Uto II. Poštnina plačana o gofoelnl. Ljubljana, torek 20. julija 1920. UMzna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Štl'V. lfll. Cone po poiti: za celo leto . H sr— za pol leta . K M— za četrt leta. K Zl*— zal mesec. . H 7’— Za Ljubljano mesECno 7 H Za Inozemstvo mesečna K ir— Uredništva In npraua: Hopitarjeua ulica št. fi liredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. touflni .* Je.lz Belgrada došlo porodilo, da Podaji d Sve* v^eraj dopoldne sklenil, dvorilo a?es ostavko. Že nekaj časa se je »Ujej vtada odstopi, ker ni edinosti osebno je povzročla nesoglasje deželnih vlad. Demokratje, ki b»5ljj“VJ Hjraajo ljudstva, razen judov in v deželnM m m^^onai'jevi so hoteli tudi Kef se i. vlac^a*1 igrati na prvo vijolino. Euiaijav n!^e stranke tej demokratski do-kroiiti °vU n*So hotele udati, je začela kiiza ,*■ ^a Pride do krize. Včeraj je ^2]0gg rullnila, toda iz čisto drugega % Vf.,^meut je zadnje dni sklepal o no-^lenu ]k redu. Včeraj je sklepal o Pravicfiyol. zakona, ki določa, kdo ima 4il, ,}„ voljen. Volilni odbor je skle- u^teljem ne da te pravice. Po-ti'L,topalGmokratie so v volilnem odboru UCite»jev1 Zoper Pasivno volilno pravico Hrauj. ’ medtem ko so poslanci ljudske Jasico *,ovaii na to, da dobe učitelji ^Sovai-VOlilno Pravico in v odboru tudi Proti j-.? Za njo. Vendar je v odboru bilo «o, aa 2 glasovi demokratov sklenjene^ ^ ^elji ne dobe pasivne volilne pra-bort!r. tudi drugi državni uradniki ^er t>il° to stališče ve- I J^era) v zbornici posl. Smodej. Vlada odstopi! e> 80 se poslanci ljudske stran-'eSkeoa ’ ne rušijo vlade v teh dneh Nasnu ZUnaniega položaja. To staliSče je so demokrati na tihem sklenili glasovati proti predlogu odbora, ki so ga sami prej podpirali. Predlog odbora je ostal v manjšini, in vlada je izjavila, da odstopi. V tem se vidi vsa zahrbtnost demokratov. ki so nalašč uprizorili to igro, da povzročijo krizo sedaj, ko bi bilo najbolj treba močne in enotne vlade. Liberalci so v Ljubljani že včeraj napovedovali krizo, znamenje, da si jo žele. Ta kapitalistična gospoda, ki joka in tarna, če je le en škric od kakega milijonarskega fraka v nevarnosti, če bi samo en vojni dobičkar moral deliti svoje stanovanje z bednimi delavskimi družinami iz barak in vagonov, ti ljudje pa smeje vprizarjajo vladne krize, ki so v resnično škodo države. Dr. Kukovec ščiti milijonarje in jude, ti zopet ščitijo njega in njegove tovariše, vsi skupaj pa žvižgajo na zunanjo nevarnost, dokler milijonarski, žepi niso na varnem. In v tem je iskati vzroka te krize. Volilni red je bil le povod. Demokratska gospoda bi rada sedaj zlezla na vrh, da bi bogatela in grešila na račun ubogega ljudstva! Vsa poročila iz Belgrada kažejo, da je bil povod od demokratov iz trte izvit. Ljudstvo pa ve, da se ta gospoda more držati na površju le še z intrigami. Ko pride ljudstvo do besede, bodo sfrčali, da ne bo o njih sledu. Če bo sedanja kriza k temu kaj pripomogla, bo vendar le imela vkljub vsem težavam tudi nekaj dobrega uspeha! Iz odločilne seje parlamenta. Slejj Belgrad, 19. julija. 114. redni sc-4 ot 2a?asneža narodnega predstavni-Netuj.^.0rj podpredsednik dr, Ribar ob i*ik n . Tajnik Bojinovič prečita za-pGjttbe p^nie seje, ki se sprejme brez pri-.°*be ’ vr°^em se prečitajo prošnje in pri-S Vnr v dnevnem redu je bilo potem 6<*en na seji pa ni bil prisoten niti ministrov, na katere so bila 11 U V j lici IVu Ivi IZ oU U*ic* *Wa stavljena; zato so se odložila na !