Redaccion j Administracion:
A N blas 1951
v- T. 59-3667
Bs. Aires
o e N I N A
Sl 0 V CHS KI GLAS
REGISTRO NACIONAL I)E LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
Za eno leto $ 8,-Pol leta $ 5,-^ inozemstvo 2 Dolarja
(L A V O Z K K I. O V ii JV A )
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA . ORGANO DEL CON SEJO ES LOVEN O QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENAS
	O	PQ
o w	g H	<
U-i «	Z	(C
	W	H
O	o	£
U		W
	<	U
FRANQUEO PAGADO
Concesi6n N7 31S9
TARIFA REDUCIDA
Concesi6n N9 1551
L£TO (ASfO)
BUENOS AIRES, 19 DE MARŽO (MARŽA) 1947
Num. (Štev.) 13
29 AN1VERSARI0 DEL EJERCITO SOVIETICO
luchadores y conductores de r.uestro ejercito conjuntamente con 0^°s !os pueblos libres. democraticos y amantes de la paz en el mundo, ^elebraion el 7 de maržo, el 23" aniversario de la creacion del Ejercito j °vi^tiC0, co:no una de las fechas mas memorables en la historia de la eiQci6n de los pueblos. Los pensamientos y sentimientos de todos los Pueblcs libres y democraticos estan impregnados cor. fuertes expres.iones 6 reCi3nocimiento y gratiiud hacia el Ejercito Sovietico. No es ello simple-^ente una gratitud hacia un ejercito amigo y aliado sir;o la profunda e ‘n<Jenua solidaridad con el ejorcito del obrero, del campesino y del intelec-*ual, y asimismo con todcs los pueblos de la Unior. Sovietica. k _ Hace 29 anos los ciudadanos democraticos y piogresistas de Rusia, a'° let direcciSn de Lenin y Stalin, dieron el ejemplo de la historia y demos-*tar°n que son capaces de no solamente destruir el antiguo regimen capi-j l3ict Y feuda.1 que se habia aduehado de su pais sino tambien de col jcar ses y cimientos al poder sovietico y crecr su ejercito del pueblo.
“ Pnrneros regimientos de ese ejercito compuesto del proletaiiado del entonces Petrogrado, de marineros y cbreros de fabricas, representaban coraz6n del joven ejercito revolucionario el que, dia a dia, crecia y se lor‘ili=aba.
&si. en los dias mas aciagos de la joven Republica Sovietica, los obreros ^ cainpesinos armados y empujados por el profundo arnor hacia su tierra 8°cialisla salvaron a la joven Republica Sovietica del poderoso y bien °rtlJado cor.quistador germano. Ellos destruyeron a las tropas germenas en j 0v Y Narva y continuaron las cruentas pero vietoriosas luchas contra ,s nurnerosas tropas intervencionistas y bandas contrarrevolucionarias.
En la historia no existe otro ejemplo que demuestre que los obreros v CaRlPesinos mal armados, descalzos y hasta fameliccs puedan, con, tanta ^°luntad y heroismo, luchar vietoriosamente y vencer a numerosos y mas ,fr*6s enemigos. El joven Ejercito Sovietico vencio a las tropas de ocupa-germanas, destruyo a las fuerzas de las naciones imperialistas que ^ian sido enviadas para deshacer el poder del obrero y del campesino, ^iquil6 las bandas contrarrevolucionarias de Judenich, Denikin, Kolchak, rQtigei y otros. Eso ha logiado ,el Ejercito Sovietico, el ejercito del pueblo. ^0rcIUe ha sido conducido y ha seguido el camino indicado por los ideales ijpnin y Stalin, porque era consciente del significado y principios de la
. v°luci6i
^Peiialisla y a los enemigos intemos del pueblo laborioso. El jovon Ejercito °viQtico defer.dio los postulados de la Gran Revolucion de Octubre por el
klGtt J
de su pueblo y de todo el mundo.
^ El Ejercito Sovietico libero a la humanidad del maligno nazHascismo, 6 l°s destiuctores de la cultura y el progreso. Ha sido ,el unico Ejercito de deiener a las hordas fascistas, hacerlas retroceder y aniauilarlas
c*
^ su propio nido. El Ejercito Sovietico, creado y educado en el sentimiento ^ ^ftiistad y iraternidad hacia la smasas populares del mundo en.tero, .acia todos los pueblos sin distincion, es hoy garantia de la pas en el nc*o, iuerte respaldo y proteccion para la libertad e independencia de Pueblos agrupados en naciones pequehas.
>6n de Octubre, porque queria a su pueblo y odiaba a la rapiha
los
QVuda dU;
FAŠISTIČNO "SOCIALNO SKRBSTVO"
Bombe in strojnice proti tržaški demokraciji
Nct uradu za brezposelne Zavoda za socialno skrbstvo so našli: tisoč ročnih bomb, štiri težke in štiri lahke strojnice znamke "Breda", 56 brzostrelk, 50 pušk in poleg tega še nad 52.000 nabojev.
, ^uestros pueblos comprer.den que la lucha heroica del Ejercito Sc-‘co contra los conquistadoros fascistas dio posibilidades par el normal
1	Sai'ro!lo y exitosa conclusion de su lucha de Liberacion NacionaL Sin la
ftioral y material que ofrecio el Ejeicito Sovietico a nuestros pueblos itiraWe 'la l110!101 libertadora, estos se hubiesen visto en grandes, y ocaso ^'slvablss dificultades, primero: para liberarse del yugo opresor germano;
establecer y afiar.zar el poder y autoridad del pueblo. En el er<=ito Sovietico nuestros pueblcs reconocen hoy al mas poderoso defensor
0	l*1 paz e incolume garantia de su libertad y, por ello, a imagen y seme-K del Ejercito Sovietico, hoy en dia nuestro ejercito se educa en, el ^ ^0t haciu su pueblo, en el heroismo y en el odio hacia los conquistadores s eUemigos del progreso.
J. I. V.
1.	januarja opoldne je angleška vojaška policija izvedla preiskavo v prostorih državnesa zavoda za socialno skrbstvo v ulici Battisli, S in odkrila cel arzenal orožja. Našla je ;>(> brzostrelk, 50 pušk, 4 težke in -1, laliko “Brede”, 1000 ročnih bomb OTO in nad 52.000 nabojev za brzostrelko kalibra i). Orožje in strelivo je bilo v zabojih, na katerih je bil narisan znak rdečega križa in napis “Medicinal Vse orožje in strelivo je italijanskega izvora, popolnoma novo in namazano. Nekatere brzostrelice so še v originalnem ovoju, tako kot so izšle iz to-* varne.
Doslej so šovinisti in reakcionarji vedno kričali in pisali, da so vseli neredov in atentatov v Trstu in coni A krivi antifašisti in njihove organizacije. Zasedbene oblasti so v svoji “nepnstrariosti” doslej vedno preganjale antifašiste; vršile so preiskave v prostorih antifašističnih organizacij in v kulturnih krožkih in čeprav so s< posluževali celo magnetičnih aparatov, niso našli ničesar. Pri antifašistih so iskale celo dlako v jajcu, neo-fašiste in šoviniste pa so s svojo pri-
stranostjo posredno podpirale.
Našli so orožje v Tržiču, našli so ga
v prostorih akcijske stranke v Trstu.
V	vseh primerih je šlo vedno za večjo količino orožja. Sedaj so ga našli pravo skladišče. Po vsem tem mora biti jasno, kje so teroristi, od kod izvirajo atentati, kdo neti spore in nemire ter kaj vodi te ljudi v njihovem, zločinskem’ početju. Vsa besedna zavijanja so odveč spričo zgovornosti dejanj samih.
Široko zasnovana teroristična organizacija nima le omejenih taktičnih ciljev. Očividno pa gre tu le za vzdrževanje napetosti, ki naj bi opravičila stalno prisotnost okupacijskih čet nn svobodnem tržaškem ozemlju v pod-ooro protiljudskim klikam. Tu gre za vse hujše zadeve.
Rešitev tržaškega vprašanja, kakor izhaja iz sklepov Sveta štirih zunanjih ministrov, daje možnost političnega uveljavljanja demokratičnim silam. To dejstvo je najhujši udarec za italijanske šoviniste, in zaradi tega se jili je polastil obup. Njihova “večina” sc demokracije boji; boji se enotne demokratične fronte tržaškega antifašističnega ljudstva,-kakor se boji razvoja demokratičnih sil v Italiji. Zato se pripravlja na državni udar. V Italiji
so na to nevarnost opozorili politiki kot Hcoccimarro in Nitti. Reakcionarji kopičijo v Maliji orožje, ki je — kot ostali neracionirani predmeti — v prosi i produ .ji, in se zaradi tega odteguje vsaki kontroli. Brez vsake kontrole se zbira tudi v Trstu — na najšibkejši točki italijanskega šovinizma — kjer je prilezlo na dan celo v obliki nedolžnih “zdravil” kot posebno učinkovit pripomoček “socialnega skrbstva”.
Taka je njihova iskrenost, tako je njihova demokracija, tako je ozadje njihovega plebiscita. Vse njihove besede o demokraciji, o mirnem sožitju med narodi, o obrambi osnovnih pravic delovnega človeka, o enakopravnosti med Slovenci in Italijani, vse to je zlagano, vse sama hinavščina. Gre za prazne fraze, za katerimi se skriva njihov politični bankrot.
Antifašisti zahtevajo enoten nastop vseh demokratičnih sil; odločno borbo proti ostankom fašizma proti neofašizmu in šovinizmu; zboljšanje gospodarskega položaja in odpravo brezposelnosti; enotno sindikalno organizacijo za dosego socialne, pravičnosti ; popolno enakopravnost za vse narodnosti na vseh popriščih javnega življenja itd.; na vse to imajo oni samo en odgovor: bombe. Ljudstvo si želi mirnega sožitja in konkretnega dela za zboljšanje življenjskih pogojev, a oni kopičijo bombe in strojnico.
Spričo vsega tega, kdo more še verjeti. da imamo opravka z ljudmi, pripravljenimi spoštovati demokratično prakso, in ne s političnimi kriminalci, ki pripravljajo oborožen napad na tržaško demokracijo?
Najdba tako ogromnega skladišča orožja kaže- na eni strani, do kakšnih posledic je Zavezniško vojaško upravo privedla politika “nepristranosti”; na drugi strani meče luč na zavezniške tako vojaške kot civilne organe javne varnosti, ki so šele danes “odkrili” del orožja, ki že poldrago leto roma preko sicer precej nadzorovane demarkacijske črte med Italijo in cono A, in, končno, sta vi ja Zavezniško vojaško upravo pred odgovornost, da se tudi, glede tega vprašanja, izkaže neuspeh njenega, zaupniškega poslovanja.
Za. vse resnične^ demokrate pa so ti dogodki nov, zaključni argument za njihovo politično orijontacijo v zvezi z nalogami, ki čakajo v novem letu tržaško demokratično ljudstvo.
Najdražji spomin je slika, zato obiščite razstavo Slovenskega Glasa, dne 5. in 6. aprila v G.P.D.S., ulica Simbron 5148, Villa Devoto.
KAJ JE S POTUJČENIMI PRIIMKI?
Fašistična Italija se je posluževala vseh sredstev, da bi iztrebila v svojih mejah slovenski živelj ter tako sebi v prid spremenila narodnostno strukturo Julijske krajine. Pri tem je posegla v najosebnejše in najintimnejše pravice človeka, ki so osnova vsake modeme demokracije-
Fašisti so namreč prepovedali krstiti otroke na slovenska imena in so začeli spreminjati priimke slovanskega izvora v italijansko obliko. To svoje nasilje so uzakonili z dvema zakonoma. Z zakonom 10. januarja 1926 št. 17, ki je določal spremembo priimkov v "italijansko obliko" v tridentski provinci in ki so ga kasneje razširili tudi na Julijsko krajino, ter z zakonom 8. marca 1928, št. 383, ki določa, kakšna imena se smejo dajati otrokom pri krstu. Na ta način so razni uradniki matičnega urada svojevoljno izbirali novorojenčkom tuja imena.
Priimke so seveda menjavali brez vsake metodičnosti. Tako so n. pr. prevedli ime Sirk v Trstu v Sirca, v Gorici v Sirtori, v Pulju pa v Serchi. Taki primeri so se pripetili večkrat v isti družini, katere člani so prebivali v raznih pokrajinah. V nekaterih družinah so tudi iz Bizjakov nekateri člani postali Bisiacchi, drugi pa Bisiaui. Poleg spreminjanja priimkov po zakonu so razni ljudje lahko spremenili priimke tudi 'prostovoljno". Tako je dobilo samo v tržušla pokrajini kakih 60.030 ljudi nove priimke.
Ko je bil poražen nacifašizem, je bilo vse ljudstvo prepričano, da mu bodo popravili prizadejane krivice in da si lahko vsakdo zopet izmere svoje staro rodbinsko ime. Zavezniki so to sicer obljubili, toda doslej niso ničesar storili Jeseni 1945. leta so o spremembi priimkov v njihovo staro obliko nalepili po me3tu celo lepake, toda stvar jo zamrla. Zavezniki se vedno sklicujejo na svete pravice posameznikov, pri tem pa so pozabili na najbistvenejšo, da lahko vsakdo ohrani priimke svojih prednikov. Tedaj so pisali, da bo moral vsakdo napraviti prošnjo, da mu vrnejo prvotno ime. MOS za Trst se je tedaj postavil na pravilnejše stališče. Po njegovem mnenju naj bi vsa imena spremenili z odlokom v njih prvotno obliko. Le kdor bi si želel ohraniti potujčeno ime, naj bi za to vložil posebno prošnio. Le tako bi bilo aadoščeno pravici-
Sicer pa to ni edina krivica. Če pregledamo razne odloke v prid Židom, opazimo, da člen 3, splošnega ukaza št. 44 z dne 11. 2- 1946 določa, da Židje lahko zopet dobe stare priimke le z navadno prošnjo brez slehernega zapletenega postopka, kakor go določa fašisitčni zakon iz leta 1920. Tudi v tem odloku opažamo pristranost ZVU. Nihče ne oporeka Židom njihovih pravic, toda vsaj enake pravice bi morali uživati tudi vsi antifašisti, ki so se aktivno borili proti fašističnemu režimu in imeti bi morali k večjem več pravic. Židje so v mnogih primerih doživeli krivice le zaradi svojega porekla, ne pa zaradi zaslug v akiivni antifašistični borbi, medtem ko so razne antifašiste preganjali, ker so bili režimu nevarni.
Skrajni čas je, da popravijo krivico, toliko bolj, ko govore o enakopravnosti, ki jo bosta uživali obe narodnosti na svobodnem tržaškem ozemlju.
VesttS m Domovini
so bili pozvani na odgovor zastopniki okrajne Nabavno-prodajne zadruge, češ da so brez dovoljenja prodajali Sendviče. Vesi o aretacijah se je bliskovito razširila po V3eh okoliških kraških vaseh. Ljudstvo se je silno zgražalo in prihitelo v Komen. Popoldne ob 14. do 15. ure je množica spontano z zasto vami prispela iz Svetega, Ivanjega grada, Tomaževice, Gabrovice, Voljčegagr Ja in Gorjanskega v Komen. Večtisočglava množica je obkolila poslopje civilne policije in zahtevala takojšnjo izpustitev aretiranih tovarišev. Množica si je izbrala iz svojo srec.e delegacijo, ki se je podala H komandantu civilne policije, da mu izrazi zahtevo de monstrantov. V desetih minutih so bili aretirani tovariši izpuščeni iz zaporov.
Množica se je nato uvrs.tila v sprevod, prepevala borbene pesmi, vzklikala Jugoslaviji, tov- Titu in ljudski oblasti. Manifestacija se je razvila po vseh komenskih ulicah. Sprevod je krenil proti Mladinskemu domu, žal pa niso mogli vsi v dvorano. Eden izmed osvobojenih tovarišev se je zahvalil vsemu ljudstvu za izkazano solidarnost. Tu se je začelo ljudsko rajanje in nastalo je splošno veselje. Prišla sta dva oborožena policista s komandantom komaj postavljene postojanke v Komnu. Ljudstvo ni moglo prenesti prisotnosti policije in je zahtevalo, naj se odstranijo. Medtem pa je komandant baje udaril nekega mladinca in to je razburilo vse navzoče, ki so začeli vpiti "Tega na dopustimo"! Ven ž njimi!" Ogorčeni so zgrabili policiste ter jih pahnili iz dvorane. Ker so se upirali, so jih domačini pretepli. Nato je prišlo ojačenje iz riherr.-berške posadke. Pet ljudi je bilo aretiranih in jih je policija odpeljala proti Rihemberku.
Po komenskih ulicah je še dolgo krožila civilna policija na kamionih, streljala v zrak, Angleži pa so patruljirali s tanki do 8. ure zvečer. V ljudski dvorani so raztrgali sliko maršala Tita, kar je ljudstvo pripisovalo policiji in ogorčeno protestiralo, policisti pa so kakor že običajno, zanikali to nizkotno dejanje. Za Stankom Godničem jo policija oddala štiri strele. Policisti so hodili po gostilnah, legitimirali ljudi ter jim tudi brskali po žepih s pretvezo, da iščejo orožje, ki ga je izgubil poveljnik komenske policijske
koga aretirati, toda ljudje jim niso hoteli slediti. Ko je krenil iz Komna proti Rihem-berku avto, ki je vozil aretirance, je eden izmed policistov iz avta streljal v zrak. Pozneje so aretirance zopet na kamionu pripeljali v Komen k ranjenenemu policijske mu poveljniku. Agenti so hoteli od njih izvedeti, kdo je organiziral obkolilev postojanke in demonstracijo, kdo je prvi za kričal “ven s Čerini" in kdo je pretepel poveljnika.
Vse aretirance so izpustili okro-j 1. ure po polnoči.
Dne 2. januarja na vse zgodaj so se za-čeje v Komnu ponovne preiskave in sicei pri družinah Volčič, Bandelj, Žigon, Vrabec, Slavca in pri Egidiju- Strnadu, kjer so iskali tudi instrumente, da bi jih odnesli s seboj-Nekaj hiš so. preiskali tudi po dvakrat in trikrat, zahtevali slike in podatke sinov in gospodarjev
Po Komnu je nato še vedno patruljiroia civilna policija, legitimirala ljudi, pregledovala tovarne in zasebne avtomobile ter beležila njih številke.
