Stcv. 284 V Ljubljani, sreda 11. decembra 1940 Lcto v mn Poštnina plačana v gotovini Madžarski zunanji minister v Belgradu N egov uradni ob sk v naši prestolnici bo tra al dva dn!f pri čemer bo podpisana pogodba o večnem pri(ateltstvu med Jugosiavi;o In Madžarsko Belgrad, 11. dec. m. Danes ob 9 je madžarski Vnanji minister grof Csaky v Številnem sprein-®,vu s posebnim vlakom dopotoval v Belgrad. Na “^grajski postaji mu je bil ^ prirejen slovesen sPrejem, katerega se je udeležil naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič ter številni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki. Na kolodvoru je hila postavljena častna četa naše vojske z godbo. Po slovesnem sprejemu na postaji, pred katero se je zbrala velika množica ljudstva, ki je nmtnffjstirala za prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko, se je madžarski zunanji minister s spremstvom odpeljal v hotel, od tam pa po kratkem postanku na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Nato je obiskal jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincarja-Markoviča v zunanjem ministrstvu, od koder se je odpeljal k predsedniku vlade Cvetkoviču in podpredsedniku dr. Mačku, s katerim je imel prve politične razgovore. Opoldne bo madžarski zunanji minister gost našega zunanjega ministra pri kosilu, popoldne Nemške napovedi o obisku bolgarskega zunan ega m n sira v Be gradu Belgrad 11. decembra, o. Zastopnik poročevalskega urada javlja iz Belgrada, da tam v kratkem pričakujejo obiska bolgarskega zunanjega ministra Ivana Popova. Novi gospodarsko obrambni ukrepi v Ameriki Washington; 11. decembra. Reuter. Objavljeno je bilo naslednje poročilo: Predsednik Roosevelt je poročal, da so potrebe narodne obrambe v železu in jeklu tako posujejo, da bo od 30. t. m. naprej potrebno vse vrste železa, staro že-lezje in jeklo d^.ti pod nadzorstvo. Za izvoz teh potrebščin v Anglijo bo treba imeti posebno dovoljenje. Izvoz tja bo smel biti le tolik, kolikor bodo to dovoljevale potrebe ameriške narodne obrambe. Izvoz v druge države bo tudi podvržen tw»ebnim dovoljenjem. pa bo sprejet pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar bo višek njegovega uradnega obiska. Zvečer se bo udeležil večerje, ki mu jo bo priredil knez namestnik. Pri večerji bo izrečenih več pomembnih političnih zdravic. Po večerji bo prirejen velik sprejem, katerega se bodo udeležile najodličnejše osebnosti iz našega in madžarskega noliUčnega sveta Jutri bo grof Csaky položil venec na grob neznanega vojaka v Avali. Opoldne pa bo slovesno kosilo na madžarskem poslaništvu za jui »slovanske in madžarske goste. Popoldne bo čajanka v prostorih madžarsko-jugosloivanskega društva. Zvečer bo v Gardnem domu slovesna večerja, ki jo priredi madžarskim gostom naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Uradni obisk madžarskega zunanjega ministra v Belgradu bo trajal dva dni in bo grof Csakv imel več važnih posvetov z jugoslovanskimi državnimi voditelji. Splošno napovedujejo, da bo ob tej priliki podpisana pogodba o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Verjetno je. da bo madžarski zunanji minister po uradnem obisku ostal še neuradno v Belgradu in se bo verjetno udeležil še velikega lova na državnem posestvu Belje. Ves jugoslovanski in tuji tisk pripisuje temu madžarskemu obisku velik pomen in pravi, da j« treba po njem računati na novo dobo sodelovanju nele med Jugoslavijo in Madžarsko, temveč sploh med malimi državami v južnovzhodni Evropi in na Balkanu. V to sodelovanje bo najbrž pritegnjena tudi Bolgarija. Angleška ofenziva v Egiptu Sidi Barani in dve italijanski diviziji obkoljeni od angleških sil Nekje v Italiji, 11. dec. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo štev. 186 pravi o bojih v zahodni egiptovski puščavi: V severni Afriki so bila zbita štiri sovražnikova letala. Kairo, 11. dec. o. Reuter: O obsežni angleški ofenzivi proti armadi generala Grazianija v zahodni egiptovski puščavi poročajo naslednje podrobnosti: Napad se je začel nenadno v noči od 8. na 9. december, in sicer na 50 kilometrov širokem bojišču, kjer so prešle v ofenzivo angleške motorizirane čete in letalstvo. Ta napad je Italijane docela presenetil. Italijansko vodstvo je bilo trdno prepričano, da Angleži na tem bojišču ne bodo napadli, marveč da bo pobuda za napadalne akcije ostala v rokah italijanskega poveljstva. Tak vtis je vladal tudi v italijanski javnosti, ker jo je o tem prepričevalo časopisje. Zaradi tega se je Angležem presenečenje z napadom posrečilo. Namen njihovega prvega napada je bil odrezati trikot med Sidi Bara-nijem, med utrjeno postojanko Maktilo, ki leži 45. dan vojne med Italijo in Grčifo: Nadaljevanje grške ofenzive na vsem albanskem bojišču Italijansko poročilo javlja o utrjevanju na novih postojankah Nekje v Italiji, 11. dec. Stefani. Italijansko v°jno poročilo št. 1S6 pravi: Na grškem bojišču so bili na levem našem krilu in na odseku Osu-fna odbiti sovražnikovi napadi Sovražnik je bil pobit z našo neposredno reakcijo in je imel hude Izgube. Na ostalem delu bojišča so se naše čete utroile na novih postojankah. Polkovnik 1 essaro je junaško padel na čelu svojih bataljonov. Atene, 11 decembra. Reuter: Grško vrhovno poveljstvo je snoči objavilo uradno poročilo št. 4>5, ki pravi: Ofenziva gršKih čet se uspešno nadaljuje na vsej fronti. Močno utrjene postojanke so bile zavzete z na.skokom na nož- Sovražnik je imel velike izgube. Zasegli smo tri topove kalibra 100 mm London, 11. decembra, o. Ponoči Je bilo izdano uradno poročilo v Atenah, ki se glasi: Neuradno poročajo, da so Grki prodrli 27 kilomestrov severno od Santi Quaranta. Na osrednjem bojišču sc hudi boji. Grške čete s strojnicami obstreljujejo italijanske umikajoče se oddelke. 2di se, da bodo italijanske čete v okolici Kimare, skušale ustaviti grško prodiranje. Posebno hudi •>oii so zapadno od Podgradca. Grškim četam je uspelo kljub velikim snežnim zametom zavzeti ze'o važno postojanko. Do sedanjega obiska madžarskega zunanjega ministra v Belgradu in do vsega, kar bo rodil, je prišlo po svobodni odločitvi Jugoslavije in Madžarske, ki potrebuje ne samo Prijateljstva velikih sil, temveč tudi svojih malih sosed, zlasti takih, ki so znale tako modro in junaško ohraniti svoj tnir in pa nevtralnost, kakor je to storila Jugoslavija. Zaradi tega ni mogoče omenjenega obiska spravljati v zvezo z nobenimi načrti sil osišča, sodi ugledni ameriški dnevnik >New-york Sun«. Tudi ob reki Škumbi so siloviti boji. Izid do-sedaj še ni znan. Angleško letalstvo je bombardiralo Valono in Drač Vsa letala so se srečno vrnila. Italijani so sedaj začeli pošiljati svoje ladje v San Giovanni di Medua, kjer so manj ogrožene od angleških letalskih napadov. Poročajo tudi, da so angleška letala začela spuščati v zaledje italijanske vojske padalce, po večini Albance, ki zelo pomagajo pri operacijah redne vojske. 