h>


PRU.otfSKI DNEVNIK
Abb. postale i gr^P^tovini Cena 300 lir
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Leto XXXVI. Št. 161 (10.681)
TRST, petek, 11. julija 1980
PRVI DAN URADNEGA OBISKA ZVEZNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ V ITALIJI
Odnose med Italijo in Jugoslavijo označujejo prizadevanja za krepitev sodelovanja in miru
Danes srečanje z enotno delegacijo Slovencev v Italiji
B	(Od našega poročevalca)
Tat*™ — Vsestranski odnosi med Italijo in Jugoslavijo so odlični.
ako sta jih ocenila italijanski zunanji minister Emiiio Coiombo in jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec na cerajšnjih razgovorih ob začetku uradnega ih prijateljskega obiska ”sjPa Vrhovca v Italiji. Do obiska prihaja tri mesece po srečanju , *unanjima ministroma obeh držav; tedaj je takratni italijanski "■»JI minister Attilio Ruffini obiskal Beograd ob priložnosti pod-‘”sa sporazuma med EGS in Ju-Soilavijo.
Tako pogosti stiki so med drža-ama, ki sodelujeta na osnovi do-r«sosedskih odnosov, prijateljstva n sodelovanja nujno potrebni, saj
Vrhovec pri predsedniku Cossigi
mogočno preverjanje — na naj-sJi ravni — dejavnosti številnih »misij in drugih organov, ki delu-JeJo v smeri stalne krepitve sodelo-anJa in utrjevanja dobrega sosed-Ua v vseh sektorjih. Obisk, ki se 2ačel včeraj, pa seveda nima y nega cilja v preverjanju sodelo-anJa. ampak sodi v prizadevanja a izboljšanje odnosov med obema travama in za utrditev prijateljstva “tab prebivalstvom Italije in Jugo-avije. Poleg tega pa je bil tudi Priložnost za preverjanje stališč o-e*\ držav do kočljivih aktualnih n’|c*narodnih vprašanj.
, >z prvega dneva obiska Josi-Pa Vrhovca v Italiji izhaja — in 0 Je treba najprej poudariti — vo-Ja po še večjem sodelovanju. To Jc razvidno že iz dejstva, da sta Lolombo in Vrhovec namenila obravnavanju dvostranskili vprašanj Ves dopoldanski del pogovorov. Še Preden so prešli k obravnavanju konkretnih vprašanj pa je Coiombo Poudaril, da so v Italiji z velikim spoštovanjem spremljali delo in dejavnost predsednika Tita ter je Se, zlasti naglasil njegova velika Prizadevanja v boju za popuščanje dapetosti in za mir v svetu.
Ob obravnavanju gospodarskega sodelovanja sta Vrhovec in Coiombo ugotovila pozitiven razvoj. Z zadovoljstvom so bile poudarjene težnje v trgovski izmenjavi, ki gredo y smeri uravnovešenja plačilne bi? tance. Obe strani sta izrazili pripravljenost, da se medsebojno trgovsko sodelovanje še poveča, prav tako pa se zavzemata, da se obogati vsestransko gospodarsko sodelovanje, pri čemer so še zlasti poudarili sodelovanje na industrijskem Področju in na področju tehnologije- Prav tako se državi zavzemata *a nadaljnjo krepitev posegov na unančnem področju, nadvse pozidno pa ocenjujeta tudi sodelovanj® na področju turizma.
Posebna pozornost je bila namenjena izvajanju osimskega sporazu-taa. Pregledali so delo številnih ko-nbsij in podkomisij, ki so zadolžene Za obravnavanje posameznih aspek-r°v izvajanja sporazuma in ugotovil, da delo v komisijah napreduje, v nekaterih komisijah še izredno pospešeno. Posebno pozornost posveti0 tehničnim vprašanjem, ki ima-1° tudi politični pomen: v okviru •'»delovanja bo treba preučiti vse asPekte, tudi kar zadeva prosto industrijsko cono. Doslej so že izdelajo negativno listo izdelkov, ki jih JI® bodo smeli proizvajati in neka jjko spremenili meje cone, treba bo P® nadaljevati s preučevanjem teh-tačnih aspektov vprašanja. V krogih italijanskega zunanjega ministrstva govore, da je bila nakazana možnost jnorebitnih alternativnih rešitev, ne-Jta italijanska' tiskovna agencija pa »Vroča, da je bila nakazana možnost Premestitve cone proti Gorici. Mi-n*ster Coiombo nai bi dejal, da iščeta »alternativnih rešitev*, ker no dejo »zaostrovati nasprotstev*. V 0(1 govor naj bi — kot poroča ista JJgencija — Vrhovec dejal, da so vPrašanje vedno obravnavali in ga obravnavajo v duhu medsebojnega ažurnevanja. Kar zadeva izvajanje dsimskeg sporazuma so obravnavali ijjdi nekatere aspekte plačevanja "dskodnine italijanskim državlja-P°ni, bivšim prebivalcem bivše ca ne R Svobodnega tržaškega ozemlja.
v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin je bila podana pozitivna ?cena politike do narodnih manj-*p in podčrtan ustavni pristop k ^sevanju vprašanj manjš n, ki so Pozitiven dejavnik sodelovanja. Iz uzena je bila tudi pripravljenost. JJ'1 se pospeši uveljavitev ukrepov Za vsestranski razvoj manjšin.
* Popoldanskem delu razgovorov Pa sta ministra obravnavala ak-ualna mednar(xina vprašanja. Pou-“arjena je bila še zlasti nujnost zavzemanja za premostitev sedanjega trenutka napetosti; Vrhovec *e Pri tem naglas 1, da je potreb JJa zavzetost vseh proti vmešavajta v notranja vprašanja suvere-tab držav in proti vsem oblikam /jta dominacije. Ministra sta ga gorila o vseh aktualnih temah: o Afganistanu, Azijskem jugovzhodu, j Bližnjem vzhodu, o Iranu, o pri-rravah na konferenco o varnosti ju sodelovanju, ki bo oktobra "tadridu, o odnosih med razvitimi Ju državami v razvoju. Vrhovec in ~°lombo sta obrazložila stališči a beh držav. Coiombo je še izrecno ^udaril, da ceni kontinuiteto bea ?l'ajske politične usmeritve, ki jo ta nakazal predsednik Tito; v zve-? s tem je Vrhovec poudaril, da ta postalo gibanje neuvrščenih iz-Jfrino pomembna moralna in poli-“Una sila in da hoče Jugoslavija
v tem okviru v čim večji meri prispevati k nadaljevanju politike pa puščanja napetosti in miru v svetu.
Ob koncu razgovorov sta ministra Vrhovec in Coiombo podpisala italijansko - jugoslovanski sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki spreminja in posodob-lja prejšnji sporazum iz leta 1966. Vrhovca je sprejel ministrski predsednik Cossiga, danes pa bo zvezni sekretar za zunanje zadeve na kosilu pri predsedniku republike Pertiniju. Vrhovec bo v dopoldanskih urah na jugoslovanski ambasadi v Rimu sprejel tudi enotno delegacijo Slovencev v Italiji.
BOJAN BREZIGAR
Ministrski svet danes sklepa o zaščiti sodnikov
RIM — Danes se sestane ministrski svet, ki ima nalogo ratificirati sporazume, ki so ga že sprejeli minister za pravosodje Morli-no in najvišji predstavniki italijanskih sodnikov. Sporazum predvideva «paket» vladnih ukrepov za izboljšanje varnosti in zaščite sodnikov, nekatere zakonske reforme o pristojnosti pretorjev in spravnih sodnikov ter izdajo 52 milijard lir za sanacijo gospodarskih zahtev sodnikov. Danes se sestane tudi stalna komisija višjega sodnega sveta z ministrom Rognonijem, da bi proučila uresničitev najnujnejših ukrepov za varstvo sodnikov, pa tudi izvršni odbor vSedržaVfičga združenja sodnikov, ki bo moral v luči vladnih ukrepov sklepati o stavki, ki so jo sodniki proglasili za
15. in 16. julij.	.••!&:	,	„	_____ ^
IZMENJAVA ZDRAVIC MED C0L0MB0M IH VRHOVCEM
Prijateljstvo med obema državama utrjuje mirna Jadranu, v Sredozemlju in na sveta
Cdombo poudaril Titove zasluge v naporih za popuščanje mednarodne napetosti, Vrhovec pa je naglasil vlogo osimskih sporazumov za nadaljnjo krepitev sodelovanja na vseh področjih
RIM — Ministrski predsednik Cossiga je včeraj sprejel jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. Cossiga je uvodoma poudaril vlogo predsednika Tita pri gradnji Jugoslavije in gibanja neuvrščenih ter je izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija nadaljevala s sva jo politiko miru In popuščanja napetosti v svetu. V razgovoru sta najprej z zaskrbljenostjo ugotovila, da je v svetu še veliko kriznih žarišč in poudarila obvezujočo nujnost, da se pospeši politika pa puščanja napetosti. Italija In Jugoslavija si bosta prizadevali za to, tudi v okviru priprav in u-deležbc na jesenski madridski konferenci.
Cossiga in Vrhovec sta govorila tudi o vprašanjih medsebojnega sodelovanja in potrdila oba jestransko obvezo, da postane duh Osima tudi vsakdanja praksa. Pri tem je bila poudarjena vloga narodnih manjšin in Vrhovec je dejal, da je bila izjava Cossige ob predstavitvi sedanje vlade v italijanskem parlamentu pozitivno a cenjena ter da osimski sporazum predstavlja tudi obvezo Italije in Jugoslavije, da v skladu z notranjo ureditvijo in v okviru lastne zakonodaje, omogočita narodnostnim manjšinam vsestranski razvoj, kar je tudi široka demokratična težnja: edino s primernim razvojem lahko ohrani manjšina sva jo nacionalno identiteto in odigra v celoti vlogo mostu, povezovalca med dvema državama. V zvezi s tem vprašanjem je Cossiga dejal, da ima vtis, da delo posebne skupine, ki je bila sestavljena v okviru komisije-ca pripravo predlogov za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, uspešno pa teka.
RIM — Na uradnem kosilu, ki ga je italijanski minister za zunanje zadeve Emiiio Coiombo priredil na čast jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, sta ministra izmenjala zdravici.
Emiiio Coiombo je poudaril, da prihaja do srečanj med predstavniki obeh držav na najvišji ravni po gostoma, (zadnjič sta se osebno sestala pred dvema mesecema na Dunaju ob proslavi obletnice avstrijske državne pogodbe), v skladu z razvojem medsebojnih odnosov in tudi zato, ker polagata obe državi veliko važnost medsebojni izmenjavi mnenj v zvezi z mednarodnimi dogajanji ob novih trenutkih, ki ogrožajo razvoj mirnega sožitja med narodi in proces popuščanja napetosti. Coiombo je nato omenil o-bisk predsednika republike Pertlni-ja v Jugoslaviji in poudaril, da po meni ta obisk tudi nepozaben spomin na predsednika 1518, velikega človeka in državnika, ki je stal no zasledoval cilje miru v svetu
Coiombo je nato poudaril pomen italijansko - jugoslovanskega sodelovanja za utrjevanje miroljubnih odnosov, sodelovanja in napredka v Sredozemlju in je naglasil pozitiven doprinos obeh držav za utrje vanje vzdušja stabilnosti na Ja dranu.
V zvezi z vprašanji sodelovanja med državama je dejal, da tudi v sklopu nedavno sklenjenega sporazuma med EGS in Jugoslavijo, predstavljajo dejavnik varnosti in osno vo za krepitev sodelovanja na vseh ravneh. Medsebojni odnosi, je dejal Coiombo, se poleg odnosov med vladama razvijajo med podjetji, med kulturnimi organizacijami, med družbenimi organizacijami in vse to v duhu osimskega sporazuma. Ob koncu je Coiombo izrazil živo zanimanje Italije za sodelovanje med narodi obeh držav in za čedalje aktivnejšo vlogo Jugoslavije na mednarodnem področju, v obrambo miru in varnosti v Evropi in v svetu.
Josip Vrhovec je po uvodni zahvali za gostoljubje dejal, da se s tem obiskom potrjuje že ustaljena tradicija političnega dialoga, katerega namen je utrjevanje dobregr. sosedstva. Jugoslaviji in Itahia, je dejal Vrhovec, sta danes med pivi'
mi evropskimi državami, ki dosledno grade svoje odnose na spoštovanju načel neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske integritete in nevme-šavanja, ob popolnem vzajemnem u-poštevanju razlik v notranjih sistemih in v mednarodni poziciji obeh držav. Obe državi, je nadaljeval zvezni sekretar za zunanje zadeve, sta pokazali dovolj razuma in političnega poguma, da sta osvobodili medsebojne odnose hipoteke negativne preteklosti. Danes lahko ugo tavljata, da ju ne spaja samo meja na kopnem, ena najbolj odprtih poti prijateljstva v Evropi, ampak tudi Jadransko morje, ki je postalo stabilno področje nuni, sodelovanja in varnosti.
Temu, je nadaljeval Vrhovec, so znatno pripomogli osimski sporazumi, ki so na tem območju konkretizirali načela helsinške listine. Vrhovec je nato poudaril izredno po zomost, ki jo je posvetil predsednik Tito krepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, kar je prišlo še izrecno do izraza ob priložnosti obiska predsednika Perti nija v Jugoslaviji.
Razvoj medsebojnih odnosov ni o mejen, je dejal nato Vrhovec, ki je poudaril, da želi Jugoslavija o krepiti te odnose in stalno boga titi vsebino osimskega sporazuma. «V zvezi s tem, je dejal Vrhovec, bi hotel iznesti naše prepričanje, da ni utemeljenih zaprek, ki bi nas omejevale pri skupnem prizadevanju, da še dalje uveljavljamo vlo go narodnili manjšin kot čvrstih mostov prijateljstva, da skupno, v okviru demokratičnih načel in i-dealov, v katere verjamemo, žago tovmo stabilne ukrepe za napredovanje splošnega stanja in vse stranskega razvoja slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji.*
V drugem delu zdravice je Josip Vrhovec še zlasti poudaril nujnost prizadevanj za popuščanje napetosti v svetu, nujnost zavzemanja pro ti uporabi sile in proti vmešavanju v notranje življenje suverenih dr žav, proti vsaki obliki tuje domi nacije. Pri tem je omenil nevai npst tekme v oboroževanju med Vzhodom in Zahodom in naraščanje gospodarskega razmaha med Seve rom in Jugom. Dejal je, da Jugo-
slavija kot neuvrščena država polaga na ta vprašanja veliko pozornost in da verjame, da so Združeni narodi najprimernejša raven za reševanje vprašanj enakopravnosti in blaginje. Politika neuvrščenosti, je nadaljeval Vrhovec, se je uveljavila v svetu kot izredno močna moralna in politična sila in je prav zato izpisala ta vprašanja na svojih praporih. Navdahnjena z ideali politike neuvrščenosti, želi Jugoslavija dati svoj največji možni do prinos v borbi za mir, za izgranjo demokratičnih političnih in gospodarskih odnosov, za prevladovanje
nad blokovsko delitvijo sveta, za napredovanje evropskih odnosov po načelih helsinške listine. V zvezi s tem polaga Jugoslavija posebno važnost na madridsko konferenco.
Ob koncu je Vrhovec poudaril, da bo Jugoslavija dosledno zasledovu la te cilje, ki jih je nakazal ored sednik Tito, da želi graditi dobre odnose z vsemi državami in še zlasti s sosedi in da želi, da bo prijateljsko sodelovanje z Italijo pomemben doprinos k uresničitvi teh plemenitih ciljev, ne samo na evropski celini, ampak splošno v vsem svetu.	B. B.
V OKVIRU VEČDNEVNEGA OBISKA V JUGOSLAVIJI
Delegacija vrhovnega sovjeta SZ v gosteh pri skupščini Slovenije
Gospodarsko sodelovanje v ospredju razgovorov med slovenskimi in sovjetskimi parlamentarci
ga plina pomembna postavka v e-nergetski bilanci Slovenije.
SZ se zaveda pomena, pa tudi obsega gospodarskih odnosov z Jugoslavijo. »Trgovina med državama v tekočem petletnem obdobju bo znašala skoraj 17 milijard dolarjev, kar je več kot je bilo načrtovano, v novem petletnem obdobju pa naj b- se medsebojna menjava še povečala.* je med drugim dejal prvi namestnik predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Vasilij Kuznje-cov. Poudaril je še pomen dolgoročnih načrtov za tako sodelovanje.
Obe delegaciji sta se medsebojno seznanili p ustavnih ureditvah v obeh državah. Čeprav imata obe državi marsikaj specifičnega, kar izvira iz različnih pogojev družbenega razvoja, sogovorniki pa so vseeno ugotavljali določene podobnosti. Obe deželi sta na primer federativno urejeni. Tudi v SZ se krepi
iiiiiiimiiiraiiimiiiiiiMmmmiMiiiiMiiiMiiHtmulitMviiiHtimmiitiiiniiiiimiiiittiimiiiiiiiitiiiHiiitiMiiiM
PO OBJAVI V URADNEM LISTU
Polemike o dekretih za boj proti inflaciji
Pomisleki in dvomi glede polodstotnega odtegljaja pri plaiah - KPI zahteva debato o gospodarski politiki
LJUBLJANA — V okviru večdnevnega obiska v Jugoslaviji je skupščino Slovenije obiskala delegacija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki jo je vodil prvi namestnik predsednika prezidija tega najvišjega sovjetskega oblastnega organa Vasilij Kuznjecov. Goste iz Sovjetske zveze je sprejel predsednik skupščine Slovenije Milan Kučan. Gostom je orisal nekaj osnovnih značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja naše republike. Nanizal je tudi nekaj problemov uresničevanja delegatskih odnosov v Sloveniji.
Pomembno mesto v današnjih razgovorih med sovjetskimi parlamentarci in njihovimi slovenskimi gostitelji je imelo gospodarsko sodelo vanje med Slovenijo in Sovjetsko zvezo. Predsednik skupščine SRS je poudaril zlasti pomen energetskega sodelovanji, saj so na primer dobave sovjetskega zemeljske-
RIM — V uradnem listu italijan ske republike je bil objavljen včeraj zakonski dekret o »ukrepih, katerih namen je zavirati inflacijo, krepiti konkurenčnost industrijske ga sistema ter prispevati k večji zaposlenosti in razvoju Juga*. IJ-radni list je objavil tudi dekret o »ustanovitvi sklada solidarnosti za finančne posege., katerih namen je krepitev zaposlenosti*. V skKd se bodo stekali polodstotni odtegljaji mesečnih prejemkov odvisnih delavcev.
Senatna skupščina bi utegnila o bravnavati zakonske dekrete v dneh od 28. julija do 2. avgusta. Že pri hodnji torek bi združene komisije za proračun, finance in zaklad začele obravnavati ukrepe. Še pred obravnavo pa bi vsi prizadeti ministri, oziroma samo eden od njih, obrazložili vladna stališča. Ne ve se še, če bo vlada ponovila ta postopek tudi pred skupščino.
Komunistični poslanci so že predložili poslanski zbornici resolucijo, v kateri trdijo, da so nedavni vladni ukrepi neustrezni, razdrobljeni in v določenem smislu krivični, še več, ti ukrepi bi utegnili pripeljati državo do recesije, medlem ko postaja vedno bolj očitna potreba po ukrepih, ki bi zdravili zlo pri koreninah.
Generalni tajnik Federacije kovinarskih delavcev Franco Benhvogii je izjavil dobesedno: »Predložitev dekreta o »skladu solidarnosti* je nesprejemljiva za sindikalno giba nje, bodisi po obliki in \sebini. kot tudi po institucionalnih posledicah. Zato mora vlada preklicati ta dekret ter ga spremeniti v zakonski osnutek.* Bentivogli je še izjavil, da bi vključitev sindikalnih predstavnikov v upravni svet ustanove, ki bi upravljala s skladom, pomenila »očiten atentat na avtono mijo in na logiko italijanskega e-notnega sidikata*.
Po mnenju konfederalnega tajnika CISL Sartorija pa je treba odločno zavreči špekulacije glede sklada. Ta je po njegovem mnenju »no va oblika delavskega sodelovanja pri usmerjanju procesa akumulacije in investicijske politike*.
Glavni odbor sindikata kovinarskih delavcev je na vsak način postavil^ zahtevo, naj enotna federacija zahteva od vlade, da se odpove dekretom in naj predloži zakonski osnutek.
Na koncu naj še omenimo, da so Lama, Benvenuto in Camiti, naslovili dve pismi predsedniku vlade Cossigi in zvezi industrijcev, v katerih odločno zavračajo vsakršno možnost, da bi se ponovno razpravljalo o premični lestvici ter poudarjajo potrebo po srednjeročnem načrtu.
V nekaterih genovskih tovarnah so bile včeraj stavke v znak protesta proti vladnim ukrepom. Stavke so bile tudi v nekaterih turinskih tovarnah.
PARIZ — Francoske oblasti so izročile ZRN pet nemških državljank, ki so jih aretirali preteklega aprila v Franciji zaradi suma, da so sodelovale pri teroristični skupini »Baader - Meinhof*. Obto žene so sodelovanja pri ugrabitvi bančnika Juliusa Ponta in umora predsednika nemške zveze industrijcev Hansa Martina Schleyerja.
