečije, resnično nisem razpoložen, da bi govoril voiivni govor. Tudi ni moja navada, da bi stegoval roko in prosjačil za bogastvo aii za volivne glasove. Kdor ne- iz hočejo slovenski in hrvatski učitelji gojiti krepko čustvo kolegijalnosti nasproti svojim italijanskim kolegom. Zgodovina bojev, ki smo jih že prej bojevali za pravice šolstva in učiteljstva zvesto ob strani svojih kolegov, dokazuje jasno, da se ne omejujemo samo na besede. Prepričani smo, da bo to čustvo kolegijalnosti moralo zadobiti še bolj globoke korenine v lep vzgled obojemu prebivalstvu tega ozemlja. V ljubezni do Domovine, v ljubezni do Šole in v ljubezni do svojega poklica hočemo naprej še bolj čilo Izvrševati svojo misijo, in upam, da bo uspeh, bolj kakor v preteklosti, kronal naše kulturno delo v naročju Velike Matere Svobode in Kulture, Italije,« Časopis dodaja, da je lepemu govoru, ki je bil govorjen z iskrenim naglasom, živo ploskala vsa skupščina in da so govorniku prelas-kavo stiskali roko in čestitali zas'.opniki obla-stev in občine. Kdor pozna g. pl, Kleinmayerja, ne more, tudi če ni imel sreče poslušati tega njegovega misli, da mi je ostalo še nekaj inteligence, da | najnovejšega govora, dvomiti o tem, da je is-imam nekaj volje fn nekaj sposobnosti storiti1 krenost njegovega naglasa vzbudila ploskanje, TO I t O 1 M r» 1 • • r» 1 ' I "t»f> ♦ 4 « 1-» n n 1 vi n. _ 1 ' _ 1 _ _ ? ___T _ f _ 5f _ _l?i _ _ ' ^ 1 t 1 _ 1 _ k _ kaj za Italijo ali za Trst, ta mi bo dal svoj glas (ploskanje); če pa kdo misli nasprotno, potem ne govorimo več o tej stvari. Jaz ostanem vedno isti: pokoncu-mož! Moj program poznate: to je program fašizma, program mojih treh prijateljev. Za me posebej jeza-čel program s požigom B a 1 k a-n a.« Pri teh fcesedeh je skupščina izbruhnila v mogočno odobravanje in gromovito ploskanje. (Tako piše »Piccolo della Sera« Letnik 37 št. 442 z dne 2. V. 1921 in nadaljuje dobesedno:) Med tem ko vse ploska ob spominu na požig Balkana, se zdi, kakor bi se hotel dvigniti z enega zadnjih sedežev pritličja glas protesta. Občinstvo obnovi pri tej priliki ploskanje, ki postane še bolj gromovito. Mladeniča, ki je hotel baje protestirati odnesejo iz dvorane. stiskanje rok in čestitanja. Škoda le, da je morda ravno radi iskrenosti naglaša nekoliko trpela iskrenost izraza, ki ji ni nič bolj nasprotno nego pretiravanja, posebno če ne gre za zgolj osebne izjave. Ali se dobre misli zares niso dale povedati drugače, zlasti z ozirom na to, kar se v imenu Italije godi proti našim šolam in učiteljem v Istri? 1. majnik t Vodnjanu. »Piccolo della Sera« od 2. maja poroča, da je prišlo v Vodnjanu dne 1. maja do hudih izgredov. Dan je bil — tako pravi — miren, da niso prišli tja popo-ludne puljski republičani, ki da so hoteli porabiti priliko za volilno propagando. Vod-njanski fašisti so se uprli namenom republiča-nov. Na trgu sv. Nikolaja je prišlo do resnega spopoc7?., med katerim je bilo vrženih več bomb in je bilo oddanih več strelov iz samo- šilne postaje, ki je spravil Roševiča s pomočjo umetnega dihanja zopet k sebi. Ker je bilo njegovo stanje v nevarnosti, ga je dal zdravnik odpeljati v mestno bolnišnico. Poskušen samomor. Včeraj zjutraj okoli 6. ure si je hotel v zaporu v ulici Coroneo 27 letni jetnik Filip Cinija končati življenje. V ta namen je popil precejšnjo količino morfija. Na lice mesta je prišel zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpeljati Cinija v bolnišnico. Vzroki poskušenega samomora niso znani. Smrtna nesreča. Včeraj zjutraj je opravljal neki delavec, čigar ime ni znano, svojo službo na parniku »Piave«, ki je zasidran v ladjedelnici Sv. Roka. Nesreča je hotela, da se je približal delavec preveč k robu parnika ter padel z nje^a na kup premoga. Težko ranjenega so pripeljali s parnikoni v naše mesto. Na obrežju Nazarija Saura je že Čc^al avtomobil rešilne postaje, da ga odpelje v bolnišnico. Toda med potjo je umrl. CUNJE čiste bele in barvane od 1 do 4 kg, vreče, volno vsake vrste plačam po najvišjih cenah. Via Solitario 1, Colien. 747 SINGERJEV šival ni stroj za čevljarje prodam tekom dneva. Via Solitario 1, Cohen. 748 NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4000 m*, nad proseško cesto v Barkovljah, radi odhoda na predaj. Pojasnila v Barkovljah, Snlita Contovello 776. 