708                                                                  Listek.
nost glasbenega mišljenja, ki krasi ta četverospev, je bujno vzklila v drugem zboru istega skladatelja, v »Žalosti« (besede narodne). Širši glasovni obseg mešanega zbora daje skladatelju še več prostosti; fantazija njegova je tu širša in bujnejša, in plod vsega tega so — melodije čudovite nežnosti, harmonije divne miline. Ne da se tajiti, da je skladba delo umetniškega navdahnjenja. Na podlagi preprostega motiva se razvija delo iz prvotnega četveroglasnega zbora v osmeroglasen, pravzaprav dvojen četveroglasen zbor. S tem obširnim aparatom je dosegel skladatelj znamenite zvočne efekte, ki se besedilu čudovito prilegajo, ker se z rahločutnim vkusom ločijo nasprotni si značaji temnih moških in jasnih ženskih glasov. Nežna poezija duhti iz te otožno navdahnjene skladbe, s svojo milino budi v nas spomin na preproste narodne pesmi. Upamo, da najde zbor tudi vselej samo poklicane interprete; kajti ker je skladba osmeroglasna, je to obenem nekako zagotovilo, da se je lotijo le dobri zbori, ki jo podajo v tako dovršenem predavanju, kakeršnega je vredna ta nežna kompozicija. — Jednako oduševljenost in udanost zahteva od pevcev tudi Foersterjev mešani četverospev »Kitica« (besede Gregorčičeve). Posamezni, samostojno izvedeni glasovi se tu spletajo v polifonskem slogu v celoto, ki je izredne umetniške vrednosti. Sladka kantilena, čista in ljubka kakor ptičje žvrgolenje, gorak čut in ogenj plamteče prisrčnosti podajejo delu ono vabljivost, ki vnema srce in um, ki greje in oživlja. Tudi v »Kitici« zasledujemo v glasbenem izraževanju pesnikovih besed tisto skrbljivo natančnost, ki je priznano svojstvo Foersterjevih skladb, in ki le-tem podaje trajuo, klasično vrednost; ker zbok svoje karakteristike so in bodo Foersterjeve skladbe vedno zanimive.
Lično opravljene (natisnjene v Eberlovi tiskarnici na Dunaju), pojdejo te muzi-kalije sedaj v svet, v veselje vsem društvenikom in v vzpodbudo glasbene izobrazbe. »Glasbene Matice« zadnja izdaja bodi vsakomur najtopleje priporočena in ji privabi kar največ prijateljev in podpornikov.
—oe—
f Venceslav Mafik. Dne 26. kimovca je umrl hrvaški marljivi pisatelj za šolo in mladino Venceslav Marik, rojen na Češkem 1831. leta. Mafik je kot odgojitelj prišel na Hrvaško in je tukaj postal učitelj, najpreje v Ludbregu, pozneje pa v Zagrebu. Tukaj je zasnoval pedagoški list: »Napredak«, katerega je do zadnjega časa marljivo podpiral s svojimi spisi. — Posebej je izdal »Basne«, »Krasuljak«, »Narodne pripoviedke«, »Slike iz hrvatske poviesti«, »Komensky, veliki učitelj naroda«, »Skola materinja«, »Život l rad Amosa  Komenskoga«,   »Misli o  preustrojenju narodnih učiona«,  i.  t.  d.
Pred kratkim je spisal in izdal v Pragi »Horvatsko-česke' razmluvy«. Iz Prage se je  vrnil zopet na  Hrvaško in, potujoč v Slavonijo, je  umrl.
—o.
Vtiski z narodopisne razstave češkoslovanske.  (Dalje.)
V vasi se nahaja vse, kar je treba za večjo naselbino: cerkev, zraven nje stara šola, mlin, kovačnica in kajpada več gostilnic, kjer se ponujajo ogledovalcu hrana, pijača in glasbeni užitki iz dotičnega kraja. Cerkev, „kostel", je originalna v Obeh pomenih besede. Lesena je v vseh delih, okoli nje je voda napeljana, črez pokrit lesen most se pride pod zvonik, v katerega se vidi do lin, in potem skozi glavna vrata v primitivni hram božji. To cerkvico je dal prenesti arhitekt Socher iz pardubiške okolice na razstavišče in jo je samo nekoliko popolnil z nekaterimi predmeti. Pri tej vaški cerkvici opravlja cerkovniško službo — pravi cerkovnik. — V drugem oddelku skupine B so izloženi kroji (noše), šivanje, tkanine in vezenine. Znameniti so posebno nekateri okraski in motivi, ki izvirajo iz poganske dobe; vidijo se 11.  pr.  oblike,  ki   spominjajo  na   podobo solnca.   Drugi vzorci  so   se ohranili  iz cirilskih