25 km zahodno od Sidi Baranija ob obali in med postojanko Nibeivvo, ki leži 25 km južno od Sidi Baranija. Z nenadnim nočnim napadom so Angleži zavzeli najprej Nibeivvo in tam zajeli 500 italijanskih vojakov, ubili enega generala, enega pa zajeli. Od tu so angleški motorizirani oddelki pritisnili v obliki klina proti Maktili na obali, likratu pa je na postojanko začelo napad tudi angleško vojno brodovje z morja. Angleški motorizirani oddelki so včeraj prodrli pri Maktili do morja ter odrezali ves italijanski trikotnik okoli Sidi Baranija od ostale italijanske armade. Pri dosedanjih operacijah so zajeli 4000 italijanskih vojakov. Ta bliskovita angleška akcija je uspela zlasti zaradi popolnega sodelovanja med letalstvom, mornarico in kopno vojsko. Angleški bombniki in lovci so v ponedeljek in torek nepretrgoma bombardirali vseh 15 glavnih letališč Grazianijeve ar«^de v Libiji ter tako preprečili pomembnejše akcije italijanskega letalstva, zaradi česar je angleška vojska lahko dosegla svoj cilj in odrezala dve italijanski diviziji od zaledja. Samo včeraj je angleško letalstvo uničilo 22 italijanskih letal, samo pa je izgubilo 5, a sta se dva pilota rešila. Angleški bombniki so prenehali s svojimi napadi le, da so šli po novo gorivo in bombe. Učinek njihovih bomb na razne italijanske postojanke je bil strahovit. Prvi del angleških operacij je trajal vsega 56 ur navzlic težavnemu ozemlju. Včeraj so vzhodno od Sidi Baranija prodrle druge angleške edinice ter na desni strani obkolile italijansko vojsko v Sidi Baraniju. Zdi se, da bodo Angleži zdaj skušali Sidi Barani z obema divizijama prisiliti k udaji, če ne pa ga bodo napadli z obeh strani na kopnem in z morja. Angleška vojska se je v treh mesecih po italijanski zasedbi Sidi Baranija v puščavi dobro založila z vsemi vojnimi potrebščinami, dobila motorizirana in letalska ojačenja in se tako pripravila za napad. Italijanska vojska je na nekaterih točkah dajala Angležem hud odpor, ki pa je bil premagan s podporo letalstva. Glavna naloga angleškega letalstva je zdaj preprečiti kako večjo Grazianijevo akcijo iz Velik govor kanclerja H tlerja o novi Nemčiji* vojn-? in bodoč h ciljih „Edino nemško upanje je, da bo zmagal razum in se bo začel mir fl Berlin, 11. dec. o. Včeraj opoldne je imel kancler Hitler v neki berlinski tovarni pred zbranim delavstvom poldrugo uro dolg govor, v katerem je v začetku dejal, da ne utegne dosti govoriti, ker je Nemčija v vojni, v kateri ne gre samo za zmago enega ali drugega, temveč za boj dveh svetov. Opisoval je, kako krivično se je do zdaj godilo Nemcem, ki so imeli premalo zemlje, dasi so imeli zanjo pravico, m-rodni socializem je najprej nemški narod na znotraj ozdravil in zedinil, ga osvobodil, na zunaj pa s tem, da je odpravil versajsko p°* godbo ter mu dal nov gospodarski red, ki je dosti boljši od gospodarskega reda v tako imenovanih demokracijah, kjer pod krinko demokracije vse služi kapitalu, v Nemčiji pa kapital služi narodu. V Nemčiji nihče ne sme imeti neizmernih dobičkov, dividende znašajo največ 6%, nihče ne dobiva več dnevnic za seje v upravnih svetih, noben nemški poslanec ne sme Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo London tretji dan brez letalskega napada Angleški bombn ki so bili nad Bremenom« Lor.entom in Boulognejcm Berlin, 11. dec. (DNB). Nemško vrhovno po. veljstvo poroča' Neka vojna ladja, ki operira na Oceanu, je nadaljevala s potapljanjem sovražnikovih ladij in je povišala svoj uspeh na 100.000 ton. Neka podmornica poroča, da je potopila dve znani sovražnikovi trgovski ladji s skupno tonažo 14.500 ton. Po posebno uspelih maščevalnih napadih na London v noči med 8. in 9. decembrom se je delovanje letalstva, 9. decembra ter v noči med 9. in 10. decembrom omejilo zaradi vremenskih razmer na oboroženo ogledniško delovanje. V noči med 9 •n 10. decembrom je nekaj britanskih letal metalo bombe na zasedene kraje in na eeremo Nemčijo. Vržene so bile zažigalne in eksplozivne bombe, ki Pa so povzročile le neznatno škodo na zgradbah. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. Z velikega napada na London 6e tri nemška letala niso vrnila. London, 11. decembra. [Reuter). Uradno poročilo, ki je bilo 6inoči objavljeno, pravi, da London že 36 ur n« bil bombardiran. Angleško letalstvo ie v ponedeljek ponoči z uspehom bombardiralo pristanišče Bremen in Bou-logne. Povzročili so veliko raidejanje, več eksplozij m več požarov. S tega poleta se 1 letalo ni vrni- lo, 1 pa pogrešajo. Včeraj podnevi bo preletela Anglijo posamezna sovražna letala, niso pa metala bomb. Tudi ponoči ni bilo letalskih napadov nad Londonom in so Londončani lahko vso noč mirno epa*-' več biti član upravnih svetov. To sta dva svetova. Svet demokracije mora v sedanjem boju podleči, če bo pa podlegel nemški svet, bo z narodnim socializmom uničen tudi nemški narod. Če pa Nemčija zmaga, bo svet šele zares svoboden. Hitler je storil vse, da bi preprečil sedanjo vojno, ki so jo hoteli Angleži. Obžaluje, da se vojskujejo narodi, ki bi v slogi lahko ustvarili velika dela. Če ima Anglija namen uničiti narodno socialistično državo in razdružiti nemški narod, bo doživela presenečenje. Žrtve v sedanji vojni so bile zelo težke za vsakega posameznika, toda dosti manjše od onih v svetovni vojni. Zmago na zahodu dolguje Nemčija svoji vojski in delavstvu, ki jo je oborožilo. S to oborožitvijo bo Nemčija Angliji vsak teden zadajala hujše udarce. Nemčija ni nameravala voditi brezobzirne letalske vojne in je niti na Poljskem ni vodila, ker Hitler ni dovolil nočnih napadov, zakaj ponoči se ne da meriti in napadati samo vojaških ciljev, ne pa žensk in otrok. Tudi v Franciji niso Nemci tako napadali. Angleži so začeli z neomejeno nočno letalsko vojno, pa niso zadeli niti ene nemške vojne tovarne, temveč so njihov glavni cilj bile bolnišnice in zasebne hiše. Hitler je čakal tri mesece, potem pa mu je bilo nemškega trpljenja dovolj in Nemci so se^li po enakem orožju. Brezobzirna letalska vojna zdaj poteka z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi, ki so Nemcem na razpolago. Uro za odločilni spopad z Anglijo bo določil Hitler, ki je pa pri tem zelo previden. Lahko bi že lani zaceli z napadom, toda Nemci so čakali lepega vremena, ker se je to splačalo in so si kaj takega lahko dovolili. Nemški narod bo lahko vzdržal vojno, kolikor bo potrebno. Z odlašanjem so mu prihranjene razne žrtve, ker Nemčija ne mara uspehov zaradi zunanjega ugleda. Tako bo delala tudi naprej. Sicer pa je edino nemško upanje, da bo prišel čas, ko bo zmagal razum in se bo začel mir. Bardije proti Sidi Baraniju. Ker so tu operacije možne samo po obrežni cesti, bo angleške letalske akcije uspešno podpiralo tudi brodovje z morja in preprečevalo prihod italijanskih ojačenj. E9BMSB3' Vesti 11. decembra Jugoslovanski poslanik v Sofiji je včeraj opoldne obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova ter imel z njim daljši posvet. Nova pogajanju med Nemčijo in Francijo so se začela v Parizu, kamor je odpotoval podpredsednik francoske vlade Laval, ki se mu po angleških poročilih zadnje čase, odkar se je vojna sreča nasmehnila Angležem, tla menda precej majejo. Sedanje zasužnjevanje človeških bitij bo minilo, kakor mine nočna mora. Ameriški na rod se mora oboroževati, da bo ohranil svobodo in pomagal do nje tudi drugim. Zadnja svetovna vojna je prinesla samo možnost za neoviran razvoj surovim napadalnim silam, je povedal včeraj predsednik Združenih držav Roosevelt. Predsednik angleške vlade Churchill je včeraj imel v poslanski zbornici govor o vojaškem položaju v Egiptu in povedal, da je bila navzlic pomoči, ki so jo morali Angleži dali Grkom, omogočena angleška ofenziva zaradi velikih ojačenj, ki so prišla iz raznih delov angleškega imperija. Prvi italijanski obrambni pas je prodrt, treba pa je to ofenzivo smatrati samo za pripravljalno akcijo. V sedanji vojni je važno samo to, da se ena od vojskujočih se