° Seio. «-bo preide na nadaljnjo točko Ni j ,reda: na debato o volilnem za-, ®Cer o § 15. O tem paragrafu se V ^ se ^ i ' Posl- Hič govori prcrti temu, rca, p j *a učiteljem pasivna volilna pra-$e ■ Voglar pravi, da ne razume, ka-^e debatirati o taki popolnoma *« jjj 1 stvari, ali morejo učitelji spredi bT*. ne- Izjavil je. da bo glaso-Min^lVno v°lilno pravico učiteljev, i i Pas ^ za konstituanto Protič govori h Uč-r?1 Vo^n* pravici in pravi, ako d Ve » m pasivna volilna pravica, se k.^V Utv, j ., storiti le v korist samo enega j 8« dal ^emve^ ^ bil° treba, da k^&n a P°tem ta pravica tudi vsem ;1 Mio i da je najgloblji razlog vsem sporom med Jugoslovani in Italijani težnja Slovanov na morje. Tu so Slovanom napoti Ita-")ar?1 „8 5voPm načelom o »mare nostro«, Na južnem morju je mogoča ali hegemonija Italijanov ali Slovanov, za oboje ni mesta. Oboji pa iz vseh sil streme za tem ciljem, To globoko nasprotje se potom razsodni-štva ne da trajno poravnati. Prej ali slej pride tudi tu do končne obravnave med obem^ jadranskima mejašema. Nemški Avstrijci — zaključuje list — smo v tem prepiru obeh naših južnih sosedov skrbipolni gledalci, ki se bojimo prav tako za vsak Vagon pšenice iz Jugoslavije kakor iz Trsta, Od obeh držav bi imeli mnogo terjati: na jugozapadni Južne Tirole, na jugovzhodu nemško (?) Spodnje Štajersko. Samo iz-prememba v svetovnopolitičnem položaju bi nam mogla vrniti naše tačas izgubljene rojake.« Tudi Avstrijci se torej zanašajo na »izpremembo v Svetovnopolitičnem položaju«, Pa smo sanjali, da bo ta vojna »zadnja«! +■ Kdo je bil za vojno. Socialni demokrati imajo proti krščanskim ljudskim strankam vedno pri rokah svoj obrabljeni kij, češ, da so bili »klerikalci« glavni krivci vojne in da so duhovniki blagoslavljali orožje. S to bedarijo je ravnokar nastopil v belgrajskem narodnem predstavništvu hrvatski^socialist Korač. Kaj pa so počeli začasa vojne socialisti? To nam pove dr. Otto Bauer v »Kampfu« ozir. »Arbeiter-Zeitung« dne 13. julija t. 1. Tu čitamo: »Ko se je Friderik Adler začetkom vojne postavil vojni ideologiji po robu, je bil osamljen. Mase v Nemčiji in Avstriji so bile začetkom vojne nedvomno patriotične in njihovi glasniki so bili tedaj gotovo Scheide-manni.« (Socialist Scheidemann je v nemškem parlamentu zastopal patriotično stališče.) To je jasno povedano in dri— r-J- Slovaško v oblasti boljševikov? »Reichsposta« prinaša poročilo o razmerah na Slovaškem. Po tem poročilu je Slovaško že popolnoma v oblasti raznih bo>j-ševiških židovskih apostolov, ki so se naleteli skupaj iz Ogrske in Rusije, o čemer so jim šle na roko češke komunistične občine. Ti teroristi neovirano prirejajo shode, kjer napovedujejo skorajšen nastop proletarske diktature in pozivajo na poboj proti kmetom in meščanstvu. Oblasti so nasproti komunistom brez moči. to pa tembolj, ker je tudi vojaštvo — izvzemši legionarje — boljševiškega mišljenja. —-Ne vemo, koliko je resnice na tem poročilu, Na vsak način pa se ne bi preveč Čudili, ako bi kulturnobojno seme, ki ga sejejo Čehi, rodilo boljševiške sadove, 4~ Brez vere. V imeniku novega nemškega državnega zbora so poslanci označili svoje svetovno naziranje (v stolpcu »vera«) naslednje: 175 protestantov, 105 katoličanov, 5 judov, 133 brez vere, 1 ateist in 1 nekrščen, »Vorwarts« se ponaša, da gotovo v nobenem parlamentu ni toliko poslancev, ki ne bi priznavali nobene vere. Uboga Nemčija! Dnevne novice. *— Slovensko srce, odpri se! Pred štirinajstimi dnevi je apeliral podpisani oddelek poverjeništva za socialno skrb na slovensko