Odpovedana stavka na letališčih
V poznih večernih urah so sindikalni predstavniki letalske družbe Civilavia sporočili, da prekinjajo že napovedano 24-umo stavko, ker so na srečanju z vladnimi predstavniki dosegli določen sporazum, ki omogoča nadaljnc pogajanje.
vloga republik, je na primer dejal član sovjetske delegacije in predsednik ministrskega sveta Latvijske sovjetske republike Jurij Janovii Ruben. Predstavnik Latvije je sla venske gostitelje seznanil z gospa darskim in družbenim razvojem te sovjetske republike, ki ima približno toliko prebivalcev kot Slovenija in je tudi drugače nekoliko podobna
V Iranu baje preprečili
zaroto vojske
TEHERAN — Teheranski radio je včeraj sporočil, na je predsednik Banisadr urepre čil zaroto vojaških krogov, ki so načrtovali ob podpori «sio nističnih, imperialističnih in i-raških plačancev* bombne napade na bivališče ajatulaha Homeinija in na teološko šolo v svetem mestu Komu. Revo lucionarni svet je pa obvestil, da so večino zarotnikov pobili in aretirali, le nekaterim je u-spelo zbežati in jih sedaj vneto iščejo. Če je ta vest resnična, je predsednik Banisadr zgovorno dokazal ajatulahu Ho meiniju, da bi bila brez posvetne oblasti šiitska duhovščina obsojena na propad.
Medtem se tudi iransko zunanje ministrstvo, ki je bilo v prejšnjih dneh tarča napadov islamskih integralistov, na vse kriplje trudi, da bi dokazalo svojo »pravovernost*. Zu nanji minister Ghotbzadeh je že napovedal, da bo Iran aktivneje posegel v mednarodna do gajanja in dosledno branil pa litiko neuvrščenosti ter uodprl vsa osvobodilna gibanja v svetu.
Sloveniji. Baltiška republjka je V vseh štirih desetletjih, kar je i sestavi Sovjetske zveze dosegla pa manbne uspelie zlasti v industrijskem razvoju.
Glede splošnih političnih odnosov med Jugoslavijo in SZ in v tem okviru med Slovenijo in SZ so tako gostje kot njihovi gostitelji pa udarili pomen političnih načel, ki sta jih obe državi sprejeli v minulih letih in desetletjih. Razgovori so izzveneli v zagotovilih, da se bodo na teh načelih medsebojno razvijali tudi v prihodnje, (dd)
Kljub šovinističnemu izpadu
Potrjeno kulturno srečanje na Kamenici
ČEDAD — Na sedežu kulturnega društva »Ivan Trinko* se je sinoči sestal teritorialni odbor SKGZ s predsedniki krajevnih društev, da oceni nastali položaj po novem ša vinističneni izpadu na Kamenici. Sklenili, so navzlic podlemu napadu na prireditveni prostor in razdejanju opreme, organizirati v vsakem primeru tradicionalno kulturno srečanje med sosednimi narodi na Kamenici, društvo »Trinko* bo pa, kot lastnik uničenih premičnin, vložilo prijavo proti šovinističnim mazačem in uničevalcem.
CIUDAD MEXICO - Trinajst a seb je izgubilo življenje v letalski nesreči v bližini mesta Tepic, ki je oddaljeno približno 640 km od glavnega mesta Mehike.
itMiiiiiiMiiiiiiiMiMMiiiiiiniiitriiiiiMiiiiniiiitiMiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiHHitiiiimHtmMiiiiiitmiiiiuiiiitfliiiiiminiiiiiiiiiititiiiiiiii
VČERAJ V JAPONSKEM GLAVNEM MESTU
Srečanje Carter-Hun Euoleng
Poleg dvostranskili odnosov glavni temi Afganistan in Indokina
TOKIO — Ameriški predsednik je vse kar se je lahko izvedelo o
Jimmy Carter in kitajski premier Hua Guo - feng sta na svojem prvem skupnem vrhu včeraj dopoldne v Tokiu ocenila, da se odnosi 1» vzpostavitvi diplomatskih stikov zadovoljivo razvijajo. Državniku sta si tudi izmenjala stališča o položaju na Srednjem vzhodu in v ^n‘ dokini.
Tako Carter kot Hua pa skušata prepričati Sovjetsko zvezo, da njuno medsebojno sporazumevanje ni naperjeno proti Moskvi. To vsaj trdijo ameriški viri. ki posredujejo Carterjeve izjave pred srečanjem. Pri vsem tem pa čudno zveni izjava, «da Kitajska, ZDA in Japonska i-zražajo enako zaskrbljenost in da obstaja temeljna soglasnost med Kitajsko in ZDA o strateških perspektivah glede sovjetske invazije Afganistana in vietnamskega napada na Kampučijo*. To protislovje med skrbjo, da ne razkači Moskve, a uresniči koalicijo, ki ji je v bistvu sovražna, je Carter še okrepil z izjavo, »da njegova vlada ped-pira kitajske dolgoročne strateške načrte o omejevanju nevarnosti sovjetskega vojaškega ojačevanja*. To
zunanjepolitičnih vprašanjih. Hua in Carter sta se prvih petnajst minut pogovarjala sama le s pomočjo svojih prevajalcev in šele nato so srečanju prisostvovali še a-meriški državni tajnik Muskie, predsednikov svetovalec Han Nian-longa. Obe delegaciji sta se pogovarjali celo uro. Po ameriških i zjavali so potekali pogovori v »prisrčnem in prijateljskem vzdušju*. Poleg zunanjepolitičnih problemov sta delegaciji govorili tudi o dvostranskih odnosih. Kot rečeno se ti odvijajo zadovoljivo,' včeraj pa so sklenili sporazum o civilnih letalskih vezah in o konzularnih predstavništvih. Državnika sta se tudi povabila na obisk v svoji državi ki pa bo mogoč šele po ameriških novembrskih predsedniških volitvah.
Ob koncu srečanja je na vpraša nje tujih dopisnikov, če bodo ZDA nudile vojaško pomoč Kitajski glasnik Bele hiše Powell odgovoril, da ni o tem pooblaščen Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje, če so razpravljali o napetosti na vietnamsko . kitajski meji.
Že sinoči sta Carter in Hua za pustila Tokio, kjer sta se udeležila pogrebnih svečanosti za preminulim japonskim premierom Masaiošijem Ohiro.
BONN — Včeraj se je končal u-radni obisk francoskega predsednika Giscarda d'Estainga v Zvezni republiki Nemčiji in so se začeli dvostranski posvetovalni pogovori, ki jih predvideva sporazum med de Gaullom in Adenaurom iz leta 1963. Prvič po tem letu pa bo posvetovanje osredotočeno na vojaško -politično sodelovanje med državama.
V krogih bonske vlade trdijo, da se bosta državnika natančneje pa govarjala o mednarodnih kriznih žariščih, s posebnim poudarkom na Afganistan, obenem bosta preverila svoja stališča do vzpostavitve dialoga med Vzhodom in Zahodom, ki naj omogoča pogajanja o omejevanju »evrostrateških* jedrskih raket. Po pisanju liberalnega dnevnika «Die Zeit* skuša Giscard d'E-staing uresničiti »de Gaullov evropski sen*, a zamisel je za sedaj neizvedljiva, saj si Nemčija ne more privoščiti razkola z ZDA.
Niti mesec dni po mafijskemu zločinu v Kalabriji
Za umor komunista l osarda agenti aretirali pet oseb
COSENZA — Kljub težavam, ki jih preiskovalci srečujejo pri odkrivanju mafijske mreže v Kalabriji, ki je od prvih junijskih dni sem u-bila že 11 oseb, so vendarle želi 'nekoliko uspeha. Med preiskavo o umoru komunističnega občinskega odbornika Giovannija Losarda, ki je bil tudi glavni tajnik državnega pravdništva v Paoli, so namreč a-genti včeraj zjutraj aretirali pet oseb.
Od teh je 25-letni Francesco Ro-veto obtožen umora, preostali štirje, med katerimi sta tudi dva mladoletnika, pa so obtoženi lažnega pričevanja, ker so v začetni fazi preiskave skušali kriti Roveta s tem, da so z lažnimi izjavami potrjevali njegov alibi. Šele pod pritiskom o-porekanj policije pa so baje klo nili in priznali dejanske okoliščine. Preiskovalci so tudi zaplenili motorno kolo, s katerim sta se vozila dva Losardova morilca. Enega so že a-retirali, drugega pa samo istovetili. Preiskava teče sedaj v dveh sme reh: aretirati drugega morilca in ugotoviti »možgane*, ki so umor
naročili. Delo seveda ni lahko, čeprav je policija skoraj popolnoma gotova, da je umor izvedla mafija. Losardo je verietno tako kot sodnij-ski uslužbenec oz. občinski upravitelj skušal razbiti mafijsko mrežo, ki že dolgo — rekli bi od vedno — biča te revne pokrajine s svojimi izsiljevanji in nasilnimi dejanji.
Morilca sta prestregla Losarda na težkem motornem kolesu, ko se je preteklega 21. junija vračal da mov. V najtemnejšem kraju sta se s kolesom približala in kar med vožnjo izstrelila proti njemu dva strela iz tragično znane «lupare», kar je povzročilo takojšnjo smrt komunističnega upravitelja.
Na izredno kruto In krvavo dejavnost kalabrijske mafije opozarja še nadaljni zločin, ki so ga mafijci izvedli včeraj v periferiji Reggio Calabrie. Iz zasede so ubili 31-let-nega Cosima Chirica in težko ranili sopotnika, ki je sedel z njim na motornem kolesu. Podpis mafije je že spet viden v orožju, ki so ga za zločin uporabili. Že spet «lu-para*.
S SINOČNJEGA POSVETA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
ZBLIŽANJE MED EGS IN JUGOSLAVIJO UTRJUJE VLOGO MOSTU NAŠE DEŽELE
Posvet je organiziral «Corriere deiia Sera> v sodelovanju z IBI
«Življenjska» preizkušnja je mimo

Milanski dnevnik »Corriere della Sera* je pred časom uvedel tedensko prilogo z gospodarsko vsebino, ki izhaja ob četrtkih na značilnem rumenkastnem papirju. V okviru vprašanj, ki jih list obravnava v prilogi, je v zadnjem času izšla serija člankov o naši deželi, poleg tega pa je dnevnik organiziral po en posvet v Trstu, Vidmu in Pordenonu, včeraj pa je bilo v našem mestu drugo srečanje gospodarstvenikov, katerega izsledki bodo objavljeni v prilogi, ki izide v četrtek, 17. julija.
Včerajšnji posvet je »Corriere della Sera» v sodelovanju z Istituto Bancario Italiano namenil specifični temi: «Furlanija - Julijska krajina, most med Vzhodom in Zahodom*. Posvet je vodil časnikar Alberto Mucci, nastopili pa so s področnimi poročili podpredsednik Istituto Bancario Italiano Franco Mat-tei, predsednik inštituta ISDEE Tito Favaretto, predsednik družbe Doxa P. Luzzatto Fegiz in pred-
sednik deželnega odbora Antonio Comelli.
F. Mattei se je v svojem posegu skoraj ni dotaknil predlagane tematike, temveč je razčlenil vrsto problemov, ki nastajajo v zvezi z naraščajočim blagovnim prometom v svetovnem merilu, zlasti kar zadeva pomorstvo. V tem pogledu je Italija krepko zaostala za razvojem prometnih tokov ter je na primer vse do danes močno zanemarila bodisi pristanišča, bodisi prometne poti, ki vodijo iz njih v zaledje. Za izboljšanje vseh luških infrastruktur je na primer od leta 1945 do konca leta 1978 izdala skupno le 642,5 milijarde lir, to je poprečno po 21 milijard na leto, kar je smešno nizko v primeri z drugimi državami. Za zaostalost ovira predvsem razvoj tranz'tnega prometa, ki bi ga morali nasprotno kolikor' mogoče krepiti, saj prinaša državi dragocene valute, kakor se dogaja na področju čistega izvoza.
Predsednik ISDEE Favaretto je
VERJETNO ZADNJA PRED POLETNIM PREMOROM
DREVI SEJA OBČINSKEGA SVETA Z OBSEŽNIM DNEVNIM REDOM
Ugo Poli (KPI) o vladnih protiinflacijskih ukrepih
Drevi ob 18.30 se bo sestal trža ški občinski svet. Razprava o proračunu, ki ga je občinski svet odobril pred tednom dni, je namreč odvzela precej časa, zaradi česar je na dnevnem redu ostalo še veliko število sicer manj pomembnih sklepov, ki jih mora občinski svet odobriti pred poletnimi počitnicami. V kolikor bi tega ne izpolnil že na drevišnji seji, se bo ponovno sestal v torek in v petek prihodnjega tedna.
Poleg številnih manj pomembnih sklepov je na dnevnem redu dre-vi.šnje seje tudi sklep, s katerim občinska uprava razpisuje ljudsko posvetovanje o industrijski prosti coni na Krasu. Potem ko ga je pokrajinski nadzorni odbor odobril z nekaterimi popravki, ga mora ob činska skupščina ponovno proučiti in odobriti z absolutno večino glasov. Treba bo torej 31 glasov, med tem ko je pri prvem glasovanju za dostovala le relativna večina: do sežena je bila z glasovi Liste za Trst. radikalcev, neofašistov in in-dipendentističnega svetovalca* med tem ko so se ostale stranke vzdržale, krščanska demokracija pa že pred glasovanjem. Drevišnji dnevni red predvideva tudi zamenjavo sve tovaica KD Paola Zaninija. ki se že dalj časa ne udeležuje sej ob činskega sveta. Zamenjal ga bo prvi neizvoljen kandidat na listi krščanske demokracije na občinskih volitvah leta 1978, ki je Antonio De Luca; slednji je že bil od leta 1968 do leta 1978 občinski -svetovalec: bil je tudi odbornik za urbanistiko.
Medtem pa se je politična dejav nost, v pričakovanju na prvo sejo novoizvoljenega pokrajinskega sve ta, ki bo v ponedeljek, nekoliko za ustavila. Jasno je. da je iskanj® vsakega sporazuma zelo težavno, če ne skoraj nemogoče. V dvomu je celo izvolitev predsednika, ki bi mu skupščina poverila poizvedoval ni mandat, kaj šele izvolitev po krajinskega odbora. Možno je torej, da bo predsednik Gastone Mil-lo, ki bo seji predsedoval kot naj starejši svetovalec, le uradno potr dil izvoljene svetovalce in nato sejo odložil na poznejši datum.
Včerajšnja politična kronika be leži zasedanje odgovornih članov tistih sekcij, ki jih ima KPI v tovarnah in podjetjih, na katerem je govoril član pokrajinskega tajništva Ugo Poli. Med drugim je dejal, da je bil, predvsem zaradi splošne stavke, vsaj delno in začasno odbit napad, ki so ga vlada in delo dajalci sprožili proti premični lestvici in delovnim mestom v tovar nah. Kljub temu pa se protiljud ski napad nadaljuje, je še dejal Poli in podčrtal, kako FIAT trdovratno vztraja za odpustitev pel najst tisoč delavcev Vladne ukrepe za zajezitev infla cije je Poli v nadaljevanju svojega posega označil za negativne in nevarne. Predvsem je poudaril, da niso med seboj povezani v resničen načrt, s katerim naj bi se premostilo težave: nekateri teh ukrepov bod« po njegovem mnenju dosegli prav nasprotne efekte. Nesprejemljiva je uporaba zakonskega dekreta o od tegljaju 0,50 od sto na plačah, kar bo lahko po njegovem mnenju privedlo do nevarnih perspektiv soupravljanja. Nesprejemljiva je tudi fiskalizacija, na osnovi katere bo do podjetja v šestih mesecih prejela v dar kar 1.800 milijard lir. pri tem pa ne bodo nudila nobene garancije za ponovne investicije fondov, ki jih bodo prejela na tak način.
Svoje poročilo je Poli zaključil govoreč o vlogi komunistov na de lovnih mestih. Predvsem je ugotovil, da ni nobenega sporazuma med vlado in sindikati. Poudaril je, da je treba razkrinkati vse tiste, ki v Trstu prikazujejo vladne pro tiinflacijske ukrepe kot napad Rima na tržaške delavce, saj so taka stališča le kritje za napad deloda ialcev in konservativnih sil na delavski razred. To tudi povzroča zavestne proteste delavskega razre da, je še dejal Poli, katerim pa je treba prisluhniti. Zahtevo je treba proučiti in jih skupno predstavit)
v zvezi s tranzitnim prometom čez Trst opozoril, da je naša luka v tej povojni dobi zaradi neustrezne ekonomske politike osrednjih vlad močno nazadovala v odnosih s Češkoslovaško, Madžarsko in Avstrijo. Šele v zadnjih letih so se začela odpravljati najhujša ozka grla, in sicer v okviru izrednih nakazil za odpravo posledic potresa in za postopno izvajanje osimskih sporazumov. Poleg države je k temu v veliki meri pripomogla tudi deželna uprava. S podpisom novega sporazuma med EGS in Jugoslavijo in s skorajšnjim pristopom Grčije k deveterici je pričakovati, da se bo tranzit čez Trst znatno povečal. Zato je treba pripraviti vse potrebne infrastrukture, poiskati način, kako uvesti primerno sodelovanje z jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu in pripraviti vzhodnoevropske dežele, s katerimi ima Italija oikrog 1000 milijard skupnega trgovinskega primanjkljaja, da bodo del svojega prebitka u-porabile za storitve jadranskih luk.
Prof. Luzzatto Fegiz je v svojem posegu poudaril predvsem vlogo »kulturnega mostu* naše dežele v Evropi. Furlanija - Julijska krajina razpolaga z dvema univerzama, z mednarodnim centrom za teoretsko fiziko in s številnimi drugimi znanstvenimi ustanovami in bi morala ta svoj kulturni kapital primerno ovrednotiti. V ta namen bi si bilo treba omisliti nekakšno mednarodno naduniverzo ter privabiti docente in študente tudi iz sosednjin držav, zlasti iz Jugoslavije in Avstrije. S tem bi naša dežela lahko dejansko prevzela vlogo mostu, čez katerega bi se prelivale kulturne vrednote med latinskim, slovenskim in germanskim rvetom.
Predsednik Comelli je uvodoma prikazal dosedanji razvoj sodelovanja med našo deželo na eni ter Slovenijo, Hrvatsko, avstrijsko Koroško in Štajersko ter Bavarsko na
V dneh od 13. do 16. septembra	^osimskim •Porazu-
pred razpravo v parlamentu, je zaključil, KPI pa bo, ob spoštovanju avtonomije in enotnosti sindikalne zveze, prispevala svoj del in potrdila vlogo stranke, ki združuje široke mase prebivalstva.
Septembra v Medulinu srečanje deportirank
so se še okrepili dobrososedski odnosi z Jugoslavijo, hkrati s tem pa sta osimski dogovor in pogodba EGS - Jugoslavija postavila osnovo za nov gospodarski zagon naše obmejne dežele.
Furlanija - Julijska krajina je razpredla nove stike s sosedi tudi v okviru Delovne skupnosti Vzhodnih Alp ter s samo EGS. Z deveterico se dežela zdaj pogaja za priznanje statusa »perifernega območja*, da bi- mogla biti ■ deležna predvidenih oblik pomoči. Eden izmed glavnih ciljev, ki jih dežela pri tem zasleduje/ je tudi -izboljšanje prometnih zvez z bližnjim in bolj oddaljenim zaledjem, da hi mogla v prihodnje dejansko ovrednotiti svojo nesporno vlogo mostu ne le med vzhodom in zahodom, temveč tudi med severom in jugom.
letos se bodo v Medulinu pri Pulju sestale ženske, ki so jih naci fašisti deportirall v taborišči Auschvvitz •n Ravensbriick. Srečanje organizira Komisija bivših deportirancev pri Zvezi združenj borcev SR Slovenije, ki vabi tudi deportiranke iz dežele Furlanije - Julijske krajine, naj se tega srečanja udeležijo.
Prijave za srečanje se sprejema jo do 25. julija 1980 na sedežu bivših političnih deportirancev •- AN ED - v Trstu, Ulica Crispi 3 (tel.
730-306) vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. u . mi i > >’ ti ttiMinv,.,
Celoten pension v Medulinu znaša 220 dinarjev na dan.
Zbirno mesto udeleženk bo v Pulju na železniški postaji, od koder bodo odšle v spremstvu v hotele, kjer jim bo določeno prenočišče.
.....................III...Illllllllllllllllllllll.milil.......................................tlllllllllllllllllll.■■■.IIIIM
OD 15. DO 21. JULIJA V MILJAH
Med ustnim delom mature na učiteljišču
niiiiiiiiiiiiiiiumniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMniiiiiimiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiuiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
USTNI DEL MATURE HA UČITELJIŠČU
Levji delež včerajšnjega izpita je pripadel slovenski književnosti
Kette, Župančič, Aškerc, Gradnik in drugi dijakom niso delali prevelikih težav ■ Prihodnji teden na vrsti še Goričani
Matura na učiteljišču. Včeraj smo se podali na šolo »Anton Martin Slomšek* in to v prav tisto učilnico, kjer smo pred leti opravljali »zrelostni izpit*, da smo lahko potem nadaljevali študij. Učiteljišče je seveda šola, ki usposobi mladega človeka, da lahko poučuje na osnovni šoli. Vsem pa je .n mora biti jasno, da dober učitelj ni samo tisti, ki stresa znanje iz mezinca, imeti mora še vec drugih kvalitet, ki si jih navadno pridobi z izkušnjo.