strank postopno ojačuje, druga pa prav tako postopno slabi, piše ugledni milanski dnevnik >Corriere della Sera«, ki dostavlja, da v sedanji vojni ne more biti odločilen izid ene same bitke, ker se ta vojna bije na dveh celinah in med sovražniki, ki imajo vsak zase velike vojaške gospodarske in diplomatske sile. Ker ne gre za spor, ki bi bil omejen po prostoru, bi bilo nespametno zahtevali tudi, da bi bil tak spor omejen po času, to se pravi, da bi kratko trajal. Za častnega poveljnika nekega angleškega letalskega oddelka je bil imenovan vladar Trans-jerdanije emir Abdulah, ki je v odgovor na znano nemško obljubo arabskim državam izjavil, da se bodo njegovi Arabci kakor en mož postavili na stran Anglije proti napadalcu, ki bi skušal Transjordanijo zaplesti v sedanjo vojno, poročajo londonski listi snoči. Načelnik ameriškega vojnega odposlanstva v Londonu je bil poklican v Washington, da bo poročal Rooseveltu o splošnem vojaškem položaju Anglije, nakar bo Amerika sprejela nove ukrepe glede [»moči za Anglijo. Od začetka vojno med Grčijo in Italijo je na naše ozemlje pribežalo italijanskih ter 32 albanskih vojakov. Tujega vojnega materiala pa ni prišlo v našo državo nič, pravi uradno poročilo agencije Avale z ozirom na vesti tujega tiska in radia, da je v Jugoslavijo prišlo na tisoče italijanskih in albanskih vojakov ter nekaj sto tankov. Trgovski razgovori med Jugoslavijo in Finsko so se včeraj v Belgradu uspešno končali s podpisom treh sporazumov o medsebojni trgovinski izmenjavi ter načinu plačevanja v trgovini med Jugoslavijo in Finsko. Leteli bomo kamor bomo hoteli, bombardirali bomo kadar bomo hoteli, kolikor časa bomo hoteli, vrnili pa se bomo tudi, kadar bomo hoteli, je dejal angleški minister za gospodarsko vojno Dalton v svojem zadnjem govoru, ko je med drugim povedal, da bo samo Avstralija prihodnje leto dala 57.000 letalcev. Znani francoski politik Flnndin ne bo vstopil v sedanjo francosko vlado, ker niso bili sprejeti njegovi predlogi za popolno politično in gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in FVancijo, poroča ameriška agencija Associated Press. Nemčija ne bo premagana niti z upori, niti z orožjem, niti s časom, niti gospodarsko. Naj se zgodi kar koli, Nemčija bo iz boja prišla kot zmagovalka, ker v nemškem in Hitlerjevem besednjaku ni besede: udaja. Edini nemški cilj je velika nemška država, še večja kakor je zdaj. Ta država bo socialna in vzorna na vsefi področjih, lo bo šele nemška končna zmagu. Gospodarilo bo delo, ne kapital. Po koncu vojne se bo v Nemčiji začelo ogromno delo *a obnovo milijonom ljudi. Tisto, Kar je do sedaj ustvarjeno, ni nič v primeri z onim, kar si je Hitler postavil za ciL> Petletnica banovinske £o!e za protiletalsko zaščito v Ljubljani Sola je priredila že 92 tečajev, ki jih je obiskovalo 5444 oseb Ljubljana, 11. decembra. Jeseni leta 1935. je bilo dograjeno na dvorišču 1. drž. realne gimnazije majhno poslopje, namenjeno za šolo protiplinske in protiletalske zaščite. Banska uprava naše banovine je prva v državi spoznala, da se more poučevanje v teh popolnoma novih panogah in sploh vse prizadevanje za popularizacijo civilne zaščite vršiti uspešno le v posebni šoli. Zato je zgradila omenjeno poslopje, v katerem so laboratorijski prostori, za predavanja pa se uporablja velika predavalnica v poslopju realne gimnazije, ki je prav tako banovinska last. Tako je leta 1936. pričela delovati v Ljubljani prva šola za protiletalsko zaščito, ki se je — z ozirom na laboratijske prostore — imenovala tudi le »Plinska soba«. Ta zavod je torej najstarejša šola za splošno poučevanje o protiletalski zaščiti v vsej državi. Zagreb je dobil šolo te vrste šele 1938., Belgrad pa lansko leto. Šola je prirejala in prireja poleg krajših informativnih predavanj daljše strokovne tečaje. Na teh se je v prvih letih poučevala le kemijska in deloma sanitetna služba protiletalske zaščite. Postopoma pa jo uprava zavoda pričela uvajati tudi vse druge panoge civilne zaščite v program šole. Nova uredba o zaščiti pred letalskimi napadi z dne 13. aprila 1939 pa je dala povod, da se je šola še bolj razvila. Iz prejšnjega mogoče nekoliko enostranskega poučevanja je po zaslugi nove uprave imenovane po kr banski upravi, v istem letu nastala popolnoma sodobna šola o protiletalski zaščiti. Skupnemu prizadevanju banske uprave, uprave šole in posameznih predavateljev se je posrečilo z razmeroma majhnimi sredstvi organizirati tak program poučevanja, da se more delo šole primerjati z delom podobnim zavodom v naprednejših državah. Poučevanje v tečajih banovinske šole je eim bolj nazorno. Predavanja ponazorujejo skioptične slike in razni modeli ter poizkusi, demonstracije in vaje. Vsak tečajnik ima priliko, da se priuči pravilnemu ravnanju z masko in da se v zastrupljeni atmosferi prepriča o njeni učinkovitosti. O kvaliteti banovinske šole za protiletalsko zaščito pa najbolj priča knjiga »Protiletalska zaščita«, ki je izšla letos v maju v založbi banske uprave. Knjiga je bila od prebivalstva, od strokovnjakov in od nadrejenega oblastva ugodno sprejeta, saj je že v prvih mesecih razpečanih nad 40 odstotkov vse zaloge. Namen šole je predvsem prirejati predavanja, vendar pa je opravljala tudi čisto znanstvene poizkuse in raziskovanja na kemijskem, medicinskem in fizikalnem področju Banovinska šola za protiletalsko zaščito je izvedla nekaj tečajev tudi v podeželju, v glavnem pa je imela tečaje v Ljubljani za osebje kralj, banske uprave, za okrajne sanitetne referente iz vse banovine, za osebje dravske finančne direkcije in podrejenih uradov, za direkcijo TPD in osebje raznih ljubljanskih pošt, za okrajne inštruktorje protiletalske zaščite, za vse letnike gojencev orožniške šole, za osebje policije, za gasilce, učiteljstvo ter dijaštvo srednjih šol, za di-jastvo nekaterih zasebnih učilišč, za člane Rdečega križa, telovadnih društev in nekaterih drugih organizacij, za uradništvo mestnih uradov itd. — Skupno je bilo dosedaj prirejenih 96 teajev, s skupno 632 urami predavanj in 200 urami praktičnih vaj. Te je skupno obiskovalo 5444 oseb. Vse te osebe so se tudi vadile v plinski sobi z zastrupljenimi atmosferi. V več primerih pa je banska uprava dovolila uporabo te sobe tudi za tečaje, ki so jih priredile razne druge ustanove zlasti Gasilska zajednica dravske banovine. Tečaji v banovinski šoli za protiletalsko zaščito so brezplačni; zato pa ima dokajšnje finančne težave. Šolo je postavila in vzdržuje banovina, h gradbenim stroškom pa je prispevala tudi ljubljanska mestna občina določeni znesek, poslej pa je kot oškodnino za uporabo nakazala le manjše zneske. Gospodarski krogi pa doslej h gradbenim in potovalnim stroškom šole sploh niso nič prispevali. Drobne Belgrad, 11. dec. V kabinetu trgovinskega ministra dr. Andresa je bila včeraj konferenca, na kateri so govorili o prehrani Slovenije. Poleg ministra dr. Andresa je bil navzočen tudi pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obra-dovič ter minister dr. Miha Krek in bivši minister ter predsednik Prevoda Franc Snoj. Zagreb, 11. dec. Gradbeni problemi so za hrvaško banovina najbolj važna vprašanja. Po uredbi banske oblasti so prišle najprej na vrsto številne šolske zgradbe že zato, ker si je hrvaško politično vodstvo postavilo v program nalogo, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močmi delovalo za dvig prosvete med kmečkim ljudstvom. Kakor zatrjujejo, je