javnost, da bi ista priskočila na pomoč stradajoči deci na Dunaju, Na oni poziv se je priglasilo reci in beri: štirinajst družin! Otrok pa moramo porazmestiti 172, Še enkrat apeliramo na slovenske družine, da bi sprejele za čas počitnic stradajočo slovensko deco z Dunaja v brezplačno oskrbo. Za zgled naj nam bodo Čehi, med katerimi se je priglasilo na prvi poziv »Češkega srca« za sprejem češke dece z Dunaja 10.0000 družin. Prijave sprejema do 26. julija Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine, — Za poverjenika: Štebi Al„ 1, r. — Slovenci letnika 1899 ln vojaško službovanje v Splitu. — Tozadevno smo naprošeni, da objavimo naslednje: Svoje-časno se je poročalo, da so bili slovenski rekruti (če jih že tako imenujejo) z veseljem sprejeti v Splitu. Toda vse drugače — kot jih je morda pozdravljalo občinstvo — delajo predstojniki. Vsi se jako pritožujejo glede prehrane, ki je v Jugoslaviji — bogati na živilih — pod vsako kritiko. Pritožujejo se glede stanovanj, ker leže namreč na prostem, izpostavljeni grozni vročini itd. Udeleževati se morajo vseh pravoslavnih ceremonij — ker so kot Slovenci kolikortoliko inteligentni, jim pravijo, da morajo kaj več znati kot drugi in jih šikanirajo. — V mesto baje ne bodo smeli 4 mesece, ker so menda za to prej nesposobni. Vsi Slovenci imajo le eno želi*}: da bi se razmere izboljšale in prosijo tozadevno, naj se potom pristojnih oblasti kaj ukrene. — Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Podnart. Pri poštnem uradu Podnart se je otvorila dne 16. julija t, 1, telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Zakon o bolnišnicah je te dni sklenila avstrijska narodna skupščina. Zakon ureja vse podrobnosti uprave, določa višino oskrbnine, način oskrbe, pravice zdravnikov. Oskrbovanci bolniških blagajn in podobnih ustanov plačujejo samo 90 odstotkov določene osktbnine. Primanjkljaj bolnišnic morajo na podlagi posebnega ključa plačati država, dežela in občina. Na ta način bo mogoče tudi revnejšim občinam ustanavljati bolnišnice, vsled česar se razbremene bolnišnice v glavnih mestih. Zakon sprejema v polnem obsegu v svoje okrilje tudi posebne zdravstvene zavode: za jetične, spolno bolne, pijance, pohab- ljence, dalje otroške bolnišnice in končno hiralnice. — Najdena utopljenka. Dne 17. julija sta našla brata Josip in Ivan Dernič iz Lancovega v Savi pri Bodeščah, občina Ribno, utopljenko, katera je ležala komaj en dan v vodi. Ženska je bila stara okoli 30 let, velike, močne postave, velikega, širokega obraza, velikih ust, velikega, potlačenega nosu, rjavih las, oblečena v siv ševijot, jopič s pasom in z višnjevim ovratnikom. Listin ni bilo nobenih. Znakov nasilne smrti na utopljenki ni bilo. Prepeljali so jo v mrtvašnico v Ribno, — Zopet vlom na Setniku. Dne 12, julija t, 1., ob 1. uri popoldne, ko so bili vsi domači na polju, je bilo vlomljeno pri posestniku Francetu Hrjolu na Setniku hišna štev, 20. Zločinci so odnesli obleke in drugega blaga v vrednosti 7840 kron. Sodi se, da sta vlomila dva mlajša fanta, katera so videli ljudje, ko sta hitela proti Horjulu. — V vlaku pozabljeno! V kamniškem vlaku dne 19. t. m. zjutraj se je pozabila višnjeva platnena delavska vrhnja obleka in kleparske škarje. Oboje je last delavca železničarja. Kdor je stvari našel, se prosi, da jih blagovoli oddati v prometni pisarni na ljubljanskem državnem kolodvoru. — Za voz prsti. Posestnik Franc Štrukelj iz Dravelj je naložil voz prsti na zemljišču državne železnice, ob kateri priliki je opsoval železniškega kretnika Lebarja, Pred deželnim sodiščem vprašan, če je bilo res tako, je odgovoril Štrukelj: »Ja, gospod, jest glih tulk vem o tem, kakor za svojo smrt.