POLICIJA NA KOBARIŠKEM
Zadnje dni pred božičem, so prevažali vojaki in civilna policija z jeepi in kamioni skozi Kobarid in okoliške va:=i ob- cesti mnogo lepih mladih smrečjih drevesc. V Volčah so zavezniški vojaki posekali nekemu posestniku najlepša drevesca. Tudi civilna policija je pri tem pokazala vso svojo pristranost. Dne 19. Dec. je peljala iz Livka proti Kobaridu polno prikolico mladih drevesc. Istega dne pa je v Kobaridu na severnem križišču ustavila zasebni avto, ki je vozil eno samo smrečje drevesce. Lastnika so legitimirali in mu zaplenili drevesce, čeprav ga je dobil iz bovških gozdov, ki so v coni B. Blizu vasi Mlinsko so prijeli tudi brez pravega vzroka tov. Cendova Janka Jevščka, invalida partizana. Neki policist ga je po pripovedovanju prič udaril v obraz-Nato so ga brutalno posadili v j e ep ,n ga odpeljali v Kobarid, kjer so ga vrgli v mrzlo celico, od koder so ga izpustili šele na-siednega dne. Prav tako je večja skupina policistov istega dne izvedla hišno preiskavo pri tajniku kr. odbora SIAU v Logeh, kjer
Pri Robiču v majhni vasici ob ! na bivši avstrijsko-italijanski meji stoji sedaj slavolok, ki ga je zavedno lju$ postavilo v čast medzavezniški razmeji' ni komisiji. Ta slavolok je zbujal pozor« vseh mimoidočih zaradi lično izdelane pisne table v narodnih barvah in ndp [
"Ta zemlja je slovenska" na eni strani "Mi hočemo k FLRI" na drugi strani. Tuji' vinarji in zavezniški oficirji so naplavili foto posnetkov tega slavoloka.
Civilna policija je v zadnjem času fr krat zahtevala od tamkajšnjega lju^Lj* naj slavolok odstrani. 20. dec. pr. leto bila v vasi postavljena postojanka in a na policija je postavila blok zraven sM ® loka. V nedeljo dne 22. dec. pa sta se $ *” sila na sedežu kr. NOO-ja v Kredu d^« vilna policista in zahtevala, da morajo * ^ ščani v teku prihodnjih 24 ur odstrani!
Ko
di
17. t v8eh na k rozp,
selbi 1
uti S ^Ot;
deljc
volok.	_
Svobodoljubno ljudstvo te naše obn^T0 U vasice pa je sklenilo, da slavoloka n« \ Sl( strani, dokler ne vkoraka skozenj Jugoslovanska armija.
agoslflff2 S\
ključ 'ate:
JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI SE VRAČAJO V DOMOVINO
Jdrž, Pc ;om itevj
Ljudska oblast Jugoslavije je skl«!
omogočili številnim po vsem svetu raztf*
d ■
nim izseljencem čimprejšnjo vrnitev v movino. Podatki iz leta 1939 kažejo, da
0 P: , ur t -tag0
Pa
imela samo Slovenija izven svojih meia evropskih deželah 60,000 izseljencev, y P komorskih deželah, ZDA, Argentini, liji, Kanadi in drugod pa 313.000.
Pobudo za izvedbo povratka, izseljen!
posadke. Po gostilnah so hoteli še marši- I so vse premetali.
IZ KOMNA RAVNANJE CIVILNE POLICIJE IZZVALO OGORČENJE PO VSEM KRASU
Na Silvestrovo so udeleženci domače zabave v Komnu spodili organe civilne policije, ki so jih nadlegovali z zahtevo, da prekinejo družabni večer. Ker se tistega večera množica ni dala pregnati iz komenske dvorane, je na novega leta dan civilna policija odgoovrila z represalijami in lovom na ljudi. Aretirala je Danila Volčiča, Emila Vrabca in Ivo Žigonovo ter preiskala satnovanja Albina Kukanje, Jožefa Volčiča, Franca Tavčarja, Franca Božeglva, pri katerih niso našli nič poesbnega. Poleg tega
S. P, D. “Ivan Cankar”
VABI NA
DESETO OBLETNICO
ustanovitve društva v SOBOTO 29. MARCA 1947 ob 9 uri zvečer v dvorani Union Vecinal, Avda. del Tejar 4221, L. M. Saavedra.
SPORED:
1. Pevski mešan, zbor “I. Cankar", pod vodstvom B. Cibiča.
2. Pevski zbor G.P.D. Slov., pod vodstvom I. Krebelja.
3. Pevski mešan zbor “Lj. Oder", pod vodstvom J. Samca.
4. Otroški zbor “Lj. Oder", pod vodstvom J. Samca.
5. Solospev, Vera Leban, Federacija Slov. Mladine.
6. Solospev, Zofka Sulič.
7. Deklamacija "Partizanska pesem", Mary Suban.
8. Igra:
“Rojstvo Hlapca Jerneja”
Spisal I. VUK.
OSEBE:
I. Cankar .................. Franc	Sulič
Mož iz dežele ............. Ciril	Ličen
Dobri mož ............. Franc Boštijančič
PO SPOREDU PROSTA PLESNA ZABAVA DO JUTRA.
ORKESTER ''JOSE SAMEC"
VSTOPNINA: Moški $ 1.50 — Zenske $ 1.00
Vljudno vabi Odbor “I. Cankar"
VOZILA do Saavedre in dvorane: Vlak L. M. Saavedra, 2 kvadri Colektivi: št. 31, 67, 25 — Omnibusi: št. 47, 71, 54.
v domovino je dalo ministrstvo za deto ko komisije za izseljence v Zagrebu. jesen so se iz Francije začelo vrača11] domovino prve večje skupine. Doslej vrnilo skupno 1724 jugoslovanskih izseli! cev, od katerih je 1340 Slovencev. Med
K
J
&ral
mi je mnogo kvalificiranih delavcev: do pri obnovi države veliko koristili- <■
V letu 1947 se pripravljajo na odho» domovino izseljenci v Belgiji, Nizczei* Vestfaliji in v Ameriki. Zlasti v Amerik'» izseljenci skrbno pripravljajo na povrOT organizirajo se v zadruge, kupujejo stroji drugo, da bi mogli tudi sami čimveč» spevati k graditvi svojih stanovanj. Si
za leto 1947 predvideva povrates
40
50.000 izseljencev. Njihova zaposlitev j« i gotovljena, ker bodo na podlagi gospo j
T	_	   k	 .	i	v.	,—1 • i n tri /*« 1 1 ry /vrti 11 1 KI A 1 G I*
skega načrta o industrializaciji in kaciji dežele rabili mnogo delovne sil©
REKORDNI MRAZ V TRSTU
V noči od sobote na nedeljo je Z0Č1 temperatura v Trstu naglo padati in j« °£‘ segla najnižje stanje v nedeljo 5. janufl; zvečer, ko je topolomer padel na 11.6 f? ničlo. V zadnjih stoletjih se je zgodilo -mo trikrat, da je bilo v Trstu še bolj ^ in sicer 1907 inpa leta 1929., ko je bila sP-najnižja temperatura in sicer 14.3 stoP* pod ničlo. Dne 6. januarja podnevi s®
v v T
lQŠ
*an
00
eh
ire
tra
bi]
ftih
bot
Pril
'fs
az
1
M
Uri
dr0
, .faz
temperatura dvignila, vendar je bilo oo . uri dopoldne še vedno skoraj 7 stopinj '
d*»!<
r
ničlo, čeprav je sijalo sonce. Ta nen<*<? mraz je povzročil zbiranje velike mno® ledenega zraka nad srednjevzhodno * < po. Na geofizičnem zavodu v Trstu pre< devajo, da bo to stanje trajalo še nekaj Ni izključeno, da se bo zopet pojavila . burja, ki je včeraj že ponehala. Tud' F drugih krajev na Primorskem javljajo 0 tI^ dem mrazu. Tako so v Gorici zabele^1! nedeljo 5. januarja 9 stopinj pod nič‘° 1 na Lomeh pri Črnem vrhu so v nedeljo Pl noči imeli kar 31 stopinj pod ničlo.
Nenadni in hudi mraz je zahteval žrtve. Tako so našli v nedeljo zvečer 20. uri ljudje v ulici Bastione neko nC* vestno žensko. Prenesli so jo v bližnjo ^
J
stilno, kjer je zaradi zmrznjenja umrldi da bi se poprej zavedla. Iz dokumentov j dognali, da se imenuje Olga MaccH" Truplo so prenesli v mrtvašnico glavne ® nišnice za sodni pregled.
Vesti iz Organizacij
Konvencija slovenskih društev v Argentini
17 ovenski Svet je na svoji seji z dne
' 1 m- sklen.il, da skliče konvencijo
E6, slovenskih društev v Argentini
1 ,ro a*eri se bodo odobrila pravila in
«J?.ravlial° vsa vprašanja naše na-a Se|blr.e.
3 s bot ^°nvenci5a se bo vršila v so* del'° o	aPr^-a	popoldne in v ne-
jj J°r- 1 aPrila zjutraj z zaključkom ob
3 Ij, ^°Venski Svet je imenoval komisijo ^ :lj» SIe<^e in h kateri se bo pri-Cl* še en delegat vsakega društva ..ra.bo pripravila vse potrebno za pZ°n)s te konvencije, onv r°^.n°s^ *n ^ra) k)er se bo vršila St	bomo	javili v prihodnji
|	'«1 Slovenskega Glasa.
Slovenski Svet.
SLOVENSKI SVET lur **	**	higoslavije	13	partitur	parti-
:	P<5r,*Zanskih pesmi, katere so na raipo-
Br^f vse;
f°p8kem Svetu, n”] Pa^itUr
vsem društvom, ki so včlanjena v Slo-
*
® so dobi v San Blas 1951 vsako Po 5 uri pop. in ob ponedeljkih od P°1 naprej zvečer.
Ustava fotografičnih
k
B,*4* stno že v zadnji številki javili. Stali'11- ^as pripravi razstavo foto-Je]jlc^ slik v soboto dne 5. in v ne-y v°n- aPrila v prostorih G.P.D.S. '°ic T“h. Cevoto, ulica Simbror, 5148.
Hagj )e Prva razstava te narave v 0ni n,aselbini. Obeta biti zato nadvse '0q	'^a' ker razstavilo se bo nad
:eh • *z nQše domovine in največ »rCH1Z-naše Primorske. Vse slike je ek {rutJ'1StV0 ^lov. Glasa prejelo pred tbirlcj01 -0<^ vlacle 12 Ljubljane. V lepi v*c^mo naše ljube in lepe
POTEK OBČNEGA ZBORA U.S.J. — “SLOVENSKI ODBOR"
Kot je bilo naznanjeno, v nedeljo dne 9. III. se je vršil drugi redni občni zbor Udr. Svobodna Jugoslavije — Slovenski Odbor.
Ob navzočnosti 172. tovarišic in tovarišev, točno ob 18. uri je dosedanji predsednik tov. Vouk otvoril občni zbor z pozdravnim govorom; nakar je v jedernatih bosedah obrazložil pomen občnega zbora, posebno je apeliral, da še v nadalje pomagamo bratom v domovini. Za tem je povdarjal o potrebi čim večjega zanimanja za združitev vseh naših organizacij in društev v eno enoto.
Pri drugi točki dnevnega reda je bil izvoljen za predsednika omizja tov. Emil Semolič in zapisnikarja Anton Košuta in J. Drašček. Za tem je tov. Semolič prečital dnevni red in naprosil navzoče naj pazljivo slede, naj bodo vprašanja in predlogi kratki in konkretni.
Tajnik organizacije tov. Josip A. Bergoč je podal obširno poročilo v katerem se je dotaknil vseh pododborov, kongresov, glasila in "Slov. Siveta". Radi pomanjkanja časa bomo omenjeno poročilo objavili v prihodnji številki, za danes dostavimo samo to da poročilo je bilo enoglasno odobreno.
Prišli smo na četrto točko dnevnega reda v kateri nam je blagajnik tov. Odon Štanla v številkah pokazal gibanje blagajne, katero je bilo tudi z aplavzom sprejeto. Tudi to poročilo bomo objavili v prih. številki.
Za tem je prišlo na vrsto poročilo Ženskega odseka, ker pa zbirka tega odseka je bila zapopadena v poročilu tov. blagajnika je tovarišica Fani Jamšek spregovorila o delovanju in nalogah ženskega odseka.
Tovarišice in tovariši!
Pozdravljam vas v imenu Ženskega odseka U. S. Jugoslavije - "Slov. Odbor", kateri je bil in je od svoje ustanovitve aktiven v delovanju za pomoč našim sirotam v domovini.
Že leta 1942, je pričel Ženski odsek društva "Ljudski Oder”" nabirati proste prispevke za naše borce in to takrat še pod imenom Narodne obrane, toda leta 1945 je isti odsek pristopil v organizacijo Udruženja
porabljen za nakup potrebščin našim -sirotam v domovini.
Končno mi ne preostaja druzega nego, da še enkrat apeliram na članice in somišlje-nice: Ne amohovati, ampak s podvojenimi močmi na delo! (Aplavzi).
(Sledi)
DESETA OBLETNICA S.P.D.
“IVAN CANKAR”
S.P.D. “Ivan Cankar” vabi vse rojakinje ir, rojake na veliko prireditev svoje DESETE OBLETNICE, katera se ob vršila v SOBOTO 29. MARCA 1947 ob 9 uri zvečer v dvorani Uni6n Ve-cinal, Avda. del Tejar 4221, L. M. Saavedra.
Pri sporedu sodelujejo vsa naša bratska društva, in podala se bo tudi lepa igra "ROJSTVO HLAPCA JERNEJA".
Po sporedu sledi plest?,a zabava.
Vozila do Saavedre in dvorane: Vlak L. M. Saavedra, 2 kvadri; Colek-tivi št. 31, 67, 25; Ombnibusi št. 47, 71, 54.
Vljudno vabi Odbor.
OBLETNICA G.P.D.S.
12. Obletnica Gospodarskega Podpornega Društva Slovencev iz Villa Devoto se bo vršila v društvenih prostorih dne 20. aprila s sodelovanjem vseh bratskih društev.
PIIC NIK
Jugoslovansko Društvo "Samopomoč Slovencev" je organiziralo, dne 2. marca piknik v Bernalu. Tega so se udeleoili po ve čini le član iin razni prijatelji, ki so skupno prebili en lep dan v prosti naravi.
—u. ■	,	.	,	isti oaseK pristopu v organizacijo uaruzenj'
tiih - 3 Kraje, razne skupine v narod- „ , .	.	.	..	,	.	.	, .
11 HošrrK ^ii	. i-i	Svobodne	Jugoslavije v okvirju katere j
un> poškodovane vasi, slike iz	,
e ?n  	...	„	.	pospešil	delovanje.
osvoboditev nase domovine, „ ...	,	.	.,
Kaj je ta odsek napravil smo imeli priuko
videti na razstavah blaga v Ljud. odru.
ZCJC«
’e TrS(.°^ n°ših hrabrih partizanov v 12 koncentracijskih taborišč in še
Kaš^96;
L (jj društva bodo na tej razstavi
rtl j*0tn pokazala večletno kul-'
' 5 :k(j z l°vanje. Te slike se nanašajo
društvenih domov, raznih
in pevskih nastopov in ’ : ctše drugih zanimivih dogodkov iz 'Ji.* Gnjcra 1Zselie»skega društvenega živ-
ini	čitatelje in rojake sploh pa
rti c>citnoi da bi to razstavo Slov.
ed'^**Qscj
Pf
1 tio, L-n,Q: kdor ima kako zanimivo sli-
la 'T «i so	 .j	j_____ ___•
ČAJANKA
G.P.D.S. je organiziralo dne 2. marca čajanko, namenjeno našim otrokom, neglede so. ali niso člani društva. Pridne članice so tudi pripravile dober prigrizek k qaju. Videli smo pa, da se je čajanke udeležilo pičlo število otrok ter da je bilo prisotnih več odrastlih kot malčkov. Opazili smo tudi, da se niso čaajnke udeležili niti vsi otroci G.P.D.S.
Naše članice so se prav dobro zavedale svoje dolžnosti, zato so pa prav pridno nabirale staro	in novo blago, čistile	in šivale.
Z nabranim	denarjem smo kupile	kar je bi-
lo najpotrebnejše, pri tem smo pazile da je to bilo različno in sicer za novorojenčke pa do sivolasih starčkov. S tem nismo napravile nič drugega nego samo našo dolžnost.
Naša domovina je bila porušena, požgana in oropana, zato ji mnogo primanjkuje —...	,	...	,	„	I	in ji bo še	primanjkovalo, temu	nasprotno
* ^CS’“Se ,d°,	n)lh	°braca™°	; mislijo nekatere prej zelo aktivno	tovarišice,
da domovina pomoči ne potrebuje več.
O
^°sod,mU *° pos^a^ oc* d°ma' na)
'udi
7 takoj ičlo APelir,
za razstavo. Pošlje naj jo
i jktvi0^, u.redn^**vo' ki mu 5° P° raz'
vrnemo.
ncT na®e rojake naj pro-Jer lra)o med prijatelji in znanci, svoipčieju lazstava -obiskana v čim
čer i n6*'
d
njo
rlcti ntov i cch>'
ne P£
dinami Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 _ U. T. 50-1383
Tovarišice! Domovina Se vedno potrebuje pomoči, zato oprimimo se dela, ter tako pomagajmo poleg druzega tudi pri rekonstrukciji Svobodne Jugoslavije.
Žene in matere! Zavedajmo so resnosti sedanjega časa in podvojimo naše delo, da tako postanemo vredne sestre onih, ki so se požrtvovalno trudile in tudi z junaškimi čini pripomogle do osvoboditve domovine.
Razstave in prireditev.
Dne 5. maja 1946 smo imeli prvo razstavo blaga, drugo pa 22. sept. istega leta; obe v prostorih .K.D. Ljudski Oder.
V lanskem letu je naš Ženski odsek organiziral eno prireditev, katere dobiček je bil
POŠILJATVE V DOMOVINO
Kakor naj je znano mnogi naši rojaki po šiljajo zaboje svojcem potom raznih agen cij, kjer morajo za to plačati še precejšnje svote za pošiljatev. Sporočamo, da se lahlo še vedno napravi pošiljatev potom Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji, Lahko pa tudi posamezniki napravijo sami pošiljatev. Za to se je pa treba obrnili na urade v ulici Cangallo 242, kjer dajo potrebna pojasnila in tozadevno dovoljenje. Plača se za zaboj od 5 kg $ 10.-— kjer so vključeni vsi stroški.
VABILO VSEM NAŠIM INDUSTRIJAL-CEM, TRGOVCEM, PROFESIONALCEM IN PODJETNIKOM
Pripravljalni Odbor enotne Trgovske ustanove sestavljen, iz enakega števila odbornikov bivše "Trgovske Zveze" in bivšega "Trgovskega Doma vabi tem petom vse nase industrijalee, obrtnike, trgovce, profesionalce in podjetnike, na sestanek kateri se bo vršil v nedeljo dne 30. marca ob 9-ih zjutraj v prostorih "Ljudskega Oara » ulica Cor. Ramon Lista 5158, Viha Devoto.