Včerajšnji izpit na učiteljišču je bil tudi za nas zanimiv, saj smo poslušali dijakinji, ki sta si kot glavni predmet izbrali slovenščino, oziroma slovensko književnost. Najprej je bila na vrsti plavolaska, ki je spregovorila o Seliškarju, o njegovih "zbirkah «Trbovlje» in »Pesmi pričakovanja*, pa še o pisateljevem delu za mladino. Mimo »Bratovščine sinjega galeba* seveda ni bilo mogoče, kot tudi ne mimo vzgojne ideje, ki je v - delu prisotna. Pogovor je nanesel nato še na mladinsko književnost nasploh in pristal ob Župančiču in njegovem Cicibanu, Dijakinja je ob tem pred-
Mladinske gledališke predstave nadvse pomemben kulturni dogodek
Nastopilo bo sedem gledaliških skupin iz raznih krajev države Med njimi bo tudi svetovno znana skupina Lindseya Kempa
Če danes sploh lahko govorimo o avantgardnosti v gledališču, po tem velja to zlasti za mladinsko gledališče. Najzanimivejši poskusi so bili namreč narejeni prav na tem področju, čeprav se o tem ne govo ri veliko. To je ena izmed misli, ki smo jih ujeli včeraj v mali dvorani gledališča Rossetti, kjer so Prireditelji letošnje tretje izvedbe Mia dinskih gledaliških predstav na tr gu orisali pobudo predstavnikom ti ska. Tako je namreč med včeraj šnjo tiskovno konferenco dejal Ora-zio Bobbio, predsednik ljudske gledališke skupine »La Contrada*. ki se že dolgo ukvarja z mladinsko gledališko dejavnostjo in je med prireditelji omenjenih gledaliških srečanj. Bobbio je še dodal, da potrjujejo to ugotovitev ravno dosedanje izkušnje vsakoletnih mladin skih gledaliških predstav na glav nem miljskem trgu.
Miljska gledališka srečanja so prav gotovo ena najbolj zanimivih kulturnih pobud v naši deželi. Kar
JUTRI IN V NEDELJO
Spominska akcija SSk ob 60-lctnici požiga Narodnega doma
Slovenska skupnost prireja jutri in v nedeljo spominsko akcijo ob 60-letnici požiga Narodnega doma. V soboto ob 16. uri bo v Ul. Filzi polaganje vencev, istega dne ob 19. uri bo na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli 22 osebno pričevanje dr. Joža Vilfana in prof. Ubalda Vrabca. Sledil bo nastop zbora «M. Kogoj*. V tržaški o-knlici pa bo ob 22. uri prižiganje kresov v spomin na požig.
V nedeljo, 13. julija, na dan požiga, je rečeno v vabilu SSk, naj se vsak Slovenec spomni tragične prelomnice z branjem odlomkov del graditeljev naše kulture, s pričevanjem ali na kak drug primeren način.
zadeva obravnavanje mladinske gledališke problematike pa so med najzanimivejšimi pobudami na vsedržavni ravni. Po prvih dveh posrečenih in uspelih izvedbah so ri miljska srečanja pridobila tudi določen ugled in priznanje. Najvidnejše pri znanje je v dejstvu, da si je le tos prevzelo pokroviteljstvo nad miljsko manifestacijo ministrstvo za prireditve Vsa zadeva zadobiva skratka čisto nove in vse širše razsežnosti Poleg miljske občinske u-prave, miljske turistične ustanove in že omenjene gledališke skupine »La Contrada*, gre med prireditelje prišteti italijansko Stalno gledališče, združenje mladinskih gledališč ASTRA/AGIS, tržaško pokrajinsko upravo in tržaško hranilnico.
V bistvu zasleduje miljska prireditev tri osnovne cilje: gledališka srečanja so odlična priložnost zn izmenjavo mnenj in izkušenj med gledališkimi skupinami, ki delujejo na mladinskem področju: iz primerjanj in krešenja mnenj se lahko izluščijo še zanimivejše in popolnejše pobude. Drugič naj bi prireditev odgovorila na vprašanje, ki si jih zastavlja šola glede vzgojnoizobra-ževalne funkcije gledališča. In tretjič gre za preverjanje odnosov med gledališčem in javnimi upravami in ustanovami. Miljski župan \Viiler Bordon je med včerajšnjo tiskovno konferenco v svojem uvodnem na govoru jasno poudaril, da so javne uprave dolžne pogumneje investirati v kulturne dejavnosti. Javni upravitelji, je dejal, vse prepogosto zmotno smatrajo proračunske postavke, ki zadevajo kulturne dejavnosti za drugorazredne.
Letošnje mladinske gledališke predstave na Trgu Marconi v Miljah se bodo pričele v torek, 15. julija, zaključile pa se bodo na slednji ponedeljek, 21. julija. Nastopilo bp sedem gledaliških skupin iz raznih krajev države in tudi iz tujine. Prva bo na vrsti ravno svetovno znana skupina Lindsaya Kempa, ki sodi v ram vrh gledališke umetnosti za otroke Sledile ji bodo sku pine kolektiv Ruota Libera iz Rima, gledališče Della Tosse iz Genove, gledališče Delle Briocioie iz Emiliie, Stalnega gledališča iz Turina, gledališče del Buratto iz Mi-
lana, ki ga vodi Velia Mantegazza, ljudsko gledališče »La Contrada* in skupina gledališča zadruge iz Turi na. Predstavile bodo razne pravlji ce, ki jih bo vsaka obdelala na svojstven način, ki je sad dolgoletnih umetniških poskusov Poleg gledaliških predstav, ki bodo ob 21. uri zvečer, bodo priredili tudi debatna srečanja, ki bodo letos na temo organizacije mladinskega gledališča. Glede tega je Orazio Bobbio na tiskovni konferenci dejal, da bo letošnje srečanje preverilo, v kakšni meri je mogoče omejiti finančna bremena, ki jih gledališče zahteva. Ne gre za to, je dejal Bobbio, da se ustvari nekakšno gledališče »revščine*, pač pa, da se z novim pristopom pritegne večje zanimanje. O teh vprašanjih bodo na teh srečanjih med drugimi govorili ravnatelj italijanskega Stalnega gledališča Giorgio Guarrotti, odbornik kulturo rimske občine Roberto
stavniku nove romantike natančno opredelila njegove knjige poezij in razčlenila Dumo, predvsem njeno dvodelnost, ki se kaže v ženskem in moškem glasu. Pa trdi o Župančičevi dramatiki je bil govor, o prevodih iz Shakespeara in Veroniki Deseniški oziroma motivu celj-ssih grofov v slovenski književnosti. Komisija, ki je na maturantke delovala pomirjajoče in tudi spodbudno, je kandidatki za drugi predmet določila italijanščino. Profesor jo je vprašal o Manzoniju in njegovih tragedijah, o vlogi zbora, o Pascoliju in dekadenci, čemur je sledilo še zadnje vprašanje iz Dantejeve Divine Commedie. Izpita je bilo kmalu konec, saj je maturant ka dokazala trdno znanje.
Naslednja dijakinja se ni mogla otresti strahu, ki pa se le že' ob prvem vprašanju razblinil. Kdo je Kette, pomen njegovega pesniškega snovanja, oblika in vsebina' hjegove poezije so bila vprašanja, ob ka terih se je dijakinja zadovoljivo izmazala. Drdranje in neprekinjeno bruhanje besed namreč nič ne pomenita, nekateri rabijo več časa, da povedo kar so pridobili med šolskim letom. Ob vsebini in oblik’ balade je pogovor nanesel tudi na Aškerca, slovenske literarne zgodovinarje in pozneje še na sopotnike moderne, Milčinskega in Gradnika. izpraševanja pa je bilo konec ob pomenku o liriki med narodnoosvobodilnim bojem. Na vprašanja iz prirodonisa je dijakinja odgovarjala hitro in točno, tako da ji rotacija zemlje, premikanje morskih tokov, rotacija sonca, kamenine, zemeljske plasti in padavine niso de late težav. Sledil je še pregled pismenih nalog, takoj zatem pa sc je bodoča učiteljica oddahnila.
Skratka, matura na naših višjih srednjih šolah lepo teče in je prešla v drugo, zaključno fazo. izpraše-valne komisije se v bistvu držijo učnih programov, čeprav tu pa tam hvaležno tipajo tudi po »splošni kulturi* maturantov, kar smo skušali v naših poročilih, mogoče z manjšimi spodrsljaji, tudi iznesti. Danes pa se bomo prav gotove odpravili še na ostale šole, ki jih doslej nismo obiskali, tako da bo slika popolna.
prave so se v sporazumu med drugim obvezali, da bodo v doglednem času opravili predvideno preosno-vo deželnih struktur.
Sindikalni sporazum za deželno osebje
Sindikalni predstavniki deželnega osebja in predstavniki deželne u-prave so te dni podpisali načelen sporazum o obnovitvi delovne pogodbe, ki je za to kategorijo delavcev zapadla že 31. decembra 1978. Načelen sporazum se skoraj povsem ujema z vsebmo delovne pogodbe, ki je bila pred tem dosežena za osebje dežel z navadnim statutom. Predstavniki deželne u-
Nova pobuda za handikapiranc: «Prireditve in mcsto»
Tržaška pokrajina je pobudnik nove manifestacije v korist handika-pirancev. Gre za širokopotezno prireditev, ki nosi pomenljiv naslov »Prireditve in mesto*. Manifestacija se uokvirja v načrt EGS za vključevanje handikapirancev v normalna delovna razmerja. Med drugimi u-stanovami, ki so pristopile k pobudi, so tudi Slovensko stalno gledališče, gledališče Verdi, RAI, deželno stalno gledališče, tržaška občina in Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova.
Organizatorji so za danes popol dne ob 11. uri sklicali tiskovno konferenco na sedežu pokrajinske u-prave na Trgu V. Veneto 4.
FESTIVAL ZNANSTVENE FAN TASTIKE
Včeraj sta bila na vrsti nemški in indijski film
Za marsikateri film, ki smo ga videli v teh dneh festivala, lahko najdemo skupni imenovalec: številne *krvave» prizore, ki bi pri gledalcih morali vzbujati grozo in gnus. (Ker pa so prizori izpeljani amatersko, ne dosežejo zaželenega rezultata, marsikdaj pa se zdijo nepotrebni in zelo poceni).
Humanoine dvoživke v ameriškem filmu «Humanoids from The Deep» na primer raztrgajo ogromno število ljudi. Prav tako je prelite veliko krvi v italijanskem *Conta-mination» in še nekaterih drugih filmih.
Vse to pa ne velja za nemški «Fleisch», ki je v nasprotju z naslovom (po naše «Meso») izredno tčist» film. Delo je režiral Rainer Erler, ki se je specializiral v režiji televizijskih filmov. V svoji karieri je bil od leta 1961 pri Bavarii, kjer je kot scenarist in režiser pripravil vsako leto po en film, od katerih so bili nekateri nagrajeni. 47-letni Erler je s svojimi deli malodane tradicionalni gost tržaškega Festivala znanstvene fantastike. Leta 1978 je za film *Operation Ganpmed» dobil nagrado za najboljši film, se pravi »Zlati asteroid*, medtem ko .le lani s filmskim delom »Plu-ionium» osvojil cSrebmi asteroid», nagrado za najboljši televizijski film.
V svojem novem delu se je Erler lotil tematike prekupčevanja s človeškimi udi. Dobro organizirana skupina ugrablja ljudi, da prodaja po izredno visokih cenah njihove organe. Veliki tbusiness* odkrije mlada nemška študentka, kateri prav na poročnem potovanju ugrabijo in odpeljejo ameriškega soproga.
Poleg nemškega filma je bil včeraj na programu tudi precej pričakovani indijski »Chehre pe chehrai> Raja Tilaka. V svojem delu je Ti-lak v indijski ambient prenesel, za našo znanstvenofantastično kinematografijo, značilno figuro volkodlaka.
O indijskem filmu, na žalost vemo pri nas bolj malo. Le redka dela prihajajo največ na kake mednarodne festivale, kjer pa je dostop publike običajno omejen. O filmu «Chehre pe chehra» (prevedemo ga lahko «Obraz na obrazu») moramo reči, da je za sodoben okus zastarel: velike drame, teatralni prizori pri gledalcu ne dosežejo nobenega emotivnega odziva. Vsekakor je treba poudariti, da ne smemo ta redki primerek vzeti kot merilo indijske kinematografije. Treba pa je še dodati, da se je avtor lotil posebne tematike, in sicer znanstvenofantastične, iz katere je le težko spoznavati indijski današnji in včerajšnji svet.
Ob koncu današnji program. Videli bomo .naslednje filme: kratki jugoslovanski tSlika» Rudolfa Boro-saka, ameriški srednjemetražni «A-merican dnema: Science Fictiom Williama Andreiva Cullepa, francoski dolgometražni »La mort en di-rect» Bernarda Taverniera in itali-
......................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnil.MIH
POROČILO TOVARNIŠKEGA SVETA
ZA VSAKO CENO REŠITI MILJSKO LADJEDELNICO
Delavci od 12. maja brez prejemkov . Fimantieri in Friulia naj se konkretno zavzameta za preosnovo družbe
Tovarniški svet ladjedelnice »Can-tieri Alto Adriatico* v Miljah je sinoči izdal daljše poročilo, namenjeno tržaški javnosti, v katerem opozarja na probleme najpomembnejše industrije v miljski občini. Delavstvo je od 12. maja brez plače in v tem času je zbralo med meščani okrog 30.000 solidarnostnih podpisov. S svojim odločnim nastopom in s podporo širše javnosti je delavstvo doseglo, da so se umaknili zasebni podjetniki, ki jim je šlo za to, da bi naprej in naprej črpali javna finančna sredstva; de lavstvo je tudi doseglo, da je bil na njihovo mesto imenovan sodni upravitelj, ki je sestavil načrt za dograditev treh ladij v proizvodnem programu.
S tem se je obrat praktično izognil stečaju, h kateremu so nasprotno težili zasebni podjetniki. Toda vsa ta prizadevanja bodo zaman, če ne bo v kratkem pristopila Fin-cantieri, ki mora s Friulio preos-novati družbo. Za pristop Fincan-tieri sta se zavzela tudi vsedržavni sindikat kovinopredelovalnih delavcev FLM in- deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki je 17. junija soglasno sprejel ustrezno re-
Nicolini, docent za pedagogiko U-metnosti na univerzi v Bologni Mar-co Dellari in drugi.
.....■Mlltllin................Illlllll.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIinillllllHHIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIHHIIHIII.milili..
Obračun minule sezone Teatra stabile
Tudi gledališče Furlanije - Julijske krajine Teatro stabile je pred časom končalo sezono in sedaj podaja obračun svojega delovanja, ki je bilo v nekaterih ozirih zanimivo, čeprav ne vedno na dostojnem u-metniškem nivoju. Teatro stabile bi moral imeti v našem mestu in deželi še posebno vlogo, saj deluje na takem področju, ki je stičišče različnih kultur. Takega ali vsaj podobnega poslanstva pa ne opravlja, če izvzamemo uprizorjena dela iz srednjeevropske dramatike. Že nekaj časa namreč pogrešamo v repertoarju gledališča delo iz slovenske dramatike, kar prav gotovo ni v čast vodstvu, ki se že nekaj časa spoprijema z mnogimi vprašanji in je v globoki krizi. Pa niti ni znano, kje bo Teatro stabile prihodnjo sezono domoval, saj kaže, da mu bodo prostori v Rossettiju nedostopni.
Minula sezona tržaškega Teatra
stabile je bila precej plodna. Osebje gledališča je naštudiralo tri dela in sicer: Kancler Krehler, Georga Kaiserja, Markiz von Kelth -Franca Wedekinda in Calderon -Pier Paola Pasolinija. Poleg tega se je gledališče predstavilo s Staromodno komedijo — Alekseja Arbu-zova, slavnimi lutkami Vittoria Po-drecce in predstavo Fedra, mit in ženska - Cecilie Polizzi in Maricle Boggio. Repertoar so obogatila tudi gostovanja gledaliških skupin iz drugih mest.
Teatro stabile je imel 13.000 abonentov, med temi pa je bilo 30 od sto mladih. Ustanova je uprizorila tudi sedem predstav v okviru Av-ditoriuni 1980, Izven abonmaja pa smo si lahko ogledali še 10 predstav.
Odrski delavci gledališča Rossetti so se predstavili s svojimi deli tudi šolam iz Trsta, Tržiča, Vidma, Gorice itd. Omembe vredna so tudi
solucijo. Državna družba Fincantie-ri bo morala praktično nadomestiti deželne industrijce, ki niso pokazali nobenega zanimanja za miljsko ladjedelnico, kakor tudi ne za u-sodo zaposlenih delavcev in za u-sodo nadaljnjih 500 delavcev, katerih zaposlitev je odvisna od zunanjih naročil ladjedelnice.
To je danes dejansko stanje v miljskem obratu, pravi na koncu poročilo, in edina nesporna točka pri vsem tem je trdna volja vsega prizadetega delavstva, da ohrani ladjedelnico in s tem zavaruje svoja delovna mesta.
Spet kraja v lekarni
Nočni čuvaj je včeraj po tretji uri zjutraj opazil, da ima rolo lekarne Al cammello v Drevoredu XX. septembra 4 preškrtano kiju čavnico in da so v lekarni tatovi. Takoj je poklical 113, toda ko so v lekarno prihiteli agenti letečega od delka, so se tatovi že razbežali. Kmalu po policiji je prihitel tudi ravnatelj lekarne dr. Mario Ferlu-ga, ki je pri prvem bolj površnem pregledu ugotovil, da so neznane; odnesli nekaj škatel morfija v prahu in v steklenkah.
janski srednjemetražni »Lo specchio di Aliče» Pierpaola Veniera. Poleg tega bo popoldne v kinodvorani Fe-niče zadnji film ciklusa Taverniero-vih filmov, «D es en fant gates*, ki se bo začel kot običajno ob 17. uri. Še prej, to se pravi ob 16. uri, pa bo na časnikarskem krožku predvajanje serije filmov iz sekciji znanstvenih del.
Sporočilo SDGZ tržaškim gostincem
Zaradi zadnjih ministrskih ukrepov za zajezitev inflacije, bolje poznanih kot «davčni udarec*, so se krepko povišale pristojbine in takse na nekatere vrste blaga. Zaradi takojšnjega vstopa v veljavo teh predpisov, se seveda takoj zvišajo cene blaga v prodaji na drobno, to velja zlasti za alkoholne pijače, za katere je povišek najvišji.
S tem v zvezi so se tržaški gostinci (Zveza italijanskih gostincev FIPE in slovenskih SDGZ) odločili, da povišajo cene likerjev in tistih pijač, ki vsebujejo alkohol (razen
VPIS ŠE DO 30. t.in.
Tudi letos «tečaji 150 ur»
Tudi letos se bodo na naših šolah odvijali tečaji «150 ur», ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso imeli možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi tega odvijajo delno tudi v delovnem času.
V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Priboril si jih je Sindikat slovenske šole po dolgih prizadevanjih in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem.
Tečaji «150 ur» so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra 1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur.
Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti.
Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur» še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol v tržaški in goriški pokrajini, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in Milje.
piva in vina) za toliko, kolikor so se povišale pristojbine. Cene so nemudoma v veljavi. Vsak gostinec j« sicer svoboden, da jih prosto sestavlja, vendar bodo odslej v večini tržaških obratov zaračunali 800 lir za alkoholne aperitive, 800 lir za grenke likerje, 850 za žganje, brandy in druge domače likerje, ter povišek 200 lir za konjake in wi-skije.
Zainteresirani gostinci lahko dvignejo nove cenike v uradih SDGZ V Trstu, Ul. Cicerone 8/B.
srečanja med režiserji, scenografi in drugimi osebami, ki delujejo v gledališču, s študenti.
Veliko mladih je obiskalo gledališče, da bi se seznanilo, kako je zgrajena neka predstava in kako deluje gledališče.
Zelo važno je, da se je predstav v abonmaju udeležilo tudi mnogo študentov iz Istre in z Reke, kar je zasluga Tržaške ljudske univerze.
Pasolinijevo delo Calderon je gledališče uprizorilo tudi v pesnikovem rojstnem mestu Casarsa della Deli-zia. Poleg tega je tržaški ansambel s svojimi deli gostoval še drugod po deželi in državi. Pod okriljem gledališča je bilo prirejenih na kulturnem področju več srečanj, konferenc in seminarjev ter razstava o delu Pier Paola Pasolinija »Predstava in beseda*.
Italijanska radiotelevizija je Pasolinijevo delo Calderon posnela za mali ekran.
