GEOGRAFSKI OBZORNIK - pisanje tabelskih slik, ki jih zatem projeciramo. - QUATTRO, QUATTRO PRO FOR WIN- DOWS, LOTUS ipd. Najprej moramo poiskati podatke, ki jih nato vnesemo v računalnik. Oblikujemo tabele in izredno hitro kvalitetne grafe, ki jih s scenarijem lahko med sabo celo povežemo v računalniško predstavo (angleško "slide show"), v kateri lahko programiramo trajanje prika- zovanja posamezne slike in obliko prehoda med njimi (prelivanje, stapljanje, prekrivanje, izginjanje in pojavljanje) v različnih smereh. Vsebino lahko prikazujemo postopno (z doda- janjem in odvzemanjem). Gradiva je najbolje pripraviti vnaprej, ne pa pred učenci, kljub izredni enostavnosti. - COREL DRAW, z njim lahko rišemo različne skice. . . - računalniški programi za iskanje lite- rature: učenec ali učitelj išče literaturo po določenih geslih v šolski knjižnici - sam ali s pomočjo knjižničarke. • Pravi geografski programi: - PCGLOBE - izredno uporaben in enostaven (vse funkcije so lahko dostopne zgolj z miško), - vsebuje veliko kart, grafov in sta- tističnih podatkov, ki jih lahko uporabimo neposredno pri pouku, v vseh delih ure, - podatke različnih držav lahko med seboj primerjamo, - program omogoča izdelavo različnih tematskih kart, - v program lahko vkjučimo tudi svo- je skice in zemjevide v formatu PCX (ročno narisane z drugimi programi ali skenirane), kar povečuje njihovo uporabnost; zemljevide lahko popravljamo, dopolnjujemo. . ., - podatke lahko "izvozimo" (prena- šamo) in obdelamo v drugih programih. - EUROPE, GEOGRAPHY itd. so sicer ig- rice, a od igralca zahtevajo ali mu posredu- jejo geografsko znanje. Primerne so zlasti za osnovnošolske otroke (tudi pri učnih urah, prostih urah, v času, ko čakajo npr. na av- tobus. . .). Naj naštejem le nekaj primernih igric: EUROPE (igralec sam ali skupaj s so- igralcem potuje po državah Združene Evrope, v vsaki od njih odigra igrico in odgovarja na vprašanja o državi), GEOGRAPHY (računal- niška verzija igrice: "Ime, priimek, država, mesto. . .", geografsko prikrojena), COSMOS (računalniška simulacija dogajanja v pla- netariju), WORLD NAME GAME (ugibamo imena prikazanih držav in njihova glavna mesta), GEOCLOCK (simulacija menjave dneva in noči) idr. - IDRISI je (pre)zahteven, a pravi geo- grafski program (geografski informacijski sis- tem), ki omogoča vsestransko geografsko ana- lizo neke pokrajine. Njegova uporaba zahteva precej računalniškega znanja. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 1993 Drago Perko Letos se je na državno srečanje, ki je bilo 28. maja 1993, prek regionalnih sit uvr- stilo 22 geografskih nalog, ki jih je izdelalo 36 mladih raziskovalcev: • Alpsko zimsko-turistični status Slovenije (Martin Žužek in Klemen Brenk, Gimnazija Šentvid, mentorja: Alenka Dragoš in dr. Klas Brenk), • Butične trgovine v Ljubljani (Mateja Kranjec in Nina Prešeren, Srednja trgovska šola, men- torica: dr. Tatjana Ferjan), • Depopulacija in njene posledice pod Ratitov- cem (Anka Markelj in Ana Rovtar, Gimnazija Škofja Loka, mentorica: Jožica Grohar), • Geografske značilnosti Nove Gorice z okolico s poudarkom na klimi (Robert Cenčič, Saša Cunder in Jasna Kofol, Srednja naravoslovna šola "Veno Pilon" Ajdovščina, mentor: Lojze Likar), • Geološke značilnosti med Škofljico in Ljub- ljano (Demetrij Petrica, Srednja zdravstvena šola in gimnazija Ljubljana, mentorica: Ida Tarman Šmit), • Kmečki