Ker je ta sestanek r.advse važnega pomena za nadaljni razvoj enotne tr goske ustanove in na splošno trgov skega pokreia v naši koloniji so napro-šeni vsi Industrijalei. Trgovci, Profesionalci in Podjetniki ne glede če so člani ali ne kakšne trgovske ustanove, da se zagotovo udeleže tega sestanka.
Na tem sestanku se bo razpravljalo tudi o Mednarodnem Velesejmu, ki so bo vršil v Zagrebu od 31. maja do 9. junija.
Pripravljalni Odbor Enotne Trgovske ustanove.
Pozdravljamo z odkritim zadošce-i njem ta razveseljiv dogodek v naši naselbini, ker korak katerega so napravili noši trgovci in industrijalci za združitev vseh aktivnih sil na gospodarskem polju v prid skupnosti in za boljši napredek naše naselbine, je najboljši dokaz, da se naši možje po organizacijah in v naselbini sploh zavedajo svojih dolžnosti v sedanj in resnih časih in da zmaguje med nami zdrava misel skupnosti in odgovornosti na-pram naši naselbini in bratom v domovini.
Mi se veselimo tega dogodka ker smo od naše strani vedno želeli in delali na to, da bi do te prepotrebne skupnosti, povezanosti in edinosti v naši naselbini prišlo ker je to v korist celokupne naše naselbine in v čast naše domovine.
Največ pa nag veseli dejstvo, da zmaguje v naši naselbini bratstvo in iskrena želja po skupnosti, zato tudi mi od naše strani vabimo in priporočamo vsem našim zavednim trgovcem, industrijalcem, obrtnikom, profesionalcem in podjetnikom, da se tega sestanka vdeleže v polnem številu. Na tem sestanku naj bi ne manjkal en sam naš rojak, ki deluje samostojno, da bo ta dan zgodovinski dan naše naselbine in kot mejnik v novo gospodarsko I življenje naše naselbine!
Secci6n YUGOE SLAVA
Atendida por experto personal de esta nacionalidad.
TRANSFERENCIAS DE FON DOS de Ayuda Familior a Yugoeslavie.
CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos megnipcos SeiViciOs s disposicičn de la ColocHvidod Vugoesfsve.
SECCION DESCUENTOS. El Banco etenderš de inmedielo ju Solicilud d« Credilo.
Odbor za Jugoslovansko Primorje v Argentini
v katerem so zastopana vsa društva naših rojakov iz Slov. Primoria
NASI JAVNOSTI
V Protestni izjavi dne 21. marca 1946. leta smo rekli, da odločno zahtevamo priključitev Slov. Primorja in Istre k Federalni Ljudski Republiki Jugoslaviji z maršalom Titom na čelu v katerega imamo popolno zaupanje. Naša zahteva se je deloma uresničila. Vendar je še precejšnje število naših bratov, ki bi po mirovni pogodbi ostali izven meje Jugoslavije še nadalje pod Italijo. Proti temu odločno protestiramo in se strinjamo s portestno izjavo zastopnika FLRJ Stanoje Simiča v Parizu, ki pravi: Jugoslavija podpiše to pogodbo samo zato, da se obdrži skupnost zaveznikov. Pri sestavljanju pogodbe ni bilo vzeto v poštev pravičnih zahtev in želje jugoslovanskega naroda: Goriška okolica, Beneška Slovenija, Tržič in Trst bi morali biti priključeni Jugoslaviji. Zato' se kljub podpisu pogodbe nikoli ne bomo odpovedali naši zemlji; vztrajamo in bomo vztrajali, da morajo biti ti kraji prej ali slej izročeni Jugoslaviji; tembolj, če bo pod tujo oblastjo trpelo naše ljudstvo raznarodovanje.	j
Geslo Odbora za Jugoslovansko Primorje v Argentini je bilo in bo: Vsi do zadnjega Jugoslovana morajo biti vključeni v meje FLRJ. Zato se bo naša borba nadaljeval ^ do končne zmage.
Nekateri naši klevetniki; sovražniki Jugoslovanske republike, pišejo, da so krivi sedanji voditelji Jugoslavije, da smo izgubili Gorico in Trst. Če bi bila Jugoslavija namesto republike monarhija in namesto Tita kralj', pravijo, bi Jugoslavija dobila vso Primorsko in Koroško in še kaj več. Seveda, saj se razumemo, anglosaksoncem so narodi kupčija, za kogar upajo da bo boljši khjent, temu vržejo nameček, kot mesar v mesnici. Monarhija v Jugoslaviji, vzemimo primer Grške, bi bila anglosaksonskim gospodarskim trustom koristnejša nego italijanski in avstrijski republiki, medtem ko je jugoslovanska republika s Titom na čelu prava nesreča za njihove namene. Anglosaksonci bi Pili torej pripravljeni vrniti Jugoslaviji njeno ozemlje in še kaj več če bi Jugoslavija obdržala monarhijo, ki bi v zameno nudila proste roke tujim in domačim izkoriščevalcem. Jugoslovanski narod je vedel kaj to pomeni, saj je bilo pred vojno 75% tujega kapitala v Jugoslaviji, ki je neusmiljeno izkoriščal domačega delavca in kmeta, in se je, naravno, odločil za Ljudsko Republiko. Jugoslovani nismo imperialisti in nam ni do tujega ozemlja, kot je dejal Tito: Tujega nočemo, a svojega ne damo.
Tudi nismo še pozabili primorski Slovenci, kako so se bivši jugoslovanski režimovci brigali za usodo našega od fašizma preganjanega ljudstvo. Če go v Rimu upali od Jugoslavije kakih političnih in gospodarskih koristi so nejcoliko odjenjali verige na krvavečih rokah našega naroda, da so jih potem še bolj pritisnili. In ko so naši fantje bežali pred krutim terorjem v Jugoslavijo, namesto da bi jih sprejeli kot zveste sinove in borce za svobodo rimorske_ so skušali ugoditi željam Mussolinija ter jih preganjali in celo v ječo vrgli kot prevratne elemente.
V zgoraj omenjeni izjavi smo tudi opozorili naše rojake, naj ne nasedajo protijugoslovanski propagandi in naj ne podpirajo belogardistov, ki se nahajajo v Italiji in Koroškem.
Sedaj smo še bolj prepričani v istinitost našega stališča. Kakor vomo bo na poziv sedanjih anglosaksonskih okupatorjev še nekaj stotin domačih izdajalcev zapustilo svoje kraje, kateri bodo po pogodbi v Parizu priključeni Jugoslaviji. Iz zanesljivih virov vemo, da naše oblasti nikogar ne podijo iz domače zemlje; nikogar, četudi ima na vesti kak narodni greh; sami bežijo pred svojo vestjo. V odločilnem trenutku ko se je šlo za osvoboditev naše zemlje od tujcev so za denar pomagali prejšnjim in sedanjim okupatorjem. Bežijo sedaj ko bodo skoro cela Istra, Kras, Vipavska dolina, Kanalska ožina, Tolminski^ Idrijski, Kobariški in Bovški okraj ter Gornji del Brd, prvič v zgodovini, priključeni materi Jugoslaviji. Ti izrodki našega zavednega naroda in prodajalci lastne domovine, pišejo, da smo sedaj na slabšem nego smo bili preje, raje kot pod Jugoslavijo bi želeli biti pod Italije, Nemčijo ali anglosamerikanci, pripravljeni so za judeževe groše vse storiti, da bi ne prišel Slovan na dan kot je prerokoavl Simon Gregorčič.
Vsi ti sovražniki današnje Jugoslavije in sloge med slovanskimi narodi, ki po izjavi guvernerja angloamerikancev za Primorsko iz cone A, prišli v Južno Ameriko.
z.ato ponovno opozarjamo naše rojake, ki smo vsi morali zapustiti rodno grudo po zaslugi naših sovražnikov, da jih sprejmete, ko pridejo, po njihovi vrednosti in zasluženju. Jugoslovanska vlada jih je velikodušno povabila v domovino; če so pošteni, naj se vrnejo i nnaj pri graditvi Nove Jugoslavije dokažejo in popravijo svojo zmoto. Toda, ko jim je jugoslovanska vlada v tem smislu poslala svojega odposlanca so ga ubili. Kaj morejo U ljudje potem od nas pričakovati! Premislite rojaki in sodite.
Kot smo v začetku rekli_ Odbor za Jugoslovansko Primorje v Argentini bo odločno nadaljeval svojo borbo za popolno osvoboditev naše zemlje.
V	tej pravični borbi nismo osamljeni. V Trstu, v Gorici imamo mogočne organizacije, vse slovensko ljudstvo ono stran krivične črte, z dobro organiziranimi listi, ki branijo naše pravice. Imamo na naši Strani tudi vso furlansko in ^italijansko zavedno prebivalstvo naše Primorske, ki z ramo ob rami z našim ljudstvom v skupni Slovensko-italijanski Uniji brani naše pravične zahteve. Istotako so dobro organizirani koroški Slovenci, ki izdajajo na Dunaju svoj list ter zahtevajo neizprosno svoje pravice in priključitev k materi Jugoslaviji. Prepričani smo, naša vlada in velikanske žrtve našega naroda so poiok, da se bo naša skupna želja do popolne osvoboditve vseh Slovencev prej ali slej uresničila. V to moramo trdno verjeti, za to delati in se boriti.
V	Buenos Airesu^ marca 1947.
Andrej Škrbec
Tajnik
Franc Kurinčič
Predsednik
IZ "SREBRNIČEVEGA ODBORA"
Da je bil pokojni Jože neutrudljiv učitelj in pravi kažipot našega delovnega ljudstva, radi česa je bil neprestano preganjan po raznobarvni reakcionarnipoliciji — to zna vsak zaveden Slovenec — kakor tudi, da je bil v partizanskih vrstah prvi med prvimi, kjer je tudi žrtvoval svoje, za naš narod predragoceno življenje.
Opisovati kako je narod ljubil tov. Jožeta bi bilo odveč, ker dovolj jasno nam govori sprevod 50tisočere množice, ki ga je opremljala na njegovi zadnji poti.
Tov. Srebrnič kot vzoren voditelj, trdnega prepričanja in “širokega- obzorja je mnogo pripomogel, da se-je naš narod, v aa nem momentu, enotno uprl naci-fašizmu. Zato pa naš narod in posebno mi, ki se nismo aktivno udeležili borbe, dolgujemo mnogo pok. Jožetu in vsem, ki so se žrtvovali za našo stvar.
Nabiralne pole za "Srebrničev spomenik" so še v teku, tako da kdor se še ni oddolžil napram spominu, našega velikega učitelja-borca to še lahko napravi; če pa do katerega ne pridejo nabiralci se lahko sam obrne na sledeči naslov:	"Ljudski oder",
Cnel, Ramčn Lista 5158.
Tukajšnji "Srebrničev odbor” ne dela na svojo roko, ampak soglasno z Krajevnim odborom "S.I.A.U. Solkan", katerega zadnje pismo priobčujemo:
Krajevni odbor S.I.A.U. Solkan
13. I. 7947.
Odboru za Srebrničev spomenik — Es. Aires
Dragi tovariši!
Prejeli smo Vaše cenj. pismo v katerem nam poročate o delu in nalogah Vašega odbora za "Srebrničev Spomenik". Veseli nas, da žanjete lepe uspehe posebno pr i nabiralni akciji. Tudi s predlogi, ki ste jih stavili na sestanku se popolnoma strinjamo, saj skupno delamo za eno stvar, zalo tudi ko bodo razmere dopuščale bomo skupno določili kje in kakšen spomenik postavimo pok. tovarišu, ki je s svojim delom m i_c-žrtvovanjem ogromno pripomogel za dosego pravic delovnega ljudstva, posebno pa za osvoboditev našega naroda.
Tovariš Srebrnič je svoja najlepša leta prebil v internacijah in ječah. Takoj po razpadu italijanskega imperjalizma, naravnost iz otokov se je pridružil partizanom s kara binko na rami. Na pokretih je bil vedno popolnoma opremljen, ti so bili vedno nevarni in naporni, vkljub svojim 60tim letom niwdar ni klonil. Ko ga je kakšen izmed mlajših tovarišev hotel razbremeniti teže, ga je zavrnil rekoč: pomagaj potrebnejšemu.
V	Solkanu se je nekaj spremenilo, to pa nas je napravilo odločnejše in aktivnejše. Namreč ob priliki stavke meseca junija lanskega leta je bilo več aretacij, med drugimi sta bila arfetirana tajnik in predsednik našega odbora. Prvi, tov. Alojz Jug, je bil obsoj n na 5 mesecev zapora in tov. Va-letin Klanjšček pa na 4 mesece. Tovariš Klanjšček se je vrnil iz zapora bolan radi česar je bil odposlan v Jugoslavijo na okrevališče.
Te dni je bil pri nas tov. Jože Zavrtanik, ki se bo vrnil jutri zopet v Jugoslavijo, ob tej priliki "ko to pismo tam poštiral enakim potom Vam bomo poslali tudi drugi raa-terijal, upajoč da tem potom boste vse v redu prejeli.
Tovariši, toplo se Vam zahvaljujemo za dosedaj izvršeno delo, bodite tudi v nadalje neumorni na delu za “Srebrničev spomenik", kaetremu smo dolžni mnogo več.
Srebrnič je bil in ostane kot svetilnik teri nas je vodil in nas bo vodil do poopl" zmage.
Smrt fašizmu! — Svoboda narodu! Tajnik: Lojze Jug Predsednik: (Odsote
Domače vesti
PISMO
Pismo iz Trsta ima Tinka Tončič de 2: rini. Informacije: San Blsa 1951.
Rrojaniica l t: o v o l i# r & i
Avda. FRANCISCO REIRO 5380-82
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
NEZGODA
Naš rojak Alojz Bizaj, doma iz Sabotin! pri Gorici, je- za pust imel počitnice hotel je te izrabiti, da bi si svoj dom Villa Madero prebarval. Bil je 5 m soko na lestvi, ko se mu je ta prelomi'1-1 in je tako nesreqno padel, da si je zlo!«'1 hrbtenico. Padel mu je tudi vrč barve 15 glavo in mu povzročil globoko rano. Int«r; niran je v bolnici Durand, Sala 3, postel) 12.
Ta ^e že druga njegova nesreča, ker Ptet 4 meseci se je vozil z kamjonom v Merced?5 ki se je radi poškoodvanega krmila zv«9 v prepad. Zdraviti se je moral 28 dni !i poškodbe.
Želimo mu hitro okrevanje!
“KAMENITE ROŽE” (FLORSS DE PIEDRA)
fihn, ki jo Sovjetska super-produk' cija in katerega nam predstavlja Afj kino Pictures. Posebno je ta film p1'; poročljiv za otroke iti v katerc-ni tu odrasli najdejo užitka.
V	filmu vidimo napetost zamotal ljubezenske intrige .Kdor želi spozfl®1 rusko življenje, vidi tu tipične krnei^1 zabave. Ljubitelji glazbe slišijo kras» ljudske melodije in obenem vidi111' tudi balletc in folklorične plese. ^ otroke je ta film nekaka tantal podzemskega kraljestva in za odra^1 pa nekaka psihologična drama nezad} voljnega umetnika. Vsak gledalec P uživa divno harmonijo barv, ki umetniškem oziru prekosi do da®* vsa dela.
To je prvi ruski film dolgega ^ jan.ja projekcije, ki je izdelan v •vali. Sami niso pričakovali, da b° s tem delom dosegli višek v umetfl1 sti. Argumentist P. Bažov prejc»' dnevno na stotine česttik za n j ego' delo. Ravnatelj A. Ptuško in vsi ost® umetniki so hi 1 i nagrajeni s Stalin0< nagrado, in tudi z mednarodno na"1’1 do “Kameškega praznika”. umetnica E. Družinkova je od Scvf( noameriške kritike bila proglašena ^ “najprivlaenejše dosedanja umetnic® V. Družinkov je imenovan “najbolj najlepši in najbolj priljubljen vi&f nik ljubezenskih vlog” Severnoa111 riških gledalcev. Posebne zasluge p® je pridobil z občudovanim delom Provorov, ki je film izdelal v nnlf niških barvah.
>	TISKOVNI	SKLAD
Za tiskovni sklad Slov. Glasa so daro^j
Sivec Juan......................... ,,	1-y
Josč Novak	„
*
Od prodanih Bonov v sklad Slov. tov. David Grilj iz Mar del Plata $ Z®
NOVO STAVBENO podjetje
R. Strehar - J. Lisjak
Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64 1 $
Za kalkulacije - Proračune in Kirm0 obrnite se do novega konstruktorji
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
tt
zi
Bi
si
Pi
O
fr<
dc
v«
vi
lic
m
pt
dc
Pt
dc
hc
nj:
ko
za
Se
Sc
hr
St<
ie
Ita
Hc,
ko
oh
He
vij s 1
Vs(
d0;
Piš
Po.
POi
Ha;
se
od,
2er
tet:
vid
n«;
iln'
SicmsKi Glas
Propielario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC
Administrador: METOD KRALJ
r	PODUPRAVE	SLOVENSKEGA	GLASA
, ospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Sirabrčn 5148. U. T. 64-1509. Jvan Cankar’’: Ramallo 4062 — Saavedra.
Ti.U . i 0der: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
“goslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. ^ovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502.
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Na
ZASTOPNIKI:
Cordobo in okolico: Franc Kurinčič —T Pinzon 1639.
Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
L9mo Negro in okolico: Golobič Marko.
Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E.
Vula Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Vnla Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488.
^aballito: Marija Klarič — Josž Bonifacio 663, Buenos Aires.
^aseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235.
Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires.
Buenos Aires, 19 de Maržo de 1947
No. 13
LAŠKA REAKCIJONARNA OFENZIVA
Kakor čitamo zadnje čase so Italijani napovedali pravo ofenzivo na ^irovno pogodbo, podpisano 10. februarja v Parizu. Za poveljnika te ofen~ z'Ve so določili starega nam Slovencem že poznanega lisjaka grofa Sforza.
Že lansko leto, ko se je nahajal povodom svoje propagandne turneje v “Ueno3 Airesu, je rekel, da smo Jugoslovani bolni na možganih, oziroma da, SRio pijani zmage. Sforza je poslal vsem štirim velesilam hinavsko jokajočo Prošnjo, da morajo popraviti pogodbo, seveda nam Jugoslovanom v škodo. Obenem so poslali podobno prošnjo vsem severnoamerikanskim senatorjem, “anccskim socialistom in drugim. Ameriški poslanik v Rimu je že obljubil, a„So Pripravljeni revizirati pogodbe. Skoro vsi buenosaireški listi, posebno vfčemiici< so v posebnih člankih zatrjevali, da z Italijo niso napravili pra-pčnega miru. Tudi taki člankarji so se dobili, ki so kar na svojo pest postavki naše meje na Primorskem, dasi niti ne vedo kako se naša dežela imenuje; bden teh je že parkrat zapisal: "Dalmacia Julia".