V mesecu juniju so v tržaški pokrajini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 11, ošpice 15, norice 94, eresipola 2, oslovski kašelj 15, vnetje priušesne slinavke 96, jetika 19, kostna jetika 1, rdečica >4, srbečica 4, vnetje jeter 15, salmoneloza 5 in mononu-kleoza 3.
Včeraj stavka gradbenih delavcev
V tržaški pokrajini so včeraj veS dan stavkali gradbeni delavci. Stavko je oklicala enotna sindikalna organizacija CGIL - CISL - UIL, da bi pripravila delodajalce gradbene stroke in obrtnike na sklenitev nove integrativne delovne pogodbe.
SPD Tabor Opčine izreka Magdi Sosič in svojcem Iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
SPD Koionkovec izreka iskreno sožalje predsedniku Josipu Stančiču la družini ob smrti dragega Konstanti* na Stančiča.
Za vedno nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA GRAH0NJA vd. PEČAR
Pogreb bo danes, 11. julija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pesek.
Žalujoči brat Berto, sestra Angela, nečaki Edi, Marčeto, Danilo in Nada z družinama ter drugo sorodstvo
Gročana, 11. julija 1980
/
Gledališča
V oIk-insko m gledališču «Verdi» bosta jutri, ob 20.30 peta ter v nedeljo, ob 18. uri, šesta predstava Leharjeve operete «VESELA VDOVA*. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon, režijo je oskrbel Filippo Crivelli.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za jutrišnjo, od danes da Ije pa za nedeljsko ponovitev.
Kino
Nazionale 15.30—22.00 «Confessioni di una pomo-hostess*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 21.30 «Ratataplan». M. Ni-chetti.
Ritz 17.30—22.15 «Cuore di leone, palmo d’acciaio». Barvni film.
Eden 18.00 «1 giganti del karate*. Barvni film.
Excelsior 17.00 «Erotic story*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 «La fuga di Logan*. Barvni film.
Penice Zaprto do 12. julija
Mignon 15.30 «11 piccolo grande uo-mo». D. Hoffman. Barvni film.
Edodrammatico 15.30—22.00 «Butter-fl.v erotica*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Cristallo Do 25. julija zaprto.
Moderno 16.30 «Alien 2 sulla terra*. Barvni film.
Aurora 17.00 «James Bond: Agente 007 a! servizio segreto di Sua Maestš*.
Capi tol 17.00 «Per chi suona la campana*. Barvni film.
Vittorio Veneto Zaprto do 19. julija.
MIRAMARSKI PARK
predstave
«LUČI IN ZVOKU
Danes, 11. julija, ob 21.30 v slovenščini in ob 22.45 v italijanščini «Cesarski sen v Mira-maru*.
SZ GAJA
priredi 12., 13. in 14. Julija
ŠAliRO V KROPADl
Za ples bo igral ansambel LOJZETA FURLANA
KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
priredita 12. in 13. julija
TRADICIONALNO
VAŠKO ŠAGRO
Igral bo ansambel POMLAD
Razstave
Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-8a. Razstavljene so slike, ki jih je Ustvaril med leti 1912 in 1977 V galeriji Kocian v Grndežu je 2*Iprta razstava Giuliana Pecellija. Razstava bo trajala do 18. julija z urnikom od 8. do 21. ure.
Razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je od-risno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti.
OBVESTILO
ŠTUDENTOM
Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim-prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta.
Koncerti
• V baziliki sv. Silvestra bo danes, ob 20.30 koncert harfistke Patrizie Tassini in flavtista Giorgia Marcos-sija. Koncert prireja Center za teoretsko fiziko v sodelovanju z združenjem «Glasbena srečanja*.
V okviru prireditev tako imenovanega miljskega poletja, ki sta ga organizirala miljska občina ter miljsko avtonomno podjetje za gostinstvo in turizem, bo danes, ob 21. uri na Trgu Marconi pred miljsko katedralo vokalno-sim-fonični koncert s sodelovanjem orkestra in zbora tržaškega gledališča Verdi. Dirigiral bo Andrea Gior-gi. Orkester in zbor bosta izvajala več skladb iz svojega bogatega repertoarja.
Mladi v MDA!
Tudi nekateri mladinci in miadin ke iz zamejstva so v tem času ze na raznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji in pa na Kosovem. Drugi pa, ki so se že javili pa bodo odpotovali v naslednjih dneh. Naj pri tem omenimo, da so se nekateri mladi s Tržaškega pri javili za drugo izmeno na Brkinih: z Goriškega pa za Kras 80.
Poleg teh omenjenih pa obstaja možnost neposrednega vključeva n ja naših mladih na MDA Bela Krajina v okviru OK ZSMS Seža na in pa MDA Goričko v okviru OK ZSMS Nova Gorica. Odhod brigad na te dve akciji je ravno pred vrati, saj odpotujejo že v nedeljo, 13. julija. Vsi tisti, ki se nameravajo že od vsega začetka udeležiti akcije, naj takoj pohitijo z vpisom. Obstaja pa tudi možnost, da se v te akcije vključijo kasneje.
V začetku avgusta pa bo pričela zadnja izmena MDA Posočje 80 v Kobaridu, katere se bodo lahko u-deležili, prek OK ZSMS Tolmin.
Zainteresirani mladi s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije naj se javijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ (Trst, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 744-249; v Gorici, U lica Malta 2, tel. 24-95).
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Izleti
Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in ŠD Polet sporočajo, da napovedano srečanje v naravi pri Lovski koči v Očincih pri Štjaku 13. t.m. odpade iz tehničnih razlogov.
Za pojasnila telefonirati na 212255.
SPDT vabi izkušene in trenirane planince na dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Marmolado (3343 metrov) v Dolomitih, ki bo v soboto, 26., in nedeljo, 27. t.m. Zbirališče je v soboto zjutraj, ob 7. uri na Foro Uipiano v Trstu (pred sodnijo). Vpisovanje je vsak dan od 11. do 12. ure na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) do vključno 3rede, 16. julija. Obvezna popolna planinska oprema s cepinom, derezami in vrvjo. Vabljeni !	,
Združenje UNION priredi enodnevni izlet 20. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Ljubelj, Ljubljana) Z ogledom raznih spomenikov in znamenitosti. Plača se sarpm vožnja. Vse informacije na sedežu združenja v Ut. Valdiri-vo 30. tel. 64 459.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da poteka vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1980/81 v tajništvih vseh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vpisovanje se zaključi 30. julija 1980.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
obvešča, da bo knjižnica zaradi poletnega urnika obe soboti, to je 12. in 19. julija 1980 zaprta.
Zaradi poletnih počitnic bo NŠK zaprta od 26. julija do vključno 27. avgusta 1980.

Včeraj - danes
Danes, PETEK, 11. julija
OLGA
J^nce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54. — Dolžina dneva 15.25. — Lu-na vzide ob 4.43 in zatone ob 20.06
Jutri, SOBOTA, 12. julija
MOHOR
^reme včeraj: naj višja temperatu-24,6 stopinje, najnižja 16 stopinj, *8‘ ur' 24,2 stopinje, zračni tlak 1UU.7 mb narašča, veter 8 km na Uro jugozahodnik, vlaga 40-odstotna, Jtebo jasno, -morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cinzia Meriggio-b. Denise Štor, Massimo Orlando, Angelo Calderaro, Sebastiana Ma-?Urb Elisa Gabrieli, Lorenzo Cava-lera, Henrick Savarin, Massimilia-ho Scarpellini, Gianluca Tuliš UMRLI SO: 59-letni Pietro Ban-C(>. 29-letna Ana Maria Cattunar P°r- Lovrecich, 82-letni Mario Lin-, ■ 62-letni Kostantin Stančič. 74-i/tea Pierina Pobega vd. Fait, ^-letna Ortensia Furlan vd. Tau-
cer, 68-letni Emilio Canducci, 75-letna Pasqualina Sincovich vd. Bro-solo, 79-letna Giulia Sciucca vd. Stibili.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična ’>d T do 20. lre tel. 68441.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 200-197; Zavije: tel. 21.1137; Milje: tel 271 124
OSMICA v Dolini št. 116, Vincenc Pangerc toči belo in črno vino.
PRODAM ritmo 60 CL star 6 mesecev s 5 vrati in 5 brzinami. Telefonirati na telefonsko številko 229224 (od 18. ure dalje).
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera c7 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccije-va ulica 33, tel 2758.
PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031.
V	PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288.
LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico ž belim in črnim vinom.
TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, UL -Montecchi 6, pod šifro «Programer».
V	REPNIČU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino.
KLJUB NASPROTNEMU MNENJU NADZORNEGA ODBORA
Svetovalci slovenske narodnosti so v Pevmi uveljavili pravico uporabe našega jezika
Vsa seja je potekala v slovenščini s prevajanjem na italijanski jezik - Za predsednika izvoljen soglasno, po dogovoru, Joško Kosit (SSk) - V Svetogorski četrti ponovno predsednik dr. Giorgio Massi (KD)
Sporočilo TPPZ
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač pa so na sporedu trije koncertni nastopi :
v nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri v Lipici ob 400-letnici kobilarne;
v soboto, 19. t.m., ob 20.-30 na tržaškem sejmišču pri Montebelu ob festivalu demokratičnega tiska;
v nedeljo, 27. t.m., pa v Cornu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje,
	
10. 7.1980	
Ameriški dolar	826.—
Funt šterling	1965.—
Irski funt šterling	1787.—
Švicarski frank	517.—
Francoski frank	202.—
Belgijski frank	28.—
Nemška marka	475,—
Avstrijski šiling	66,25
Kanadski dolar	718.—
Holandski florint	430.—
Danska krona	150.—
Švedska kron-	197.—
Norveška krona	167.—
Drahma	20.-
Mali dinar	30,25
Veliki dinar	29,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Slovenski člani rajonske skupščine v Pevmi so na svoji prvi seji v sredo zvečer uveljavili naravno in moralno pravico govoriti v svojem jeziku, tisto pravico, ki jim jo je pokrajinski nadzorni odbor odvzel črtanjem tiste točke v občinskem pravilniku za rajonske svete, kjer je bil govor o možnosti uporabe domačega jezika. O tej stvari smo obširneje pisali v začetku tega leta. Takrat je goriški občinski svet sprejel pravilnik za delo rajonskih svetov. Pravilnik je bilo treba sestaviti na novo namesto prejšnjega, ki je bil sprejet v letu 1973, kajti tokrat so bili člani rajonskih svetov neposredno voljeni in ti sveti bodo sedaj imeli precej več pristojnosti kot prej. V novem pravilniku je bila vnešena točka, ki je svetovalcem dovoljevala uporabo svojega jezika na sejah in v vsem poslovanju. Besedilo točke v tem pravilniku, je bilo do pike enako onemu, ki je bilo o-dobreno pred sedmimi leti. Takrat je pokrajinski nadzorni odbor točko odobril. Tako so v nekaterih rajonskih konzultah dosledno govorili slovensko, v dveh (štandrež >n Pevma) sb imeli dvojezične žige in vsi akti so bili dvojezični, v treh (Štandrež, Pevma, Svetogorska četrt - Placuta) so bili na razglasnih deskah dvojezični napisi.
Potem ko je letos v občinskem svetu bila spet odobrena ta točka, je fašistični svetovalec Coana poslal po krajinskemu nadzornemu odboru priziv. Nadzorni odbor je ta priziv sprejel, za čisto aplikacijo zakona se je zavzela tudi goriška prefektura. Tako je bila točka o možnosti uporabe materinega jezika črtana, kljub dodatnemu nasprotnemu mnenju go-riške občinske uprave.
Na seji rajonske skupščine v Pevmi (vršila se je v dvorani društva Naš prapor) je občinski funkcionar, po naročilu uprave, prebral dokumentacijo s tem v zvezi, člani pa so sklenili govoriti v slovenščini, na seji je drug občinski funkcionar vse prevajal, tudi za potrebe dveh članov sveta, italijanske narodnosti, dveh demokristjanov, ki se nista takemu nastopanju upirala. Zapisnik pa bo samo v italijanščini. Enako kot so samo v italijanščini zapisniki sej in sklepov občinskih svetov v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu, kjer že vso povojno pobo govorijo župani in svetovalci v slovenskem jeziku. ■	,,,
Na seji v Pevmi je prišla do izraza skupna volja vseh domačinov, da enotno upravljajo javne zadeve v treh vaseh, v Pevmi, na Oslavju in v štmavru. Čeprav prihaja v drugih svetih na področju goriške občine do sporazumov in lotizacij med raznimi strankami, so člani rajonskega sveta v Pevmi sklenili po dolgi razpravi, da bo obveljala pri njih že v preteklosti uveljavljena praksa rotacije predsednikov. "Slovensko prebivalstvo teh krajev glasuje za tri stranke, KPI, PSI in SSk. Zato je ob koncu razprave obveljal predlog, da bo v petletnem mandantu prišlo do rotacije na tak način, da bo predsednik ene stranke na čelu sveta dvajset mesecev. Za prvega predsednika je bil izvoljen z enajstimi glasovi (torej z glasovi vseh prisotnih) Jožko Košič od Slovenske skupnosti.
Predlog o rotaciji je uvodoma dal Marjan Sošol (PSI), podprli so ga Neda Dornik - De Rocco (KPI), Damjan Klanjšček (PSI), Silvan Primožič (PSI), David Sossou (KPI). Silvan Bensa od Slovenske skupnosti ni bil načelno proti, omenjal pa je pogovore med tremi strankami na občinski ravni in zahteval predsedniško mesto za vseh pet let za svo: jo stranko. Prišlo je do dveh pre krnitev seje in pogovorov, zdelo se je že, da ne bo do sporazuma prišlo. Ker je bilo na seji prisotnih enajst svetovalcev (socialdemokratka je manjkala), bi bili lahko socialisti in komunisti z lahkoto s svojimi šestimi glasovi izvolili svojega predsednika. Kljub temu pa so zastopniki obeh strank vabili somišljenike Slovenske skupnosti k sodelovanju in sporazumu. Končno je Sil-
van Bensa v imenu SSk sprejel predlog PSI in KPI in tako je bil Jožko Kosič izvoljen za prvega predsednika. Takoj po izvolitvi se je zahvalil za zaupanje, dejal, da bo delo složno v korist vse vasi, povabil vse k sodelovanju in obljubil tudi sam sodelovanje predsedniku, ki mu bo sledil.
Sejo je vodil svetovalec, ki je dobil največ glasov, t.j. Srečko Mu-žič (KPI). Prišlo je samo do ene zamenjave. Izvoljenega socialdemokrata Zucallija je zamenjal Guerri-no Seno. Ker je bil ta izvoljen v podgorsko skupščino, je dal tudi on ostavko, na njegovo mesto pride Ma-rija Benkovič por. Guerrini, ki sicer biva pri Madonnini. Ker ni bila prisotna, je seja potekala v njeni odsotnosti.
Svetovalka Neda Dornik - De Rocco je zahtevala, da se vnese v zapisnik protest vseh svetovalcev proti prepovedi uporabe slovenskega jezika. Marjan Sošol je predlagal, da bi konzulta povabila ob priliki 25. julija, obletnice padca fašizma, vse bivše protifašistične borce na srečanje.
Rajonski svet za svetogorski okraj in Placuto je na prvi seji. v sredo zvečer, izvolil za predsednika dr. Giorgia Massija, izvoljenega na listi KD Massi je prejel osem glasov (KD ima v svetu sedem svetovalcev). dva glasova je prejel komunist Oliviero Furlan, štiri, glasovnice pa so bile bele.
Seja, ki jo je vodil dr. Massi kot najstarejši svetovalec, se je pričela s sprejemom ostavke dveh svetoval-
cev in nujno zamenjavo. Salvatore Capri (KD) in Ezio Bianconi (PSDI) sta bila namreč izvoljena tudi v občinski svet in sta zato oddala o-stavko na mesto svetovalca v rajonskem svetu, ker sta funkciji nezdruž ljivi. Caprija je zamenjal Roberto Bernt, Bianconija pa Mauro Marega. Pred glasovanjem za predsednika je bila še krajša razprava, ki jo je sprožil Roberto Busolini (KPI), ki je poudaril nujnost, da bi še pred glasovanjem govorili o programu, o vlogi in pomenu rajonskih svetov, o sodelovanju in dialogu z občani, o avtonomiji rajonskih svetov, o odnosu med Italijani in Slovenci itd.
Sledilo je še nekaj posegov. Tako je Massi dejal, da vodi sejo v svoj-stvu najstarejšega svetovalca in zato nima namena dajati programskih izjav, Prandino Prandi (PLI) pa je povedal, da bo glasoval za Massija.
Daljša razprava se je nato razvila po izvolitvi predsednika, ko je bil govor o sklicu prihodnje seje ter o dnevnem redu. Komunisti so predlagali, naj bo prva seja namenjena razpravi o položaju v podgorski tekstilni tovarni, medtem ko so se drugi ogrevali za obravnavo nekaterih komunalnih vprašanj, končno so z glasovanjem le usvojili komunistični predlog. Prva seja, predvidoma bo proti koncu meseca, bo pretežno posvečena razpravi o stanju v podgorski tovarni.
Sinoči sta bili seji v Podgori in v mestnem središču, drevi pa bosta v Štandrežu (Dom Andreja Budala) in na Rojcah, jutri pa v Ločniku.
POSOJILA PO UGODNI OBRESTNI MERI
Milijarda lir kreditov za poplavljeno področje
Poseg bo trajal 40 mesecev
Goriška hranilnica je namenila milijardo lir v korist prebivalcev občin, ki jih je prizadela povodenj 30. junija letos. To vsoto bo po ugodnih obrestin razdelila podjetjem, u-stanovam in zasebnikom. Finančni poseg hranilnice bo trajal 40 mesecev. Posojila bo dajala za različna razdobja in tudi po različnih cenah, začenši z 12 odstotki. Z njimi bodo ustanove, podjetja in posamezniki lahko omilili škodo, ki so jo utrpeli v naravni nesreči. Vsekakor so uradi hranilnice na voljo za vsakršna pojasnila.
Pobuda sodi v okviru prizadevanja javnega denarnega zavoda v korist gospodarskih in socialnih interesov goriške pokrajine. Takšno politiko posebnih kreditnih olajšav omogoča izboljšanje delovanja ustanove, zlasti pa posodobitev dela ter hitro u-krepanje pri okencih s pomočjo sodobnih aparatur. Večjo učinkovitost si je hranilnica zagotovila z namestitvijo nekaj desetin diplomiranih mladih uslužbencev.
Odobreno posojilo podgorski tovarni
Na sestanku, ki je bil v sredo zvečer na deželni upravi v Trstu med deželnim odbornikom De Carlijem, upravnim svetom podgorske predilnice, zastopstvom goriške zveze in-dustrijcev in zastopstvom sindikatov, je podpredsednik deželne vlade De Carli povedal, da je deželna družba Friulia podpisala garancijsko pismo za posojilo 2 milijard 100.000.000 lir podgorski predilnici za nakup surovin in za plačilo
iimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiuiviiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiirnmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitNiiiiiiiiiiHiiiHiiMi
TISKOVNA KONFERENCA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
V težavah goriško avtoprevozništvo zaradi deviznih omejitev v Jugoslaviji
mezd, torej za normalno poslovanje.
Dopolnilna blagajna za več kot 700 delavcev, ki se je pričela pred nekaj tedni, se bo zaključila takoj po poletnih počitnicah in sicer 25. avgusta. Ta dan pridejo na delo tisti, ki so bili poslani v dopolnilno blagajno pred nekaj tedni. Sindikalni zastopniki so n sestanku, tako posnemamo iz tiskovnega poročila sindikalne zveze, predlagali, da ne bi bilo letos sploh poletnih počitnic v podjetju, predstavniki direkcije pa predloga niso sprejeli. Proizvodnja bo torej stekla 25. avgusta in ne 15. septembra, kot je bilo prvotno mišljeno.
Sindikalni zastopniki so upoštevali pripravljenost dežele za ureditev zadeve, čeprav niso v celoti zadovoljni. To je tudi razumljivo, saj bo treba v prenovljeni tovarni precej skrčiti število zaposlenih. Sicer pa še vedno iščejo podjetnika, ki bi bil voljan prevzeti tovarno in vanjo tudi investirati.
Včeraj je bila v tovarni skupščina delavstva, danes pa bo delegacija šla v Trst, da prisostvuje razpravi o industrijski krizi v deželi.
Kino
Nobenega rezultata na sestanku, ki je bil v sredo rešitve grozi tudi na tem področju na jesen kriza
v Ljubljani - Ce ne bo ugodne z odpusti in dopolnilno blagajno
Goriško avtoprevozništvo je zaradi jugoslovanskih deviznih omejitev v hudem položaju in niti sestanek med goriškimi zastopniki z onimi iz Slovenije, ki je bil v sredo v Ljubljani1,' ni dal zaželenih rezultatov. To so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu goriške trgovinske zbornice, člani goriške delegacije, ki so se udeležili sestanka v Ljubljani. Še več, po počitnicah utegne priti do še večje krize z odpusti in zahtevo po uvedbi dopolnilne blagajne v tem sektorju, ki ni doslej poznal kriz in ki je med najbolj aktivnimi v Gorici.
