Knjiga Slovenska XIX. veku. Smrt Sniail-Age Čengiča. ,,Preteklo je že mnogo let, kar je bilo po ,,Glasniku"' naznanjeno, da pride v ,,Cvetju" na svillo inoja prestava te prekrasne Mažuraniceve pesini. Al razne okoliščine bile so krivo, da ni takrat pesetn tiskana bila. Popravil in opilil scm jo šc sčm tcr tji\ in jo tukaj slovenskeinu svctu izročain, da se napaja krasote narodne in zares velirastne poezije. Slovenci, sprejmite jo blagovoljno! Tuje, Slovenceni nerazuniljive bcsede seni jiod vrsticami z doniaeinii pojasnil. Ker sem povsod na tanko originaiu sledil in ker so v njem nektere vrstice nekako nerazuniljive, so one tudi v prestavi nekako tenme; dajo se različno tobnačiti. Oritalo se nii bo, da seni preveč elizij napravil, al velikokrat se jili ni bilo nioč ogniti; posebno pri pridevnikih sem rajši sanioglasnice izpuščal, kakor skrajšane, našeniu narečju nekako tuje sklone rabil" itd. Naliaja se prestava v Novicah 1. 1870 str. 96—161, pa tudi posebej tiskana: S m r t S m a i 1 - A g e Č e n g i t; a. Po Ivanu Mažurani('u poslovenil Jancz Bi 1 c. X Ljubljani 1870. 10. str. 54. Nat. J. Blaznik. Zal. ,J. Murnik, takrat Novicam odgovorni vrednik. „0 noveni letu 1871" v Novicah krasna peseni: Ko Mesija se prikaže svetu, — Angelj svitli peva, se raduje itd. — Nektere niisli o nasih Jolskih zadevah. Spisal Janez Bilc. „0 šolskih reeeh ne sme nihče pisati in svetovati, kdor ni ,,Scliulinann". Tako nie utegne nekdo zavrniti in zaničljivo nioj spis na stran pahniti, da bi vedel, da sein ga spisal jaz, ki nimain zdaj s šolo prav nu; opraviti. Al, da se nekoliko utolaži, naj niu oinenim, da sem tri leta otroke v farni šoli podueeval in da scm l)il dve leti v hiši knežji učenik knezevili otrok, da toraj nekoliko poznain kinetiške in gosposke otroke. Zraven tega iniam pa vsaki dan priliko slišati, kako nasi ljudje o šolskih zadevah govorijo iu sodijo. Naj nii toraj ,.der praktische Scliulniann" dovoli, da tukaj svojc misli častitim bralcem razodenem; naj oni sodijo, če so prave ali krive, in ako je kaj dobrega v njih, naj bi se porabilo. Onmia probate, quod bonuin, tenete!" — Obravnava se potem 1. Šolsko petje in t.elovadba. 11. Šolski i zl(!ti i n šolsk(> preskušnje. III. l'<¦ i- telj, organisl i n ccrkoviiik. l\ . Materni jezik — učni jezik Islr. 296—329). — Ker so nazori, kateri« v toli spisih razodeva Bil", taki, da naj bi jili resno preniišljevali ]>a modro izvrševali učitelji in učiteljski predstojniki in ker se jaz popolnoma striiijam ž njimi, naj se ,,pro nieinoria" povedo tukaj v učiteljskeni listu! — ,,Sklenem pa svoj spis, ki mi ,\v veči narastel, kakor sem izprva nii.slil. s terni kratkinii opazkami: Šola ljudska niora biti verska; bicz kršeanske vere ni omike. Cu duhovni na kinetih v šoli ne pomagajo in je ljudem ne priporočajo, ne more šola nikdar ;ia- predovati. Šola bodi narodna; v tujšnni podurcvati se pravi: grešiti zoper narod, prazno slaino inlatiti. Če horenio. da se uč-itelji z večo ljubeznijo šole oklcnejo, zboljšajte jini stan, skrbite posebno za njih starost in za zapuščene družine, da jih zraven dmzih skrbi tudi skrb za prihodnost ne tare. Narodna šola bodi kinetovo vseueilisče, v njej naj se kmetovalec ne vadi samo brati in pisati — teniuč vsega, kar bode potreboval. Slišal sem o nekein izvrstnein duli(ivncm uritclji na Gorenskem. da je odraslf šolarje o prostih urah celo slaninike plesti učil, in jim razlagal, kako bodo župane volili, kar so tudi z lističi storili in si ined seboj župana zbra i, da jim je pokazal, kako se vršijo volitve. Kakor tirjajo okolščine kraja in t"asa, naj se tukaj sadjereja, tani o s v i 1 n i li gosenicah, v tretjeiti kraji zopet nauk o vinstvu, povsod pa o ži v i norc j i. kcr živina je večidel najveri knietov kapital. otrokoin predava.  