banska oblast v prvem letu svojega poslovanja dogradila 50 novih ljudskošolskih stavb, popraviti ]>a jih je dala okrog 400. Povprečni stroški za postavitev nove šole so znašali od 150.000 do 250.000 dinarjev. V približno enaki meri je skušala banska oblast poskrbeti tudi za kmetijske šole. Dograjena je bila gospodarska šola v Derventi, kjer se bo lahko šolalo 60 kmečkih sinov. Okrog milijon dinarjev je veljala zadružna oljarna na otoku Krku. zraven kmetijske šole v Križevcih grade velik hlev za 200 plemenskih grl, potem pa gospodarsko poskusno in kontrolno postajo v Botincu pri Zagrebu, dovršena pa je tudi že zadružna vinska klet v Vukosavljevici in še nekatere duge manjše vinske kleti. V treh krajih, kjer je sadjarstvo najbolj razvito, pa bo banska oblast zgradila poslopja za predelovanje in pripravljanje sadja. Ljubljana od včeraj do danes Ni ga bilo nikogar, ki bi pričakoval v tako kratkem času sneg. Včeraj je bilo ves dan še megleno, živo srebro v toplomeru je zjutraj kazalo nekaj stopinj pod ničlo, okrog poldneva pa je bilo na ničli. Proti večeru se je ozračje spet za nekaj stopinj ohladilo in ledene rože so se pričele delati po oknih stanovanj. Danes zjutraj ob petih pa je pričelo prav pošteno snežiti. Od petih do sedmih pa je padlo že za dobro ped snega. Sneg je naletaval v gostih in debelih kosmih. Nebo je enolično prepreženo s sivimi oblaki. Delavci, ki so doslej zaman čakali »snežni« zaslužek, bodo sedaj prišli na svoj račun. Danes jih je bilo že lepo število po ulicah in cestah, kmalu bodo prišli še vozniki, ki bodo odvažali sneg in ga zmetali po drčah v Ljubljanico. Sneg bo v veliko veselje mladini, saj smo lahko že pred več dnevi na cestah opazovali, kako hodijo mladi fantiči v smučarskih čevljih in dolgih smučarskih hlačah, vsi pripravljeni na sneg, ki ga pa tedaj še ni bilo mogoče »vohati«. Miklavž je mnoge otroke obdaril tudi s smučmi in smučarsko obleko in Iz šale resna stvar In kriminal Za ponarejen kovanec - 3 mesece - Manipulacije gorenjeloškega občinskega sluge Ljubljana, 11. decembra. Tam pri Sv. Neži na Gorenjskem so doma trije krepki možje, ki so pač po nepremišljenosti in razposajenosti prišli pod paragraf in naposled pred tri sodnike v Ljubljani. Žena oženjenega delavca, 39 letnega Jožeta je 11. avgusta zvečer pred hišo našla kovanec za 50 din, ki je bil ničvreden in slabo ponarejen. Dala ga je možu. Jože je pozneje skušal v domači gostilni plačati s tem ponarejencem malenkosten zapitek, toda natakarica je denar odklonila. Pozneje ie Jože prodal >ta kovanec trgovcu Tonetu. Tone in gostilničar Janez sta nato prišla proti koncu septembra v znamenito gostilno pri »Nacku« v Kranju. Tu sta se nekoliko sporekla zaradi plačila zapitka. Tone. ki je bil že bolj suh, je privlekel iz denarnice ponarejeni kovanec, za katerega je dal delavcu Jožetu 25 din. Natakarica je takoj spoznala, da kovanec ni pristen in ga je vrnila. Stvar je prišla na dan. In vsi so doživeli zaradi tega ponarejenega kovanca mnogo neprilik in sitnosti. Prvi Jože je priznal, da je dobil od žene ponarejeni kovanec in da je hotel ž njim plačati zapitek, toda sprva je bil prepričan, da je »petakon« pravi. Res je, da je kovanec pozneje prodal trgovcu Tonetu. Druga dva. Tone in Janez sla se pred sodiščem izgovarjala, da sta napravila v gostilni pri »Nacku« samo »malo šalo«, nista pa imela namena spraviti ponarejen denar v promet. Državni tožilec ie vse tri obložil po paragrafu o ponarejanju in razpečavanju ponarejenega denarja. Mali kazenski senat je vse tri obtožence obsodil, vsakega na 3 mesece zapora in 120 din denarne kazni. Prva dva nepogojno, zadnjega pogojno za 2 leti. Tone in Jože morata dalje plačati na njiju pripadajoče stroške pravde in še vsak po 500 din povprečnine. Sodniki niso mogli verjeti zagovoru obeh obtožencev, da sta vse napravila iz »šale« in da nista imela namena razpečavati ponarejen denar. Ko bi to storila v domači gostilni pri Sv. Neži, bi njima sodišče verjelo, toda to sto- riti v popolnoma tuji gostilni, vendar ne gre, ko bi bila lahko oškodovana tam zaposlena natakarica. Jože je dobil pogojno kazen, ker je bil pri celi aferi najmanj udeležen in je mnogo njega razbremenjajočih in olajšujočih okolnosti vplivalo, da je sodišče izreklo njemu pogojno kazen. * Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Fellaherja je včeraj razpravljal o uradnih in drugih poneverbah, ki jih je zakrivil na škodo gornjelogaške občine in na škodo logaških gasilcev posestnik in občinski sluga Anton G. Obtožen je bil, da si je od jeseni 1936 prilastil zneske 540, 350 in 300 din, ki so jih plačali posestniki Milan Urbas, Vinko Tomazin in Fran Mihevc, dalje, da si je prilastil na škodo gasilcev in gasilske »Samopomoči« razne prispevke v vsoti 1640 din. Za nekaj pollitrov je G. preskrbel Ivanu M. dvolastninsko obmejno legitimacijo, to protizakonito in brez vednosti okrajnega načelstva. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je A. G. obtožil 3 prestopkov uradne poneverbe, zločina zlorabe uradne dolžnosti in 2 prestopkov navadne poneverbe. Kako so prišle nerodnosti in manipulacije obtoženčeve na dan? Posestnik Milan Urbas je moral plačati za svojo deklo stroške zdravljenja v ljubljanski bolnišnici. Posestnik je denar položil pri občini. Toda občinski sluga, ki je denar sprejel, ga ni odposlal na upravo bolnišnice. Prišlo je tako daleč, da se je državni zaklad za ta znesek vknjižil na Urbasovo posestvo. In na to so prišle na dan vse nepoštene manipulacije z občinskim in privalil, denarjem. Anton G. je bil včeraj zaradi navedenih manipulacij obsojen na 4 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto._ Soobtoženi Ivan M., ki je prvemu plačal nekaj pollitrov vina za dvolastninsko legitimacijo, je bil zaradi podkupovanja obsojen na 1 mesec strogega zapora in 120 din denarne kazni. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni. tako je sedaj mladi drobiž pripravljen na vse radosti zimskega veselja. Griči in travnik tam pod Tivolijem bo kmalu oživel, sankanja in smučanja bo spet na pretek. Izseljenska nedelja To nedeljo bodo ljubljanske šole praznovale izseljensko nedeljo. Priredile bodo izseljensko akademijo. Mladina naših šol bo s svojim pestrim sporedom v pesmi pokazala veliko ljubezen do naših rojakov, ki so raztreseni po vseh delih sveta. Akademija bo imela dobrodelni namen, saj bo šel ves dobiček v korist in pomoč našim izseljencem, ki so podpore potrebni. Naša slovenska Ljubljana naj s številnim obiskom pokaže, da čuti s svojimi rojaki v daljni tujini. Živimo v časih, ko rabi naša kri na tujem največ podpore, največ pomoči. In prav zaradi tega ji moramo priskočiti na pomoč vsi narodno zavedni Slovenci, vsi kot eden, da jo ohranimo v ljubezni do našega naroda in države. Naj ne bo nikogar, ki ne bi vzel že v predprodaji vstopnice, ki jih razprodajajo po hišah vrli fantje, organizirani v skavtski organizaciji. Izseljenska akademija bo v nedeljo. 