O tem vprašanju smo v našem listu že večkrat pisali. Zaradi najnovejših jugoslovanskih omejitvenih carinskih predpisov, niso več jugoslovanska špediterska podjetja v stanju plačati goriškim (italijanskim) avtoprevoznikom vožnje v lirah. V dinarjih pa tega ne morejo napraviti, ker ni italijanskim avtoprevoznikom dana možnost imeti na jugoslovanskih bankah dinarski račun. Zaradi tega je od začetka tega leta postopoma padla količina blaga iz Italije v Jugoslavijo, ali obratno prepeljana z goriškimi tovornjaki; nevarnost je, da se ta vrsta prometa skoro v celoti ustavi v prihodnjih mesecih.
V težavah je približno 200 tovornjakov z nekaj sto zaposlenimi, v težavah pa so seveda tudi špediter-ska podjetja. Že sedaj dobijo za del vožnje, običajno za tisti del po italijanskem ozemlju, ki ga plača italijansko podjetje, avtoprevozniki pla čilo v lirah. Sploh pa ne morejo vnovčiti denarja za prevoz po jugoslovanskem ozemlju.
Do pred nekaj meseci je bil prevoz blaga na relaciji Italija - Jugo-
(iiimiiiiiMiiiiiiiiimimiimiiiiiimiimmiiiiiMiiiiiniiiiiMiiiiiimiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuit
V PRIREDBI PD «SKALA»
Naša kolegica Nadja ja povila prvorojenčka
LORENZA
Srečnima staršema čestitajo, malemu Lorenzu pa želijo vso srečo v življenju
delovni kolegi ZTT
SPD IGO GRUDEN
NABREŽINA prirejata 12. in 13. julija 198« na Sokolovem igrišču
Društveni praznik
ŠD SOKOL
dečki
SOBOTA, 12. JULIJA: ob 17. uri odprtje kioskov - ob 17.30 košarkarski turnir 21. ure dalje ples z ansamblom V I K I S.
NEDELJA, 13. JULIJA: ob 10. uri košarkarski turnir (nadaljevanje) in slikarski EX TEMPORE ob 17. uri nagrajevanje košarkarjev in slikarjev - od 21. ure dalje ples z ansamblom THE LORDS - vmes ob 22. uri nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča.
Postregli vas bomo z domačimi jedmi in domačo kapljico
VABLJENI!
DANES V GABRJAH ZAČETEK TRIDNEVNEGA PRAZNOVANJA
Nocoj nastop Goriške folklorne skupine, julri pa Sovo-denjskega noneta - V nedeljo odkritje spomenika padlim
V	Gabrjah se bodo pričele da nes prireditve tradicionalnega polet nega praznika v priredbi prosvetnega društva «Skala». Letos so v okvir teh prireditev vključili tudi otvoritev spomenika padlim v NOB in žrtvam fašizma, ki bo v nedeljo popoldne. Tudi akcijo za posta vitev spomenika so vseskozi vodili člani društva «Skala». Na nedeljski dopoldanski prireditvi bodo sodelovali združeni moški zbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki jih bo vodil prof. Silvan Križmančič. godba na pihala iz Nove Gorice, domači recitatorji in pevci, priložnostni govorniki.
V	tridnevnem prazniku bi dan precejšen poudarek kulturnim nastopom. Danes zvečer nastopi namreč Goriška folklorna skuniua, ki bo prvič na Goriškem prikazala splet plesov z naslovom »Goriška šagra*, jutri zvečer bo pel Sovo-denjski nonet, v nedeljo zvečer pa nastopi pevski zbor iz Mirna. Seveda bodo delovali dobro založeni bifeji, dovolj, zabave bo za vse,
ki si je želijo. V nedeljo popoldne pa bo še na vrsti tekmovanje koscev, ki vzbuja toliko zanimanja med tistimi, ki se še ukvar.ia.io s kmetijstvom.
Drevi skupna vaja moških zborov ZSKD
Danes zvečer, ob 20.30, bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu skupna vaja moških zborov Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ), ki nastopijo v nedeljo dopoldne na svečanosti ob odkritju spomenika padlim v NOB v Gabrjah. Vabljeni so na vajo pevci zborov «Jezero» iz Doberdoba, «Kras» iz Dola-Poljan, Sovodenjskega noneta,. »Oton Župančič* iz Štandreža, »Andrej Paglavec* iz Podgore in Briški grič* iz Števerjana.
slavija ali obratni, petdesetodstotna domena italijanskih in prav toliko jugoslovanskih avtoprevozniku*« -Sedaj se je to razmerje že spremenilo v toliko, da prevzemajo italijanski avtoprevozniki -iz Gorice le dvajset odstotkov, jugoslovanski tovornjaki pa prepeljejo osemdeset odstotkov blaga.
To sicer jugoslovanski avtoprevozniki ne delajo nalašč, so poudarili člani delegacije ing. Grusovin, Maz-zoni in Plessini na tiskovni konferenci, marveč ker so v to primorani. Blago mora iti čez mejo tako ali tako.
Na sestanku v sredo na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani so bili z jugoslovanske strani prisotni zastopniki republiške zbornice, novogoriške zbornice in nekaterih večjih avtoprevoznih podjetij, za Goričane pa zastopniki tukajšnje trgovinske zbornice, avtoprevoznikov in špediterjev. Zastopniki Gospodarske zbornice Slovenije so povedali, da niso dobili iz Beograda ustreznega odgovora, ki je bil obljubljen že pred mesecem in pol dni, devalvacija dinarja pa je najbrž položaj še poslabšala. V Jugoslaviji imajo namreč v zveznem merilu devizni fond za plačilo prometnih storitev z inozemstvom, zdi se, da so ga skoro v celoti izkoristili za potrebe prometa z ladjami in železnico, za avtoprevoz pa ni ostalo denarja. In najbrž ga tudi ne bo.
Ker s te strani najbrž ne bo rešitve so se zastopniki obeh zbornic domenili, da ustanovijo osemčlansko komisijo, ki bi stvar preučila in nakazala tudi nekaj možnih* rešitev. Istočasno pa naj bi Goričani in predstavniki Slovenije poiskali možnosti za rešitev pri osrednjih vladah v Rimu in Beogradu.
Kar se italijanske strani tiče, naj bi skušali dobiti denar v proračunih goriškega in tržaškega (problem zadeva seveda tudi tržaške avtoprevoznike) obmejnega trgovinskega sporazuma. Zdi se pa. da nima za to vsaj sedaj rimska vlada posluha. Zaradi tega je včeraj zastopnik goriške trgovinske zbornice Sacchetti odpotoval v Rim, da bi se sestal s podtajnikom na zunanjem ministrstvu Zamberlettijem, to še pred sestankom Colombo - Vrhovec. Očitno želijo v Gorici, da bi tudi o tem razpravljali na sestanku med zunanjima ministroma Italije in Jugoslavije.
Poročevalci na včerajšnji tiskovni konferenci so tudi povedali, da si želijo še nadaljnjega prijateljskega sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom na go-riškem področju, kjer so tudi take izmenjave prispevale k ustvarjanju prijateljskega sožitja, in sicer, ker je med goriškimi avtoprevozniki kar precej ljudi slovenske narodnosti. Tako želijo, tako so nam povedali, so izrazili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Zaradi tega, tako so rekli predstavniki go-riških avtoprevoznikov in špediterjev, je treba najti rešitev, ki bi zagotovila nadaljnji mirni razvoj avtoprevozništva in zaposlitev več sto ljudi v našem mestu, brez socialnih zapletljajev. Gre po njihovih računih za letno vsoto šestih milijard lir. Nimajo pa možnosti, zaradi krize v naši deželi, usmeriti drugam zanimanja za prevoze. Goriško avtoprevozništvo se je namreč
v tem povojnem času razvilo prav zaradi trgovinske izmenjave s sosedno Jugoslavijo.
Jutri ob 11. uri bo na trgovinski zbornici sestanek goriških avtoprevoznikov in špediterjev. Razpravljali bodo o nadaljnjih akcijah.
Smrtna nesreča pri Pierisu
Včeraj popoldne je 59-letni Fio-rello Donati iz Škocjana ob Soči vozil z mopedom po pokrajinski cesti med Pierisom in Villo Luisa. V trenutku, ko je hotel zaviti na stransko cesto za leve strani, ga je podrl 25-letni Fulvio Millo iz Pierisa. ki je prihajal iz nasprotne smeri s svojim avtomobilom. Donati je bil na mestu mrtev.
Danes se prično na goriškem kla sičnem liceju «Primož Trubar* ustni izpiti mature. Predvideno je, da bodo trajali danes in jutri, tako dopoldne kot popoldne.
V torek pa prično z ustnim izpraševanjem v okviru usposobijenosl-nega izpita na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič*.
Gorivu
VERDI 17.39-22.00 «Agente (»7. l’uomo dalla pištola d’oro». R. Moore in Y. Boond. Barvni film.
CORSO Zaprto
VITTORIA 17.00-22.00 «La pomo ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ir žit
EXCELS10R 18.00-22.00 »Uragano*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’isola detla paura*.
No ivi Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Zadnji valček*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Melodija za ljubezen*. Nemški film
DESKLE 19.30 »Noč čarovnic*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V 1RŽICU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701.
Razna obvestila
V	današnji redni tedenski oddaji tržaškega radia »Na goriškem valu* bomo lahko ob 12. uri poslušali reportažo o nedeljskem festivalu narodnozabavnih ansamblov v Števerjanu.
V	današnji redni tedenski oddaji »Goriške podobe*, ki jo bo oddajal slovenski tržaški radio ob 16. uri, bomo lahko poslušali, kako je pred prvo svetovno vojno deloval v Gorici slovenski trgovec Anton Medved, ki je med drugim tudi več let uspešno vodil kinodvorano Central. Oddajo je pripravil novinar Marko Waltritsch.
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča zainteresirane univerzitetne študente zadnjega letnika fakultet, da je v pisarni skrbništva na razpolago besedilo natečaja za dosego štipendije za enoletni študij v Združenih državah Amerike.
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo zaradi počitnic zaprta od 15. julija do 5. avgusta.
•iiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiMiimiiuntaMNHninmHHtMHuaiuiiiNimranHnMmmuiummmmmomnuNaniHM
NA PLOŠČADI DOMA ANDREJA BUDALA
Jutri kar 170 kotalkarjev na prireditvi v Štandrežu
Zvečer bo revija najboljših zastopnikov dvanajstih sodelujočih društev
Na ploščadi doma Andreja Budala v Štandrežu bo jutri, od 9. ure dalje, ves dan, tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, ki ga prireja društvo »Oton Župančič*. Tekmovanje je bilo že lani prvič, ponavljali ga bodo vsako leto. Najboljše sodelujoče moštvo bo dobilo prehodno trofejo Otona Župančiča.
Na jutrišnje tekmovanje pride nad 170 kotalkarjev iz vseh krajev goriške pokrajine in iz sosednih krajev Jugoslavije. Zastopali bodo devet tukajšnjih, in tri jugoslovanska društva.
Tekmovanje bo trajalo ves dan. Proti večeru bo revija, na kateri bodo nastopile najboljše skupine vsakega sodelujočega društva. Na sporedu je seveda tudi nagrajevanje najboljših. V primeru slabega vremena, bo vsa prireditev odložena na nedeljo.
Uspeh na maturi na trgovski šoli
Devet dijakov slovenskega trgovskega zavoda »Ivan Cankar* je u-spešno zaključilo z maturo petletno višje šolanje. O poteku mature smo v našem listu poročali. Danes objavljamo končne izide. Izdelali so vsi dijaki in dijakinje, ki so letos obiskovali peti razred omenjene šole. Izdelali so torej Edvin Butkovič (42 šestdesetink), Franko Fajt (39), Patricija Florenin (51), Edvard Gergolet (40), Patricija Gergolet
(40), Hilarij Kobal (42), Lučana Komjanc (45), David Mučič (36) in Renza Pelesson (56).
Maturantom čestitamo!
■
Namesto cvetja na grob sestrične Milene daruje Zlatka z družino 50.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Milene Tomšič darujejo družina Pelicon in Zlatka in Drago Tomšič 60.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Odborniku Ivu Berdonu in vsej družini izreka odbor Slovenskega planinskega društva iskreno sožalje ob izgubi brata Rudija Berdona.
Sporočamo, da je preminila naša draga
Milena Tomšič
Pokopali jo bomo danes, 11. julija, na domačem pokopališču. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v sovodenjsko cerkev.
SVOJCI
Sovodnje, 11. julija 1980

gnr,.#
K& &&

il m I
e j;__v.-v^fe


Tuji jeziki na osnovnih šolah
20.40	A-Ronne — glasba Luciana Beria
Laborintus II. — glasba Luciana Beria
22.10	DNEVNIK 3
22.25 Pupi dei fratelli Napoti di Catania
JUGOSLOVANSKA IV Ljubljana
18.50	Mi smo smešna družina, lutkovna nadaljevanka
19.05 Ptičje strašilo,
mladinska nadaljevanka
19.40	Glasbena parada Tri srca Radenci
20.10	Risanka 20.23 Zrno do zrna
21.00	Jadranska srečanja 22.25 Bratje Sackett,
serijski film
23.15	V znamenju
23.30	Nočni kino:
SLEPA ULICA angleški film Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	OTOK VRANOV - film Režija: Hideo Gosha; igrajo: Tatsuya Nakadai, Tet-suro Tamba in drugi
22.30	Reklamna oddaja
22.45	Pregled tedenskega programa
23.00	Slavne pustolovščine
Zagreb
19.05 TV koledar
19.15	Pia vica
19.45	Muppet shovv
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Jadranska srečanja 22.25 Priseljenci, serijski film
24.00	'TV DNEVNIK
ŠVICA
20.40	II Computer — TV film
21.30	TV DNEVNIK
22.50	Maldonne - film
RADIO 1
7.00, 8.00.	12.00, 13.00, 14.00
15.00,	19.00 Poročila: 6.00 Glas beno prebujanje; 7.15 Glasbenn-govorni program; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dnevni var jate; 12.03 Vi in jaz 80; 13.20 Glasbeno-govorni program; 15.30 Šolska vzgoja; 15.03 Rally; 16.30 Etre pi — 1; 16.30 Fonosfera; 17.00 Patciivvork: 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 En človek, dva obličja; 20.00 Radijska priredba; 21.03 Simfonični koncert; 22.30 Popevke.
RADIO 2
7.30, 8.30,	9.30,	11.30,	12.30.
16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	. 9.00 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 Politična tribuna: 12.50 Hit Parade; 13.35 Sound-Track. glasba in kino; 15.00 - 17.15 Poletni ,čas; 17.32, Glasba, ki je všeč tebi in ne meni; 17.55 Ljubezenske zgodbe; 18.08 Glasbena pripoved.
19.50	Plošče; 20.30 Poletni večeri —- proza, poezija in glasba.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.47 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 12.55 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 14. ure; 14.20 Obvestila in zabavna glas ba; 14.30 Priporočajo »ain. ..;
14.50	Človek in zdravje; 15.06 Simfonična glasba; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Zabav na glasba 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z...;
21.00	Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Besede in zvoki iz logov domačih.
Otroci iz goriškega Poletnega središča imajo besedo rj Poslušate Radio Poletno središče Ob igri delamo in ustvarjamo
Med redne dejavnosti Slovenskega poletnega središča v Dijaškem domu Sjdi tudi priprava radijskih oddaj v ž.vo. Na sporedu so vsak dan po kosilu. Vodijo jih obiskovalci središča, seveda pod skrbnim nadzorstvom in ob pomoči animatorjev. Ker s.no tik pred Olimpiado, je bil program oddaj v živo sprva ubran bolj na športno stran, v zaključnem delu pa so spored popestrili z oddajami o raznih zanimivostih, s prikazom naših krajev in ljudskih običajev.
Oddaje so redno snemali na ma gnetofonski trak in tako se je nabralo precej gradiva, ki so ga za današnji, zaključni dan, strnili v ci-klostilirani brošuri.
Jaz se imenujem Danjel in stanu jf-m v Šlovrencu. Všeč so mi vsi športi: tekanje, skakanje in nogomet.
Daniele Pisk - Šlovrenc
*, , # * # .
Meni ugaja nogomet, telovadba in odbojka. Uči med gospa Mija. Ko bom velik, bom postal svetovni pr-
Za 85 otrok iz Gorice in bliž-njih krajev, ki so obiskovali Slovensko poletno središče v Dijaškem domu, bo danes slovesen, a obenem tudi nekoliko žalosten dan. Po treh tednih skupnega življenja ob igri, športu in delu pod skrbnim vodstvom animatorjev, je nastopil dan ločitve. S.ovensko poletno središče, ki ga je letos obiskovalo še več otrok kakor lani in ki je potekalo v znamenju skorajšnjih olimpijskih iger, le da je bila Olimpiada v Gorici in ne v Moskvi, zapira vrata v prepričanju, da je bilo opravljeno v tem, čeprav razmeroma kratkem obdobju, pomembno vzgojno delo med mladimi, ki bi bili sicer v tem času, ko ni redne šolske dejavnosti, prepuščeni samim sebi. Predlanskim, ko so v dijaškem domu prvič uvedli poletno središče, so si mladi izbrali kot simbol ladjico, ladjico želja. Lahi je dejavnost središča potekala v znamenju mednarodnega leta o-troka in pod geslom Materin jezik je kakor pesem. Temu geslu so v poletnem središču o-stali zvesti tudi letos, čeprav je na zunaj bolj prisotna O-limpiada. Jezikovni vzgoji so tudi letos posvečali kar največ pozornosti. Ne samo pri uravnavanju in usmerjanju pri tako imenovanih kulturnih dejavnostih, ampak tudi pri igri, delu in športu.
Za zaključek Slovenskega poletnega središča so otroci, največ jih je iz Gorice, veliko pa iz okoliških, tudi italijanskih krajev, pripravili sklepno kulturno - športno prireditev, ki bo danes, ob 17. uri, v prostorih poletnega središča. Za to priložnost pa so pripravili tudi cik'ostilirano brošuro, ki vsebuje vse objave radia Poletno središče. Nekaj prispevkov objavljamo tudi na naši strani, skoraj v celoti namenjeni tej pomembni pobudi na vzgojnem področju.
Posredujemo kratke vesti
Imenujem se Katrin in stanujem v Sovodnjah. Najraje telovadim. Uči nas učiteljica Lučka. Naučili smo se veliko iger. Včasih se zelo jezi, ker ne ubogamo. K telovadbi hodimo ob sobotah in petkih. Telovadimo eno uro. Z učiteljico gremo tudi na tekmovanja. Pri tekmovanju smo se igrali med dvema ognjema in dosegli četrto mesto. Dobili smo pokal. Tudi v šoli telovadimo. Težko mi je, ker prihodnje leto ne bom mogla več hoditi. Obiskovala bom nižjo srednjo šolo.
Katrin Luvisutti - Sovodnje # # #
Meni je zelo všeč telovadba. Moj najljubši šport je nogomet. Tudi v šoli smo imeli telovadnico. Rada igram nogomet. Tudi v poletnem središču imamo telovadbo. Meni je zelo prijetno v poletnem središču, ker imam veliko prijateljic.
Lavra Hvalič - Gorica * # *
Imenujem se Elizabeta Tomšič, stanujem v Ulici Angiolina 28, v Gorici. športna panoga, ki mi najbolj ugaja, je tenis. Obiskujem šolo tenisa. Končala sem prvo leto, mslim nadaljevati. V poletnem središču je zabavno, ker se dela veliko lepih stvari.
Elizabeta Tomšič - Gorica
Meni je všeč igra med dvema ognjema. Po navadi se igram na dvorišču in doma. V šoli telovadimo ob sobotah z učiteljico. V poletnem središču imam veliko prijateljic.
Luca Milocco • Gorica
Imenujem je Marko Čavdek. Najlepša igra je zame med dvema ognjema. V šoli smo se ob sobotah zbrali v telovadnici. V Sovodnjah je bilo tekmovanje. Dobil sem srebrno kolajno. Lansko leto sem hodil k telovadbi.
Marko Čavdek - Rupa « * *
Ime mi je Mauro in stanujem v Sovodnjah. Najraje hodim k telovadbi. Uči nas gospodična Lučka. Pri telovadbi skačemo, delamo prevale, tekamo, igramo se med dvema ognjema. Vendar me najbolj veseli nogomet, in to tudi najraje se igram med prostim časom. Rad bi postal prvak v nogometu in igral v močni ekipi.
Mauro Gulin - Sovodnje # # *
Meni ugaja telovadba. Uči me učitelj Vahev v Sovodnjah. V Sovodnjah imamo telovadnico. Pri telovadbi sem se naučil veliko vaj in igric: prevale, skoke čez kozo, pa tudi tekamo, igramo se med dvema ognjema in še druge igre. K telovadbi hodim ob sredah in ob sobotah. Dobil sem tri kolajne: eno zlato in druge srebrne. Eno sem dobil v Trstu, druge pa v Gorici. Smučanje mi je zelo všeč in bi se ga rad naučil.
Ladi Tomšič - Sovodnje * * #
Imenujem se Maksi Šuligoj. Zelo mi je všeč igra med dvema ognjema. V poletnem središču vsak dan igram to igro na dvorišču. Meni je všeč tudi tenis. Gospa Mija me uči telovadbo; je zelo pridna.