Nobena šola naj ne bi bila brez v rtiča, kjer se vse djansko poskuša in otrokoin globoko v srce zapiše. Kar otroci v šoli slišijo, to žalibog, večkrat pozabijo ; kar so na vrtu videli, tega nikdar ne zabijo. LeptMim petju naj se v šolah več prostora da, kajti ono požlabnuje srce. Y kni(Hv'kili šolah je dovdj t c I o v a d 1) c, ako učiielj uc-enui! ravno stati in lepo lioditi navadi; več s tcin ukom vkvarjati se ,jii nepotrebno, neprakticno. Pri šolskih izhodili, ki naj bi se med letoin včasih napravili, naj mVnik pazi, da se šolarji lcpo obnašajo, da so med seboj priljudni in oinikani. Solske p r e s k u š n j e niso nepotrebne, temuč koristne; one so pridnim plačilo, lonuhom spodbuda, starišeni tolažba, vrlim učiteljem veselje. Darila šolska (premije) naj se zopet vpeljejo. Ce se že gospodarju, ki je lepo kobilo, lepega vola izrcdil, darila dajo. njeimi, ki ima že v lepi živinici dovelj plačila. zakaj se ne bi pridnemu šolarčku darilo privoščilo ? Učitelj naj bo ljubeznjiv oče svojim šolarjem; vendar naj bi tudi š i b a iz šole ne zginila. Strah inora tudi v šoli biti, in ako se šolarji ne boje učenika, bodo knialu oni njega strašili. Poslednja moja beseda o ljudskein šolstvu pa je: dobrešole, s r e č n a dežela!" Danica 1. 1871: Pesem presvetemu .Jezusovemu Sercu (Prosto po nemškein — v 12 kiticab str. 303). Prevzviš. in premil. gg. Andreju, knezu in nadškofu Goriškomu, o Njihovi zlati maši dne 30. sept. — V imenu rojakov J. B—c (str. 311). Slovenec 1. 1874 ima sprelepo čestitko: Verni Slovenei Piju IX. — 0 sveti Rim, Ti mesto starodavno! — 0 blagor, slava Tvoja ne veni itd.; — 1. 1877 o oOletnici vladikovanja: Sveteinu Oeetu Piju IX. dne 3. jun. — Al niorja silnega jt> to šunienje? — Al ljutih jo viliaijev glas? itd. — L. 1875 pa Valentinu ^'odniku 3. febr.: Poljana razprostira se zelena, — Po nji pa bela vije se stezica ... \odnikov duh Slovence naj edini — \' zvestobi Bogu , caru, domovini. — D a n i c a 1877: Spoinini na Oglej. Potopisne čertiee (str. 84-110) s sklepoin: ,.Hic Aciuileja fuit; — restat. miserabile nomen urbis, et infelix cctera condit liunnis1'. — Novice 1. 1878: Nckoliko bcsed o Emoni Miillnerjcvi; 1. 1879: Matija Liran, stari Slovenet.;. Zivljonjopisne <"rtice (str. 22—31). — Danica 1. 1879: Himna o presvetem Sercn Jezusovem (str. 329), poslovenil. Tri hiinne i v slavo brez madeža Spočete, po brevirju poslov. (str. 377) J. Bilc. — V Danici 1 1. 1880: f Kanonik Grašič. Nenadna smert pri veselici. Revščina na Notranjskem. V tein doj)isu razodeva svoje in innozih prijateljev res niodre niisli o cerkvenem petju med Sloveuci, o napevih Riharjevih, o cerkvenem petju nied Nernci in Lahi, o latinštuni pri službi božji itd. (str. 59). Na str. 137 pa je pričel zopet priobčevati ,,CerkveiH> hiiiine'', kar nadaljuje do str. 393, in v Danici 1. 1881 od str. 1. do 177. Tudi te poslovenjene cerkvene pesmi, o katerih bi bilo želeti. da bi se v liturgiki pač razlagale bogoslovcem, so s prcdgovoroin in nekteriini pojasnili o merihi, besedilu itd. prišle posebej na ^vetlo: Prcstave naj lepših hiinen sv. cerkvo. Poslovenil J. Bilc. Del II. Ponatis iz Zg. Uanice. V Ljubljani 1881. 8. str. 66. Zal. L. J(>ran. Nat. J. Blaznik. Na prodaj v Katoliški bukvarni. Prisrona, a dostojna jc c:ostit.ka ,,Prccastiteniu Monsignoru Luku Jerami, novemu korarju ljublj. stolne cerkve" v N ovicah 1. 1882 str. 385; tako tudi ,,O veseleni prihodu Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. na Kranjsko 11. jul." v S1 o v e n c u 1. 1883: Ljubljana se raduje bela, — Razlega s«1 vsselja glas itd.; ,,Tisočlctnica sv. Motoda 5. jul.'4 v Slovencu 1. 1885. in 1. 