Nekatera tukajšnja italijanska društva protestirajo, isto njih časopisje. Proti kuvici ki da je Italijo zadela. Vso krivdo bi radi zvalili na Nemčijo, dasi ves svet ve, da se je fašizem pteje rodil nego nacizem in da je fašizem Pr°je lomastil z orcžjem po Afriki nego nacizem po Evropi. "Victoria no derecho", kričijo sedaj. Leta 1919 pa jim je “zmaga" dala "pravico" strahovati in preganjati naš slovenski narod na Primorskem. A mi nismo lačni njihove zemlje, hočemo samo naše.
Pogosto pišejo časopisi, kako beži ljudstvo iz Pulja, nikjer pa ne čitamo, *ai se dogaja v Gorici. Da bi omenjena ofenziva dosegla popoln višek, so Zcr denar najeli neko Marijo Pasquinelli, ki je v Pulju ustrelila ameriškega ^nerala VVintona, za katero tukajšnji “LTtalia del Popolo" predlaga naj bi S<? *° proglasilo za narodno muenico po vzgledu Cesare Battistija, Nazario j*aUro in Oberdanka. Medtem ko je ves slovenski narod na Primorskem Jjrabri mučenik Pravice, nas imenujejo laški “kulturonosci" nekulturne bande. . ‘ara tržaška potujčevalnica "Lega Nazionale" že spet deluje. Hvali so, da v dveh dneh zbrala 70.000 podpisov s katerimi se obvezujejo za zvestobo tQliji.
Zelo se moti stari grof Sforza, e misli, da smo v letu 1919, ko je v CIPallu, kot sam piše, strašil jugoslovanske zastopnike kot otroke z vojno, £ ie razpravljal z njimi o naši meji, katero je on kot dober "strateg" hotel Snežniku. Ob tej priliki se je navidezno ujezil in šel proč, rekoč, da se Pogaja več ter naj si sami odločijo: privoliti zahtevi ali pa vojno. Na tiho 6 !e smejal, piše: Trdo jim je pustiti nam pol milijona Slovencev.
.. Danes se pa njemu zdi "trdo" pustiti par tisoč Italijanov pod Jugosla-Vl)°- A mu vsa zvita diplomacija ne bo mogla pomagati. Danes nima opravka k°maj rojeno in osamljeno Jugoslavijo iz leta 1919, marveč z močno1 in Senu slovanskimi narodi povezano Republiko Jugoslavijo.
. Fašisti so se drli: Mussolini ha sempre raggione. Danes so prav taki: ?N° ali zgubijo “semore ha raggione", vedno hočejo biti na vrhu kot Plžkav bob.
Tudi cerkvene oblasti niso odsotne pri tej ofenzivi. Tisto noč ko so °dpi&ajj p0g0dbo v Parizu so iz Svete Gore ukradli in odnesli v Gorico dobo Matere božje. To so napravili iz hudobije da bodo lažje hujskali g^l°d proti Jugoslaviji. Enostavno izrabljajo vero v poiltične svrhe. Potem , P° še čudijo nekateri posvečeni možje, češ, narod nam obrača hrbet, c‘cjljuje se od Boga. Narod pa se s tem ne oddaljuje od Boga, če hoče na °“ii ustvariti nekoliko socialne pravičnosti, ki je doslej še ni bilo.
. Najbolj pa nas boli in ponižuje, da pri tej ofenzivi sodelujejo tudi neka*
. 1 naši rojaki. Ni dolgo tega ko smo nekje čitali, da bi ti ljudje radi ®*i, da bi bila vsa Primorska pod mednarodno oblastjo. Seveda na ta Cltl bi bilo več prostora in moči za intrigiranje proti Jugoslaviji. Po drugi
Vzgoja naraščaja in društvo
Eno najbolj perečih vprašanj v naših društvih je pomanjkanje mladine, ki bi zadostno poznala naš jezik ter bi bil asposobna nadaljevati naše društveno delovanje. Ta nedostatek se že zelo čuti v društvih ker starejši rojaki so od delovanja že utrujeni, mlajših, ki bi bili sposobni prevzeti kakšno mesto, pa skoro ni, oziroma, kolikor jih je izvečine ne poznajo dovolj naš jezik in ne naših navad. In v bodočih letih bo to vprašanje še bolj občutno, cko ne ukrenejo kaj primernega v društvih. Toda, kako rešiti tc
vprašanje.
Naša tukajšnja društva so posneta po onih, ki smo jih imeli v domovini Tam pa ni bilo tega vprašania, ker tam je bil ves naraščaj že od^starsev in druge družbe vzgojen v našem duhu ter je v prejšnjih letih obiskoval naše šole. A ko je dorascal, ga je sama širša družba spravila v eno ali drugo društvo, če je to bilo kje v žini. V domovini je bila namreč cela vas oziroma cel okraj kot eno samo društvo, ali kot ena večja družina, kjer so 'lahko tudi brez društvenega odbora imeil različne nastope, predavanja itd. A kar je glavno: imeli so tudi šolo za mladino.
To našo družbo iz domačega kraja nam v tujini najbolj nadomešča društvo, ki ima tukaj drugačne naloge, kot jih je imelo v domovini.
Tudi naša tukajšnja društva gojijo petje, spravijo na oder kakšna '9ro ter skrbe za družabnost in razvedrilo, kakor s0 to delala tudi društva v domovini. A naloga tukajšnjih naših društev je skrbeti za naraščaj in ga po možnosti vzgajati v našem duhu. Posamezna društva so skušala^ nekaj napraviti v tem smislu, a izvečine ^ni bilo pravega razumevanja za ta požrtvovalni namen, in to ne samo v društvih, nego ga ni bilo dovoij tudi p;i družinah. A danes je to vprašanje kar samo od sebe začelo siliti na dan, in kar je glavno: tudi med mladino je opaziti več zanimanja, ne samo za društveno delovanje, nego tudi za našo govorico. S tem mladina že nekako obsoja nemarnost svojih staršev in tudi nemarnost po društvih, ker je niso znali podučiti v naši besedi. In za takšno mladino bi bilo treba nekaj napraviti v društvih. Ali kako?
Da bi sedaj ustanavljali kakšne šolske tečaje, na to ni misliti; mladina hodi v tukajšnje šole, s katerimi )e dovolj obložena ter bi ji bil nov pouic le prehuda duševna muka, ki bi otroke bolj odganjala od učenja. Vendar bolj odrasle otroke, ki jim šola že ne dela več toliko težav, ali one, ki so že
šole prosti, lahko zbirali v društvih ter jih seznanili z izgovorjavo naših črk, v kolikor se te razlikujejo od ka-steljanskih. In tudi z vajami v čitanju primernih spisov je začeti; predvsem onih iz slovenskih šolskih knjig. Seveda mora biti pri tem pouku vsa izgovorjava slovenska in slovenščina mora biti edini predmet; druge predmete se namreč že učijo v tukajšnjih šolah. Če bi se tega zvesto učila bolj odrasla mladina, bi to kmalu posnemali tudi mlajši otroci, in če bi k temu še starši prnpomogli — kar bi še največ pomagalo — bi prav gotovo imeli v društvih več mladih ljudi, ki bi vsaj za silo znali naš jezik, bi poznali naše težnje, naše običaje itd. Za takšen trud pa je treba dati mladini nekaj zadoščenja. In v društvih je to lahko dati. Mladina namreč zelo rada pokaže, kaj zna, in oni, ki se dobro učijo, se jim da prilika za deklamiranje na odru, za petje kupletov, za odrske igre, sploh za kar je kdo sposoben.
Za izvedbo takšnega načrta pa je treba primerne organizacije. V društvih imajo svoje pevske zbore in svoje pevovodje, svoje igralske odsoke itd. A v društvih bi moral biti tudi mladinski odsek, ki bi imel svojega voditelja, kateri bi se bavil s poukom našega jezika pri mladini. Za to nalogo pa bi morali izbrati samo takšne osebe, ki imajo za to dovolj sposobnosti in tudi nekaj dobre volje; osebe, ki bi znale ustvariti zanimanje za iak pouk pri mladini. In kdor bi se z ljubeznijo posvetil temu poslu, bi gotovo tudi dosegel lepe uspehe v tem pogledu. A če bi se še kdaj delile kakšne nagrade ali diplome med nami, bi morali dobiti te predvsem oni, ki bi se s požrtvovalnostjo in z uspehom trudili pri pouku našega naraščaja.
V	pogledu naraščaja je že mnogo zamujenega in marsikaj nepopravljivega, a vse izgubljeno pa vendar še ni. Če bi začeli z smotrnim delom tako kot nam narekujejo prilike, bi z gotovostjo še mnogo dosegli pri naši mladini. A dobro bi bilo, ko bi še kdo povedal svoje misli v tem vprašanju.
CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
strani se hinavsko čudijo, kako je mogla Jugoslavija podpisati mirovno pogodbo brez Gorice. S tem hočejo reči, da nas je jugoslovanska vlada opeharila za našo popolno svobodo kot nam je bila obljubljena in nas skušajo nahujskati pioti sedanjemu režimu. Za zelo velike tepce nas imajo, če mislijo, da bomo tej zlonamerni propagandi nasedli. Jugoslovanska vlada je napravila vse kar je bilo v njeni moči, da bi bili vsi Slovenci priključeni k Jugoslaviji in če se to ni zgodilo, leži vsa krivda na Anglosaksoncih s katerimi še nismo poravnali računa. Ko se bodo angloamerikanske čete umaknile z naše meje in iz Italije ter bodo v zadnji prišli na krmilo resnični predstavniki italijanskega naroda, bomo meje pravično uredili. Do takrat pa se bomo borili proti italijanskim ofenzivam statih liberalnih in imperialističnih strategov, kalerm načeluje sedoj grof Sforza. oDslej so še z vsake ofenzive pobegnili in tudi iz te bodo, pa naj se skrivajo pod katerokoli krinko.
20 in več let je odkar smo zapustili naše rojstne kraje, toda spet se nam nudi prilika jih videti potom slik na razstavi Slovenskega Glasa, 5. in 6. aprila.
NASI PROBLEMI
Poroča in komentira V. ČERNIČ
Dag ravno današnje amerikansko živ- Tudi ne bi bilo napačno, če 'n se ljenje je pomehkužilo marsikaterega posamezna društva v svojem delokro-rojaka. da je pozabil na mater in do- gm postavila z svojo mladino na tek
movino, ter s tem tudi indirektno odtegnilo naši kolonij., da je pozabil na društva, časopisje in posebno, moramo priznati, da borba v domovini in njene posledice so vplivalo na našega povprečnega rojaka, kateri je ostal vsa ta leta, oziroma še je, en tiii “brezdomovinec’’ ter s tem postal nekako mlačen do naših narodnih problemov. Gotovi del krivde v tem oziru so nosile razne vlado v stari Jugoslaviji, ker ravno tol ko so se zanimali za izseljence kot za — špansko vas.
'Časi so se izpremenili in tako tudi sistem v domom. Današnja vrlada. se močno zar.ima za izseljenstvo in to potrjujejo razni dokaz;.
iNarod v domovini, ne samo da je znal trpeti, bojevati in zmagati, se danes dviga iz razvalin, in opustošenja; gradi in tako hitro obnavlja porušeno domovino, da celo sovražniki Jugoslavije se čudijo od kod ta energija? In v tem kolektivnem delu' se odlikuje posebno mladina, katera tekmuje med seboj kdo bo več napravil. Kako je ponosna se razvidi iz pisma, ki ga piše dijakinja sestri:
“Prej je bda navada, da iz mesta so nas, ki smo z dežele zmeraj “zafrkavali” z “kmetavzarji”, danes tega ni več, smo vsi tovariši, celo naš profesor nam pravi tovariši. Ti ne veš kako človeka prime do srca to naše bratstvo. Kako se učimo z veseljem in drug drugemu pomagamo, v nedeljo pa postanemo “udarniki” . . .
Tako kot naši tovariši gradijo novo domovino, tako je naša dolžnost, da gradimo novo kolonijo, da ne bo breme domovini ampak v pomoč. Mnogo je načinov in sredstev za zbližanje ?. domovino, toda najvažnejše v tem oziru je tisk in to je naš “Slovenski Glas .
V	zadnjem času je bilo več predlo gov za izboljšanje in. razširjenje “Slovenskega Glasa”. Toda predlog za propagando osebno po okrajih je eden najbolj uspešnejših, če hočemo, da podvojimo naklado lista. Imamo še lepo število rojakov, kateri niso še naročeni na list. Pred časom, ko sta izhajala dva, je še bil vzrok, češ ko bo samo eden se bom naročil, toda danes imamo samo eno glasilo in ni nobenega izgovora, ampak samo dobre volje je treba. Misel, da bi se mladina zavzela za to delo je izvrstna, seveda s tem n.i rečeno, da starejši ne smejo pomagat, nasprotno vsak je poklican na to koristno narodno delo, samo smo mnenja, da uprava, bi izvolila en odsek v ta namen in ta propaganda naj bi se vršila vsaj šest mesecev. Ta odsek, skupno z mladino naj bi izdelal načrt kako in na kakšen način izvesti delo za pridobitev novih naročnikov.
movanje z drugimi društvi. Za vspod-budo in boljši uspeh te propag-ande bi bilo priporočljivo da Slovenski Svet določ. primerne nagrade.
Ne bi bilo odveč, ako bi se tej kam panji piidružili tudi naši zastopniki v notranjosti dežele, posebno po mestih.
V vsako slovensko hišo “Slovenski Glas”!, to bi moralo biti geslo to kampanje, zato upamo, da v najkrajšem času bo to v teku.
Z druge strani se dela, za izboljšanje pisanja lista. V ta namen se je ustanovil uredniški odbor, kateri ima
nalogo postaviti pisanje lista na viši-j tem zborovanjem   in še danes gc
no, katero zahteva današnji čas. Zato i vori kakšen ameriški časnikar s spo
tud. vabi vseh, kateri imajo veselje in. štovanjem o Santi aliansi   so bili
zmožnost dopisovanja, naj pošljejo ‘ uspehi teh v splošnem zelo pomanjk-uredništvu kak članek, posebno se Ijivi in po smrti carja Aleksandra (1 obračamo do tov. v Cordobi. Rosariju, 1825), a še bolj vsled naspiotovanja Montevideu in drugih raznih na3tlbi- Anglije, je Santa aliansa popolnomc nah.	razpadla	brez vsake slave.
Še drugo nalogo si je vzel ta odbor, Glavni namen Sante alianse pa ni to je da priključi mladino in našo kil določevati meje posameznim drža-ženo. V ta namen se bodo vrš.li ss- vam' ne<?o predvsem še nadzcrova-stanki v najkrajšem času, da mladina n^e v'ac^ne oblike in državne uprave in naše ženske izberejo iz svoje srede. Evropi. Vladarji so namreč bili
Nekdanje in sedanje napake državnikov
Ko sledimo sedanjim mirovnim konferencam, nam misli nehote uhajajo za kakšnih 130 let nazaj. Tudi takart, po padcu Napoleona, je bila doba večjih konferenc ali kongresov, na katerih so določevali meje raznim državam in pretresali vsakovrstna vprašanja tedanje Evrope. Glavno besedo na tedanjih zborovanjih so imeie Avstrija, Rusija in Prusija. Na predlog ruskega carja Aleksandra I. so tri omenjene države ustanovile "Sveto zvezo" (Santa aliansa), h kateri so pozneje pristopile vse evropske diža-vo razen Anglije in Turčije. Čeprav so tedanji krogi polagali veliko važnost
ljudi, kateri bodo pomagali našemu glasilu do tega, da dobi ženski in mladinski vestnik, ker danes vidimo iz časopisja, ki prihaja iz domovine kakšno vlogo igra naša žena in mladina. Zato je skrajni čas, da tudi na tem polju pridemo do pozitivnega delovanja. Zato že danes priporočamo našim organizacijam, da vzamejo to zadevo v pretres in tako rešimo ta problem na čimbolj uspešnejši način.
Upamo, da naša društva, delegati istih, podeželski zastopniki, naša mladina in naša žena nas bodo podprli v tej kampanji za podvojitev števila naročnikov ter ob enem da postavimo list na višino, kot to zahteva naša kolonija. V nabiranju pomoči bratom v domovini so se vsi odzvali, eni več, drugi manj, zato tudi v tej kampanji nam n,e bo nobeden odrekel pomoč in uspeh bo gotov. Na delo za naš tisk v tujini!
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih > in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosano
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©” Anton IBojanovič
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
Z žalostnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, da je v Gorici pri dvoji hčeri Avguštini zatisnila za vedno oči v 84 letu starosti naša ljubljena Mati
i	i	1	'
Jožefa Lozar roj. Cigoj
V	Evropi žalujejo hčere Albina. Angela in AvguStina s svojimi družinami; v Argentini sin Faustin ter vnukinja Marija Iren«.
Pustila si to solz dolino O Mati zabljena nikdar Odšla si v boljšo domovino Kjer prave je ljubezni žar.
B1LIE — BUENOS AIRES — Februar 1947.
takrat zelo v skrbeh ne samo za svoje prestole, nego tudi za absolutistični sistem, ki se jim j£ zdel edino pravi za vzdrževanje reda. S francoskimi vojskami se je namreč duh francoske revolucije razširil po vsej Evropi, in še posebno po večjih mestih je zahtevalo ljudstvo več politične, kulturne, socialne in gospodarske svobode, kar ni šlo v račun tedanjim absolutističnim vladarjem. V nasprotju z drugimi ruskimi carji in tudi v nasprotju s tedanjimi vladarji sploh( se je car Aleksander nagibal bolj na demokratično stran ter je bil zelo popustljiv napram zahtevam evropskih ljudstev, medtem ko sta pruski kralj in še bolj avstrijski cesar trdovratno vztrajala na svojem absolutističnem stališču, podpiranem z ogromnim policijskim aparatom. Avstrijskemu cesarju je stal ob strani njega vredni minister, knez Metternich, ki je bil dejanski poslovodja teh konferenc, a obenem je skrbel, da so bile prav do pičice izvajane politične in druge policijske odredbe. Ljudstva niso imela niti najmanjše besede pri tedanjih konferencah ali pri sklepanju miru.
Ta reakcionarna skrb tedanjih državnikov je zelo ovirala gospodarski razvoj tedanje Evrope. Brž ko je bilo konec policijskega pritiska, so začeii po Evropi izkoriščati mnoge iznajdbe in pršlo je do splošnega napredka in blagostanja, kakoršnemu ni najti primera v zgodovini, a do kakoršnega bi nikdar ne prišlo če bi obveljale odredbe Sante alianse.