turizem - da ali ne? (Vesna Jereb, Gimnazija Škofja Loka, mentorica: Ivica Krek), • Kmečki turizem na Zreškem Pohorju (Sne- žana Ilijaš in Samo Ivančič, Gimnazija Ljub- ljana Center, mentor: Marko Zevnik). • Krajevna skupnost Kočevska Reka nekoč in danes (Vesna Zupančič, Gimnazija Kočevje, mentor: Ludvik Mihelič), • Odnos prebivalstva do onesnaženosti okolja (Uršula Jamnik, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, mentor: Drago Radoman), • Oskrba z vodo na Paškem Kozjaku (Nataša Drev, Veronika Kovač, Manja Šalamon in Za- lika Tisnikar, Gimnazija Celje center in Gim- nazija Velenje, mentorica: Stanislava Borovšak) • Pogoji za ohranjanje narodne identitete Madžarov v naselju Krplivnik (Damjana Mi- helčič in Mlinar Nataša, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, mentorja: Drago Radoman in mag. Jernej Zupančič), • Pomen nove državne meje za bistriško obči- no (Tatjana Žnidaršič, Srednja šola Srečko Kosovel Sežana, mentorica: Marta Čuk), • Ponikovski kras pri Grobelnem (Nataša Grmek in Margareta Obrovnik, Gimnazija Ce- lje center, mentor: Marko Zevnik), • Razvoj obrti in turizma v Ajdovščini (Bo- štjan Jerončič in Aleksander Šinigoj, Srednja naravoslovna šola "Veno Pilon" Ajdovščina, mentor: Lojze Likar) • Razvoj zdraviliškega turizma v Laškem in Rogaški Slatini (Lucijana Kračun in Eva Križ- nik, Gimnazija Lava Celje, mentorica: Darinka Grešak), • Skrb za pitno vodo (Saša Zupan, Gimnazija Kranj, mentorji: mag. Slavko Brinovec, mag. Bo- ris Kompare, dr. Franci Steiman), • Socialnogeografski in agrarnoekonomski polo- žaj kmetijstva v občini Mozirje (Aleksander 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK Aristovnik, Gimnazija Velenje, mentorica: Mira Sajko), • Suša poleti 1992 v Sloveniji (Matija Zorn, Gimnazija Bežigrad, mentorja: mag. Milan Orožen Adamič in Marjeta Vidmar), • Tolsti Vrh - vas ali vikend naselje (Sonja Medle in Darja Volavšek, Srednja ekonomska šola Novo mesto, mentorica: Cvetka Vodnik), • Turizem v občini Tržič (Sonja Markič, Gim- nazija Škofja Loka, mentorica: Ivica Krek), • Zemljiška posest v Prekmurju (Renata Kos, Gimnazija Murska Sobota, mentorica: Vida Puklavec) in • Življenje in delo akademika dr. Svetozarja Ilešiča (Jernej Tomec, Prva gimnazija Mari- bor). Srečanje je potekalo v dveh skupinah: prva na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU s komisijo v sestavi: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič in dr. Dra- go Perko, druga pa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete s komisijo v sestavi Valen- tina Brečko, mag. Matej Gabrovec in mag. Dar- ko Ogrin. Seznam slovenskih pokrajin, od koder so prišli mladi raziskovalci, je sorazmer- no pester. Podobno velja za tipe srednjih šol. Vse naloge so dobro grafično in karto- grafsko opremljena. So rezultat obsežnih te- renskih preučevanj, predvsem kartiranja, anketiranja, inventarizacije prostora in podob- no. Zanimivo je, da so bila vsa besedila ure- jenega s pomočjo namiznega založništva, raču- nalnik pa so mladi raziskovalci v veliki meri uporabili tudi za grafične predstavitve vsebi- ne. Ustne predstavitve nalog so bile sorazmer- no dobre in podprte z odlično izdelanimi panoji, velikimi kartami, plakati, prosojnica- mi, diapozitivi, videofilmi, računalniško grafi- ko in slikami. Pohvalna je velika samozavest in sproščenost dijakov pri predstavljanju in zagovarjanju