Mak st Šuligoj - Gorica
V V
POSEBNO Ml JE VSEC TELOVADBA
V Podgori nimamo nobene telovadnice, zato sem obiskoval tečaj telovadbe v Gorici. Meni zelo u-gaja šport. Upam, da bomo tudi v Podgori imeli tečaj telovadbe.
David Ambrosi - Podgora *'# *
Meni je ime Sabrina Martinuč. Všeč mi je telovadba, zato sem le-
vak nogometa. Jaz raje igram nogomet kot odbojko. Meni je všeč hoditi v poletno središče.
Tomaž Klemše - Gorica • • •
Imenujem se Dijego in stanujem v Sovodnjah. Rad hodim k telovadbi. Uči nas gospod Valter. K telovadbi hod m ob sobotah in sredah. Takrat se igramo med dvema ognjema. Tudi v šoli se vedno igramo med dvema ognjema.
Dijego Petejan - Sovodnje • • «
Imenujem se Vesna Lutman. Stanujem v Štandrežu. Obiskujem 2. razred osnovne šole. V šoli telovadim. Meni je zelo všeč telovadba. Uči me Majda Pavlin.
Vesna Lutman - Štandrež
Stran sta uredila IGOR KOMEL in VLADO KLEMŠE v sodelovanju z animatorji Slovenskega poletnega središča
Moj dan v poletnem središču
V središče prihajam ob' osmi uri. Pripelje me mama. Dan se prične s prižigom olimpijskega ognja. Po tem se razdelimo v skupine. Rada grem v šiviljski krožek, tam izde lujem razna ročna dela. Izdelala sem metulja in povodnega konja. Šiviljski krožek je večkrat razmetan, zato ker neprestano nekaj režemo, krojimo, šivamo, lepimo.
Suzana Skok - Gorica
OLIMPIJSKA VAS
Tekmovalci vseh dežel, ki se u-deležijo olimpijskih iger, prebivajo v olimpijski vasi, blizu stadiona. Po zgledu olimpiad, vam predlagamo, da bi tudi mi živeli v olimpijski vasi «Poletno središče* in si predstavljali, da smo slavni olimpijski tekmovalci; košarkarji, nogometaši, plavalci, kolesarji, sabljači itd. Zato vas radijski krožek vabi, da si vsaka skupina izbere športno panogo ter s pomočjo animatorja nariše njen simbol - zastavico, ki bo krasila vašo mizo do konca Poletnega središča. Vsaka skupina naj pripravi tudi kratek op:s športa v katerem si predstavlja, da bo tekmovala. U-pam, da boste naš predlog sprejeli in se takoj lotili pripravljati stadion za tekmovanje in vhod v olimpijsko vas. Želim vam prijetno bivanje, lepo vas pozdravljam in v kratkem nasvidenje!
Marta Primosig - Pevma
NA IGRIŠČU
Opisujeva, kaj se dogaja na igrišču poletnega središča. Na igrišču je veliko otrok. Igrišče je veliko in je pripravno za mnogo iger: tenis, odbojko, košarko, med dvema ognjema in druge. Otroci se radi igramo na igrišču in se zabavamo. V središču vadimo športne igre. Najraje se igramo med dvema ognjema. Z nami se igrajo tudi animatorji a mi smo močnejši.
Boris Nanut - Gorica Boris Zavadlav - štandrež
NA DVORIŠČU
Opisoval bom dvorišče Poletnega središča. Na dvorišču rastejo drevesa, ki so spomladi zelena, pozimi pa gola. V sredini je oder, kjer smo prvega julija 1980 prvič imeli pevske vaje. Na dvorišču je gugalnica za najmlajše. Na desni strani vhoda rastejo grmiči, po katerih plezamo kot opice.
Qtroci se igrajo različne igre: na elastiko, kdo se boji črnega moža, na tatove čebel, igrico «zemlja», šah, damo, na palčke in druge igre. Animatorji pravijo, da smo pridni in ubogljivi.
Nanut Aleš - Štandrež
DELO PO KROŽKIH
Opazovale smo, kaj delajo otroci po krožkih. V torek, 1. julija, ob 11. uri smo zabeležile sledeče; v mizarski delavnici' je mnogo otrok, ki izdelujejo razne izdelke, zato je delavnica razmetana. V njej žagajo, barvajo, lepijo, režejo. V delavnici je gospod Oskar, ki svetuje in pomaga.
V šiviljskem krožku šivajo živali in lutke. Tu so učiteljice: gospa Vio-letta, gospodična Edes in Nadja. Tu ne samo šivamo, ampak tudi rišemo, izdelujemo razne predmete iz ščipalk in iz daša. Ravnokar delajo mozaik, druga skupina pa samokolnice, vodnjake in stole. V jezikovnem krožku pišemo, rišemo. Sedaj vadi v njem naš orkester. Tu se učimo igric, tu imamo knjige in i-grače. V prostorih radia «PoIetno sredšče*. so nam na razpolago kasete, plošče, aparati, radio in gramofon.
Susana Skok - Gorica Vesna Tomšič - Sovodnje 11 Danjela Juretič - Podgora
tos obiskovala tečaj telovadbe in ličila me je gospa Mija. Naučila me je veliko novih vaj in igric. Upam, da bom tudi prihodnje leto hodila v telovadnico. Upam tudi, da bom lahko tudi vadila kotalkanje sku-
paj s prijateljico, ki sc imenuje Danijela. Meni je všeč kotalkanje. Ko bom velika, bi rada postala plesalka.
Sabrina Martinuč - Gorica * * #
Športi nogomet, tenis in plavanje mi najbolj ugajajo, čeprav ne va-d m nobenega izmed teh. Hodim pa k telovadbi. Uči nas Lučana Tomšič. Treningi so ob petkih in sobotah. Pri telovadbi je lepo, ker tudi pri
. . VAilV t**'| -«nv	■-r>r ■ • VIVOJCM *
Spomin na Olimpiado v Gorici
povedujemo šale med počitkom. Večkrat smo kaznovani, ker ne ubogamo. Med telovadbo se malo odpočijemo. Če je učiteljica jezna pa ne. Z učiteljico gremo na tekmovanja. Zmagala sem že eno kolajno. Prihodnje leto ne bom več mogla hoditi k telovadbi, ker bom obiskovala prvi razred nižje srednje šole v Gorici.
Alenka Florenin - Sovodnje
M * #
Imenujem se Marko, star sem 11 let. Zelo mi ugaja nogomet. Igram z ekipo «Pro Gorizia*. Trening i-mamo ob sredah in petkih. Poleg nogometa tudi telovadim. Uči me gosjKidična Lučka. Pri telovadbi delamo veliko vaj. Ko nismo pridni, se vaditeljica jezi in moramo delati še uro težke telovadbe. Stanujem ’ v Sovodnjah. Moja vas je zelo velika. Na robu vasi sta dve reki: Soča in Vipava. Poleti, ko je vroče, se gremo kopat v Vipavo. Sem zelo srečen, da stanujem v vasi, in ne v mestu, ker je v vasi več prostora za igre.
Marko Gulin - Sovodnje # # #
Meni ugaja telovadba. V Štandrežu imamo telovadnico. V šolskem letu smo šli vsak ponedeljek v telovadnico, telovadili smo in igrali med dvema ognjema. Zmagala je vedno ekipa, v kateri je bil moj brat David in moj prijatelj Fabij.
Aleksander Cnceani - štandrež # * #
Hodim k orodni telovadbi. Dobil sem že tri kolajne: bronasto, zlato in še bronasto. Te kolajne sem dobil v Sovodnjah, v Trstu in v Gorici. Pri telovadbi se učimo razne vaje, premet v stran, stojo na rokah, preval naprej in nazaj, delamo prevale na bradlji, stojo s prevalom, naprej in še druge različne vaje. Telovadim že štiri leta. Meni zelo ugaja orodna telovadba.
Gabrijel Šfiligoj - Pevma * # *
Zelo rad ribarim. Udeležil sem se že marsikaterega tekmovanja v ribolovu. Dobil sem pokal; drugič sem si priboril zlato kolajno, poleg te pa še eno. Zadnjič sem spet dobil pokal. Sem lovil postrvi. Tekmoval sem v Ločniku in Fari. Zadnjič nisem ulovil niti ene ribe.
Marko Sošol - Oslavje # # «
Moj najljubši šport je telovadba. Med šolskim letom sem vsak ponedeljek in četrtek hodila v novo telovadnico, ki je v Gorici. Učiteljica. ki nas uči telovadbo, se imenuje Mija. Uči nas zelo lepo. Včasih se igramo tudi igro med dvema ognje ma, včasih pa tudi druge igre. Letos smo šli na tri tekmovanja: dve v Gorici in eno v Sovodnjah. Nekoč smo se v telovadnici igrali tudi sle pe miši. Ko bom velika, bom postala orodna telovadka.
Katja Lutman - Štandrež
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Benetke;
Koncert za jutri
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 13.55 Rim: TENIS
18.00	Risanke
18.15	Sveže, sveže. ..
18.30	Wobinda - TV film 19.20 HEIDI
risani film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK Ž0.40 Tam, tam
Aktualnosti Dnevnika 1
21.30	Privilegij — film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	šolska vzgoja Med šolo in delom
17.00	Pisma stricu Georgeju TV film
Program ža mladino
17.45	Risanka
18.15	Komični filmi
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Srečanja z Aguamanoro in Supermanom
19.15	George in Mildred TV film
Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	oSettima strada* — film
21.40	L’arte di far ridere 1. del
22.30	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.15 Pupi dei fratelli Napoli di Catania
19.20 Dekleta iz neke vasi s tovarnami — 1. del
19.50	Portret znanstvenika 20.05 Šolska vzgoja:
TRSTA
7.00, 8.00,	10.00, 13.00,	14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Osebna vozila danes:
9.00	Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Operni biseri;
11.00	Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moč preteklosti* — 4. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Goriške podobe (ponovitev) 16.50 Deset minut z orkestrom Armanda Trovaiolija; 17.10 Klasični album; češkoslovaški skladatelji.;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Priljubili
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30,	10.30,	11.30,	12.30,
13.30,	14.30,	15.30,	16.30,	17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Glasba
za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.15 Poje Franc Koren; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .;	H.40	Mozaik;	11.00	Horoskop;	11.03	Plošče;	11.32	Kim,
svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.30 Lucianovi dopisniki; 14.33 Plesna glasba; 15.00 Prijet-' no popoldne; 15.33 Glasba; 16.45 Z nami je. . .; 16.00 Samouprav-ljavec; 17.00 Kultura in družba; 17.10 La Vera Romagna; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba. šport, radovednost; 18.52 Merit fa centro; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski orogram)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30 Poročila; 7.00 . 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Otvoritev: oreglerl dogodkov, najava sporeda; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Svirac svira, kolo igra - spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes, reklame; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Kulturni relief — Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic - 25-888; 17.45 Objave in zabavna glasba;
Predstavljamo vam naš kraj
Goričani dobro poznamo kraj, kjer gradijo naš kulturni dom. Tu so že dogradili telovadnico, katere se že poslužujemo. Mimo teče potok Koren, sedaj pokrit. Nekdaj je ob potoku stala tovarna glasbil: klavirjev in harmonijev. Gospodar te tovarne je bil Ivan Kacin.
V	bližini je gluhonemnica, ki jo je dal zgraditi kanalski rojak, pes nik, učitelj in planinec Valentin Stanič.
Pred cerkvijo na Travniku je steber. Na ta steber so obesili voditelje tolminskega kmečkega punta.
V	stavbi nekdanjega semenišča se je šolalo veliko slavnih slovenskih mož. Med temi je bil tudi Simon Gregorčič.
Ulica Scuola Agraria je dobila ime po slovenski kmetijski šoli. Na Korzu so imeli Slovenci veliko trgovin.
Pri parku stoji nekdanji Trgovski dom.
Kristina Degrassi • Gorica
MOJA
Stanujem v Moši, Ul. Taraboe-chia. Meni je všeč moja vas. V moji vasi nimam dosti prijateljev, zato hodim rada v šolo v Gorico, ker tam spoznam druge otroke in se z njimi igram. Meni zelo ugaja šport. Po končani telovadbi sem žalostna, kar sem doma sama. V Poletnem
središču imam dva prijatelja, ki sta hodila z mano k telovadbi. Gospa Mija me uči telovadbo, tudi ona je pri nas v Poletnem središču.
Raria Toinasin - Moš
OSLAVJE
Iz Gorice pelje vijugasta cesta, ki se vije in Vzpenja po zelenem griču. Na tem griču leži vas, ki šteje približno 80 hiš. Tu, v tej vasi stanujem jaz. Vas se imenuje Oslavje. Če pogledamo iz Oslavja proti jugu, vidimo veliko furlansko nižino, na jugovzhodu lepo Kraško planoto, na vzhodu, ko je lepo vreme in nebo jasno, opazimo Nanos, na severu pa nas obkroža Trnovska planota in ob vznožju, v Jugoslaviji Nova Gorica.
Na Oslavju nimamo osnovne šole ne cerkve, zato obiskujemo šolo v sosednji vasi Pevmi. V Pevmi imamo cerkev, pokopališče, šolo, vrtec, malo telovadnico in pošto. Nekoč smo imeli na Oslavju cerkev a so jo v prvi svetovni vojni porušili in nikoli več zgradili. Zgradili pa so velik spomenik - kostnico. Tu so žare s kostmi padlih vojakov. Vsaka grobnica ima tablico, na kateri je ime, priimek, datum rojstva in smrti vsakega vojaka Pod kostnico je tudi velik zVon, ki vsak večer ob 18. uri zvoni.
Nadja Bevčar - Oslavje
PODGORA
Stanujem v Podgori, to je majhna vas v predmestju Gorica, na desnem bregu Soče. Ob Soči je velika tekstilna tovarna, v kateri delajo Podgorci. Moja hiša je v bližini šole. Na šoli poučujeta dve učiteljici in učitelj približno dvajset učencev. V sklopu prosvetnih društev A. Paglavec in Podgora delujejo trije zbori; športnih društev pa ni.
Danijela Juretič - Podgora >
GORICA
Rodila sem se v Gorici. Mesto je majhno, eno izmed najmanjših v Italiji. Nastalo je že v srednjem veku. Najprej je bil zgrajen goriški grad, kjer so prebivali goriški grofje. Grad je sedaj muzej, V kletnih prostorih so zapori, kjer so bili zaprti tudi slovenski puntarji. V prvem nadstropju .je grofovo stanovanje in sobana, kjer so včasih razni mednarodni shodi. Na grajskem dvorišču je vodnjak, ki ni več uporaben. V obzidju gradu so line, iz katerih so vlivali vrelo olje na sovražnike, ki so oblegali grad. V muzeji’ pri gradu so slike, ki prikazujejo nastajanje in širjenje mesta. Mesto se je do danes razširilo z griča po okoliški ravnini. Najstarejša ulica v mestu je Ra štel, ki pelje z gradu na Travnik, ki je glavni goriški trg.
Vida Mermolja - Gorica
Prvi koraki športa na Goriškem
Jaz bom pa povedala, kako so naši predniki telovadili pred 90. leti v Gorica pri «Goriškem Sokolu*.
Goriški Sokol je nekaj let životaril, ker splošen položaj ni bil dovolj zrel za tako društvo in ker ni imel pravega vodstva. Leta 1889 je prevzel vodstvo društva Andrej Gabršček. Profesor Kragelj pa je našel na Starem placu (Trg sv. Antona) gostilno pri Zlati zvezdi, katere lastnik je bil slovenski gostilničar Vincenc Špacapan. Tu je bila tudi velika dvorana in v njej so postavili prvo telovadno orodje, ki so sj ga s prispevki kupili člani telovadnega društva sami.
Od tu so se selili v drugo telovadnico, v Ulici sv. Ivana, a leta 1904 so se selili v novo dvorano Trgovskega doma.
Goričani se niso ukvarjali samo s telovadbo, ampak tudi s športom. Že leta 1908 so imeli kolesarsko društvo «Gorica». V letu 1910 so ustanovili nogometni klub, kateremu so dali ime ^Jugoslavija*. Ko so fašisti zaplenili Trgovski dom, je vsa športna in telovadna dejavnost v Gorici zamrla.
Damjana češčut - Gorica
CUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO M MED VOJNO _______________PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kubler
Predsednik; To se pravi, da je bilo vaše zadrževanje na tem sektorju absolutno taktičnega pomena.
Kubler: Generalobrst Wehr se je namreč bal, da bi v tem primeru močnejše čete postale proste in bi prišle v bližino te skupine ter položaj skupine bistveno poslabšale.
Predsednik: Tovariš tožilec, prosim, še kako vprašanje? Prosim, gospod doktor.
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: Vidi se, da sta obtoženi Kubler in obtoženi Rainer imela razne pogovore in da je Rainer dobil izrecno navodilo za boj proti partizanom. To me zanima zaradi tega, ker je obtoženi Kubler izjavil, da on ni bil poverjen za boj proti partizanom. Torej, kdo je njemu dajal naloge?
Kubler: Navodila za boj proti partizanom sem dobil od svoje nadrejene vojaške oblasti in to z ozirom na čas je bila to bodisi skupina, deseta armada ali pa armadna skupina S. Enkrat sem prejel navodilo od Gauleiterja
Rainerja, v katerem je rekel, da ne želi kolektivnih ukrepov. Pod tem sem razumel zapiranje talcev, ustrelitev talcev, sežiganja itd.
Predsednik: Še kakšno pojasnilo?
Vojaški tožilec: Glede na njegov odgovor na zadnje vprašanje: ali je obtoženi Rainer kaj konkretnega storil proti temu, da se ne bi več izvajalo kolektivno kaznovanje?
Kubler: Z Gauleiterjem Rainerjem sem o tem razpravljal in on je konkretno v toliko nekaj storil, da mi je to tudi pismeno sporočil.
Vojaški tožilec: Zakaj so se potem še naprej nadaljevali uboji in umori?
Kubler: Kar se je v pogledu zgodilo, se je zgodilo brez moje vednosti in brez moje odobritve.
Vojaški tožilec: Če niste vedeli, bi pa morali izvedeti kot poveljujoči general in zato je vaša krivda še večja.
Pomočnik tožilca: Kdaj vam je Rainer to sporočil pismeno?
Kubler: To je bilo približno januarja 1945.
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: Ali je Rainer storil še kakšne konkretne korake za preprečitev takšnih ukrepov?
Kubler: Vem, da je ob priliki...
Predsednik: To vprašanje se ne nanaša na obtoženega Kublerja.
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: To se nanaša na točko 2 obtožnice dr. Rainerja.
Predsednik: Na to je Kubler že odgovoril.
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: Kdo je bil potem odgovoren za pobijanje partizanov?
Kubler: Prosim, da pomislite, da je bilo meni v kratkem času dodeljenih osem divizij, to je skupno okrog 100 tisoč mož.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. julija 198(1
kolesarstvo
TO UR DE FRANCE
PO ODSTOPU BERNARDA HINAULTA VČERAJ JE PRESENETIL R. MARTIN
Zoetemelk je prevzel rumeno majico, vendar je Martin že na tretjem mestu skupne lestvice
Lahko rečemo, da se je včeraj zacel novi «Tour». Po odstopu Hi-naulta, katerega koleno ni vzdrža-JP naporov te dirke, je postal «Tour» “°lj odprt, bolj dostopen raznim Prožnostim. Res je bilo v zadnjih oneh vprašanje, če bo Hinauit vzdrži do konca dirke, kljub temu pa Je bil velik favorit za končno zmago.
^edaj pa je kandidatov več.
Med temi se je kot pravi meteor nenadoma pojavil Francoz Martin, si je poleg etapne zmage pribo-r'l tudi tretje mesto na skupni le-stvici, obenem pa je še prevzel yodstvo na lestvici za veliko gorsko nagrado.
. Dirka se je začela v zelo slabem vremenu, ki je še otežkočalo ‘tak naporno vožnjo preko štirih Vrsokih pirenejskih prelazov. Prvi Je kmalu po startu ušel Gouilloux, 45. km si je priboril kar deset
Tako si je v sredo Hinauit zakril obraz, ko je spoznal, da je zanj letošnjega «Toura» konec
biinut in pol naskoka, toda na spustu z Aubisquea je vsa njegova Prednost skopnela in možakar je zaostal. Kmalu nato je prišlo do Pobega, ki je bil zametek kasnejših odločilnih dogodkov: ušla je šesterica kolesarjev, kateri se je Pri 94. km pridružil še Martin, la Je pod Tourmaletom potegnil, vo-z’l je tako hitro, da mu ni mogel nihče slediti in tako je povsem sam Prevozil še Aspin in Peyresourde. v ozadju je le Zoetemelk skušal organizirati zasledovanje, vendar brez večjega uspeha.
Martin je tako povsem sam pri-Vo«l na cilj, na drugo mesto pa se Je uvrstil presenetljivi Šved Nilsson. . Včerajšnja etapa od Paua do kraji,3 Bagneres de Luchon je merila 200,400 km.
, etapna lestvica
!• Martin (Fr.) 6.27'32”, 31.027 km n.u.
2- Ake Nilsson (Šve.) po 3 13" Seznec (Fr.)	3'27‘'
4- Alban (Fr.)