Kljub temu, da je ostala Santa aliansa^ vsled svojih neuspehov in
svojega reakcionarnega delovanja povsod na slabem glasu, nodijo danji državniki skoro isto pot in delff jo podobne napake. Dosedaj najvtf nejši mirovni dogovor je brez d/oWc razmejitev med Jugoslavijo in Italij6 Ves ta dogovor je pa politično'dipl° matska pokveka, kakršne ni najti 1 zgodovini. Našo deželo Primorsko, c je ena manjša gospodarska enota, s': razdelili na tri dele. Msje, ki gred£ okoli tržaškega zaliva, mimo Tržič® (Monfalkone) in okrog Gorice niso naravne ni etnične ter režejo izkljuc®' no slovensko ozemlje; odrežejo vsC Slovenijo od svoje morske obali odrežejo čez dvestotisoč Slovencev o3 svoje narodnostne države, za kate’: so se toliko borili v sedanji vojni. & kor nekdanji državniki, tako tudi s?’ danji niso vprašali ljudstva( kam hotelo pripadati, nego so mu vsil‘1! mejo, ki bo v gospodarskem oziru P°' gubna vsemu prebivalstvu naše deŽe le, a usodna bo pa še posebno ?c Trst in za Gorico. Pripomniti je & da so imele besedo pri razmejitvi rc® ne države iz Amerike, Afrike, Avstr^| lije, Kitajska, a ni je imelo ljudstvo, tam živi, ki živi strnjeno na svoji zefl1' lji že trinajst stoletij, in kjer so italijc*11 ske manjšine po mestih naše deže slične raku, ki se zajeda v zdrav o^Qa nizem. Toda kljub bolezenskemu W\ javu teh manjšin, ni bilo treba držatf Hikom delati takšnih operacij z nc£f deželo, ker takšno stanje mnogo ogroža mirno sožitje med Italijo Jugoslavijo, kakor bi ga ogrožala e*1 skrajšana in naravna meja, pri katerl bi spadali Trst in Gorica k Jugoslaviji-kjer bii meli ti dve mesti svoio gospc darsko in kulturno avtonomijo. S razmejitvijo so zavezniki dali potu# italijanskemu imperializmu in šoVV nizmu. A da so ta dva elementa nf varna za mir, to nam dovolj jasno p1'* ča zgodovina poslednjih petdeset i«1 Kolo zgodovine je pomendralo & lovanje Sante alianse, od katere s5 ostali le slabi spomini. A zgodovina gotovo obsodila tudi delovanje sedtf njih državnikov, o katerih bodo & dcči rodovi prav tako mislili kakc! mislimo sedaj o onih iz Sante alians* In bodočnost bo brez dvoma tudi rc$ veljcrvila nesmiselne sklepe sedanji konferenc ter bo skrajšala nenaro'1' no mejo, ker le na tak način bo mc. goče mirno sožitje med prizadeti1*1' ljudstvi.
••\Carpinteria MecanicaJ
it
er*'«*«
r
MURCUI0ND0 1365
U. T. (580015 ES P E C 1 A I, I n A D
SLOVENSKA JUIUDIČNA PISARIVA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDšČINtt IN VSE SODNIJSKE TRAM1TACIJE Uradne ure: od 18 do 20
DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8? - Escritorio 823	Buenos Aires
Nasproti Obelisku	u. T. 35-6243
RUDOLF KLARIČ:
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFAaO 6G3
BUENOS AIRES
la
II
d,
ki
le
te
se
je
m
ni
m.
Ha
so
va
Us
sa
d«
ŽCi
v
ve
vii
m£
ne
za«
pr:
ni
ra;
Ok
los
ko
vei
HO!
fes
tal
in
Svc
nic
H j e
V
ttio
vlo
DR. METOD MIKUŽ:
IZ ŽIVLJENJA DUHOVŠČINE IN CERKVE NA SLOVENSKEM
(Ta članek je za SANS napisal dr. Metod Mikuž, predvojni tajnik ljubljanskega škofa Gregorija Kožnia* na, ki prihaja iz poznane ljubljanske meščanske družine. Študiral je na ljubljanski bogoslovski in teološki fakulteti. Njegova doktorska disertacija j( bila kot odlično delo poslana v vpogled višjim vatikanskim cerkvenim krogom. Dr. Mikuž slovi kot odličen teolog in radi tega je njegova razprava o cerkvi in politiki toliko važnejša. Leta' 1942 je šel v partizane ter bil verski referent Glavnega štaba Slovenije. Pričujoča slika je iz tiste dobo Po osvoboditvi ga je ljudstvo kočevskega okraja izvolilo v jugoslovansko zvezno 'skupščino v Beogradu. Dr. Mikuž je bil med prvimi duhovniki, ki je pravilno ocenil postopanje škofa Rožmana za navadno izdajstvo slovenskega naroda ter moralno in stvarno podprl narodno osvobodilno gibanje.
SANS.j :.,j v	★
0 je slovensko zemljo meseca apri-kopale pravično in upravičeno kazen
in nejevoljo poštenega dela slovenske-
1>.	1941.	pregazil	trojni	okupator,
j janci, Italijani in Madžari, so se emokratične sile slovenskega naroda leta ^ro zna^e bi že 27. aprila istega tepe
osnovale Osvobodilno fronto, ka-osnovna naloga je bila: neizpro-
•etl 111 oborožen upor proti okupator* tu> obenem pa graditi in utrjevati ® svobodoljubnimi množicami res-mlcno bi pravo demokracijo, kajti sa"
0	ta more sprostiti vse pozitivne in ^apredne sile v ljudskih množicah, ki edine sposobne izdržati in dobojc-1 krvavo osvobodilno vojno in gS \ariti tisto svobodo, o kateri sc lljJali najboljši in največji slovenski
11	>ovi in katero danes uživamo, zdru-v^.z ostalimi jugoslovanskimi narodi litovi Jugoslaviji.
v ^advse jasno je, da se tega naj-...c«!ega in krvavega napora v zgodo-
vini
ga naroda. Ne da se ne olepšati, ne opravičiti in še manj zmanjšati njihova velika krivda, kajti radi njihovega judeževskega izdajstva so umirali tisočeri in tisočeri Slovencev bodisi kot interniranci po italijanskih in nemških tabori ščli, bodsi kot talci, bodisi kot od njih zapeljani izdajalci v belogardističnih bojnih formacijah in radi njih je gorelo nebroj vasi in domov.
Ko so zmagoslavne Titove armade osvobajale Slovenijo, se je izdajalskega slovenskega klera lotil velik preplah, kajti jasno se je zavedal svojega zločinskega početja in zato je bežal z umikajočo se Hitlerjevo armado in kvizlinškimi tolpami domobrancev, hrvatskih ustašev in srbskih četnikov in se naselil, še danes nekaznovan, b0‘
našega naroda niso niti z naj-j disi po tistem delu slovenskega ozem-
2“$j#o voljo do sodelovanja udeležile | 1 j a (Koroški in Primorski), ki ga še
^demokratične sile in da so se, na" p^njaške kot so bile vselej in vselej ^Pravljene zatreti vsak svobodoljub-^oizkus delovnih ljudskih množic, v
0, 'foma najkrajšem času spečale z gorjem in tako zašle na najža" ko • j^° narodnega izdajstva. Iva-v Je slovenskim ljudem, ki iskreno rvi,]ejo v Boga in njegovo Pravič" r težko priznati, vendar morajo i na ljubo in po svoji vesti to •	0 danes kot pred štirimi leti jasno
sv illa^vse odločno pribiti pred vsem Rodoljubnim svetom žalostno res-' e°< da so uradna katoliška Cerkev.
> 11 višji pa tudi nižji kler skoraj _vsake izjeme odigrali, v veliki do'
Wez
vinski vojni najžalostnejšo vlogo,
vlo
8° Judeža-izdajalca in si s tem r.a'
upravljajo vojne oblasti zapadnih veznikov, bodisi nekje po Severni Italiji, najhujši nekateri krivci pa so zbežali celo v Ameriko. Jasno je, da je bežal med prvimi tudi tisti, ki je ves čas osvobodilnega boja ščuval slovenski narod na medsebojno sovraštvo iri na boj s partizani, češ, da so to roparske in razbojniške tolpe, ukazoval in dajal nižji duhovščini navodila, kako naj na prižnici in v spovednici v vesti prepoveduje vsako sodelovaje z Osvobodilno fronto, tisti, ki je z mašo in s svojo navzočnostjo dajal moralno upravičenost zaprisegi Hitlerjevih pomagačev in hlapcev — slovenskih domobrancev — ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, katerega je v pretekli h mesecih slovenska ljudska
oblast obenem s “prezidentom” Rupnikom in SS policijskim generalom Rdsenerjem pravično sodila in obsodila za vsa njihova veleizdajalska početja.
Duhovščina, ki ni zbežala in ki je slovensko ljudstvo ni obsodilo, ker se je zadržala vsa štiri leta zgolj pasivno in ni na noben način, čeprav je bila to njena edina dolžnost, pomagala in sodelovala s poštenim ljudstvom, se je sprva na vse načine prizadevala prepričati svobodoljubni in svobodni slovenski ■ narod, da bo od dneva zmage dalje z vsemi močmi sodelovala in pomagala graditi novo in lepšo bodočnost. Kot je vsa štiri leta krvave borbe povdarjala pod Hitlerjem in Mussolinijem, da je vsaka oblast od Boga, tako je tudi od dneva svobode obljubljala in zatrjevala, da se bo pokorila novi, to je, ljudski oblasti, istolako radi Poga. A resnici na ljubo je treh;, povedati, da je bila to velika laž in obenem dovolj jasen preizkusni kamen, kakšna je pač njihova vera iu iskrenost. Glejte! Hitlerju in .Vlu&so-liniju so se pokoravali — ker sta imela, kot so trdili in učili, vso svojo nečloveško oblast od Boga samega — novi, ljudski oblasti pa se nočejo pokoravati. Privatna zadeva njihove vesti je sicer, kako bodo enkrat zagovarjali svoj greh, nikakor pa ni nekaj zgolj zasebnega to, da s to svojo nepokorščino, nesodelovanjem in nezvestobo do naroda v kar največji meri majejo in devajo v nič ugled pravega Kristusovega nauka in njegove Cerkve.
Prav nobena skrivnost ni danes, da duhovščina, ki je še ostala v Titovi Jugoslaviji, vzdržuje ilegalne zveze z višjim in nižjim klerom, ki je kot sramotni in zločinski ubežnik nekje izven države in da vsi skupaj hočejo škodovati ugledu nove Jugoslavije in razkri-čati njeno pravo demokracijo kot najhujšo tiranijo, kot “rdeči raj”, kot “ekspozituro Moskve” in podobno. Slovenskim ljudskim množicam, ki so v težkih dneh svojega naroda stavile vse svoje narodnostno in človečansko dolžnost, je danes sicer jasno, da je vse to gola in zlonamerna laž in nima tudi najmanjšega strahu, da bi tako blebetanje in klevete kakorkoli moglo škodovati domovini in njenim silnim in nesebičnim naporom izgraditi res lepo in srečnejšo bodočnost in je zatorej ta “problem” v domovini nadvse jasen in rešen. Prav tako pa se slovenski narod tudi zaveda, da morajo vse te klevete radi nepoučenosti le škodovati ugledu njegove domovine kje v inozemstvu, zato je čisto na mestu, da si ysa.j v najbežnejših črtali ogledamo naš “rdeči raj”.
Štiri stvari so v Titovi Jugoslaviji radi katerih je slovenska tu - in inozemska duhovščina zagnala velik krik in vik. In to so: ločitev cerkve od države, civilni zakon, ločitev šole od ci-kve in aotrarna reforma.
Vsakemu je znano in jasno .da je
vsaka moderna država, ki se je kakorkoli že otresla klerofašističnih teženj in manir, izvedla prepotrebno ločitev cerkve od države. Moderne države stoje na povsem zdravem stališču, ko smatrajo cerkev, dokler se izkaže kot. neškodljiva interesom države, za družbo, ki lahko obstaja z vso svojo organizacijo in naukom, za nekaj priv.it-j nega, to se pravi, da cerkev nima nobene pravice ne dolžnosti vtikati se v državne zadeve in obratno tudi ne Iržava v cerkvene. Države so se plavil no zavedale, da bo s tem enkrat za rselej odpravljen ves škodljivi vpliv klerikalizma, ki je stavil ovire napredku kjer jih je le mogel in znal. S tem seveda pa ni bila zadovoljna duhovščina, ki je izprevidela, da s tem izgublja svojo monopolistično vlogo nad javnim in državnim življenjem slovenskega naroda in zato je v svojem brezmočnem srdu razkričala v svit, la se v Jugoslaviji preganja duhovščina in da sc prepoveduje in preprečuje bogoslužje. No, kako je s preganjanjem duhovščine, smo že videli, ali Če še enkrat povdarimo: ta je itak v glavnem zbežala sama, ker je imela slabo vest, kogar c d teh pa jo oblast le dobila v roke, je bil, sarnoposebi umevno, pravično kaznovan kot narodni izdajalec. Od duhovščine, ki je ostala, ni nihče preganjan zato, ker je duhovnik, kar je nadvse jasno n kar se sklada z nravnimi in človečanskimi zakoni. Da se prepoveduje bogoslužje, je nesramna laž in je priča vsak Slovenec in vsak tujec, ki obišče našo zemljo, da se po cerkvah vrši bogoslužje povsem nemoteno, vodijo se procesije, deli se birma itd. Ljudje svobodno in brez vsakih ovir romajo na božja pota in državi ne pride niti na misel, da bi vernike, ki hočejo zadostiti svojim verskim potrebam in željam, kakorkoli že ovirala. Tega tudi ne sme, kajti svobodo vere in bogoslužja vendar ščiti in varuje temeljni kamen vse naše zakonodaje — ustava sama.
Veliko hfupa za nič je bila tudi uvedba civilnega .zakona, kakršnega pozna skoraj vsaka modema država. Mo, krik in vik je zagnala zopet duhovščina, pametno slovensko ljudstvo pa se poroča kot določa zakon najprej civilno, zatem pa se verni ljudje, 'iot določa zakon, poroče še cerkveno. Baš to je prava demokracija, da se človeka, ki mu ni do vere — in ti in taki so bili v vseh časih in kr;rj':h — 'ie sili poročati se cerkveno, vernemu človeku pa se dopušča vsa zakonita nežnost, da sklene veljaven zakon tuli po predpisih svoje vere.
Vprašanje verouka. Nadvse razum-iivo ie ’n k. kratkega orisa zadržanja slovenske duhovšč ne tudi vsakemu jasno, da je država zelo previdna, komu naj izroči vzgojo mladine. Kot prava demokratična država je pravilno določila, naj se verouk poučuje v šolah kot neobhoden predmet, dovoljenje za poučevanje pa daje le tistemu duhovniku, o katerem je saj ko-
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Recrea in nazaj:
$ 1.— za otroke $ U..50
Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre FCCA. U. T. 7-19-589
Rio Carapachay
JO YERI A — RELOJEPiIA
Deslavnica in popravila
ADAR’8
CARLOS PELLEGRINI 887
PLATERIA — REGALOS
Delavnica
Klijonti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 °/o popusta.
likor to/iJko prepričana, da mladino ne bo kvaril. Prebridke skušnje je namreč doživel slovenski narod prav z mladino, ki so jo vzgajali klerotaš.-stični duhovniki!! Nezaupanje do sedanje duhovščine torej ne izvira v/. države same vsled neke sovražnosti ali nerazpoloženja do duhovščine, temveč, kot smo videli, iz izdajalskega in nenarodnega zadržanja celokupne slovensko duhovščine. Ali povedano drugače: Nobenega vprašanja bi nabilo, kdo naj uči verouk po šo/ah, če bi se vsi duhovniki s škofom na čelu borili za svobodo svojega naroda in če bi ne bJi izdajalci.
Agrarna reforma je bila med delovnim ljudstvom sprejeta z velikim odobravanjem, ne pa seveda med duhovščino. Čeprav je vsaka cerkvena zemlja po kanonskih določilih v prvi vrsti zato, da krije cerkvene potrebe, zato, da se iz nje izdržuje duhovnik in v tretji vrsti, tla podpira reveže m karitativne (dobrodelne) ustanove, se ,jt na Slovenskem že zdavnaj pozabljulo in pozabilo na prvo in tretjo strogo obvezno cerkveno določilo. Zato je duhovščina ob izvedbi agrarne reforme edina zaupila in začela veliko, povsem neduhovniško gonjo: ljudi, ki so dobili cerkveni svet, so strašili z božjuni in cerkvenimi kaznimi, odrekali so jim spovedno odvezo in tako dalje. Klasičen primer, kako je propadel pravi smisel cerkvene zemlje in njen« imovine je pri nas n. pr. cistercijanski samostan v Stični, ki je, mesto da bi po svojih redovnih pravilih iz bogatih zemljiških dohodkov podpiral veliko revščino svoje okoLce, rajši ustanovil TOVARNO SALAM, KLOBAS IN SIRA in tako mesto dobrodelne cerkvene ustanove rajši postal kapitalistični veleobrat.
V	Titovi Jugoslaviji, v Titovi Sloveniji je torej red in ne revolucija, ne pobijanje nedolžnih ljudi, ne preganjanje duhovnikov, ne vere, ne bogoslužja. Sicer pa smo jugoslovanski narodi z veseljem sprejeli prijateljsko pogodbo z bratsko češkoslovaško državo, zato je tistemu, ki morda še dvomi, potrebno samo to, da naj pride sam in pogleda. Videl in spoznal bo, da je pri nas resnična demokracija, zato tudi prava in, iskrena svoboda vere in vesti.
P~I Z Z E R I A Emil Lavrenčič
DR. BOGOMIR MAGAJNA:
fn še neka j vam povem ..
Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525
TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
Močnik Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988
F. HRADILAK ★
FIAMBRERIA — Puesto N9 8 Mercado "LAS MAGDALENAS Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fereyra 3965 TJ. T. 61-2260 Buenos Aires
Stavbinska	Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA	
e	
Laprida 2443	Florida, FCCA
To je drugi izmed serije člankov, ki so jih za SANS in slovenski tisk v Ameriki napisale vodilne osebnosti v
Nekje pišem o Primorski med drugim: To je zemlja med Kvarnerom, Snežnikom, Triglavom in Furlanskimi ravninami, zemlja kontrastov, alpskih ledenikov in istrskih vinogradov, kratkih pustinj in vipavsko-goriškega paradiža, zemlja reke Soče, ki je sinja kot pesem, da je menda samo ena reka n,a svetu tam v daljni južni Ameriki še tako sinja, in zemlja zelenin, včasih divje besnih hudournikov Reke, Gornje Timave, ki drvi in pada skczi orjaške podzemeljske dvorane škocijanskih jam ter se izroči pri Devinu tiha in udana v naročje Adri-je . . . Ta zemlja je kot okamenela fantazija prirode v Poston.jskih jamah, kakor da je nekdo za večno uklesal naše pravljice v orjaške kristale. Neizmerna je samotnost mračnih smrekovih gozdov Trnovske planote, a svetli in veseli so trepeti ozračja nad Istro. Morje je objelo to zemljo v svoje naročje, levico je stegnilo tja mimo Miramara do izliva Soče, desnico tja mimo vrhov Velebita. To morje — kot da je večno zaljubljeno v zemljo in. je nikdar ne izpusti iz svojega naročja, to naše morje! To morje je lepo, kot je lepo samo še morje tam okoli Jave, Celebesa, Havajev, Kalifornije, Lofotov. To je zemlja žarkega sonca in kot noč črnih oblakov, neizmerne tišine ir. besnih viharjev. In barve, barve, barve, neprestano se izpremi-njajoče hip za hipom. Zemlja planinskega in južnega cvetja, črnolasih in zlatolasih deklet, polnih težke resnobe in razigranosti smeha, zemlja gozdarjev, pastirjev, kmetov, delavcev in, morja, polno mornarjev, dihajočih s svojo dušo v široki svet. Zemlja je rodila čudovito narodno pesem o lepi Vidi in tisoč drugih pesmi, rodila je pesnike, pisatelje, umetnike. Kako naj bi silna lepota ostala neutešena od tistih, ki so jo znali sprejeti vase in rasti iz nje . . .