svojega dela. Komisija je nezado- voljna predvsem z neenakomerno porazdelitvi- jo nalog po geografskih panogah. Tako že nekaj let nimamo niti ene naloge s področja geomorfologije, pedogeografije, geoekologije itd., prevladujejo pa naloge s področja družbene geografije, predvsem z geografije turizma. Letos je bilo teh nalog skoraj polovica. Sicer pa je bila glede na nakaj zadnjih let kako- vost nalog večja, vendar nobena naloga ni izrazito izstopala. Zato sta imeli obe komisiji izjemno težko in dolgo delo, preden sta se odločili, komu podeliti nagrade. Komisiji sta s skrajšano objavo naloge v naši reviji nagradili 4 naloge: Zemljiška po- sest v Prekmurju, Krajevna skupnost Kočev- ska Reka nekoč in danes, Pomen nove držav- ne meje za bistriško občino in Suša poleti 1992 v Sloveniji; z izletom v zamejstvo 2 nalogi: Alpsko zimsko-turistični status Sloveni- je in Skrb za pitno vodo; z brezplačnim izle- tom oziroma ekskurzijo Ljubljanskega geograf- skega d r j j i t v a^pa naloge: Depopulacija in njene posledice pod Ratitovcem, Kmečki turi- zem na Zreškem Pohorju in Geološke značil- nosti med Škofffico in Ljubljano. Vse naloge hrani knjižnica Inštituta za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. NEKATERE KNJIŽNE NOVOSTI V ZEMLJE- PISNEM MUZEJU Bibljana Mlhevc Bralce Geografskega obzornika in obisko- valce Zemljepisnega muzeja Slovenije obvešča- mo, da je izšla nova številka publikacije Inšti- tuta za geografijo Univerze - GEOGRAPHICA SLOVENICA 25. V tej številki, ki nosi naslov OBČINA DOMŽALE - PRIMER SPREMINJANJA OBMESTNE POKRAJINE V OKOLICI LJUBLJA- NE, je dr. Stanko Pele objavil predelano in dopolnjeno besedilo svoje disertacije. Cena knjige, ki jo lahko dobite v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani, je 985,00 SIT. Knjigo lahko naročite tudi po tel. 061 213-458. Poleg omenjene publikacije lahko med novostmi na policah našega muzeja najdete tudi delo Toneta Cevca: VELIKA PLANINA (4935,00 SIT) in delo Andreja Stritarja: 1 1 1 IZLETOV PO SLOVENSKIH GORAH (3900,00 SIT). Omeniti velja še ugodno prodajo knjige Daniela Rojška: NARAVNE ZNAMENI- TOSTI POSOČJA (1680,00 SIT) in knjižico ZVEZDE iz zbirke Sprehodi v naravo za samo 105,00 SIT. DRUŠTVO ZA MEDNARODNO DOPISOVANJE Drago Perko Društvo za mednarodno dopisovanje, ki ima sedež v Ljubljani in je uradno registrira- no kot društvo, nas je prosilo za objavo obves- tila o njihovem delovanju. Društvo, ki ima v Sloveniji že 4000 članov, ima status nacional- ne mladinske organizacije, ki mu ga je 6. oktobra 1992 podelil Urad Republike Slovenije za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Maja Vidic, predsednica društva, je svoje društvo predstavila takole: "Namen našega društva je posredova- nje naslovov za dopisovanje iz drugih držav. Dopisovanje lahko poteka v angleškem, nem- škem, francoskem ali italijanskem jeziku. Večina naših članov je stara od 10 do 25 let, vendar imamo veliko naslovov za dopiso- vanje tudi za starejše od 25 let. Trenutno imamo naslove dopisovalcev iz več kot 20 držav. Naše društvo sodeluje s številnimi šolami v tujini in podobnimi društvi v dru- gih državah. Z dopisovanjem lahko spoznate prija- telje s celega sveta, izpopolnite znanje tuje- ga jezika in spoznate marsikaj o načinu življenja, običajih in kulturi drugih narodov. Veliko dopisovalcev se kasneje tudi obišče. Na ta način lahko tudi povečate zbirko 38