15. t. m., ob pol enajstih dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Podnevi beračijo, zvečer se zal vajo V noči na včerajšnji dan je ljubljanska policija prijela kar šest rogoviležev, ki so bili precej natreskani. Ko so jim na policiji preobrnili žepe, ni iz njih padel niti belič. Kako pa to, da so se majali od alkohola kot veje v vetru? Nič čudnega! Ti možaki so rojeni delo-mrzneži in jim je delo deveta briga. Podnevi hodijo po ulicah in hišah, beračijo in jadikujejo tako prepričljivo, da dobra srca otajajo. Pri enem dobe pol dinarja, včasih pa jim pade celo dinar. Do večera se nabere že lepo število dinarčkov. Potem jo pa zavijejo v gostilno, da pozabijo na tegobe življenja z vinsko kapljico. Ker pa nimajo kaj prida »podlage«, jim vino hitro stopi v glavo in v noge. Ko jih iz gostilne odslove zlepa ali zgrda, pa zganjajo vinske norčije še na ulici. Pogostokrat se zato znajdejo v policijski »luknji«. Tatvine, nesreče Goljotu Roke je neznan tat odpeljal na Žabjeku št. 6 kolo znamke »Diirkop«. Kolo je bilo črno pleskano z dinamo-svetilko znamke »Bosch«. Goljot ima 1300 din škoc.e. — Na Tržaški cesti iz gostilne Miklič je bilo ukradeno Forausu Josipu kolo znamke »Ingo«. Kolo je črno pleskano, ima prosti tek, torpedo-zavoro, nova plašča in dinamo-svetilko. — Slabše kolo pa je bilo ukradeno Tušarju Vinku iz veze na Tyrševi cesti. Kolo je bilo vredno komaj 500 dinarjev. Napaden je bil preti postajo v Devici Mariji v Polju Medved Mirko. Mirko je doma iz Dolskega pri Ljubljani- Napadalec ga je tako obdelal, da se je moral Mirko zateči po pomoč v bolnišnico. Na vreče so se spravili doslej neznani zmikavti in jih nekaj dni prav uspešno odnašali. V noči na ?. december je izginilo iz skladišča v Obirski ulici Podbevšku Filipu 160 vreč od moke, >0 vreč pa je bilo od kave. Skupna vreanost ukradenih vreč znaša O razdelitvi SUZOR-ja bo te dni sklepal ministrski odbor Zagreb, 11. dec. V Zagrebu je bil pod predsedstvom predstojnika oddelka za socialno skrbstvo pri banski oblasti dr. Rasuhina konferenca poverjenikov SUZORja o tem, kako bi razdelili Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Svoje sklepe so predložili posebnemu ministrskemu odboru, ki bo dokončno odločal o tej stvari. Seja tega odbora bo v kratkem. Po pisanju zagrebškega časopisa bi se dali vsi predlogi za razdelitev SUZORja izraziti v dveh predlogih, in sicer: Po prvem predlogu bi se razdelila področja bolniškega zavarovanja, zavarovanje za starost in onemoglosl pa bi bilo še skupno. Ta predlog upošteva mnenje, da je navzlic sporazumu med Srbi in Hrvati ostalo gospodarsko področje v vsej državi enotno Predlagalci tega predloga se sklicujejo na podobno ureditev socialnega zavarovanja v Švici in Nemčiji. Drugi predlog pa gre dalje in zahteva popolno razdelitev _ SUZORja, nakar bi sledila ustanovitev samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja za vse politične enote v državi. Za ta predlog se zavzemajo prvenstveno Hrvatje in Slovenci. Hrvatje pravijo, da pomeni rentno zavarovanje veliko kopičenje kapitala in uporabi tega kapitala se hrvatska banovina ne bi rada odrekla. Rada bi ga porabila za dvig gospodarskega življenja na svojem področju. Po sodri in grmen u -sneg Pretekli teden je valovil zmeren mraz. Nato se je vreme toliko spremenilo, da je pojavila sodra in nje posledica huda poledica. Prav strašno je bilo v soboto zjutraj. Ceste vse ledene. In živina je mnogo trpela. Vozniki 60 imeli hude težave, ko so reševali svoje konje, ki še niso bili ca ostro podkovani, temveč še vsi gladko. Kovači so imeli mnogo dela s kovanjem konj, ker so vozniki mahoma vsi pritisnili v kovačnice. V soboto je bila tako nenevarna poledica za konje, da so bili vojaki, ki 60 na lafeti peljali s konji kreto dr. Krajca, tam pri dolenjski čuvajnici primorani odpeti in so krsto potem odnesli do mitnice na rokah. Kmalu nato je začela padati ^06ta sodra. Med sodro pa se je za-čulo prav daljno votlo grmenje, ko bi tam za gorami grmeli topovi. Včeraj se je nato temperatura dvignila, postalo je nekako južno. Davi pa emo dobili nov, zelo suh smeg, k; pada na suha tla. Sneži tako-le od 4.30 zjutraj. Po poročiliih z dežele, je 6nežni val zajel celo Slovenijo. Močno sneži po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Kakor nam poročajo, }e bil danes železniški -promet še povsem reden, ker sneg ne povzroča nikjer nikakih ovir in so bili delavci davi takoj na poslu z očiščavanjem proge v vse smeri. Telefon redno in dobro deluje. Je nekaj malenkostnih napak zaznamovanih. Tudi proge medkrajevnega prometa so vse v redu in brezhibne. Proti Belgradu posluje samo 1 proga. Brzojavne naprave so nepoškodovane. Močno 6zlatc kapljice« v kleteh pridelovalcev in dobra kupčija, ki jo vino spravila iz naših krajev, je namreč zasigurala gostilničarjem večji obisk, ki se že sedaj pomalem stopnjuje. 3100 dinarjev, kajti vreče so v teh časih v cenah precej poskočile. V štirinajstih dneh je iz istega skladišča izginilo še okrog 400 vreč od moke. Te ukradene vreče pa so bile vredne čedno vsotico 12.400 dinarjev. Podbevšek trpi zaradi teh tatvin vreč občutno škodo. — Neznani zlikovci so poizkušali vlomiti v pisarno tvrdke bratov >Tuma«, poti ježami št. 9, Tatovi pa so bili najbrže prepodeni in niso naredili v pisarni nobene škoae. Hrbtenico si ie poškodoval France Mavec, zaposlen pri tvrdki Tonnies. Tako smo poročali v sobotni številki našega lista. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da poškodovani Mavec ni zajjoslen pri tvrdki Tonnies, ker ta čas v šiški tudi nobeno podjetje ne gradi, marveč je bil poškodovani Mavec zaposlen pri nekem drugem podjetju, * Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljnbljani ima svoj 17 redni občni zbor v petek 17. t. m. ob 5. uri popoldne v knjižničnih prostorih Narodnega muzeja. Vhod iz Bleiweisove ceste. Člane in prijatelje vabimo. NA ZAPOVED__________ KRALJ I C E... FILMSKI ROMAN Njen glas je še vedno praiv tako trd Kakor je bil ob njegovem prvem vprašanju Zdaj pokliče k sebi sira Raleigha ter Riu reče s povzdignjenim glasom: »Vi boste poveljnik kraljevske garde!« Essex prebledi. Kraljica Elizabeta pa, kakor bi se zanj sploh ne zmenila in ne bi opazila nenadne spremembe na njegovem lepem, samozavestnem obrazu, nadaljuje: »Vas, lord Howard, pa imenujem za poveljnika vojske in mornarice, hkratu pa tudi za vojvodo Notfinghamsfcega — kot nagrado za to, kar ®te, misleč na domo. vino, poskušali »zvesti pri Cadizu.« V Essesu je zavrelo. Vsa kri mu je šinila v glavo. »Nemogoče, saj to je popolnoma nemogoče!« zavpije besno. »Ali to pomeni, da ima on na dvom večji čin in višje dostojanstvo kakor ga imam jaz?« Mimo mu odgovori Elizabeta: »Da, ker se je pri Cadizu bolj proslavil Vi ste zlorabili svoj poveljniški položaj, samo zato, da bi samega sebe čimbolj povedi gnili ter se postavili!« um surovo odvrne v obra«, »Krivično je, da stavljaita Hovvarda predme! Nimate pravice za to!« že skoraj obupna zavpije Essex. To je zanj prevelika in preveč krivična žalitev, da bi jo mogla Elizabeta spregovoriti resno. Ta pa mu hladno in ostro odvrne ter ga pri tem z nekakšnim čudnim bleskom čvrsto pogleda naravnost v oči, da mora 6koraj umakniti svoje. »Jaz... jaz da nimam praivice?« Eftsex se zave, kaj je bil prav za prav rekel. »Koi kraljica jo imate, toda kot ženska...? Ali Vam mar ne pomenim ničesar več? Ali Vam mar nusem nič več? Prav nič več?« Lepi, nesramni in predrzni Essexov obraz postane mehkejši. Pogleda jo e rotečim pogledom. Toda Elizabeta obme glavo vstran. Burja v njeni duši je razsajala 6amo kratek trenutek. Ko 6e je spat obrnila k njemu, ni bila zanj nič drugega več kakor Kam o kraljica. Čvrsto pogled« Essexu v oči in ledeno »Nič! Vi zame ne pomenite prav nič več!