Tako sem napisal nekje, dragi tovariši ir. tovarišice v Ameriki, in vem, da sem pisal, kot bi pisal iz Vaših src, kajti premnogo Vas je tam iz te zemlje doma, Vas, ki ste morali v U.S.A., Kanado, Argentino. U.S.A., Kanada in Argentina so besede, ki so z bolečino zazvenele v mnogih mojih zgodbah.
Sedaj Vam bi povedal, kar Vam je znano vsem, da ni kotička te Primorske dežele, ki bi ne bila poškropljena s partizansko krvjo. To se sliši čudno in kratko, pa je bilo nepopisno stra-
mladi Ljudski republiki Sloveniji. Napisal ga je dr. Bogomir Magajna, rojen v Vremah pri Trstu, sin kmečkih staršev. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu, kjer je promoviral za zdravnika, in je sedaj zdravnik psihiater v Ljubljani. Napisal je doslej sledeče knjige: Primorske novele; Bratje in sestre, Graničarji, Gornje mesto, Le hrepenenja, Zaznamovani, Oživeli obrazi ter mladinske knjige: Brkonja Čel j ustnik, Čudovita pravljica o Vidu in la-budu belem ptiču, Račko in Lija. Sedaj piše po raznih listih novele iz osvobodilne borbe. Povečini sc novele socialne, v mnogih pa se bori proti fašizmu. Več novel je bilo iudi pie-vedenih na drug6 jezike, mnogo jih je bilo pred vojno ponatisnjenih iudi v našem slovenskem tisku v Ameriki. Med vojno je bil osemnajst mesecev interniran v srednji Italiji, odkoder je pa pobegnil, odšel k partizanom 20 mesecevi se udeležil težkih borb in postal zdravnik Glavnega štaba partizanske vojske v Sloveniji. — SANS.
šno. Trpljenje je bilo toliko, da ga je bilo v Dantejevem peklu stokrat manj. Ležal sem med padlimi, mrtvimi tovariši, med prijatelji, med znanci in strmel v njihove onemele, a vendar tako glasno govoreče oči: TA ZEMLJA JE NAŠA! Kot talce so mi postreljali najboljše prijatelje: pesnika Karla Široka, pesnika Ivana Čampo, pesnika Petra Jernejca, Magdiča Pavleta, pesnika Roba, zdravnika Kamina Mihaela, zdravnika Kocjančiča, mojega ravnatelja Gerloviča, zdravnika Potrato in druge — in ko sem se vrnil v Ljubljano, sem našel svoje omizje prazno. Videl sem goreti vasi, mnogo naših vasi, spoznal sem neizmerna junaška dejanja in požrtvovalnost tovarišev, dejanja, kot jih malo pozna zgodovina človeštva . . .
In sedaj so prišli nekateri, ki menijo, da nimamo pravice, da bi vsa ta zemlja bila naša . . .
Letos sta mi umrla oče in mati. Neizmerno bridko mi je v duši, sej zaradi fašizma nisem smel domov osemnajst let, da bi jima bil n,a starost v tolažbo. Šele v času boib sem lahko prišel k njima in pc po pohodu naših krdel proti Trstu. Da bi Vi videli takrat neizmerno veselje v očeh moje matere in očeta, ko so naše trume korakale skozi dolino. Kje je pero, ki bi moglo to opisati? Ni ga takega peresa. In potem sta usahnila kot da sta doživela edino, kar se jima je zdelo vredno, da še doživita:	SVO-
BODO.
Ir. sedaj so prišli nekateri, ki menijo, da nimamo pravice do svobode .. .
Da, veliko je bilo naporov in trpljenja, kakemu Jack Londonu, ki je bil velik in plemenit človek, se včasih niti sanjati ne bi moglo, da so toliki napori in tolika trpljenja mogoči. Pravijo nekateri pri Vas, da uničujemo vero. Mater je spremljal k pogrebu prijatelj duhovnik, bivajoč tam na Brkinih, duhovnik, ki je bil ves čas ob strani partizanov in sam stokrat v smrtni nevarnosti. Taki duhovniki so vredni svobode. Ne zaslužijo pa svobode tisti, zaradi katerih je padlo toliko naših ljudi.
Mi ne počivamo, mi smo kot mravlje, ki jim je zlobna roka porušila mravljišče. Mi neutrudno obnavljamo, neutrudno gradimo. Delo je dobilo toliko čast in ceno kot še nikoli v zgodovini.
Delamo skupaj tovariši med tovC riši:	delavci, kmetje, uslužbenci
zdravniki, uradniki, profesorji. Z zanosno pesmijo na ustih drvimo v pto' stih urah na kamionih v porušen« vasi in potem poje zadružno kladivo in zdravniška brizgalka in glej čudtJ‘ prečudo: iz razvalin rastejo nove vas'< lepše, kot so bile poprej. Uradnic zvečer z veselim zadovoljstvom kaže-jo žulje na rokah in zdravnik z zado’ voljstvom pove, kolikim je brezplačno nudil pomoč in potem gremo skupil s tovariši delavci na prireditev, kj®1 zaigramo ir, zapojemo.
In še neke j Vam povem. Mi smo * Vami, našimi Amerikanci, kot ena družina. Šele sedaj vemo, da nas razda' lja ne more ločiti, ne zaradi pošiljk' ki se jih pritrgujete od svojih ust, ai»' pak zarodi src, ki ne poznajo medse' boj razdalj. Mi imamo radi vsakeg8; izmed Vas ki Vas je beda pognala v tujino. Mi obnavljamo zemljo ne sfl' mo zase, ampak tudi za Vas, da s® boste vrnili domov in da bo takrat dom prostoren in čist.
NEKAJ BOLJ VAŽNIH IZNAJDB IZ PREJŠNJIH DVEH STOLETIJ
Že v 17. stoletju so poskušali francoS*1 ter angleški fiziki in inženirji uporabiti p®' kot gonilno silo; toda šele leta 1769 je JafflO' Watt v Birminghamu ustvaril popolni par*11 stroj.
V	tekstilni industriji so uporabili na Ac gleškem prvič predilne stroje leta 1771. ‘r' kmalu nato so napravili tudi tkalne stroje Mehanične statve za svilo je iznašel Frc'J coz Jacquart iz Lyona (in s tem je bil9 omogočena industrijalizacija obrti).
Leta 1774 in	1775	so	preizkušali uvedb5
parnikov na	Seini	in	1786 v	Edinburg11,
vendar je šele	leta	1807 uredil	Fulton pr
redno paroplovbo po reki Hudson (paru1 na kolo). Leta 1818 je šel prvi tak par11*1 iz New Yorka, čez Atlantik v Liverpoot
Leta 1829 je iznašel češki Nemec Jo® Ressel ladijski	vijak	in	s tem	ustvaril t*;
melj za razvoj moderne paroplovbe; slednji nastajajo novi tipi bojnih ladij: okl°P nice, križarke, torpedovke in druge.
Tudi promet po kopnem se je silovito tOf vil z iznajdbo lokomotive (George Steph®11 son: prva železnica je stekla med LivSr poolom in Manchestrom 1830, v Belgiji Nemčiji 1835, v Avstriji 1837 itd.
Vzporedno se je izvršila iznajdba telegi fa (prvi poskus 1809 Sommering v M®5 chenu); tega sta za praktično uporabo 1 popolnila leta 1833 astronom Gaus in ir'5 tematik Weber, in temu je Samuel Mof; iznašel oddajni in sprejemni aparat s sebnimi znaki (Morsev allabet). Okoli >e,! 1850 je postal telegraf že splošno proin®^ sredstvo; 1854 so položili prvi kabel Dove! Calais, 1866 pa prvi podmorski kabel (°tl? Valencia pri Irski—Nova Funlandija).
1840 so uvedli poštne znamke na AnS** škem, 1861 pa poštno hranilnico istol® 1878 pa svetovno poštno zvezo (sprva ^ držav.
Nadaljna uporaba elektrike kot proffl®^ ga sredstva je bila iznajdba telefona (fi‘,: Reis pri Hamburgu, ki pa je izpopolnil ^ rikanec Graham Bell (katerega stoletij rojstva je bila v teh dneh), pozneje še ^ ghes in Edison.
1879 je iznašel Edison električno žarn'c' in s tem izpodrinil plinsko razsvetljavo (Pr< v Londonu 1814). (Rusi dokazujejo da že pred tem letom rabili električno razS*® ljavo' potom žarnic s katerimi so razsv®1*' glavni trg v Petrogradu (Leningrad).
1897 zgradba prve električne žele*1” (Siemens v Berlinu).
1897 iznajdba brezžične telegrafije (ra4'( po poskusih H. Hertza iz Karlsruhe 18®' je izpopolnil Marconi.	,
1884 sta Francoza Renard in Krebs ndPf, vila vodljiv zrakopolv; njuno iznajdbo J* popolnil nemški grof Zeppelin (od 1902 d<f>r
H koncu 19. stoletja so iznašli na &, coskem avtomobil (Čitroen 1895), ki naglo uvedli v vse druge dežele.
rc
ja
8C
sl
°1
lo
kr
»n
nc
nE
se
sv
se
vc
St(
dc
kri
to,
Pr
us
ku
Us
ni
bn
Vq
Ru
ka
trd
je
Po
Rd
dQ
v&
Po
:
nil
tež
u9
Vo
je
iec
Vc
V8, lo •as roc , ] ie sle sv< iz je
9rc
roc
ieti
na
diš
PROGLAS PRVEGA POVOJNEGA SLOVANSKEGA KONGRESA SLOVANSKIM IN VSEM SVOBODOLJUBNIM NARODOM SVETA
Bratje in sestre Slovani, svobodo-lubni narodi sveta!
Minilo je leto in pol od časa, ko je Sovjetska armada skupno z armada-mi slovanskih in vseh svobodoljubnih prodov sveta razbila hitlerjevsko ’emčijo. S pomočjo velikega ruskega narcda so slovanski narodi izvojevali Popolno zmago nad svojim stoletnim
8°vražnikom.
^ borbi proti nemškim zavojeval-Cen> in njihovim pomagačem so slo-v°nski narodi znova dokazali svetu ®v°io veliko moč in nerazrušljivo bor-en°enotnost. Rešili so svobodoljubne nar°de sveta pred iztrebljenjem in žaljenjem. V borbi na smrt z zvitim ln bočnim sovražnikom so slovanski nar°di pokazali primere vzdržljivosti, P°9uma in neomajne vero v svojo P-vičn° stvar.
Minili so dnevi težkih preizkušenj s °vanskih in vseh svobodljubnih na-°aov. Navdahnjeni z naprednimi ide-*atni' zvesti svojim slavnim tradicijam, 80 Postali slovanski narodi močna za-ORiba; miru in napredka, zanesljivo, °Porišče borb proti nečloveški ideo-Io|iji fašizma.
^vest0ba načelom resnične demo-aciJe, goreča ljubezen do domovine, easebojno razumevanje in vzajem-^ spoštovanje — vse te poteze, last-e slovanskim narodom, so dobile a®j nov, doslej nesluteni prostor za -oj razvoj in procvit.
^ življenju slovanskih narodov so ^vršile globoke spremembe. V po-g»°ln?.svet so naredi slovanskih držav °Pili kot svobodni, popolni gospo-sv°je usode. Sodaj so Slovani ^epko stopili na pot mirnega procvi-' na pot razvoja demokracije in na-eaka in nobena stvar več jih r.e bo
■javila na tej slavni poti,
T<
kult,
Ja pot vodi proti vrhovom svetovne 1 ‘^e, ki je bila v znatnem obsegu Stvar j ena z rokami samih Slovanov.
Slovanski narodi srednje in jugovzhodne Evrope so dosegli samo v letu in pol v svoji povojna izgradnji ogromne uspehe.
V sodelovanju s Sovjetsko zvezo — državo dosledne demokracije — so narodi Jugoslavije in Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije ustanovili svoje ljudske demokratične republike.
V vseh slovanskih državah so izpuljene korenine reakcije:	uničena	je
spahijska zemljiška posest in gospostvo velikih kapitalističnih monopolov. Za vedno so pretrgane vezi odvisnosti od tujega kapitala, glavna narodnogospodarska bogastva so izročena državnim orkam. V vseh slovanskih državah pripada oblast samo ljudstvu.
Že sedaj so mlade slovanske republike po svojem političnem sistemu in uspehih napredne občečloveške kulture šle daleč naprej. To ustvarja s svoje strani široke možnosti za njihov nadaljnji razvoj in procvit.
Te možnosti — so predvsem v samem bistvu ljudskih demokracij, v tistih ogromnih silah, ki jih skrivata v sebi enotnost in bratstvo slovanskih narodov.
Združeni v veliki ideji uničenja fašizma v vojnih letih, so slovanski narodi sedaj zedinjeni z idejo borbe za mir in varnost, z idejo borbe proti ostankom fašizma. Bratstvo slovanskih narodov, njihovo medsebojno spoštovanje in sodelovanje — so zanesljivo jamstvo miru in varnosti po vsem svetu.
Zato. izjavlja Slovanski kongres v imenu svobodoljubnih slovanskih narodov:
Vsak, kdor želi mir, kdor želi procvit narodov, je dolžan vsestransko podpirati bratstvo slovanskih narodov.
Ogromne so izgube, ki so jih slovanski narodi pretrpeli zaradi fašističnih zavojevalcev, velike so žrtve, ki so jih dali za uničenje fašizma.
Mnogo bo treba, da bomo zacelili težke rane, ki še krvave.
Kdo more pri takih pogojih želeti novo vojno? Komu je potrebna nova vojna?
Nova vojna je potrebna samo imperialističnim zavojevalcem. Potrebna je samo tistim, ki bi se radi kakor nekoč igrali z usodo slovanskih naradcv, tistim, ki so zainteresirani na tem, da bi Balkan znova postal "sod smodnika" v Evropi.
Dolžnost vseh poštenih ljudi je, da razkrinkujejo spletke hujskačev na novo vojno, da razkrinkujejo njihove lopovske mahinacije, da onemogočajo hujskače na novo vojno, ki se znova pojavljajo.
Borba za mir, vsakodnevna, vztrajna borba — to je tisto, k čemur poziva Slovanski kongres vse Slovane m vse svobodoljubne narode sveta.
Bratje in sestre Slovani svobodoljubni narodi sveta! Vzemite stvar miru v svoje roke!
Danes stoji pred vsem človeštvom naloga izkoreninjenja ostankov fašizma in ustvaritve krepkega miru po vsem svetu. Eno ni možno brez drugega. Močan mir ni mogoč, dokler bodo kjer koli ostanki fašizma. Zaradi tega ne more noben pravi demokrat stati ob strani te borbe. Dolžan je, podpirati mora odločenost slovanskih narodov, s kakršno se bore proti ostankom fašizma in fašistične ideologije in mora prav tako izpolnjevati to sveto dolžnost v svoji lastni državi.
Podpirali se bomo medsebojno na političnem, ekonomskem in kulturnem področju in skrbeli bomo za to, da ne propade noben, niti najmanjši slovanski narod., da si tudi najmanjši naš član ohrani svoj narodni obstanek, svojo narodno kulturo in da si zagotovi svoj narodni razvoj.
Slovanskim narodom je tuja vsaka misel o ogrožanju pravice drugih na-
rodov. Slovanski narodi znajo ceniti svobodo in neodvisnost svojih držav, toda oni prav tako cenijo svobodo in neodvisnost drugih narodov.
Svobodoljubni narodi sveta! Borile se proti poskusom nacionalnega za-sužnjevanja narodov po imepriali-stičnih zavojevalcih! Dvignite se v obrambo načel antifašistične koalicije, poudarjenih na konferenci voditeljev treh velikih držav v Jalti in Potsdamu.
Dragi bratje in sestre Slovani! Neprestano stojte ob strani miru in varnosti vseh narodov! Borite se za mir, za utrditev bratstva z vsemi demokratičnimi svobodoljubnimi narodi sveta! Krepite veliko prijateljstvo slovanskih narodov, temelj miru in varnosti! Neprizanesljivo razkrinkujte hujskače na novo vojno! Še pogumneje se borite za popolno izkoreninjenje ostankov fašizma, za likvidacijo podružnic reakcionarnih klik!
Utrjujte svoje pridobitve! Še pogumneje korakajte po poti demokratizacije svojih držav, po poti nadaljnjega utrjevanja in razvoja svojega ekonomskega in kulturnega življenja.
Krepite vezi večnega prijateljstva s svojo osvoboditeljico in zaščitnico slovanskih narodov — veliko Sovjetsko zvezo!
Naj živita nerazrušljiva enotnost in bratstvo vseh slovanskih narodov!
Naj žive nove demokratične slovanske države: Federativna ljudska republika Jugoslavija, nova demokratična Poljska, demokratična Češkoslovaška, Ljudska republika Bolgarija, ki kažejo zgled demokratičnega preporoda vsem narodom sveta!
Naj živi velika Sovjetska zveza — steber miru in varnosti slovanskih in vseh svobodoljubnih narodov!