713 Gospodarstvo — Spečava južnega sadja v Trstu. Med dr- žavami-naslednicami bivše avstro-ogrske monarhije je najboljši odjemalec na trgu južnega sadja v Trstu Jugoslavija. Temu je vzrok zlasti okolnosti, da so druge države-naslednice deloma le malo sposobne, sprej. tuje blago, deloma pa ga ne marajo in so izdale prepovedi uvoza. Jugoslavija pa je dovolila prost uvoz južnega sadja. Cena temu sadju v zadnjem času na splošno pada, samo cena nabranim suhim figam je ostala nespremenjena. — Poailjatev blaga iz Trsta v Anglijo. Ker je stopil zakon o povračilih v veljavo, se morajo odslej pošiljatvam v Anglijo pridati potrdila o izvozu dotičnega blaga. Kar velja za Anglijo, velja tudi za vse britansko carstvo. Tržaški trgovci, ki hočejo poslati kako blagoj v Anglijo ali njene kolonije, morajo poslati k angleškemu konzulatu uradnika, ki ima dokazati, da ni blago nemškega izvora. LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE2ANI. Ribje olje prve vrste, kemično pre-. izkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvna otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Maziio za garje, (specijaliteta). — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. —• Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve. 466 44 leten udovec, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho ženitve z resnim dekletom ali udovo od 35—40 let. Le resne ponudbe pod »Jesen« na upravništvo. 729 URADNICO, popolnoma veščo strojepisja, sprejme takoj inšpektorat »Fondiarie in »Vzajemne zavarovalnice« v Barkovljah. 738 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. 133 POUKi Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belclli Vilo, via Mstdonnina 10, I. 389 LISTNICA UREDNIŠTVA Podružnici Slov. plan. dr. v Vipavi in Idriji. Vaša dopisa, ki bi se imela priobčiti najkasneje 30. aprila, smo preejli šele 2. maja. PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (35) Tako je rekel, a mislil si je: »Ne bova več tako hitro igrala« — A potem, videč Draganov kisli obraz in spomnivši se, da ga je že dvakrat ogulil in bil istotolikokrat njegov tfost, je dodal: — Mogla bi nocoj preživeti prijeten večer! »Pri Lipi« z voikssangerji. Tam bova supirala, moj gost si. Pojdeva mi dva sama, tako bo bolje . . . In to je bil njegov najboljši prijatelj, ta Bla-nušić, ki mu je v eni uri povsem mirno odne-jel štirideset goldinarjev, vso njegovo gotovino, a sedaj ga vabi na »souper«, kjer potrosi deset do petnajst goldinarjev, pa bo govoril, da se je > revanširal«! Dragan se je nasmehnil grenko, ko je to pomislil, a ni mu bilo niti na kraj misli, da bi tudi on z največjo radostjo odnesel svojemu dragemu prijatelju Blanu-šiću tudi zadnjo desetico! Na večer sta se sešla v kavarni, igrala do osem in pol na biljardu (Dragan je bil izmamil iz očeta nekoliko desetič), a potem sta šla k Lipi. Neka nemška židovska družba, dva zagr-\ena pevca, ki sta se zdela kot doslužena natakarja, in tri odevetele pevke, na pol gole, z rameni, prsi, rokami in obrazi namazanimi z| Moral je paziti, da živi ekonomično, ker od neko paslo, da so se od daleč zdele lepe, sej očeta ni dobival mnogo denarja in se je vsak je drla tu in so ponujali potrpežljivemu občin-: hip nahajal v denarnih zadregah, stvu puhle in stare šale, ki so često obstajale! ~ ...... ., A . , _ .. , samo v neumnem zakrivljanju nosa, ust in oči,! .Gostl dimi njunih smotek so se dvigali od kar je izzivalo burjo smeha posebno pri ne- miZC' me*aJoč s* .z dimom, ki je b la vsa dvo-katerih mizah, kjer so sedeli gostje, o katerih ran?..nasičen.a žnpm Slabotna plmska raz-se je vedelo, da se hočejo prištevati inteli- "mH^i^ }e zdela še slabe,sa v tistih sivih genci. Blizu Draganove in Blanušičeve mize ob,?k;.h'J41 80 obviiah glave gostov ter prov-je sededla družba mladih ljudi, možkih in ftj®ail'. da ,so J1™ .blle *(lave se bolj nevidne, žensk, iz meščanskega, trgovskega in obrtni-! °dJVO,e ™IZe' V >e sJa a blizu podiuma nista fikega stanu, a med njimi neki mladenič, ki se i moŽIa razlikovati oseb ki so sedele okolo miz je krivil od smeha. Večkrat je ostal, se previ- j ?a dvoranc' blizu izhoda. Na