« (Veselost.) Nadsvetnik Ve-dernjak; »Ja, oče, Vaša smrt je res gviš-na!« ■— Štrukelj: »Nikoli se še nisem tepel!« — Državni pravdnik dr. Ogoreutz: »Seveda, enkrat vsak začne. Priča kretnik Lebar pove: Štrukelj je nakladal zemljo na voz, vsled česar sem ga vprašal: »Očka, kdo Vam je pa dovolil zemljo kopati?« Štrukelj je pa pričel na mene kričati: »Pro-kleti pes rjav, saj te poznam,« — Na to je rekel: »Prekleti rjavi pes, z lopato te bom razsekal!« Ko sem se odstranil, ker sem se z lopato oboroženega Štruklja bal, le še zakričal nad menoj: »Prekleti pes rjavi, če te bom med štirimi očmi dobil, te bom ubil!« — Sicer sem Štruklja že prej enkrat dobil, ko je hotel voz z deskami naložiti. Sodišče je obsodilo Štruklja v desetdnevni strogi zapor. — Tatvina v vlakn. Med vožnjo iz Logatca v Ljubljano je bila ukradena Pavli Mihelič iz Trsta ročna torbica, v kateri je imela 1000 kron vredno srebrno uro in 80 lir denarja. — Ne igraj se z orožjem! Tinca Pirec, pestunja pri trgovcu Ivanu Vahčiču v Cerkljah pri Krškem, je v petek 16. julija v šali nastavila nabasan samokres 'na prsa. Samokres poči, dekle je bilo takoj mrtvo, — Velik vlom v Sarajevu, Od 16, na 17. t, m. je bilo vlomljeno v delavnico zlatarju Seceroviča v Sarajevu in pokradeno >00 zlatih damskih in moških prstanov, 14 srebrnih ur, 1 zlata ura in več nakita, — Iz zapora v Pečuhu pobegnil je Lovrenc Apacetar iz Radničke, star okolu 35 let, srednje postave brez posebnih znamenj, — 100.00G molznih krav podarijo nemški izseljenci v Ameriki rojakom v domovini, Lep dar! — Valute dne 19. julija na zagrebški borzi: 1 dolar 65.50 K; 100 avstrijskih kron 41.50 K; 100 carskih rubljev 126 K; 100 nemških mark 179 K; 100 lejev 184 K; 100 italijanskih lir 395 K; 1 angleški funt 260 Kj 100 češko-slovaških kron 140 K. Ljubljanske novice. Danes zvečer ob 9. uri vsi na protestni shod v Unionu zaradi opustitve demarkacijske črte na Koroškem! Stvar je nujna in važna. Govorniki pridejo s Koroškega! — Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. »Gosposvetski Zvona. lj Letošnje poletje nam je prineslo tako vročino, kakor je že dolgo nismo bili vajeni. Toplomer je kazal navadno zjutraj 20, opoldne 36 in zvečer 30 stopinj Celzija, S to temperaturo bi mogel biti vsak južnjak zadovoljen. Mi se nismo počutili posebno prijetno ob njej in marsikdaj se je nam zdelo, da bi morali skočiti ne le iz obleke, ampak tudi iz kože. Po poljih in vrtovih se je opažala suša, Zato smo se vsi oddahnili, ko je danes zjutraj obil dež osvežil ozračje in zemljo. Sedaj se zopet da dihati, a polju bi se hotelo še več dežja; žal, da vreme ne kaže na to, lj Najdenček, Dne 17. julija t. 1. ob pol 19, uri sta našla mlada fanta Alojzij Jeršan in Aleksander Sušnik na njivi g, Verhovca kakih pet korakov od ceste živega 8 do 14 dni starega fantka. Dete je bilo zavito v plenice in v rjavi papir. Ko je prišel tja policijski organ, ki je pobral fantka, je fantek pričel sesati stražnikove prste, tako je bil ubožec lačen. Na stražnikovem domu je najdenčka vzela v ljubeznivo oskrbo stražnikova žena. lj Nesreče pri kopanju. V nedeljo je v Savi v Zagrebu utonilo 7 oseb, ko so se kopale, Snoči pa so utonili, kakor se govori, trije Ljubljančani, in sicer dva v Savi, eden pa v Malem grabnu, . gičV-iV/Ukst. I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Prijave