Naj živi najboljši prijatelj slovanskih narodov — generalisim Sovjetske zveze Josip Visarionovič Stalin!
ni
tor^k 28. avgusta je bil v Ljublja-k zadnji dan razprave in nastopili so rcmilci obtožencev. Rupinka je zago-j^r)al dr. Ilc, ki je dejal, da je bil kej^k žrtev razmer, dasi so bili do--
i	,21. Proti njemu tako zaključni, tako j ni. da ni bilo dvoma o krivdi. Prosil 2a pravično kazen po človečanski stavi. Dr. Grosman je zagovarjal osenerja in ga opravičeval s tem, v v°osener ni imel prve besede, tem-c )e kot vojak le slepo izpolnjeval peljct višjih-ranilec škofa Rožmana dr. Vrtač-( v, )e dejal, da je njegova naloga Izrazil je mnenje, da je pri v tavljanju stopnje kazenske oago-je £0sti Rožmana važno ugotoviti, da :	Rožman	vezan na direktive svo-
V	n cerkvenega predpostavljenega, 'Kana. Sicer ga tudi za to zadene Odgovornost, vendar pa da ni bi-^okazano, da bi škof razvil vso
'°stn0
za protina-
r	osebno iniciativo
ni izdajalski boj. je	je	zagovarjal dr.	Mojzer,	ki
slp^e	"čl°vekovo	vedenje	pc-
sv ICa kakovosti mišljenja, ki ima iz v *2v°r v željah, želje pa izvirajo ali j6 'ukezni ali pa iz sebičnosti." Branil j ,e9unsko vladno kliko in zatrjeval, )e Krek moral oditi z vlado v emi-
2	Qc'i° v London, da bi tam 'nadalje r ®'°pal svojo državo pri drugih na* iol Bizjaka in Hacina	sta	zagovai-
dr., čobal in dr. Lokar. Oba sta diš'- u sv°jih govorov prosila so-Ce' naj upošteva vse okolnosti in
RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV
(Nadaljevanje)
izreče pravično kazen. Medtem ko so vsi drugi odvetniki pokazali stremlje-nje pripomoči sodišču k pravilni oceni zločinstev obtoženih, ni bilo tega opaziti pri odvetniku Mojzerju, Krekovemu branilcu.
Obtoženci v zaključnih besedah priznavajo krivdo
Po krajšem odmoru se je proces nadaljeval z zagovori obtožencev samih.
Rupnik: — Iskreno in globoko obžalujem, da sem dal z mojimi hudimi zablodami o pravem stanju in pravi volji našega ljudstva... zapeljati na napačno in krivično pot, s katero je bilo ljudstvu povzročeno toliko gorja. Najs.trožjo kazen za to bom pa lažei sprejel, ker sem svojo krivdo spregledal in se zato najiskrenejše kesam.
. . Tisti pa, ki so za mojim hrbtom in pod mojo firmo brez moje vednosti vršili svoje zločine, so vedno sovražili tudi mene in me po zmagi ljudstva sovražili še bolj, prikazujoč me emigrantskemu ljudstvu kot edinega krivca, da Anglo-Amerikanci niso zasedli vse Slovenije. . . Instrumenti nasilstva, to so vaške straže, domobranstvo in policija niso kot eksekutiva nikoli bili v mojih rokah, marveč uradno v rokah
okupatorjev, tajno pa v rokah reakcionarnih politikov . . Nemškega državljanstva nisem nikoli prosil, pač pa bi moral prositi za državljanstvo v tem primeru, če bi dobil namestitev pri Kamjski industrijski družbi na Gorenjskem. To je vse.	*
Rosener: — Gospod predsednik, nisem dajal nobenih povelj, ki naj bi vodila k zločinom, katere so izvršili nemški vojaki in oficirji. Najgloblje jih obsojam. Zaradi tega prosim, gospod predsednik, verjemite mi, da sem storil, kar sem moral storiti. Bil sem poslednja instanca. Mislil sem, da vršim kot vojak in oficir svojo dolžnost. Ako sem se pregrešil, se moram zato tudi pokoriti. Prosim visoko sodišče za olajševalne okoliščine. To je, kar sem imel povedati.
Vizjak: — Predvsem še enkrat izjavljam, da sem kriv in da svoj postopek iskreno obžalujem. Obžalujem še veliko bolj vsa tista gnusna dejanja, ki so se vršila pod zaščito domobrancev. .. Moje življenje v štabu domobranstva je bilo težko in sem vsak moment samo želel, da se to čim prej konča. Kar sem hotel storiti ob umiku je, da sem absolutno hotel se predati Narodno osvobodilni vojski in še ta-
krat mi je bilc5 to preprečeno. . . Obžalujem svoj postopek in prosim, da se ima moj položaj pri razsodbi v vidu.
Hacin je hotel na dolgo in široko še enkrat razlagati svoje obnašanje kot ravnatelj policije ter je odklanjal odgovornost za svoja dejanja. Njegovo jecljanje in trepetanje, ki ju je povzročala smrtna bojazen, sta razburjali natrpano dvorano in njegovo strahopetno obnašanje je poslušalce v mnogih. slučajih spravilo v smeh.
"Priznavam (krivdo) le v toliko, da sem pristal na grožnjo, da bodo vsi uradniki dali ostavko, če ne bodo smeli v tistem primeru uporabiti telesne kazni in to samo naprarn tistim, ki ne priznajo, čeprav jim je po pričah dokazano..."
Predsednik je zaključil razpravo ob 7.. zvečer ter naznanil, da bo sodba razglašena v petek 30. avgusta ob 9. zjutraj.
RAZSODBA SODIŠČA Sodna dvorana na Taboru je bila do zadnjega kotička zasedena, ko so na ukaz predsednika sodišča stražarji privedli obtožence 30. avgusta ob 9. dopoldne. Kapetan dr. Helij Modic in vsi člani sodišča so vstali s svojih se-, dežev, ko se je pričela brati obsodba.
Za vsakega obtoženca so bili najprej navedeni ugotovljeni zločini', ki so bili na obravnavi dokazani. Obsojeni so bili:
1	Leon Rupnik na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo vseh pravic in na za-
plembo celotne imovine.
2. Erwin Rosener na smrt z obese njem ter zaplembo celotne imovine.
3. Dr. Gregorij Rožman r,a odvzem prostosti s prisilnim delom za dobe 18 let, izgubo vseh pravic za dobo 10 let po izdržani kazni ter na zaplembo celotne imovine.
4. Dr. Miha Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let, izgubo vseh pravic za dobo 10 let pc izdržani kazni ter na zaplembo celotne imovine.
. . 5. Milko Vizjak na odvzem prostosti s priiiikiim delom za dobo 20 let, izgubo vseh pravic za dobo 10 let po izdržani kazni ter na zaplembo celotnega premoženja.
6. Dr. Lovro Hacin na smrt z obeše-njem, trajno izgubo vseh pravic ter na zaplembo celotne imovine.
Poslušalci v dovrani so stoie poslušali izrek pravične obsodbe nad skupino narodnih izdajalcev in vojnih zločincev. Strogo in pravično kazen so sprejeli z največjim zadoščenjem. Obsojenci so se tedaj zamislili nemirno sedli na zatožno klop.
Nato je sledila obrazložitev sodbe, v kateri je bilo poudarjeno, da je najhujše za vsak narod, če ga vodijo ljudje Krekovega in Rozmanovega kova, ki se proti narodu upirajo na take izmečke kot so Rupnik_ Vizjak in Hacin...
Rupnikova, Rčisenerjeva in Hacinova kazen je bila izvršena 4. septembra.
(Konec)
POT PO SLOVENSKEM PRIMORJU
Dr. Mliiilio Hal^crn
Spccijalist notranjih bolezni Zlrdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
Z o I) o x d r » v n i k ii iPra. Samotlovie lir. F diha Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
Dr. A. Kirschbaum Dra. Marin Kirschbaum
DENTISTAS
LOPE DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Mi6rcoles y Viernes Pedir hora por telefono
Defensa 1155
U. T. 34-5319
^orporaciom Medica "StJIPACIIA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28
SLOVENSKA BABICA Filomcna Bcncš de Hildi
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
Pot po tistem delu slovenske zemlje, ki je na podlagi Rapallske pogodbe pripadla Italiji, vzbuja zmerom misel na veliko žaloigro našega marljivega, zavednega primorskega ljudstva. Pii tem mislimo na temne sence preganjanja in gorja pred fašistične in fašistične Italije. Mislimo na ogromno škodo, ki jo je utrpelo zvesto slovensko primorsko ljudstvo v drugi svetovni vojni. Ta škoda se ceni na 4,5 milijard predvojnih lir. Popolnoma uničenih je. bilo 5(548 stanovanjskih hiš, poškodovanih pa 7431. Gospodarskih poslopij je bilo 4097 popolnoma razdejanih, poškodovanih pa 1759. Škodo na sadovnjakih in vinogradih cenijo na 170 milijonov lir, v trgovini in obrti 282 milijonov lir, v denarju in vrednostnih papirjih na 192 milijonov lir, ostalo škodo pa na 862 milijonov lir. Nepomnjene so ogromne žrtve človeških življenj in človeškega zdravja. Ubitih je bilo 10803, za delo onesposobljenih 8981. Za 11802 ni nobenega sledu več. Interniranih ali prisilno mobiliziranih pa je bilo 61320 Slovencev Primorcev.
S koncem vojne pa se je pričelo novo gorje dela primorskega delovnega ljudstva. Zapadnjaška imperialistična politika, ki ni imela nikdar smisla za pravilno urejevanje narodnostnih vprašanj, je vsilila razdelitev in razkosanje našega Primorja na dve coni:
V	cono A pod angloameriško (zavezniško) vojaško upravo in v cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. Kdor je imel možnost,, da si ustvari jasno sliko o bistvenih razlikah v življenju perbivalstva obeh teh con, bo moral globoko sočustvovati s trpko usodo onih primorskih Slovencev, ki jih je takozvana Morganova črta začasno ločila od rodnih bratov ter jih pahnila v področje angloameriške vojaške uprave, kjer so se dogajale in se dogajajo stvari, ki po svoji krivičnosti in zločinstvu ne zaostajajo v ničemer za onimi v temnem razdobju oblastnikov predfašistične in fašistične Italije. Kakor v politiki in prosveti, tako je Zavezniška vojaška uprava v coni A od vsega začetka ovirala tudi v gospodarskem pogledu vsak izpodbuden korak, vsako dobro, zdravo misel primorskega delovnega ljudstva. Toda to ljudstvo je vajeno trpljenja, pa tudi žilave borbe. Krenilo je po svoji poti, po večini proti volji in željam fašističnih preostankom naklonjene zavezniške vojaško uprave. Ko bi slovenski primorski živelj ne imel v coni A svoje Zadruge vojnih oškodovancev, potem bi ne bilo o kakšni obnovi v tej coni ne duha, ne sluha. S svojim požrtvovalnim, vzglednim delom pa je naše delovno ljudstvo v coni A pokazalo, da lahko samo obnavlja in popravlja vasi iz strahotnih ruševin medvojnega časa.
Kmečko ljudstvo se je združilo v svojih Kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrugah, ki so se pomnožile in razrasle kljub neštetim oviram Zavezniške vojaške uprave. Slovensko. Primorje s Trstom in Istro je namreč že od pričetka sedanjega stoletja preizkušeno žarišče zadružne zavesti in za-
FARMACIA "SOLEH"
Servicio noeturno de urg-encia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079
Bdnaldo Wasscrman
MEDICO
Nazca 2381	U.	T.	50-2815
družne rasti. Poživljajo se spomini na december 1903, ko smo pri Sv. Jakobu v Trstu ustanavljali prve prodajal-nice delavskih zadrug. Šest let pozneje je že delovala Delavska zadruga za Trst, Istro in Goriško. Strm je bil klanec, ki ga je moralo prehoditi na*e delavsko zadružništvo v desetletjih predfašističnega in fašističnega telurja oblastnikov, ki so hoteli z uničenjem zadružnih postojank izruvati iz src zvestega primorskega ljudstva svetlo misel zadružne vzajemnosti.
Toda vsa ta kruta, krivična prizadevanja so bila brezuspešna. Ko zrem danes z Openskega vrha tja doli k Trstu in preko njegove očarljive, kra-ške okolice, mi uhaja misel k trdno povezani zadružni ljudski organizaciji, saj posluje danes v samem Trstu in njegovem okolišu 97 delavskih zadrug. Iz teh zdravih korenin poštenega, vzajemnega zadružništva delavnega ljudstva poganja sočna, življenjska i/pod-bnda zavednim delavnim množicam Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo zasnovano po vodilnih predstavnikih nazadnjaške, imperialistične angloameriške politike samo zato, da se slovenskemu narodu in po njem novi Jugoslaviji zapre pot k sinjim slovenskim Jadranskim obalam.
Kako drugačno, toplo, prijetno je ozračje v coni B, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo. Tuka] čutiš zdrav ljudski, življenjski utrip. Tukaj žari upanje v lepše, bližnje življenje. Tukaj lahko občuduješ nezlomljivo voljo do dela in napredka. Veliki so uspehi vsestranske obnove, s katerimi se lahko ponaša slovensko primorsko ljudstvo cone B, ki živi na področju pkrajev Idrija-Cerkno, Postojna, Vipava, Koper, Herpelje-Kozina, Grgar in Tolmin. Bilo je treba poskrbeti za začasne lesene in zasilne stavbe v tistih krajih, ki so bili v viharju sovražne okupacije popolnoma razdejani kakor n. pr. Čepovan, Predmeja, Lokavec itd. Pet tehničnih baz je skrbelo za obnovo in gradnjo cest, šol in drugih poslopij. Kljub velikim težavam povojnega časa je izpričalo naše slovensko primorsko ljudstvo krepko voljo za obnovo, delo in borbenost. Danes deluje na področju cone B 55 obnovitvenih zadrug s 3200 člani, ki skušajo pomagati cim več pogorelcem in prizadetim. V najbolj prizadetih okrajih, kjer so vasi popolnoma uničene ali opuščene bodo ustanovljeni še posebni uradi za obnovo kakor n. pr. za Idrijo-Oerkno, Grgar, Ilirsko Bistrico.
Sedaj je vse to marljivo slovensko primorsko ljudstvo, ki je dokazalo ves svoj delovni polet predvsem v trimesečnem Titovem tekmovanju, v nestrpnem pričakovanju zgodovinskega dogodka, ko bo to ozemlje po že izvršenem podpisu mirovne pogodbo z Italijo dne 10. februarja priključeno Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji, ko bo to hrabro, vzorno ljudstvo združeno z bratskimi jugoslovanskimi narodi. Ko opazujem to pričakovanje na vedrih obrazih, vidim, kako se množice resno zavedajo tega zgodovinskega trenutka, ki pomeni uresničenje
stoletnega sna. Povsd se zbirajo delovne množice 1151 sestankih, proučujejo zgodovinske pridobitve narodne osvo-bodilne borbe, pridobitve, ki jih prinaša nova Jugoslavija vsemu delov' nemu ljudstvu s svojo pravično usta' vo, s svojo napredno zakonodajo, s svojo vzgledno državno ureditvijo, s kakršno se lahko ponaša še samo Sovjetska zveza. Tako hoče slovensko primorsko ljudstvo temeljito pripravljeno vstopiti v novo življenje srečnejše usode, pravičnejše državne urejenosti. Za ta zgodovinski trenutek pa se je to ljudstvo pripravilo tudi z vidnimi uspehi ne samo v obnovi, le®' več tudi v svojih vzornih, ljudsko prosvetnih prizadevanjih.
S Soviča gledam tja po prijazni PO' stojni z mirno, zeleno okolico. Ta P°' stojna, ki je privabljala tujce in ne' tujce k ogledu znamenitih podzemskih krasot in lepot, ta Postojna, ki jo pozna ves svet, se danes lahko s ponosom sklicuje na prepričljive uspehe svoje prosvetne obnove. Tukaj, kjer je v de' setletjih predfašistične in fašistične
MEHANIČNA	DELAVNICA
Anton	Klinc
. ★	
Tinogasta 4386-88	U. T. 50-5750
IIERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67	-	6250
Buenos Aires
Jckšc Ektor
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
IBesiavrncij a
A. BENULIČ & KUSERIČ ■k
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
Sporočam cenjeni klijenteli, da še nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864.
Jakob Krebelj.
Krojačuica "Gorica” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos Aires
Naproti postaje La Paternal
Kadar pošiljata zavoje v dosnovicio
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno .ali telefonično do:
Bratov KEBFAl
CENTENERA 1140 U. T. 60-0176	BUENOS	AIRES
po-
UA
krivice ter nasilja dušil in tlačil slo-yenski rod težak vzduh mraka, more krvi, deluje danes na področju postojnskega okraja 19 pevskih zborov. Postojnčani so zlasti ponosni na svojo godbo na pihala, ki tekmuje s sentpetersko, na svoj tamburaški in harmonikarski zbor, pa tudi na svojih devet delavskih odrskih skupin, ki uprizarjajo igre in predstave po vseli okoliških in bližnjih vaseh. Tukaj jftiarno 17 ljudskih knjižnic z 89IJ7 knjigami, ‘23 večernih izpopolnjeval-tečajev. Največja knjižnica ^ojnskega okraja je v št. Petru Krasu, ki šteje 3000 knjig.
Vselej, kadar me zanese v Vipavsko solino, se- spominjam S. Gregorčičeve Nazaj v planinski raj”, v kateri ope-Va lepote Vipavske doline, ki .jo ime-n,,je “deželo rajskomilo”.. \' svinče-110 težkih preizkušnjah druge svetovje vojne je morala tudi Vipavska do-lna čutili vso težo krvavega, brezobzirnega fašističnega nasilja. Vipavci j*a se niso izkazali le v trdili preizkušnjah narodne osvobodilne borbe. etllveč tudi v obnovi, v neutešni želji P° znanju, ki je udarila z vso silo na po osvoboditvi. Nad 600 Vipavcev se je kljub svojim poklicnim de-vnim obveznostim pripravljalo za fi&stop ob “Paradi dela’’. Do I. maja Je bilo v Vipavskem okraju 75 prometnih in kulturnih prireditev, 40 pro-av in 8 poučnih predavanj Ljudske Univerze. Med Vipavci se je razvilo >;avo, izpodbudno tekmovanje, ki oce vsaj delno nadoknaditi vse ono, ar je bilo zamujenega v desetletjih ^''^fašističnega in fašističnega zatika in gorja. Ajdovci se lahko ponašajo, dn imajo skupno s Št. Vidom !)d.|boljše odrske igralce. Vrtovinei V*!0 sočna grla in so mojsri v petju. . ^ojačali so dobri recitatorji. V Se-Pravijo, da ni takšne čitalnice dolini, kakor je njihova ljši mešani pevski zbor pa ima-j? v Podragi. Seveda ne smem poza-1 na številne poučne tečaje in na
v5. -Ajdovce, ki se marljivo učijo ruščine.
^aše “Gore”, ki obrobljajo Sošk< ° >no in ki smo jih globoko vzljubil rane mladosti, imajo v svojem spod ■l°tn delu zelo živo delavno okrajno
ledišče
v r^avski . ajboljši
iv no
v Grgarju, ki mu ni bilo prisilo že med prvo svetovno vojno
, ki je moral skozi preizkušnje med ^go svetovno vojno. Po ločitvi naše rjniorske zemlje v cono A in iJ so JJlpadle tudi Grgarju važne naloge v n°vi jn prosvetnem prerodu. Danes
■>etuka-
s 6 •ie
urejenih 10 ljudskih knjižnic čitalnicami. Osem pevskih zborov
festivi,
Proslavilo
Kulturni vsem
grgarsko ime. sin ' v Grgarju nam je (j 0 J1"1 prisostvovali, poleg petnajstih »iv i.	.	'redi-
t^ih kulturno prosvetnih prire ri,. s 175 proslavami za priključitev
^ °vi J .................