« Kljub trdim, hladnim besedam pa se je dal razpoznati njih nekakšen čustveni prizvok, obup ženske, ki ljubi, ki pa kot kraljica tega ne sme pokazati. Bssex 6e na te besede zdrzne, potem pa se naglo obme in se napoti prot* vratom. S povišanim glasom zakliče Elizabeta za njim: »Eseex, stojte!« Essex se ustavi, Elizabeta pa z naglimi koraki pride knjemu. »Vi si drznete obračati hrbet kraljici Elizabeti?« ostro zakliče nad njim in ga jezno pogleda. Ponos kraljice v njej vzkipi. S krepkim zamahom udari Essexa v obraz. Iz njega pa bruhne neukročeni bes: »Od kralja tega ne bi sprejel? Se manj pa od kralja v krilu!« E.ssex se naglo obme in z naglimi koraki odide iz dvorane. Nekaj časa je v dvorani vladal grobni molk. Nato pa 60 se dvorjani, nekateri zmešani in prepadli, drugi pa med zlobnem smehom odpravili prav tako iz dvorane. Elizabeta je ostala sama. Sama, bleda in obupana, je kraljica sedla nazaj na svoj prestol. Izvrstno je bila odigrala svojo vlogo kraljice, neizprosne in stroge do vseh. joda zdaj ni več kraljica, zdaj ko je sama in ji pred nikomur ni treba več igrati, 6e pred nikomur pretvarjati. Obupano in žalostno 60 blodile oči zapuščene ženske po prazni dvorani. Bolesten občutek samote jo je obvladal. V dnu duše, kakor da bi bila ženska Elizabeta začela sovražiti kraljico Elizabeto ... Samo sebe je grdila in kazala, da je preveč strogo postopala s svojim dragim fantom . .. Sledeči dnevi so bili Elizabeti neznos. ni. Čutila je divjo željo, da bi popravila svojo surovost in spet vse zagladila. Želela si je, da bi mogla Roberta 6pct poklicati nazaj, da bi vse preklicala, da bi bilo vse spet po starem . .. Toda proti tem željam se je v njej upirala druga 6tran. Upirala sta se kraljica in nj&n ponos. Vedela je, da je Es«ex ponosen in trdoglav, in da kot prvi prav gotovo ne bo prišel k njej. Težko in hudo ga je razžalila, to je res. Toda tudi on je užalil njo kot kraljico. On mora prvi prositi za odpuščanje, on mora prvi priti Nikjer ni našla miru. Vsako uro se je mučila in samo sebe krivila, da je zavrgla srečo radi trmaste domislice, ki ni bila prav nič potrebna. Kako lahko bi bila mirno 6prejela svojega dragega, brez graje in brez očitkov! Saj ga je tudi ljudstvo tako sprejelo, veselo njegove zmage nad Sp**' ci, kaj zato, če je ravnal po svoji tako trmasti, pa vendar ljubi, ponosni in moško lepi glavi. Vse bi bilo v najlepšem redu, sreča bi jima 6ijala, uživala hi radost, ko sta vendar bila tako dolgo časa ločena. Zdaj pa ta samota, ta grenkoba in bolečina, ta občutek zapuščenosti, ta težki dojem, da se storjeno nikdar več ne bo daio popraviti.., Kancelar Bacon ji je nekoč omenil, da se je Essex umaknil v svoj dvorec Wan-stead. Neprestano je čakala njegovega pisma, njegovega glasnika. Pa zaman. Od nikoder ni hotelo biti glasu ... Končno je poklicala državnega tajnfta Cecila. »Če pride kak glasn/k, ga takoj pošljite k meni!« Cecil se je po nepotrebnem zadržal. »Kar sem hotela naročiti, sem! To ie vse, kar sem Vam hotela povedati!« »Še nekaj jel« »Za kaj gre''« »Za Essexa!* »Prepovedovala sem omenjati njegov0 ime!« »Sir Walter Raleigh je dobil od njega pismo iz Wan6teada.« »Kaj piše? Kdaj se bo vrnil?« v »Takole pravi: Dolgujem Njenemu »e ličanstvu poslušnost.. in hočem 1 poslušen in ostati poslušen ..« Elizabeto je obšla ganjenost, ko je zaslišala te besede. Vendarle je Essex do- tu in tam Večja skupina vodilnih uradnikov naših tujskoprometnih organizacij bo odpotovala v četrtek v Budimpešto na obisk. Med drugimi bodo potovali zastopniki »Putnika«, od Slovencev pa ravnatelja »Futnika« v Ljubljani in Mariboru dr. Žižek in Loos, vseučiliški profesor dr. France Stele, tajnik trgovske zbornice dr. Jure Koce in tujskoprometni referent pri mariborski mestni občini Ludvik Zorzut. Vsi bodo gostje madžarskih tujskoprometnih ustanov, katere so bile pred nekaj meseci poslale svoje predstavnike v našo državo, da si ogledajo naše najbolj privlačne tujskoprometne kraje, med drugim tudi kraje v Sloveniji. V gradbenem ministrstvu so se pod vod-stom ministra Danila Vuloviča začele konference o vprašanjih iz resora gradbenega ministrstva. Razpravljali bodo več dni o teh vprašanjih, kakor tudi na splošno o gradbeni politiki in o javnih delih v naši državi. Poleg , Ministra Vuloviča, njegovega pomočnika Cele-gina in načelnikov v gradbenem ministrstvu sodelujejo tudi vsi načelniki tehničnih oddel kov banskih uprav in zastopniki banske oblasti v Zagrebu. v Predstavniki organizacije mesčanskošolskih Učiteljev so se zglasili v Belgradu v prosvetnem Ministrstvu in bili sprejeti pri pomočniku ministra Bošku Bogdanoviču. Razložili so svoie Mnenje glede nujno potrebnih preosnov, ki bi jih bilo treba izpeljati v meščanskošolskem sistemu ter izboljšati meščanskošolski zakon. Razen tega so predložili tudi svoje predloge za izboljšanje gmotnega položaja meščanskošolskih učiteljev, ki naj bi tudi pri plačilnih stopnjah dobili tisto mesto, kakršno jim z ozirom na njihov položaj pripada. Pomočnik ministra jim je odgovoril, da bo skušal minister dr. Korošec ugoditi njihovim predlogom v mejah možnosti. Nepismenost med prebivalstvom so začeli, kakor se zdi, tudi v Srbiji pobijati z učinkovitejšimi sredstvi, kakor doslej. Iz Belgrada Janireč poročajo, da so se tamkaj v ljudskih šolah zaceli posebni tečaji za nepismene, katere poučujejo učitelji. Program teh šol pravi, da se bodo vsi nepismeni v štirih mesecih naučili brati in pisati. Čim so ljudje zvedeli, da bo pouk brezplačen, so se v obilnem številu začeli prijavljati. Mnogo je tudi takih, ki štejejo po petdeset ali več let starosti. Nemški filmski igralec Heinrich George se je štiri dni mudil v Belgradu med svojimi častilci in častilkami. Kot povod za svoj obisk v Belgradu si je izbral prvo predstavo svojega filma »Dunja, poštarjeva hči«. Z znanci je George obiskal precejšnjo vrsto belgrajskih gostinskih in nočnih lokalov in si nakupil tudi več daril za svoje prijatelje v Nemčiji. V Zemunu je obiskal znano klet veletrgovca Bruna Mo-serja in poskusil okrog 60 vrst vin. Z vodstvom belgrajskega dramskega gledališča se je domenil za gostovanje njegove gledališke skupine za september, nakar bi šla belgrajska drama gostovat v Nemčijo. Okrog 1 milijardo in 100 milijonov dinarjev je po kliringu dolžna naša država Nemčiji in drugim državam za blago, ki so ga dobavili našim trgovcem. Samo naš dolg Nemčiji znaša milijonov dinarjev. Mnogo manjše zneske IGrandijozni film Deževje prihaja Nepozabni prizori strahovitega potresa in nepregledne poplave so vzrok, da film privabi še vedno nove gledalce, ki odhajajo od predstav s priznanjem, da so videli delo, ki jim pomeni pravo doživetje. .Ob 16., 19. in 21. KINO UNION, tel. 22 21 I Strašna žafofgra v družini slaboumnih ljudi Orat ubil brata, ki se je hotel oženiti, nato pa finglrai roparski napad in sicer na sledeč način. Mati je silila nekaj dni po odkritju zločina svojega sinka, naj gre spet k Drobničevim, da bo vsaj oskrboval živino, ker je eden bratov mrtev, drugi pa v bolnišnici. Pastirček pa se je ves tresel od strahu samo pri misli, da bi moral nazaj k Drobničevim, ko je mati le silila vanj, zakaj se boji, pa ji je rekel, da ga je strah pred Andrejem, ki mu je zagrozil, da ga bo ubil. Mater je seveda še naprej zanimalo, zakaj bi mu Andrej grozil, pa je fantič nazadnje pove- Vrameriško poročilo Maribor, 10. decembra. Dne 20. novembra je bil odkrit v vasi Spod. Stanošini pri Podlehniku v Halozah zločin, ki je močno razburil ves tamošnji okraj. V lialozah so namreč roparski napadi in umori precej pogosti ter jih vedno izvršijo skrivnostni storilci, ki prihajajo čez mejo s Hrvaškega. Tako je ljudem še v živem spominu umor trgovke in krčmarice pri Sv. Bai bari v Halozah, ki še sedaj ni docela pojasnjen, dasi je zaprtih že veliko osumljencev iz S.