”• Zoetemelk (Niz.)
2- Wilmann (Nor.)
1- Agostinho (Port.)
De Muynck (Bel.)
Bernaudeau (Fr.)
Kuiper (Niz.)
SKUPNA LESTVICA Zoetemelk (Niz.) 64 20’14" Kuiper (Niz.) po 1T0’ Martin (Fr.)	4’37"
De Muynck (Bel.)	6'53”
Bazzo (Fr.)	710"
Bernaudeau (Fr.)	757"
L Lubberding (Niz.)	8’59"
?• Agostinho (Por.)	9 44”
Seznec (Fr.)	9'52"
^0. Nilsson (šve.)	9’53"
tenis
DUNAJ — Mednarodna teniška “Veza je zavrnila priziv romunskega Prvaka Ilia Nastaseja, ki ne bo smel ®;ati v Davisovem pokalu do konca Prihodnje sezone. Tako bo romunska teniška državna reprezentanca pstala v prihodnjem srečanju s Češkoslovaško brez svojega najboljše-ga Predstavnika.
PESARO — Na mednarodnem žen-kem_ teniškem turnirju v Pesaru . včeraj odigrali četrtfinalna sre-^anJa, v katerih so med drugim do-leSb sledeče izide:
^orzio - Canapi V7:5> 6:0
vasquez (Peru) - Baldovinos (Fr.)
v6;4. 6:1
^asuelli - Hulrich (Avstrija)
t.6;2. 6:1
4‘ezzi (Arg.) . Killida (Šp.)
. 6:1., 6:4
ft,biach (Fr.) - Lazzari
r6;3, 6:2
Vhevallier (Fr.) - Ippoliti 2:1, odpoved
Američana Richa Laurela. Ta se je obvezal, da bo ostal pri Hur-linghamu še naslednje leto, toda za to mu mora plačati 20 odstotkov več. kot prejšnje leto. Rich je sicer manjši od dveh metrov, je pa izvrsten igralec, ki je lani pripeljal tržaško košarkarsko ekipo v A l ligo.
Poleg njega pa bi Lombardi rad dobil še pivota, višjega od dveh metrov. Pogaja se z Jeelanijem, mladim košarkarjem, ki igra pri Eldoradu in je visok 2,04 m, a je še neizkušen. Za osemnajstletnega Jeelanija se potegujejo še razne druge ekipe, ima pa prednost Hur-lingham, če ne bo Jeelani šel med ameriške profesionalce.
Tržaška ekipa bo zamenjala tudi pomočnika trenerja, ker se je Pozzecco sprl z Lombardijem.
Na košarkarskem turnirju v Skednju se je končala prva faza, v kateri so bile ekipe razdeljene v dve skupini, vsaka skupina pa je štela po tri moštva. Jadranpvci, ki nastopajo pod imenom Discoteca La Bora, so igrali v A skupini, kjer so zasedli prvo mesto.
Včeraj se je začela druga faza tega turnirja. V prvi tekmi so se
Jadranovci spoprijeli z ekipo Jeans Comer in po pričakovanju zmagali.
Druga faza turnirja, ki bi se morala zaključiti jutri, pa ne bo odločala o zmagovalcu, ki bo znan šele po zaključku tretje faze, ki bo na sporedu od 14. t.m. dalje. Rezultati:
I. faza: A skupina: 1. Disc. La Bora, 2. Color Arte, 3. AGIP B skupina: 1. Edi mobili, 2. Go-ruppi, 3. Jeans Comer H. faza: 10/7 - AGIP - Edi mobili 66:95
Jeans Corner - Disc. La Bora 68:70 11/7 - Color Arte - Goruppi Edi mobili - AGIP 12/7 - Disc. La Bora - Jeans Comer Goruppi - Color Arte III. faza: od 14. 7. dalje.
RUGBY
Visoka zmaga Italije
PAPEETE (Tahiti) - V zadnji tekmi na svoji turneji po Tahitiju je italijanska državna reprezentanca v rugbyju premagala domače moštvo z izredno visokim izidom 74:0. Velja omeniti, da je reprezentanco s Tahitija pred časom vodil ravno Pierre Villepreux, sedanji trener Italijanov.
TENIS
DAVISOV POKAL
Nasmejani Francoz Rajmond Martin po samotnem prihodu na cilj včerajšnje etape, po kateri se je ta novi francoski kolesarski ljudski junak povsem nepričakovano znašel v najožjem krogu kandidatov za končno zmago na Touru	(Telefoto AP)
Danes Italija proti Švedski
V prvih srečanjih posameznikov bo Barazzutti igral z Johanssonom, Panatta pa s Simonssonom
RIM — Včeraj se je zaključilo žrebanje za teniško finalno srečanje evropske A cone Davisovega pokala med Italijo. in Švedsko. Danes bo ob 13. uri kot prvi za Italijo stopil na igrišče Corrado Barazzutti, ki bo igral proti Kjellu Johanssonu. Za njima bo nastopil Adriano Panatta ki se bo pomeril s Švedom Stefanom Simonssonom. V nedeljo, ob isti u-ri, bo nastopil kot prvi Panatta, ki bo igral proti Johanssonu, po tej tekmi pa bosta igrala še Baraz zutti in Simonsson. Tako posamezniki; srečanje dvojic pa se bo začelo jutri ob 14.30 s Panatto in Bortoluccijem proti Johanssonu in Simonssonu. Vsekakor kapetana o-beh ekip lahko zamenjata sestavo dvojic še eno uro pred začetkom tekmovanja.
Italijani računajo na gotovo zmago, predvsem Panatta, ki je bil že prej prepričan, da bo premagal Borga. Odličnega Šveda pa ne bo (zaradi želodčnih krčev). Moramo pa še omeniti, da so Italijani premagali Švede v letih 1974,, 1976 in 1977. V zadnjih treh nastopih so Italijani osvojili devet srečanj, Švedi pa le tri. Zato bo tokrat Italija verjetno premagala nasprotnike še lažje, ker igrajo brez Borga, najboljšega tenisarja na svetu. V ekipi, s katero se je tokrat predstavila Švedska, je najboljši Simonsson, ki pa je v svetovnem merilu šele
.........................................................................................iiiiiiiiiiititiminiiiiiniiiiiiiiiinnim....................................................................1....................................................................imiiiiHitiiiiiitiiiit
OLIMPIJSKE IGRE
NA URADNEM SEZNAMU
Le poldruga stotina «azzurrov» za nastop na moskovskih igrah
Odprava za 01 je tako okrnjena zaradi odsotnosti športnikov-vojakov
9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Pred kratkim smo že poročali o sestavi italijanske atletske reprezentance, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Moskvi. Danes priobčujemo celotni seznam članov te odprave, v vseh športih, kjer bodo «azzurri» pač nastopali.
Vseh italijanskih olimpijcev bo 166, od tega 127 moških in 39 žensk. To število bo morda naraslo na 170 oseb, če bodo v zadnjem trenutku dodali še kakega tekmovalca.
Tako maloštevilna ni bila doslej italijanska olimpijska reprezentanca še nikoli. To dejstvo gre v glavnem na račun odsotnosti približno petdesetih tekmovalcev, ki nosijo vojaško suknjo in niso dobili potnega lista.
Čeprav je tekmovalcev precej manj kot običajno, pa je zato (po tradiciji) ostalo število uradnih spremljevalcev olimpijskega moštva neokrnjeno, v primeru s prejšnjimi leti, saj bo v spremstvu več kot sto raznih «strokovnjakov» (kar pa, verjetno, ni izključno italijanski pojav).
Seznam olimpijcev pa je tak:
Atletika
MOŠKI: Men- ea, Zuliani, Mar-chioretlo, Malinverni, Tozzi, Bor-ghi F., Gripno, Orlis, Gerbi, Volpi, Da Milano M., Da Milano G-. Mar-chei, Magnani, Raise, Tamberi, Urlando, Broaini.
ŽENSKE: Masullo, Bottiglieri, Ros si, Lombardo R., Dorio, Porcelli, Possamai, Simeoni, Petrucci, Quin-tavalla.
Veslanje
Abbagnale, DeH’Aqiiila, Perri, Merli, Mastrandrea, Ponchio, In-troini.
Kolesarstvo
Dazzan, Bontempi, Bincoletto, Mi lani, Pizzoferrato, Pettina, Giaco-mini, Maffei, Mineti, De Pellegrin.
Ghibaudo, Delle Čase, Cattaneo, Petito.
Grško - rimska rokoborba
Maemza, Caltabiano, La Penina.
Prosta rokoborba
Pollio, La Bruna, Niccolini.
Dviganje uteži
Tosto, Pedicone, Lagrotteria, Oer-burger.
Plavanje
MOŠKI: Silvestri, Ceccarini, Ram-pazzo, Revelli, Franceschi G„ Fran-ceschi R. , m, •
ŽENSKE: Savi, Seradnatore, Ca-rosd, Vallarin, Felotti, Bonon, For-losso.
Skoki v vodo
Italiand, Cagnotto.
Vaterpolo
Alberani, Marsili, Steardo, D'An-gelo, Simeoni, Fondelli, Ragosa, Pa nerai, Misaggi, De Magistris, Col-lina.
Moška košarka
Sacchetti, Gilardi, Bonamico, Vec-chiato, Brunamonti, Della Fiori, Meneghin, Marzorati, Silvester, Sol-frini, Villalta, Generali.
Ženska košarka
Silimbani, Draghetti, Guzonato, Grossi, Rossi, Sandon, Faccin, Ver-gnano, Gorlin, Serradimigni, Bai-strrochi, Piancastelli.
Moška Odbojka
Dameto, Na s si, Di Bernardo, Ber-toli, Lanfranco, Di Coste, Greco, Sibani, Belletti, DalTOlio, Bonini, Innocenti.
Pentatlon
Cristofori.
Boks
Russolillo, Oliva, Gravina, Damjani.
Sabljanje
MOŠKI: Cervi, Maffei, Montano

KROS
JUTRI NA KAIINARI
POKRAJINSKI KROS IA DEČKE IN DEKLICE
Tekmovanje prireja ŠD Adria ob vaškem prazniku
košarka
ZA OKltEPilEV EMPE
Hurlinjjham kupuje nove igralce
j, Durlingham se je letos uvrst'1 v Julijansko košarkarsko ligo A-l in s’ se moral ojačiti, če bi hotel za-visoko mesto v prvenstvu. Za l* Pa je potreben nakup novih in ‘rUših igralcev. Trener Hurlin-rjatoa Lombardi želi ustvariti moč-j° ekipo. Po nove igralce se je , pmbardi odpravil v Ameriko, da 1 si tam pridobil še za eno leto
Športno društvo Adria organizira jutri, 12. t.m., na Katinari kros za vse kategorije dečkov in deklic, (letniki od 1966 do 1973). Tekmovanje bo pokrajinskega značaja, nanj pa so bila povabljena vsa tržaška društva, ki gojijo atletiko. Pričakuje se zato lepo število udeležencev: upati je le, da vreme ne bo nagajalo. Na startu bi morali biti vsi najboljši pokrajinski tekači, saj so vsa najmočnejša tržaška društva že zagotovila svoj nastop. Nekoliko okrnjena bo prav postava lonjerskega društva, saj ne bosta startala ne Sandra Roveri ne Lara Milano, ki sta že odpotovali na sicer zaslužene počitnice.
Oglejmo si sedaj program tekmovanj:
Najmlajša kategorija deklic (letniki od 1970 d0 1973) bo startala na 760 m dolgi progi, na kateri bodo nato tekli tudi dečki iste starosti, Deklice kategorije B (letnika 1968-69) bodo tekmovale na 1140 m dolgi razdalji, medtem ito bodo dečki iste starosti startali na 1520 m. V najstarejši kategoriji deklic (1966 67) se bodo tekmovalke po merile na razdalji 1520 m, njih
vrstniki pa na najdaljši razdalji, 2150 m. Medtem ko bodo vse kategorije tekmovale na krožni progi v katinarskem borovcu ter na nogometnem igrišču za srednjo šolo, bodo dečki A kategorije prekrožili celo vas, od šole do Melare, zgornje vasi ter se nato vrnili na nogometno igrišče.
Po tekmovanju bo nagrajevanje najboljših, ki bo v Lonjerju na društvenem sedežu. Zmagovalci bodo prejeli pokal, medtem ko bo prvih deset iz vsake kategorije prejelo kolajne.
Zbor tekmovalcev je predviden za 17. uro na katinarskem nogometnem igrišču, ko se bodo pričela tudi vpisovanja, tekmovanja pa bodo uro kasneje.	R F.
SMUČANJE
VAL DTSERE — Skupina jugosio vanskih alpskih smučarjev trenira že več časa v Val dTseru. Odsoten je le Bojan Križaj, ki še ni okreval po lažji operaciji na nogi.
V Val d lseru je bilo tudi tekmovanje, kjer je presenetil Jože Kuralt, ki je zmagal v. slalomu.
M. A., Scalzo, Romano, Meglio, Falcani, Mazzond, Bellone.
ŽENSKE: Mangiarottd, Vaccaroni, Sparaciari, Batazzi, Mochi.
Jahanje
MOŠKI: Roman F., Roman M.
ŽENSKE: Sciochetti, Casagrande.
Streljanje
Ferraris, Mantelli, Rabacchin, Frescura, Mezzani, Mari, Garagna-ni, Giardjni, Givannetti, Basagni.
Lokostrelstvo
MOŠKI: Ferrari, Spigarelli.
ŽENSKE: Capetta.
Jadranje
Gorla, Peraboni, Savelli, Gazzei, Treves, Necchi. REZERVE: Fra-vezzi, Ferrarese, Santella.
SOFIJA <— V Sovjetsko zvezo bo odpotovalo kar 291 bolgarskih a-tletov. To bo najštevilnejše zastopstvo, ki ga je Bolgarija kdajkoli i-mela na olimpijskih igrah. Najbolj množično bo zastopana v vrstenju (56 atletov) ter v atletiki (50). Bolgarija bo nastopila v vseh disciplinah z izjemo nogometa, hokeja in rokometa.
• • «
BUKAREŠTA — Romunska olim pijska odprava bo štela 250 atletov, ki bodo nastopili v 17 disciplinah, vodila pa jo bo znana Nadia Coma-neci, ki je v Montrealu osvojila tri zlata odličja.
• » •
ADIS ABEBA — Včeraj ie v Moskvo odpotovala prva skupina etiop skih atletov (65), med katerimi so nekateri najboljši dolgoprogaši. O stali se bodo tovarišem nridružili prihodnji teden.
NOGOMET
Danes žrebanje za italijanski pokal
MILAN — Danes zjutraj bodo na sedežu vsedržavne nogometne zveze v Milanu izžrebali pare kvalifikacijskih skupin za italijanski pokal 1980/81.
ZA NASTOP NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Še dve jugoslovauski moštvi sestavljeai
Košarkarji bodo nastopili z bolj izkušeno, rokometaši pa s pomlajeno ekipo
ZORICH — Na včerajšnji seji Mednarodne nogometne zveze so ratificirali predlog izvršnega odbora in tako so po 22 letih zopet sprejeli za članico LR Kitajsko.
Nacionalistična Kitajska je ostala članica le pod pogojem, da ne nastopa pod svojo zastavo in z nobeno himno.
MILAN — Giuseppe Baresi, ki je v komaj zaključeni sezoni igral v vrstah Interja, je zmagovalec letošnjega ccalciatore d’oro 1980», s katerim nagradijo najboljšega nogometaša, ki ni še izpolnil 24. )e to starosti. Lani je zmagal njegov brat Franco, ki igra v dresih M) lana.
PLANINSTVO
Obvestilo PD Idrija
Planinsko društvo v Idriji je dobilo nove prostore v stavbi stare pošte blizu avtobusne postaje. Pisarna društva je odprta vsak dan od S. do 12. ure, razen nedelje in praznikov.
Planinski dom aRudan na Voj-skem, ki ga upravlja PD Idrija, bo od 15. julija dalje zaprt zaradi preureditve. Planinski dom je prevzelo podjetje 1MP T10 Idrija.
Ostale postojanke planinskega društva Idrija so odprte: koča na Hlevišah, vsak dan razen srede, zavetišče na Jelenku je odprto vsak dan., planinska koča na Javorniku pa je odprta samo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih.
J. O.
Trenerja jugoslovanske košarkar ske in rokometne reprezentance sta končno sestavila ekipi, ki bosta nastopila v Moskvi.
Jugoslovanska košarkarska ekipa, ki je odigrala tekmo proti Avstra liji, bo v enaki postavi praktično nastopila tudi na OI. Nasprotno s prvotno odločitvijo, ko je trener košarkarske reprezentance nameraval poslati v Moskvo. Petroviča, bo na njegovem mestu nastopal Rajko Žižič. Žeravica ima zdaj v reprezentanci kar šest centrov, če lah* ko k tem prištejemo Se Krstulo-viča. Dolgo je trener računal s tem, da bo za olimpijski turnir presenečenje predvsem Boban Petrovič, toda ta se je poškodoval in je moral ostati doma. Toda Žeravica je imel na razpolago še Pešiča, ki bi prav tako lahko pomenil novost, nazadnje na je izbral žižiča.
Torej moštvo, ki bo v Moskvi za stopalo Jugoslavijo, bo sledeče: Knego, Kičanovič, žižič, Nakič Jerkov, Skroče, Slavnič, čosič, Radovanovič, Krstulovič, Dalipagič, De-libašič.
Trener rokometne ekipe pa se bo v Moskvi predstavil z mladimi upi v glavnih vlogah, kar seveda pomeni, da bi lahko morebitni neuspeli veliko laže zagovarjal, kot če bi nastopali tisti, ki so se za OI pripravljali manj kot mesec dni. Rokometni olimpijci bodo na turnirju v Moskvi torej nastopili v prvotni zasedbi in to bodo: Dizdar, Arnautovič, Jovovič, Jurina, Rnič. Nenadič, Elezovič, Cvetkovič, Ne-rič, Mahne, Obran, Isakovič in Mr-konja.
NOGOMET
ZORICH — Po žrebanju parov prvega kola v evropskih nogometnih pokalih, je vodstvo UEFA sprejelo nekaj sprememb, za katere so zaprosila nekatera moštva in sicer:
v pokalu pokalov bosta Malmoe proti Partizanu iz Tirane in West Ham United proti Castilli igrala prvo tekmo na domačem igrišču, medtem ko bodo datum tekem Spora -Sparta Praga in Slavija Sofija - Le-gia Varšava naknadno določili.
Datum nekaterih srečanj bodo spremenili tudi v pokalu UEFA, in sicer za prvo srečanje med Barcel-lono in Sliemo Wandereso (le v primeru, da se Valletta kvalificira v prvo kolo pokala prvakov) in KSC Lokeren - Dinamo Moskva ter za povratni srečanji pa med Kolnom in IA Akranesom ter Stuttgartom in Pesoporikosom iz Lamace.
Več zamejskega športa na ljubljanski TV
športna redakcija RTV iz Ljubljane namerava v prihodnosti redno prenašata tudi dogodke in zanimivosti zamejskega športa in to predvsem kar zadeva športne aktivnosti v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Ravno zato se je včeraj mudila v Gorici ekipa ljubljanske televizije, ki jo je vodil športni novinar Lado Vindiš ter se podrobneje soočila s problemi goriškega športa in opravila vrsto posnetkov goriških športnih objektov in intervju z raznimi športnimi delavci. Pogovor so imeli s predsednikom ZSŠDI Igorjem Komelom, s tajnikom Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Damjanom Klanjščkom in s članom OTK SKGZ in odgovornim za športno dejavnost v kulturno - športnem središču Al-dom Ruplom.
Kot smo izvedeli tudi iz samega pogovora z novinarjem Vindišem in predstavnikom ZSŠDI Borisom Si-moneto, ki je odgovoren za tisk in propagando, pripravlja ljubljanska televizija vrsto posnetkov, ki bodo prišli na ekran v bližnji prihodnosti in podali splošno sliko zamejskega športa, naknadno pa naj bi te oddaje zajele tudi problemska vprašanja našega športa.
na triinosemdesetem mestu, drugi najboljši pa Johansson, ki je na svetu šele stoti.
TENIS
Predlog o spremembi sistema igranja v Davisovem pokalu
DUNAJ — Mednarodna teniška zveza je na letošnjem kongresu predlagala, da bi spremenili sistem i-granja za Davisov pokal. Predlog je bil sicer sprejet, vendar se mora o njem izreči še glavni odbor Zveze. Odslej naj bi torej v okviru Davisovega pokala tekmovali v dveh skupinah. V prvi skupini, ki bi jo sestavili na podlagi jakostnega kriterija, bi nastopalo šestnajst ekip, ostale pa bi prišle v poštev za drugo skupino in bi bile porazdeljene po zemljepisnem kriteriju. Vsako leto bi iz prve skupine izpadla štiri moštva, na njihovo mesto pa bi bili pripuščeoi ena ameriška, ena azijska in dve evropski ekipi. Novi sistem igranja bo verjetno stopal v veljavo prihodnje leto, ekipe pa bodo porazdelili v posamezni skupini glede na rezultate letošnje sezone.