za I. slov. orlovski tabor ključijo danes dne 20. julija opoldne. * izkaznice so veljavne edinole one, ^ ^ žig osrednjega pripravljalnega odbora Ut< katerih ie ime izpolnjeno s črnilom. Vstopnice za koncertne Podstave m se bodo dobivale v pisarni v u (,o fr naj vsaka skupina izbere zaupnika, k . ^ kaznice v Mariboru preskrbel za vse ^ Hitite z vsemi prijavami, ker se boao ,e iave v kratkem zaključile. Denana £, den ne pošilja naprej, ker se vse i pošiljajo po povzetju. Priiavll.enin p gotovo ne bodo mogli vsi dobiti po k -jg in hotelih, ker moramo imeti preavse j5, na tujce. Taborske izkaznice veliaio rj|^. vično vožnjo za vse vlake ob ^afu —^ih Pre" skega tabora, dajejo pravico do sktfP . ^ nočišč in do vstopa na stojišče pn ja vadbi na Teznem. Natančen vozni rea vlake objavimo kmalu po vseh časop ‘ Uj , Orlovskim odsekom! Včerai ie o P jj O. Z. vsem odsekom okrožnico, posl , .jf0 o taborske izkaznice. — Pogovorite se^ paneS vsem, kar nasvetujemo v okrožnici. sejj zvečer, 20, julija ob pol 8. uri se v predsedstva O. Z. v Ljudskem domu, stropje. Prisotnost vseh članov ni*ina. prJtl. Izlet na Bled. Gostje (ČehoslovakJ/ cozi i. dr.) napravijo po taboru izlet aVjjiuta Iz Ljubljane se odpeljejo v torek, L.jfo, ob 6. uri zjutraj. Ob 9. uri dohod na w kjer izstopijo; po prihodu zajuterk_ v ^ Avg, Zajca, potem gredo peš skozi . jf0 1 Pri izhodu jih sprejme gorjansko mu , . rj svojim pevskim zborom, Nato se po . > po Bled. Sprejem je na Rečici fpri vili oun ^ sprejemu se podajo k obedu. Po obeau . u, ljejo na otok, kjer so litanije, P o utami Qjj bor. Po taboru kopanje. Ob 7. uri veC (jt 8. uri zabavni večer v Zdraviliškem etlje- 9. uri vožnja po jezeru. Jezero bo raz no z umetniškim ognjem. Po vseh gricm Bleda bodo goreli kresovi. Jefc?l®SfLrUi i0* spremlja goste na vsej poti. Na kolou»_ jein, renjske proge jim ljudstvo pripravita Razne novice- r Jud kot vojni minister. Avstrij* ^ žavni tajnik za narodno brambo je 1 ^ lius Deutsch, čistokrven Jud. Le-te .9, kovinski delavec Unbrich očital, da P ^ ja blago iz državnega arzenala na ^ račun t. j. da krade. Dr. Deutsch je cha tožil, a se na razpravi z njim VoT' proti temu, da .Unbrich plača P1 gj| stroške. Unbrichov zagovornik je 0 n0;i dr. Deutscha za hohštaplerja, češ, 0* ^ doktorski naslov neopravičeno, ker J v moviral na inozemski univerzi in Jv tej doktorat v Avstriji ne velja. Sodu1" jr, zadevi ni dopustil dokaza. Sedaj oC‘ Deutschu hohštaplerstvo tudi j0ji. Arbeiter« in poziva Deutscha, naj jf(j. r Spandava. Nedaleč Berolina 1® ye{ njava Spandava.Tu je bil osredotoči-' stoletij od Friderika Velikega ves n -gpe-militarizem, Tu je deloval nemški b^, ralni štab, tu so bile največje vojaškemu-demije, kjer so se vršila predavan)* ^ kejevih naukov, tu so bila najvišja v sodišča in naposled tudi kaznilnlcC |cji nice, kazeinate. Spandava je ^ 4njaV»' Met (Mica) največja nemška ^ a v Velikanski prostori te trdnjave s® g ^ sebi skrivali tudi največje tvon*1 strelivo, topove, krogle, s^r0*BjCyi p°' Orožamice so zavzemale v Spancl itf vršino štirih štirjaških kilometrov, ^l0(. vsem tem prostoru stoji tvomica td' nice, O spandavskih orožarnicah . aCijii liko pisalo, kakor o Krupovih v $ 0 V k 6 i s« i« , k % % fcjvj tolt M a vendar so prvi zavodi mnogo ^ zadnjih, — Mir verzeljski in scnt|f|nlška ski ukazuje Nemški razoroženje. mora trdnjavo podreti, tvomice ifl nice uničiti, To je vsekako velika ^enj. ki bo trajala več let, preden bo do Ali že danes kaže Spandava dos z