dogledu jima * 1 * " - - r -! je bila samo podolgasta miza, okolo katere p 1 je sedela družba častnikov. Ti so se zabavali jal, cmokal z ustnicami in se ogledoval tem, če se tudi drugi smejejo, obraz pa mu je bil razžarjen, oči solzne. — Kak bedak! je rekel Blanušič Draganu ter mu pokazal veselega mladeniča. — i a se smeje od srca; nasmeje se za svoj denar — je odvrnil Dragan. Prijatelja sta se, seveda, držala odlično-hladno. Poslušala sta z raztegnenima obra- hrupno, kakor da so sami pod to streho. Nekateri so metali istočasno izzivalne poglede toliko pevkinjam na odru, kolikor dekletam in ženam, ki so sedele v družbi starejših meščanov, ki so dajali odduška svojemu ozlovoljenju na ta način, da so častniški mizi obračali hr- _________ ^ ^ ^ _ ^ bet. To je njihovim ženam in hčeram dajalo zorna, 'in če so" jju prisilfii ^Vrneh^'^! skrila pri]ik?' da so ,t®m svobodneje vračale poglede, usta s servijeto. Blanušič je bil naročil dve jedi, piva in vina. Najprej sta izpila dve steklenici Reazkega, potem dve steklenici Me-doca. šampanjca ni hotel naročiti, »da ne bi obrnil nase pozornosti občinstva«, ker da se to kaze »parvenijski«. Ta izgovor mu je dobro došel, da mu ni trebalo tega večera potrositi ves dobitek, ker je hotel nekoliko goldinarjev prihraniti. naperjene v njih. Pri tretji mizi se je razvalil stari, debel gospod, ki je preko svojega obilnega trebuha s svojimi malimi očmi požiral razgaljene ustnice. Njegova boljša polovica ga je suvala z nogo pod mizo, vsa razžariena vsled ljubosumnosti. On pa se je smehljal blaženo in je tu pa tam vrgel kako nežno besedo svoji nemirni ženi. Sorska &9ro2iSa« Tečaji: ~ Trst, dne 3. maja 1921. Jadranska banka ..............300 Cosulich..................370 Dalmatia..................285 Gerolimich................1360 Libera Trlestina .................547 LIoyd .. 1650 Lussino ............... . . . 1025 Martinolich.................230 Oceania ..................364 Premuda...................409 Tripcovich .....................360 Ampelea ..••.••«■•■*••>••• 602 Cement Dalmatia ...................352 Cement Spalato............... 363 Tuja valuta na tržaškem trgu: Neprcpečatene krone........ 4.—-— 5.—- avstrijsko-nemSke krone....... 3.25— 3.75 češkoslovaške krone ........ 28.-- 29 — dinarji..............60.50- 61.50 lejt 33-- 33 50 marke.............. 31.50— 32 50 i dolarji.............. 20.10— 20.25! francoski franki .......... 160.--160 50' švicarski franki.......... 360.--364.— angleški funti papirnati 80.--81.— angleški funti, zlati........ 102.--104.— rubli...............10.--12.— napoleoni . ..........• • 80.--81.— Švicarski tečaji. 2ENEVA, 2. Lira 27 225, marka 8'725, av. krona 1'30, angl. funt 22'675, fr. frank 43'85, dolar 5'6737. m v registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Lulgi da Palestrfna št. 4, F. n, ifmm iirnnllne vloge od L 1 dalje* Navadne vloge obrestuje po 4 V o, uejle po dožGuoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan fzvzemSl nedelj in praznikov od 8 do 1* 5SC13 3B a S čS&rjLZ 5 i &šfl£ć?>s fi I 3 K II< — TVRDKA — Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 priporoča cenj. gg. odjemalcem, trgova In gostilničarjem za ugoden nakup Tončka Odinal Ljudevit Modic danes poročena Sv. Ivan-Trst. SKE STEKLEM I Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- m klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, Sipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko posodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 II Sli Srebrne ure z verižico od L 85.— naprej Srebrne ure z zlato verižico ..... od L £00.— . Zlate ovratne verižice s priveskom ... od L 85.— „ Dvojne zlate verižice od L 200« — , Srebrne torbice in vsa druga zlatanina in src-brnina po najnižjih cenah samo v prodajalni FRANCESCO BUDA g Trsi — Via 5c3iina?a 1 — Trs« Pozor na naslov ! R Đ AMIf A ■ i B^rntl,Celje,Mtm% Kotor,Hrani,LJuu-D M n M ■ i Bana, MariUcr, Metković, Opntlja, Sarajm, mm vloge na hranilne Knjižice, žiro m đruše vloge pod najugodnejšimi posoli.! Split/ žmeniK, Zndar, Zagreli, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Posloone zoezezoseml uečjlml Kraji o tu-In Inozeniston llini«3!IHfll^llBSIfHIIMHIIHm«MHIM«IH«ll