ženite
okrajev. Tudi na Tolminskem se je po koncu vojne sprostila neizčrpna obnovitvena, ljudsko prosvetna delavnost. V 42 vaseh se zbrajo na poučnih sestankih, na katerih obravnavajo — važna politična in gospodarska vprašanja. V času tekmovanja za priključitev k Titovi Jugoslaviji je bilo organiziranih 19 prosvetnih svetov, uprizorjenih pa 20 iger. Mladina se shaja na 14 rednih večernih tečajih, 30 knjižnic šteje 8678 knjig. V novem letu 1947 pa hočejo Tolminci doseči še lepše uspehe v množični ljudski prosveti.
Idrija, kamor me vleče iz Tolmina in Sv. Lucije, ne slovi samo zaradi živega srebra, temveč tudi zaradi svojih slavnih čipk. Delovne vneme in zvestega rodoljubja ni tukaj nikdar manjkalo. V novem času, ki je prinesel Idriji nove naloge, je postala Idrija s Cerknem in s Spodnjo Idrijo zelo važno žarišče ljudsko prosvetnih pobud. 193 prosvetnih, kulturnih prireditev nam priča o neutrudnem, podrobnem Ijudsko-prosvetnem delovanju. 29 odrskih skupin igra po vaseh idrijskega in sosedni hokrajev. Njihove prosvetne uspehe dopolnjuje s svojimi nastopi 19 pevskih zborov. Idrijski rudarji se radi ponašajo s svojo sindikalno godbo, orkester pa ima za seboj 12 glasbenih večerov. Mladina z odraslimi si ugaša svojo žejo po znanju z izposojanjem knjig iz 1 / knjižnic z 8623 zvezki. Globoki smisel rudarskega delovnega ljudstva na pereče prosvetne naloge se zrcali tudi v
KV li
Jugoslaviji, jasno odkril ple-g ■ ustvarjalne nagibe grgarske-2i 1 Judstva. Neutrudna delovna volja, Jenjska vedrina in optimizem so ^vali veliko ljudsko slavje v Oe-11j^an" ob sklepu Titovega tekmovale i ■ r so se z')1’a't> l)m°žice ljudstva 0 iz Gor, temveč tudi iz Brd in Vi-doline. Vrli prosvetni delavci ■|-'i ' Rpovana, Gornjega Lokavca, Vrat, l0Vega in Banjšice so si upravičeno o-’1' -	-	----
e morem mimo Tolmina. Spotoma
Pavske‘ Lz ti
tem, da so zbrali rudarji 200.000 lir za dopolnitev svoje knjižnice z nakupom novih knjig. V 26 vaseh idrijskega okraja obetajo večerni izpopolnjevalni tečaji in poučni krožki. Idrijčani zbirajo nove moči za še večje, nove naloge.
Mimo ponosne Ilirske Bistrice z nepreglednimi gozdovi, mimo vasi okraja Herpelje-Kozina, kjer imajo v 46 vaseh ljudske knjižnice, v 26 krajih poučne tečaje in kjer so doma dobri pevci, nas vodi pot v osrčje Slovenske Istre, v Koper. Delovno ljudstvo je doživelo tukaj pod jugoslovansko vojaško upravo veliko, zgodovinsko zadoščenje. Ljudska oblast, ki se blagodejno uveljavlja na vsem področju pod jugoslovansko vojaško upravo, jo odvzela plodno zemljo degeneriranim grofom, lastnikom tržaških beznic, ter jo izročila v last onim, ki jo obdelujejo s svojimi rekami, s svojim znojem. Koloni sami so razsodili na svojih sestankih, kdo ima pravico do zemlje, komu ta pravica ne pripada. Gre za ogromna posestva posameznikov, ki so skozi stoletja živeli na račun 2000 revnih kolonskih družin. V Koprščini je prešlo 3500 ha veleposestniške zemlje v roke kolonov, ki jim je bil poleg odločbe, ki predstavlja dokument, na podlagi katerega je prišla zemlja v njihovo last, vročen tudi sklep, da .je zemlja pravilno in pravno vknjižena v zemljiški knjigi. Delovno ljudstvo je z izvedbo agrarne reforme slavilo dan zmage nad krivično preteklostjo. Globoko pa nas gane tudi bridka boleči-
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. COX A vda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Exce1sior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ
Garay 3910
U. T. 61-5384
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POLJAK
Ituzaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIHELJ Charcas 3120	U.	T.	72-4957
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U T. 50-5106
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ C A V E N r IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco 2622
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U.	T.	51-7165
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525	U.	T.	54-0624
BAZAR “DANUBIO"
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838
sloves najboljših.
v . 11
j^i ,,ajo v meni spomini na slavne tol-east Puntarje, ki jim je bila ljubša Živj-lla>. junaška smi't> nego suženjsko So :,etlje. Ta duh ponosne preteklosti ne 10 y odločilnih letih druge svetov-ski,>e Poživil tPle boreil'
0,1 tolminskega in vseh sosednih
v hrabrih partizanki so ves čas obvladovali
TRGOVINA JESTVIN
"PRI ČERNIČU"
C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509
CASA "SOULET"
Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ
Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saeiu Pena
ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 I	U.	T.	59-2295
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5206
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV
Triunvirato 2891
U. T. 54-2629
RESTAURANT “LAS ROSAS"
Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042	Buenos	Aires
na, ki navdaja to marljivo ljudstvo ob misli na krivično razsodbo zapadnih imperialistov, ki so vključili koprski okoliš v področje Svobodnega tržaškega ozemlja, kljub ogromnim žrtvam, ki jih je morala doprinesti Istra v svoji borbi za svobodo.
Tudi okraj Koper ni zaostajal za ostalimi okraji cone B glede obnove iu ljudsko izobraževalnega delovanja. 28 krajevnih prosvetnih svetov je uspešno posredovalo ljudskim množicam zaklade ljudske prosvete, 10 pevskih zborov je pelo na festivalu slovenske pesmi. Obnovljenih j,> bilo 5 prosvetnih domov in 5 čitalnic, nadalje 5 godb na pihala. Po vaseh koprskega okraja je bilo organiziranih 48 prireditev, v času tekmovanja za priključitev k Titovi Jugoslaviji pa je pričelo delovati 47 večernih tečajev, ki širijo znanje slovenskega jezika in poglabljajo zanimanje za či-tanje. 20 novih knjižnic ustreza uka-željnosti koprskega delavnega ljudstva, ki kaže veliko zanimanja za napredek v izobrazbi in v svojem poklicnem delovnem področju.
Bogati, dragoceni so vtiski s le poti.
Po\sod čutiš utrip Ljudskih množic, ki upirajo z zaupanjem in močno vero svoje poglede k novi Jugoslaviji, ki zagotavlja ljudskim množicam srečnejšo bodočnost, vsem jugoslovanskim narodom pa popolno enakopravnost. Kakor otrok lepe, nove igrače, tako se naše dobro, zdravo, pošteno slovensko primorsko ljudstvo na ozemlju, ki je v pričakvanju priključitve k KLR. Jugoslaviji na podla” i določb Mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. februarja t. 1., iskreno veseli trenutka, zgodovinske ure, ko bo polno zadihalo v svobodi in svetlejšem življenju matične Jugoslavije.
Dr. Fr. V
“EL INTERNACIONAL”
Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
A 11> o r t It c 11 r a m
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
REST AUR ACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
Josvf Škodnik
Anasco 2652	U.	T.	59-8995
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI Bazurco 3425	U.	T.	50-8913
KROJAČNICA Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugare« - 271
MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope d* V«f« 2741
TRGOVINA JESTVIN
Oton Turel
ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENA S
Prispevek jugoslovanskih narodov k> svetovni
kulturi
Poročilo rektorja beogradske univerze dr. Stevana Jakovljeviča, predsednika Slovanskega komiteja Jugoslavije, na Slovanskem kongresu v Beogradu
(Nadaljevanje)
Pravtako ima tudi hrvatska umetnost že zgodaj, od VIII. stoletja, obeležje originalne umetnosti. Katedrale in drugi spomeniki v Šibeniku, Splitu, Trogiru, na Korčuli, Hvaru, v Dubrovniku in Istri, so dela trajne vrednosti. To so dela naših domačih umetnikov: mojstrov Radovana, Jurija Dalmatinca, Vincentija iz Kastva in drugih. Opozoriti je treba, da so številni naši umetniki, arhitekti in slikarji kakor An-drija Medulič, Ivo Duknovič, Franjo z Lovrana znani po svojih umetniških delih, ki so jih ustvarili izven domovine, v glavnem v Italiji.
V XV. in XVI. stoletju je nastalo v Zapadni Evropi kulturno gibanja, znano pod imenom renesansa, ki je imelo ogromen vpliv na razvoj evropske kulture. To gibanje se je pojavilo Kot posledica velikih izprememb v ekonomskem, socialnem in političnem življenju evropskih narodov. Vzrok teh sprememb je bil prehod od srednjeveškega načina proizvodnje h kapitalističnemu. Temu razvoju so pomagala zemljepisna odkritja, predvsem odkritje Amerike, ki so znatno prispevala k razvoju mednarodne trgovine in ki so povzročila poraset mest in meščanskega razreda. Renesansa je prinesla razvoj nove književnosti, umetnosti in znanosti. Prinesla je nov pogled na svet, ki pomeni ideološki prelom s srednjim vekom.
To veliko kulturno in idejno gibanje je zajelo tudi našo državo. Res je, ni zajelo vse države, ampak samo tisti njen del, ki je imel objektivne pogoje za priključitev k temu velikemu gibanju. Ta del naše države je Dalmacija s svojimi mesti, ki so se v tistem času razvila in obogatela. Med njimi se zlasti poudarja Dubrovnik, ki ni bil navadno dalmatinsko mesto ampak samostojna republika. Dobro razvito gospodarsko življenje in dotik
z zapadom sta povzročila dvig kulture ob našem Primorju. Razen Dubrovnika se je razvilo v XV. in XVI. stoletju nekaj zel oživih kulturnih središč, kakor so Split, Zader, Hvar in drugi. Preko teh središč se je naša država vključila v splošen tok kulturnega življenja v Evropi in ustvarila neko novo ueintnost in književnost. Jezik te nove kulture je narodni, kar je prav tako značilnost novega kulturnega gibanja v Zapadni Evropi. Književnost, ki je nastala v času renesanse, se je se naprej razvijala, zlasti v Dubrovniku in daje vrsto znanih imen. Sem spadajo lirski pesniki, dramski pisatelji, epiki: Ranjina, Dinko, Andriia Čubra-novič, Petar Hektorovič, Marin Držič, Juraj Barakovič, Ivan Gundulič in drugi. Pri teh pesnikih se močno občuti struna jugoslovanskeaa in slovanskega patriotizma. Pesnik Gundulič proslavlja svobodo svojega rodnega mesta Dubrovnika in opeva borbo slovanskih narodov proti turškim zavojevalcem.
Zlasti značilno in pomembno je to, da se je pričelo v tistem času pri nas
Slovenska Cvetličarna
EM ustav
Triunvirato 4223
“LOS A L P E S"
Anion
U. T. 51-0732
Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJ ARNIČA
L. U R A N K O V I Č Morlotp 138	La	Paternal
PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186
PIVARNA — Kroglišče in Keglišče D J U RO KOVAČ
Warnes 2113	La	Paternal
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC K O Š E R
Gnido Spano 655	Munro,	F. C. E.
F A BRIC A DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671	U. T. 50-5383
ELECTR1CIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldez 1550	_____ Buenos Aires
TOVARNA POHIŠTVA
VINKO VIOGF.LJ
BLANCO ENCALADA 219-261 VILLA ESCASO	U. T. 652-013?»
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE BS r atov Komel
ZA NACRTfi IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U. T. 67-1411
Prevozno
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
Tionda
PARA
LOPE DE VEGA
j, V i I S
COMPRAR MEJOR
n
9?
3186
RESTAURANT
PETER
R O
J C
LORIA 472
Foto - A rte MARCOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo QuiroKa 1325	U.	T.	22-8327
Podjetje "GORICA"
lLojh Vrane
Villarroel 1476 *	IT.	T.	54-5172
El A IS - 1» IZRRMA
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine
JPeter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu	U.	T.	59-2295
M E R C A D O "Las Magdalonas”
CARNICERIA — RAVBAR
Pnestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 527P
j razvijati znastveno delo. Pojavljajo se ljudje, ki se bore za znanstveno gledanje na svet, osvobajajoč se srednjeveškega obskurantizma in sledeč samo pravilom, ki jih narekuje razum. Čeprav je imel samo majhen del naše države pogoje za kulturno delo, so vendar dali naši narodi ljudi, ki so si zaradi svojega znanstvenega dela pridobili ugled na svetu. Eden izmed ta-Aih znanstvenikov je matematik 'Ge-taldič Marin, Dubrovčan. Napisal je več znanstvenih del in rešil več matematičnih problemov, ki so ga približali osnovam analitične geometrije. Tak je tudi Marko Antun Gospodnetič lizik, ki je spisal pomembna dela o lomljenju svetlobe in ki ga s priznanjem navaja tudi veliki Newton.
Pazneje v XVIII. stoletju je dalo to jugoslovansko mesto velikega znanstvenika in filozofa Boškoviča. Ta svetovni matematik je bil povezan s francoskimi materialisti. Glavno njegovo delo je teorija o at omili kot središčih sile. Po tej teoriji so dobjii atomi .popolnoma konkretiziran fizičen smicsel. Kot materialist v znanosti je korakal daleč pred svojim stoletjem Napisal je mnogo del o astronomiji, matematiki in optiki. Bil pa ni samo znanstvenik, ampak tudi organizator. Ustanovil je astronomski observato-j rij v Milanu in bil upravnik pomorskega optičnega instituta v Franciji.
Sporedno z renesanso se je pojavilo v naših deželah, zlasti na Hrvatskem in v Sloveniji, neko drugo gibanje — kot posledica istih ekonomskih in socialnih pogojev. To je reformacija. To gibanje je prevzelo obliko verskih borb proti nadvladi katoliške cerkve. Toda v svojem bistvu je to gibanje podpiralo nezadovoljstvo kmečkih množic in meščanskih slojev proti fevdalizmu. V dobi reformacije je oživelo na Hrvatskem, zlasti pa v Sloveniji kulturno življenje. Res je, knjige, ki so ga značaja, toda pomenile so pričetek bile tedaj tiskane, so pretežno verske-novega kulturnega poleta pri hrvatskem in slovenskem narodu. Zlasti za Slovenijo pomeni to delo pričetek slovenske književnosti sploh.
Reformacija na Hrvatskem in v Sloveniji in renesansa v Dalmaciji nista lokalno gibanje, nimata samo lokalnega pomena. Čeprav ti dve gibanji nista nastali pri nas, so naši narodi, v prvi vrsti hrvatski in slovenski, s svojo udeležbo orispevali k napredku človeštva, boreč se za svobodo misli, ki so bile tedaj okovane z okovi sred-
A
njega veka, in za svobodo izpod tiranije 'centralizma.
Jugoslovanski narodi so se stoletja borili za svojo svobodo proti tujim zatiralcem. Ta njihova borba je dobiic nov polet v XIX. stoletju, višek pa je dosegla med drugo svetovno vojno, v času herojske narodne - osvobodilne: borbe pod vodstvom maršala Tita. « tem razdobju, počenši z XIX. stoletjem* je zavzela osvobodilna borba jugesio' vanskih narodov izredno meč in nd' petost. V začetku XIX. stoletja se )e srbski narod dvignil v dveh svojih nU' rodno?osvcbodilnih uporih, medtem ko je črnogorski narod nadaljeval bpf'j bo, začeto že prej za svojo neodvisna; nost. Srbija in Črna gora sta se s p°| močjo ruskega naroda oblikovali narodni državi; hrvatski, slovenski makedonski narod pa so prav tctfcPj nadaljevali svojo borbo, ki je v tel« stoletju zavzela nove višje oblike ulic radi razvoja novih gospodarskih M socialnih pogojev. V tem času so S0 končno oblikovali jugoslovanski n0' rodi. Zaradi vsega tega se je bog3>< razvijalo tudi kulturno življenje. Knji ževnost in umetnost stopata v noV; močnejšo razvojno obdobje. Tudi $ znanost so bili ustvarjeni :iekatet| boljši pogoji razvoja, čeprav so se rali jugoslovanski narodi neprestan0
L]
H
'Set
Qs
'Os
ile,
er.
a 9 N
riti za svoje nacionalne pravice.
UstJl
ej
' lo
u
Pr<
>iec
ide
>er,
>or
a i C
novljene so bile znanstvene ustanov® visoke šole in univerze, ki so dajdjf vsaj v neki meri možnost znanstven® n<j£ ga udejstvovanja...	j
Nacionalni preporod pri ju gosji _ vanskih narodih ki se je začel v pr*l polovici XIX. stoletja, prihaja do P® >los sebnega izraza v njihovi kulturi. ” Srbih je vezan z imenom genialnem samouka, samoniklega znanstven® in književnika Vuka Karadžiča. Ta 1 kulturo približal narodu in jo deH1 kratiziral, namestu zastarelega <¥ kveno-slovanskega jezika je vpeli®, ^ književnost narodni jezik, poenost0vwet pravopis in sam dal klasične obrctZ^6s novega književnega sloga. Z njim pričenja nova srbska književnost, je dala vrsto pesnikov in prozaikovj borcev za napredek in kulturo.
(Nadaljevanje)
»a
esi
o
ad
tpp
os »le hn i 1 ts
MATERIALES para CONSTUUCCTON
MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
n
1
K R O J A Č N I C A
Frane Melinc e
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
Gran Recreo
efnan
Rio Carapachay
“LLAO-LLAO"
Oherdanh
U. T. (749) Tigre 0589
TISKARNA Hudolf Živec
SARMIENTO 40
Caseros
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
F r
a n e Š t e Is
Stavbinski podjetnik
a r
Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
II E R R E R I A
HUMAR y
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
DE O B R
MAKUC
U. T. 741-455
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE 19eter Sanchuh
Av. San Martin 5468-. U. T. 50-853*
TRGOVINA JE.STV
Srečko Tur el
TRELLES 1402
U. T.
M
59-4%]
nar
e i ovj
e
el &s
Ue' fejt
sta 'Sc >tet ve Ue Uti
r^ic
lci
Hi
un
tes
Us: 'S,
Ql
»Ur
is*] el
iiN