1886 str. 294 BSveta božična noč" : Noč blažena zeniljo pokriva, — Pri zvezdici zvezda iniglja itd. Sveta Družina. Poljski spisal J. B. Zaleski. Prosto poslovenil J. Bilc. V Danit-i 1. L887 str. 337—404. ,,Slavni poljski j)csnik J. B. Zaleski je razun druzih krasnih poezij spisal tudi prelepo pobožno peseni ^Sveta Družina", ktero premišljevaje opeva dogodbo popisano v sv. evangoliji Luk. II. 42—52 ... Opeva nam popotvanje | sv. družino iz Jciuzaleina, kjer so veliko- liiičiie praznikc praznovali, na dom \r Xazaret; dalje tiain ginljivo opisuje, kako so sv. stariši zgrešili presvetega ndadenča .Jczusa; kako so ga potem v tempeljnu na.šli ter se ž njim veselo na doni povernili. Vse to predlaga tako, kakor sicer delajo pesniki (Prim. božičneoratorije), prosto, pa vender v edinosti in strinjeno vse skozi s sv. evangelijem. Prelagatelj je sicer prepričan, da je prestava pomanjkljiva. ter da izvirnika nikakor ne doseza, vendar bo pa tudi tako poslovenjena pesem pobožne čitatelje zanimala, ter v njih budila ljubezen in češčenje presvetih oseb, ktere naiii predstavlja verli poljski pesnik prek'))C) in veličastno. Tako prelagatelj; jaz pa: Vzemi in beri! Drobtiniče XXI. 1. 1887: Venček pesini o svetih dnevih. Zložil J a n e z B i 1 c. Per crucem — ad lucern. Skozi trpljenje — v vecno življenje: Sveta noč. Razglašcnje. Trpljenje. Vnebohod. Binkošti (str. 210 — 213). — Cerkvene hinino. Kraljici presvetega rožnega venca. 1—IV. V l)anici 1. 1888 str. 313-4, poslovenil J. Bilc. Bolj dovr.šene se nahajajo v D r o b t. i n i c a h 1. 1890 str. 184—o z opombico: ,,Te prelepe cerkvene binine so bile pred tremi leti razglašene in duhovskim niolitvain uvrščene. Sploh se misli — in duli, kateri v pesmih veje, spričuje, da ,so jih sanii sv. oče Leon XIII. spisali. Naj bi se kak skladatelj našel, ki bi zložil vsaki teb hinien prirneren napev ! Zares krasna pesen bi to bila! — K o 1 e d a r d r u ž b e s v. M ohorja za 1. 1891: Slovenski drvarji na tujem. Spisal Janez Bilc (str. 100—105). — Poleg niau jših dopisov v Danici in Sloveneu in nekaterih druzih stvari kaže nam še spis, dovršen v II. Bistrici 18. nov. 1890 — Daniea 1. 18i)l : Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal .lanez Bilc. \' XIV odslavkili str. 10—188. ,,Mnogo slavnili božjib pol.ov, Mariji posvečenih krajov, kjcr Gospod Bog na pripro.šnjo problažene Device pobožnini vernim dobrote in rnilosti skazuje, nain je že Zg. Danica opisala. J^e o naj novejšein svetem niestu, kjer se na tisnre in tisuče vernikov zbira, da poeastijo Kraljic.o sv. rožnega venca, kjer jini nim pobožnost vrača z uslišanimi inolitvaini in mnogimi čndeži, nisnio dozdaj razun kratkega ]>oročila ničesar brali v našem cerkvenem listu. Ta kraj se imenujp^N o v i P o in p e j i, ali P o rn p e j s k a r a v a n — V a 11 e d i P o ni p e j i, na južneni Italijanskeni . . . Papež Pij IX. so razglasili neoniadcžano spoeetje preblažene Deviee Marije in ona si je izvolila Lourdes (Lurd), da jo tanikaj kristjani časte kot Kraljico brez niadeža izvirnega greba sporeto. — Papež l^eon XIII. so kot drugi Uominik razširili in ponovili pobožnost sv. rožnega venca, in Marija je pokazala Nove Pompeje, kjer naj se časti kot Kraljica presvetega rožnega venca. — Pisatelj teh skromnili verstic se je v mnogih zadevah priporočal Mariji Novo-Pompejski, ter je bil tudi uslišan. Hvaležen za te niilosti, je obljubil, Slovenee soznaniti s tein svetiščem, kar naj bo z naslednjiini versticanii spolnjeno. Posnel sem pa, kar tu spisujem, po več letnikih, v Valle di Pompeji izhajajočega, obširnega mesečnega lista, ki se imenuje „11 Rosario e la Nuova Poinpeji"; torej je vse zajeto iz zanesljivega vira". Kar je J. Bilc 1. 1882 pel o Msg. L. Jeranu, sine se po vsej pravici peti tudi o njein: Glej vijolico nied niali in trnje skrit.o. Odmika t vojim se očeui: Vonjava inila dela jo očito — Jo mzodeva duli Ijudem.