°?ke kolonije, Bolgarija in Holandija. Klirinški dolg je v glavnem narastel do take višine ?ato, ker je izosjal naš sicer običajni izvoz žita m drugih naših pridelkov v Nemčijo. Veliko ladjedelnico bodo v nekaj dneh za-celi graditi ob Donavi pri Belgradu. Veliki domači denarni zavodi so se združili za financiranje te akcije. Nova družba bo zgradila take |adjedelnice, da bo s svojimi izdelki lahko pokrila potrebe vseh obdonavskih držav, kar se tiče rečnih plovbnih objektov. Gradbeni les je i°ina, stroje in precizne instrumente pa bodo dobili iz Nemčije. Izdelovali bodo tovorne in osebne ladje za rečno plovbo, nikakor pa ne za morsko, ker bi s tem delali konkurenco ladjedelnicam na Primorju. Vinska kupčija v Dalmaciji se že dobro razvija. I osebno otoški vinogradniki so prodali že lepe količine vina in kar je najvažneje — po dobrih cenah. Za hektoliterško stopinjo dobe po 50 do 60 dinarjev. Boljša vina, kakor je na primer plaveč, pa dobe po 18 dinarjev za liter. Iz otoka Šolte so trgovci odpeljali že 15 vagonov vina. Nekoliko cenejša pa so vina iz celine. V okolici Šibenika in Knina velja liter po 6 do 1 dinarjev. Vinogradniki so zadovoljni s cenami, nekoliko poraznejše pa so te vesti za prijatelje vinske kapljice. Samomor sta v nekem manjšem hotelu v Trogirju naredila dva mlada zaljubljenca, ki sta se vpisala v hotelski seznam kot popotnika iz Kranja. Moški je ustrelil najprej svojo izvoljenko, potem pa še sebe; V poslovilnem pismu sta opravičevala svoje dejanje s tem, da jima ni “do dano živeti skupaj v sreči. Njuni imeni je Policija takoj sporočila v Kranj, toda od tam e J^so dobili odgovora. Vse kaže, da sta na-edla napačni imeni, ker prosita tudi v pismu, uaj za njunima imenoma ne stikajo in se ne trudijo, da bi dognali, kdo in kaj sta bila. Hrvaškega. Zato je nasilna smrt posestnika Ja- j dal, da niso ubili Janeza Drobniča razbojniki, r>—.. temveč njegov brat Andrej. Po storjenem dejanju pa je Andrej prijel pastirja ter mu zabičal, kako mora ljudem govoriti o razbojniškem napadu, če ne>,Pa ga ho ubil. Po pastirjevem pripovedovanju se je strašno dejanje odigralo na sledeč način: Brata Janez in Andrej Drobnič sta se že dolgo kregala, ker je Janez izjavil, da se hoče oženiti, ker mu je samskega življenja že zadosti. Andrej pa se je bal, kaj bi se potem z njim zgodilo, če si brat pripelja k hiši ženo. Zaradi tega mu je vedno nasprotoval ter mu grozil. Tudi sosedje so vedeli, da bi se bil Janez že zdavnaj oženil, pa si ni upal zaradi brata. Janez je bil vedno brez denarja ter odvisen od brata, ki je imel nekaj gotovine, katero je skopo stiskal, vendar je bratu od časa do časa nekaj dal. Dne 19. novembra zvečer sta brata ribala zelje, pri tem poslu pa sta spila dva litra vina, ki jima je zlezlo v glavo. Janez je spet omenil, da ee bo oženil, Andrej je razburjen ugovarjal in tako je nastal med njima prepir in iz njega poboj. Oha sta se spoprijela ter se strahovito obdelovala. Andrej pa je bil močnejši ter je prizadel bratu smrtne poškodbe, pa tudi sam jih je precej odnesel iz boja. Ko je brat omagal, ga je Andrej položil v posteljo ter ga pokril. Mislil je, da bo že prišel k sebi, ko pa je videl, da je mrtev, ga je kar pustil tam ter je sel opravljat živino. Poprej pa je še odstranil e trupla krvave madeže. neza Drobniča v Sp. Stanošini povzročila še večje vznemirjenje. Janez Drobnič je bil ubit, njegov brat Andrej pa tako hudo poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Pluju. Kot priča tega zločina je nastopil IS letni pastirček Viktor Verlič, ki je služil pri Drobničevih, pa je pobegnil v noči, o kateri je bil zločin izvršen, domov k svoji mate-i ter ji povedal, da sta vdrla okrog 1. ure ponoči v hišo dva moška, visoka in močne postave, oba sta imela v rokah električne svetilke, kape pa potegnjene na oči ter sta v hrvaškem jeziku zahtevala denar. Janez Drobnič, ki je spal na klopi poleg peči, se jima je postavil v bran. Tudi Anarejj ki je spal na peči poleg pastirja, se je pridružil bratu ter sta napadla razbojnike, ki pa so oba brata obvladala. Pastirček se je med borijo izmuznil iz hiše ter pobegnil. Tako se je glasila izpovtd pastirja, na podlagi katere so potem orožniki prijeli tri bosanske konjarje, ki so v sosednji vasi tovorili s svojimi konjiči drva iz gozdov. Te tri konjarje so videli ljudje 19, novembra zjutraj v Sp. Stanošini, kamor so prišli po svoje konjiče, ki so se bili ponoči odtrgani s pripon ter zbežali na stanošinske njive na pašo. Konjarji pa so vstrajno zatrjevali svojo nedolžnost in ker jim niso mogli ničesar dokazati, so jih morali izpustiti. Tako se je zdelo, da bo tudi sta-nošinski zločin ostal nepojasnjen, ko je nenadoma nastal preobrat ter se je pokazalo, da ne gre za roparski umor, temveč za strahovit obračun med obema bratoma. Pri Drobničevih so bile čudne razmere. Na domu sta živela brata Janez in Andrej. Janez ni dosti rad delal, Andrej pa je bil zato slaboumen, vendar ne toliko, da ne bi bil znal gospodariti. Bil je jako skop, stiskal je vsak dinar ter si je tako prihranil nekaj denarja. Družbo jima je delal 13 letni pastirček Viktor Verlič, ki pa je nekoliko omejen. Vsi trije so tvorili neko čudaško, nenormalno družino^ki je živela sama za sebe, brez tesnejših siiko^^ sosedi. Ker so ljudje mislili, da morajo imeti Drobniči nekaj denarja in ker so ostale okoliščine, posebno še pričevanje pastirčka, to potrjevale, se je zdelo povsem verjetno, da je treba zločin^ pripisati razbojniškemu napadu. Skrivnost zločina je spet razvozljal pastirček Športne vesti Nemški drsaSni prvaki v Ljubljani? Ljubljanska Ilirija se je obrnila na Vrhovni klizački savez v Zagrebu, naj ji izposluje dovoljenje za gostovanje najboljših nemških drsalk in drsalcev v Jugoslaviji. Po zamisli Ilirije naj bi najboljši nemški drsalci in drsalke v januarju nastopili na Jesenicah, v Ljubljani, v Zagrebu in Belgradu. Nastopili naj bi predvsem Dunajčani, torej klasična drsalna šola. Nastopil naj bi Karel Schaffer in druga najboljša drsalna dvojica na svetu, brat in sestra Use in Erik Pausin ter znana dunajska drsalka Fritzi Gillar. NAJBOLJŠI STRELCI V SLOV. LIGI Po končanem ligaškem tekmovanju — prvenstvo pa še ni povsem zaključeno, na sporedu je še tekma med Kranjem in Marsom in drugi del tekme med Kranjem in Ljubljano — vidimo, da je bil najbolj uspešen napadalec v slovenski ligi odlični in okretni Stane Žigon, srednji napadalec Marsa, ki je skupno zabil 17 golov. S to številko je poslal najbolj uspešen napadalec v slovenski ligi. Na tretjem mestu je Sandi Lah (SK Ljubljana), ki ima tri gele manj in je torej zabil le 14 golov. Pripomniti pa je, da je moral Lah nekaj časa pavzirati zaradi poškodbe, ki jo je dobil v koleno pri tekmi med Železničarjem in Ljubljano v Mariboru. Na drugem mestu pa je odlični Amaterjev napadalec Kos, ki je dal 15 golov. PLAVALNE TEKME NA ILIRIJI V zimskem kopališču SK Ilirije ie imel snoči ASK kot zaključek svojega plavalnega tečaja plavalne tekme. Tekme so prav lepo uspele in je nastopilo lepo število Askovih pla-vačev tako v prsnem, kakor v prostem slogu. Po uspehih in po veselju, s katerim so tekmovalci merili svoje mlade moči, je videti, da je bil ta plavalni tečaj, ki je trajal komaj dober mesec, zelo uspešen. Veletrgovci morajo svojim odjemalcem dobavljati pripadajoče količine olja Ljubljana, 11. decembra. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zvedelo, da prodajajo veletrgovci olje, ki ga dobivajo iz tovarne za svoje veletrgovine, v veliki meri v svojih detajlnih trgovinah neposredno potrošnikom in sicer često v količinah, ki presegajo njihov običajni odjem odnosno potreba, kakor tudi potrošnikom, ki niso njihovi stalni odjemalci. Na navedeni način veletrgovci zmanjšujejo količine olja svojim odjemalcem-nialo-prodajalcem ler česlo celo izključujejo gotovo šlevilo maloprodajalcev od dobav olja, da bi na ta način zagotovili sebi čim večji dobiček. Tak način ravnanja veletrgovcev v današnjih razmerah je vse obsodbe vreden, ker se tako preprečuje redna in pravilna razdelitev jedilnega olja. * Gornjemu opozorilu pripominja »Prevod«, da bo vodil strogo konlrolo nad prodajo olja in ne bo dovoljeno veletrgovcem prodajati v svojih maloprodajalnicah večjih količin olja, kakor pa v lanskem letu, Maloprodajalci naj pa sporoče vsak utemeljen primer kratenja dobave olja »Prevodu«, ki bo ukrenil vse potrebno, da bo dobava pravilno izvedena. Drobne izpod Konjiške gore Slovenske Konjice, 11. decembra. Dva prsta si je odrezal. Oni dan je Veber Frane i* Prevrata šel napravljat rez, da bi jo po-kladal potem živini. Z desno roko je prijel za koso reznega stola na ročni pogon, z levo pa je v žlebu pritiskal seno h kosi. Nesrečno naključje je bilo, da je z levico zašel predaleč in si je odrezal kazalec, dočim mu je sredinec obvisel na dlani. Zatekel se je v bolnišnico Rdečega križa, kjer so mu odrezali viseči prst in ustavili kri. Šolske razmere v Slovenskih Konjicah in Ca-dramu. V Slovenskih Konjicah so tri šole: meščanska, deška in dekliška, na razpolago pa je le dvoje poslopij. Deška in dekliška sta pod eno streho, kjer se pou kvrši naizmenično in seveda skrajšano. Cadramska Šola ima 6 razredov, prvi trije s paralelkami ter eden gostuje v »stari šoli« v vasi Cadramu. Vse te nezdrave šolske prilike dajo misliti na gradnjo dveh novih šolskih poslopij: enega v Slovenskih Konjicah, enega pa v Cadramu. Kraj t- 'a S i8 a> Ud ? o rt n SO temperature v C!1 p » t* 1! *> -e 0 X e O C' P Veter (smer, jakost) Pada- vine . a c c a • ,£ a « B S «> *-» CA U > Ljubljana Ž48-4 -0-8 -4-8 94 10 0 44 sneg Maribor 74 7*5 -4-0 -7-3 90 10 0 — — Zagreb 757-9 o-o 7-0 90 4 0 — —* Belgrad 7593 -1-0 -4-0 90 10 Wi — — Sarajevo 75&"5 2-0 -9-0 ao 10 N Es — — Vis 7559 6*0 2-0 70 5 NWe — — Split 736-i 9-0 3-0 40 5 b» — — Kumbor 753-i 13-0 8-0 40 5 NE, — —- Žirje /58-l 8-0 4-0 70 7 NEi — — DuiirosniH 754 j 12-0 3-0 50 4 Nt'a — — Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno in sr.ožno vreme. Najnižja temperatura na letališču je — 6.0 stopinj C. 2 Koledar Danes, sreda, 11. decembra: Damaz. Četrtek, 12. decembra: Aleksander. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Danes ob 20. uri priredi Gledališče mladih v frančiškanski dvorani Leskovčevo dramo iz življenja beračev: »Dva bregova.« Igrajo mladi, talentirani igralci. Režira Sintič Zvonimir, absolvent praškegi konzervatorija. Vsi, ki se zanimajo za progresivno dramsko umetnost, vabljeni. Ali res še nisi naročil slike Marije Pomagaj? Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani javlja, da se je preselil dne 7. t. m. v svoje nove prostore v Gosposki ulici št. 12, I. nadstropje (Novinarski dom). Nova številka telefona je 47-76. Polom Franeije je naslov predavanju, ki ga 1)0 imel na šestem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo drevi ob 20 v društvenem domu, očividec, ki je moral sam bežati iz Pariza v Marsa ii le. Filozofsko društvo bo priredilo v soboto, 14. t. m. redno predavanje. Predaval bo g. dr. Stanko Gogala o temi: Logika mišljenja ii> logika čustvovanja. Predavanje se bo vršilo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vabljeni! Opozarjamo na prihodnji prosvetni večer, ki bo v petek, 13. decembra, ko bo predaval g. prof. Šuštaršič o zvezdah. Predavanje bo zanimivo in bogato ponazorjenje s skioptičnimi slikami. Rezervni podoficirji. 14. dec. ob 20 bo predaval v salonu gostilne »Mrak< na cesti 29. oktobra št. 4, kjer so odslej naprej tudi uradni prostori pododbora, šef centra aeropufa dr. Stane Rape o temi: '»Sodobno letalstvo in obramba.« Za člane je udeležba obvezna. — Istočasno obveščamo vse rezervne podoficirje, da je bilo s sklepom zadnje seje banovinskega odbora določeno, da je mesec december za tekoče poslovno dobo zadnji za vpisovanje novih članov, ker po novem letu do občnih zborov ne bomo sprejemali novih članov. Vsi rezervni podoficirji naj postanejo člani svoje stanovske organizacije, ker je to v interesu njih samih kakor tudi razvoja organizacije. Uradne ure so vs^ko sredo od 17—19 in nedeljo od 10 do 11. — Združenje rezervnih podoficirjev, pododbor Ljubljana. ■« Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Sreda, 11. decembra: Kovarstvo in ljubezen. Red Sreda. Četrtek, 12. decembra: Cigani. Red Četrtek. Pelek, 13. decembra, ob 15: Razvalina življenja. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 14. decembra: »Cigani.« Izven. Nedelja, 15. decembra ob 15: >Mali lord,« Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Romeo in Julija,« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 zvečer Sreda, 11. decembra: Carmen. Red B. Četrtek, 12. decembra: Zaprto. (Generalka.) Petek, 13. decembra. »Friderika.« Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Sobota, 14. decembra: »Vesele žene windsorske.« Premiera. Red Premierski. Nedelja, 15. decembra ob 15: »Grof Luksemburški.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Carmen.« Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Mariborsho gledališče Sreda, 11. decembra: Zaprlo, četrtek, 12. decembra ob 20. uri: Plesni večer Moharjeve in Pilata, člana ljubljanskega baleta. Red C. Mino Malica telefon 22-41 Predstave ob 16, 19 in 21 l'no največjih, umel liško najvišjih del svetovne filmske produkcije: Je epopeja bratske jubezni, _______________ požrtvovalnosti in 'unaštva. mEMII gS Nedosegljiva kreacija fenome- DbNv UEv I h nalnega GARY COOPERJA. (Modra zvezda) — NE ZAMUDI T E i Van Vyke Maion »Torej tj el tisti Mullin, ti prokleti ‘slepar in iztirjevalec! Zdaj te bom ubil kot p6a, da vešl Prepričan sem, da Ca-leen že ve, da sem jaz ubil Rokerja. S Jeboj hočem obračunati, ti prokleti pes!« Odgovor je bil 6amo 6tok, polo smrtnega strahu. »Doktor! Doktor! Zaboga! Nikar!... Mikarl« Catleen je z levo roko hitro odprl rata, Videl položaj, sprožil svoj priprav-jeni revolver in zadel doktorja točno v lasno roko Mala injekcijska igla mu je adla iz roke m se oškropljena s krvjo kotalila na preprogo pred njegovim« nogami. John Bunton. ki je padel pred doktorjem na kolena, se je dvignil s tal in 6e 'apol mrtev od strahu zgrudil na stol. __________ >)r. Lc«e pa ee je z levo roko oprl na mizo, ki je stala pTed njem. Njegov, sicer (tako mirni obraz je bil sedaj bled in spačen od jeze. Iz sosedne sobe se je čul glas Dore Dabrey, ki je kl Samo ponedeljakl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 25 dinarje« celoletno 50 dinarje«. Hrednlitvo: Kopitarjeva ulica S/III ~ Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telelon 40 01 do 10 05 — Podružnice; Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Nov« atestu, Trbovlje.