ROKOMET
Odlični Matuš pri Cividinu
Po neuspehu v letošnjem prvenstvu se Cividin že pripravlja na naslednjo sezono. Milomir Peter Petrovič je že zdavnaj odšel in pri tržaškem klubu so ga nadomestili z odličnim Ninom M »tušem, 30-let-nim igralcem Partizana iz Bjelova-ra. Visok 195, je bil skup«j s Hrvatom ena najboljših dvojic v Jugoslaviji in v svetu. Igra playme-kerja in ima tudi odličen met od daleč. S Partizanom je osvojil štiri jugoslovanska prvenstva ter dva pokala prvakov, petnajstkrat pa je nastopil za državno raprezentanco.
Pri Cividinu je prišlo še do nekaterih sprememb. Mario Pellegrini, igralec, kapetan in drugi trener, je pustil društvo in je skoraj gotovo, da bo v naslednjem letu oblekel dres Konavija (B liga) ali pa Interja iz Nabrežine (D liga). Tudi Poleše in Pisani sta zapustila Cividin ter o-krepila drugo tržaško društvo. Te tri igralce bodo nadomestili mladi
in perspektivni Pipan, Palma in Guštin (vsi trije prihajajo iz mladinskih vrst).
Cividin išče sedaj še vratarja, kajti tako Manzin (zaradi poškodbe) kot Brandolin ne bosta v naslednjem prvenstvu branila njegovih vrst. Najprej so se Tržačani zanimali za Jelica (vratarja Mercuryja iz Bologne), a je nedotakljiv; sedaj pa spet vprašujejo po Klemen (Lo-acker - Bočen), vendar doslej niso še dobili odgovora. Če bi si zagotovili še Klemero, bi Tržačani lahko z velikim zaupanjem pričakali naslednje prvenstvo, ki se prične že 5. oktobra.
Max
SKOKI V VODO
BOČEN — V okviru priprav za olimpijske igre je na mednarodnem mitingu v Bocnu Italijan Giorgio Cagnotto osvojil prvo mesto v skokih v vodo s trimetrske deske. Cagnotto se je uvrstil pred Avstrijcem Staikovičem, Angležem Node-jem, Špancem Comachojem in rojakom De Mirom. Žensko tekmovanje pa je osvojila predstavnica Vzhodne Nemčije Silke Beer.
S stolpa je bil uspešen Avstrijec Staikovič, drugi Rinaldi, tretji De Miro. S trimetrske deske pri ženskah pa je zmagala Švičarka Bat-taglia.
Delovanje ZSŠDI
Pred dnevi so se nekateri gori-ški člani odbora ZSŠDI sestali z novogoriškimi športnimi delavci ter se razgovarjali o vzpostavitvi trajnejših stikov med zamejskimi športnimi društvi z Goriškega in pa novogoriškega območja. Poleg tega so se domenili, da v septembru priredijo širši sestanek, na katerem se bo osnovalo bodoče medsebojno sodelovanje.
OBVESTILA
Za mladino od 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljanu tečaj flying junior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri zjutraj.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.009 lir. Vse informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478.
H O,- , „
V Moskvi je vrsta sodobnih športnih objektov, kot je ta (kjer Je sicer sedež znanega kluba CDKA). Tudi v tej športni palači se bo odvijal del olimpijskih iger	(Telefoto AP)
ni""'..................................................
Vsaj en Američan bo le v Moskvi
STOCKHOLM — Kljub bojkotu, se bo vsaj en Američan udeležil o limpijskih iger v Moskvi. To je Mike Perry, trener švedske košarkarske reprezentance. Z veliko težavo je možakar le dobil pristanek ameriškega državnega tajništva, do katerega se je obrnil prejšnji teden. Poleg nasprotovanja ameriških oblasti, pa je Perry bil težavno bitko tudi sam s seboj: kot je izjavil neki funkcionar švedske ko šarkarske zveze, je Perry namreč vnet Carterjev pristaš in se je več dni mučil, predno se je odločil, da odpotuje v Sovjetsko zvezo.
ATLETIKA
HELSINKI — Na mednarodnem atletskem mitingu v Helsinkih je a-meriški atlet Mac Wilkins z znamko 70,98 m dosegel drugo najboljšo svetovno znamko v metu diska. Met je bil le za 18 cm krajši od svetovnega rekorda, ki pripada zahodnemu Nemcu VVolfangu Schmidtu.
NOGOMET
VIAREGGIO - NA 33. mednarodni mladinski nogometni turnir, ki bo od 18. februarja do 2. marca 1981 v Viareggiu, ^o povabili osem italijanskih in osem tujih moštev, in sicer: Inter, Milan, Juventus, Fio-rentino, Bologno, Pistoiese, Romo, Napoli, Crveno zvezdo (Beograd), Real Madrid (Španija) Borussio (Zahodna Nemčija), Ipsvvick (Anglija), Duklo (češkoslovaška), Anderlecht (Belgija), S. Etienne (Francija) in Dinamo Moskva (SZ).
NOGOMET
PRED NOVO SEZONO
Okrepitev Trie sline
Vodstvo tržaške ekipe je že kupilo Zandeguja, v teku pa so pogajanja za pridobitev še nekaterih novih igralcev
Po lanskem neuspehu hoče vod stvo Triestine letos okrepiti moštvo. Vse kaže, da bodo letos okrepili e-kipo z nekaterimi zelo dobrimi i-gralci.
Do sedaj so si zagotovili le napadalca Amata in Zandeguja. Za slednjega je tržaško društvo plačalo približno 150 milijonov lir, toda novi trener Bianchi je zahteval še več okrepitev, saj želi imeti za vsak del igrišča vsaj enega novega igra) ca. Zato sta v torek predsednik Del Sabato in športni vodja Janich odpotovala v Milan, da bi si zagotovila ostale manjkajoče igralce
Navijači Triestine nestrpno čakajo na odgovor iz Milana, če bo Del Neri, bivši vezni igralec Udinese ja, hotel v novem prvenstvu igrati pri Triestini, Del Neri je zavrnil ponudbo Verone, ker ima obveznosti v naši deželi, katerim se ne more izogniti, zato vsi upari, da bo naslednje prvenstvo igral pri tržaški ekipi.
Drugi cilj Triestine je branilec La porale, ki je lansko sezono igral za Napoli, letos pa želi igrati na severu. Zanj pa se je zanimala tudi Atalanta, tako se je možnost za Triestino zmanjšala.
Triestina je želela imeti v svojih vrstah še napadalca Fruttija. toda Mantova je zahtevala zanj 200
milijonov lir, seveda pa vodstvo Triestine te vsote ni bilo pripravljeno plačati. Za napadalca so si zato hoteli zagotoviti Vitaleja, toda v sredo zvečer so kupili napadalca Zandeguja.
Ostalih večjih sprememb pa do sedaj ni bilo, vsekakor na sedežu Triestine nestrpno čakajo na naslednji nakup, ki ga bosta opravila trener in predsednik
BOKS
JUTRI V LONDONU
Hope-Mattioli
LONDON - Jutri bo ob 23.15 (italijanski čas) na sporedu v Londonu boksarsko srečanje med Angležem Mauricom Hopejem in Rockyjem Mattiolijem za svetovni naslov kategorije junior srednje teže (verzije WBC). Dvoboj bo trajal 15 krogov in Mattioli bo skušal osvojiti naslov, ki mu ga je Britanec vzel te v marcu prejšnjega leta (ko mu je celo zlomil roko)
Mattioli računa, da bo imel na tem dvoboju mnogo navijačev. Srečanje bo Mattioliju prineslo' 70.000, Hopeju pa 110.000 dolarjev.
Zmagovalec se bo kasneje spoprijel z Američanom Armstrongom,
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. zo organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 cADIT* . DZS • 61000 Llubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožolja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
11. julija 1980
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaial in liska I
jZTT
I Trst
£fan italijanska Zveza časopisnih založnikov FJEG
KO MANJKA LE 9 DNI DO SLA VNOSTNEGA ZAČETKA
Moskovske olimpijske igre pod drobnogledom Zahoda
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin razočaran nad pisanjem zahodnih dopisnikov
MOSKVA — Bil je skrajni čas, da Je v Moskvo prispel predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin, menijo v moskovskih krogih, saj so dopisi zahodnih ♦športnih* novinarjev že presegli vse meje.
Že na moskovskem letališču je lord Killanin na tiskovni konferenci brez slepomišenja povedal, da ga je »razočaralo* pisanje športnih dopisnikov. ki so izkrivljali sovjetske priprave na moskovske olimpijske igre. »Moram vas spomniti, je dejal predsednik mednarodnega o-limpijskega odbora, da smo tu za radi športa, da pišemo o športu.* Poudaril je tudi, da je bila Mos kva izbrana za sedež sedanjih olim pijskih iger zaradi velikega dopri nosa Sovjetske zveze v mednarodnem športnem gibanju in ne žara di političnih razlogov.
Killaninove besede pa so kot ka že naletela na gluha ušesa. Včeraj je običajni dopis italijanske tiskov-
Plače osebja parlamenta
RIM — Vztrajen boj uslužbencev poslanske zbornice je obrodil uspeh: priznali so jim izenačenje prejemkov z osebjem senata. Odslej bo torej nekvalificiran delavec ali kurir stopil v službo z začetno kosmato plačo 685.000 lir na mesec, končna plača te kategorije pa bo narasla do največ milijon 230.000 lir. Druga kategorija so kurirji s petimi leti službe, ki jim gredo prejemki od
810.000	do 1.520.000 lir na mesec. Tretja kategorija, h kateri se povzpnejo uslužbenci ostalih dveh po izpitu ali specializaciji, ima začetno plačo 880.000 lir, najvišjo pa doseže 1.950.000.
Uradniško osebje (četrta kategorija) stopi v službo z 980 tisoč lirami mesečne plače, z leti (in dvema kolokvijema) pa se ta povzpne na 2 milijona
630.000	lir. Funkcionarji z diplomo imajo začetno plačo milijon 280.000 lir za mesec, ob koncu službene dobe pa prejmejo 3 milijone 830.000 lir. Najvišjo plačo ima seveda generalni tajnik poslanske zbornice, ki mu pripada odslej nekaj več kot 61 milijonov letne plače, seveda kosmate.
družil tudi član olimpijskega odbora, vsestransko pa jo podpira predsednik zahodnonemškega olimpijskega odbora Willi Daume. Desete rica še vedno upa, da ji bo uspelo s pomočjo sodstva odpotovati v Moskvo. Statut nemške olimpijske organizacije predvideva namreč kot glavno nalogo skrb za priprave na olimpijske igre, kar pomeni, da je sklep o bojkotu kršil statutarna določila. Nemškim športnikom želimo, da bi izbojujevali svojo zmago, m da se ne zadovoljijo s simboličnimi zlatimi kolajnami, kot so to storili ameriški športniki. Njihov boj bodri tudi ugotovitev, da so ostali doma le zaradi enega glasu razlike pri končnem glasovanju nemškega o-limpijskega odbora.
ne komisije.
Na rimskih letališčih je sindikat FILT - CGIL raztrosil letake v katerih trdi, da je imela držba »Ita-via* (lastnica ponesrečenega leta la) zelo trhlo finančno podlago, da je vedno zaključevala svoje obračune z izgubami in da je prejemala javne dotacije iz neznanih virov in stalno povečevala družbeno glav nico. Od ustanovitve je družba izgubila 6 letal.
Medtem je Killanin v Moskvi izjavil, da bodo kljub bojkotu leto.š nje olimpijske igre uspele. V sovjetskem glavnem mestu pričakujejo medtem športnike iz 83 držav, ki so se v marsikaterem primeru odloči li tudi proti volji svojih vlad. Carterjev sklep o bojkotu ni spremenil zadržanja Sovjetske zveze do Afga nistana, njene čete se še vedno nahajajo v tej državi, kar je bilo jasno ameriški diplomaciji od vsega začetka. Sovjetsko zvezo pa je bilo treba «kaznovati», kljub temu. da se je s tem prizadel ves mednarodni šport in da so bili «kazno vani* predvsem tisti zahodni športniki, ki so morali ostati doma kljub svojemu nasprotnemu prepričanju.
Končana prva faza preiskave o nesreči letala DC 9
ne agencije začel z besedami «Od danes je Moskva zaprto mesto, "Off limits”, za vse sovjetske državljane razen za Moskovčane.* Kakšno vezo ima to z največjim letošnjim športnim dogodkom? Tako pisanje je že nekaj tednov običajna stvar, včerajšnje pa je preseglo vse meje, saj je bilo bolj podobno dopisu iz nekega v vojni obleganega mesta kot dopisu o pripravah na največjo letošnjo športno prireditev. Niti besedice m dopisnik posvetil športnim pripravam, da bi omenil sovjetske športnike, kje neki. Za bralca morajo biti zanimivejša policijska ojačenja, cestne zapore, kontrola pri vhodu in izhodu v mesto, saj tokrat olimpij ske igre ne smejo biti športni dogodek.
Vsi se še spominjamo tragedije na olimpijskih igrah v Miinchnu, morda se še kdo spominja neredov ob mehiških olimpijskih igrah, gotovo pa ni nihče pozabil na izredne varnostne ukrepe v Lake Plači du. Ob tem pa se ni nihče zgražal, morda samo zato, ker so bile zimske igre v ZDA in ne kje na Uralu ali Kavkazu. Sovjetske oblasti so morda res za zahodnjake nekoliko pretirale s svojimi varnostnimi u-krepi. a ob sedanjem razmahu med narodnega terorizma so taki ukrepi edino jamstvo za vse, ki bodo prisostvovali igram.
Sovjetske oblasti niso nobenemu tujcu prepovedale, da bi se udeležil moskovskih iger, obratno »prekletstva* in prepovedi so prišle od drugje; iz prestolnic, ki razpihujejo svojo ljubezen do osebne in politične svobode. Ob tem je zgovorna vest iz Zvezne republike Nemčije, da bo deset nemških športnikov vložilo priziv sodstvu proti sklepu svojega olimpijskega od bo ra. da se ne udeležijo moskovskih olimpijskih iger. Pobudi se je pri-
PALERMO — Pomočnik državnega pravdnika dr. Aldo Guarino. ki je v teh dneh izvedel «nujne razi skave* v zvezi z letalsko nesrečo, ki se je pripetila 27. junija med otokoma Ustica in Ponzo v spodnjem Tirenskem morju, 'je zaključil svoje delo ter je že včeraj poslal akte svojemu rimskemu kolegi Giorgiu Santacroce, ki uradno vodi preiskavo nesreči. Pri nesreči je, kot je znano, izgubilo življenje 81 ljudi.
Dr. Guarino je v svojih zaključkih izluščil mnenje, da bo sedaj ne obstaja noben dokaz, da bi nesreč; utegnilo botrovati trčenje med le tatom DC 9 in nekim vojaškom letalom. Točnejše vzroke nesreče bodo ugotavljale tehnične preiskoval
BARI — Italijanski prvak v lahki atletiki Pietro Mennea je včeraj popoldne diplomiral iz političnih ved na vseučilišču v Bariju. Diplomsko nalogo iz delovnega prava je namenil proučevanju vprašanja: šport no pravo in zaščita atleta v sodobni industrijski družbi.
V
Španska levica proti terorizmu
TURIN — Triintrideset-letna ženska jugoslovanskega porekla se je
imrtln nn/1 ..1«1,	.. U1 J .X J — J m_•_
vrgla pod vlak v bližini Traianove-ga korza.
ZASKRBLJUJOČI PODATKI MINISTRA ZA DELO
V evropski skupnosti brezposelnost narašča
V Italiji brez službe skoraj 8 odstotkov delovne sile - Socialno skrbstvo za izseljence
Več kot 15.000 ljudi je demonstriralo predsinočnjim v Bilbau, mestu na severu Španije proti terorizmu, ki ponovno razsaja v tej državi in močno prizadeva turistične dejavnosti. Manifestacijo sta priredili socialistična in komunistična stranka baskovskih dežel	(telefoto AP)
RIM — Po najnovejših podatkih, ki jih je tolmačil včeraj minister za delo Foschi zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, je v Italiji aktivnega le 39,4 odstotka prebivalstva. med ljudmi, ki so sposobni za delo pa je kar 1.730.1X10 brezposelnih, kar znaša 7,7 odstotka. To povprečje pa močno narašča pri ženski delovni sili. Minister je med drugim navedel zelo zaskrbljujoč podatek o gibanju zaposlenosti državah Evropske gospodarske skupnosti, v katerih se je v zadniih petih letih brezposelnost podvojila, od 2,9 do 5,6 odstotka razpoložljiva delovne sile in je že več kot 6 milijonov ljudi brez službe.
Največ brezposelnih je bilo konec lanskega leta v Belgiji, in sicer sko. raj 9 odstotkov delovne .sile. Sledili sta Italija s 7,6 odstotka in Francija s 6,1 odstotka delovne sile brez službe, medtem ko je pri drugih članicah deveterice brezposelnost precej manjša. Nezavidljivo (za Belgijo) prvenstvo Italije je treba po ministrovem mnenju pri-
........................................... .............................................................................
OBRAVNAVA PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V BARIJU
VZPI-ANPI nasprotuje Raederjevi osvoboditvi
Predsedstvo AN Pl pri ministru za o-brambo - Danes manifestacije v Bariju
RIM — 14. julija bo vojaško sodišče v Bariju obravnavalo vprašanje pogojne izpustitve na svobodo nacističnega vojnega zločinca majorja SS VValterja Raederja. V tej zvezi je predsedstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI zahtevalo razgovor z ministrom za obrambo Lagoriom.
Na	sq predstavniki ANPI
izjavili, da bi -»morebitna razsodba sodišča, ki bi bila ugodna za majorja Raederja, ki je odgovoren za pokole v Marzabottu, S. Anni di Stazzena in v drugih krajih toskansko - emilijanskih Apeninov, ne bila nekak pomilostitveni ukrep, ki naj bi ga opravičevala daljnja preteklost tragičnih dogodkov. Tak u-krep bi v resnici predstavljal odvezo za nacizem, čigar bistvene korenine so tičale v zaničevanju človeškega življenja*.
V sporočilu ministrstva za obram-
bo je rečeno, da je minister Lago-rio izjavil, da nihče ni pozabil na strahotna nasilja 1. 1944 in niti nedavnega sklepa evropskega sveta, ki se je v Strassbourgu izrekel z globoko moralno utemeljitvijo proti zastaranju vojnih zločinov*.
Minister je še dodal, da bo posredoval na pristojnem mestu «v o-blikab. in. načinih*, ki jih dopušča italijanska pravna ureditev, «želje po pravičnosti, ki prevevajo veliko večino italijanskega naroda skupaj s tistimi, ki so se udeležili osvobodilnega boja*.
VZPI - ANPI, ANPPIA in Enotni antifašistični odbor v Bariju pa so zahtevali sklicanje izrednih sej deželnega, pokrajinskega in občinskega sveta. Danes zjutraj bo v Bariju tiskovna konferenca omenjenih organizacij, ki se je bo udeležil tudi župan iz Marzabotta, popoldne pa javna manifestacija.
TRAGIČEN NESPORAZUM V MILANU
EDEN HUDO RANJEN PRI SPOPADU MED POLICISTI IN KARABINJERJI
Zadet tudi civilist, ki je skušal pomagati ranjenemu karabinjerju
MILAN — «Ne streljajte name — je zavpil neki moški neznancem, ki so začeli streljati iz avta znamke «fiat 131» — policista sta ta dva.» Pri tem je pokazal na moška, ki sta bila z njim in sta ga prav tedaj gnala proti policijskemu avtu, ki je bil v bližini.
Tako se je začel nočni spopad med policisti in karabinjerji prejšnjo noč najprej v Ul. Grassi in potem še v neki bližnji ulici. Spopad je imel precej hude posledice, saj je bil 28-letni karabinjer Davio Vinci hudo ranjen v obraz ter so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Pri spopadu je bil ranjen tudi civilist 45-letni Alfonso Senatore, ki je skušal pomagati e-nemu od ranjenih. Krogla iz revolverja ga je zadela v mečo, mu prebila sramno kost ter mu poškodovala debelo črevo. Na srečo bo ozdravel v 30 dneh. Pri spopadu je bil lažje ranjen še neki drug ka-

PO OPTIMISTIČNIH PREDVIDEVANJIH O «TURISTIČNI LETINE
Manj domačih in tujih gostov v Italiji
Na Siciliji je v šotoriščih kar 50 odstotkov manj turistov kot lani

V ZNAMENJU PRIJATELJSTVA MED JUGOSLAVIJO, AVSTRIJO IN ITALIJO
Poštna kočija včeraj v Ljubljani
LJUBLJANA — Glavno mesto Slovenije je bilo včeraj v znamenju pričakovanja poštne kočije, ki potuje po Sloveniji. V nedeljo je krenila z Dunaja, pot je nadaljevala skozi Maribor, Ptuj in Celje, včeraj popoldne pa so snežno beli štirinožci iz Lipice prikopitl jali v Ljubljano, kjer so krenili po Titovi cesti in pred pošto predali pisemske pošiljke. Kolesa poštne kočije, ki potuje z Dunaja v Lipico v o-kviru proslav. 400-letnice kobilar-
ne, so se nato zavrtela čez Tromo-stovje do Magistrata, kjer je bil tudi sprejem poštne kočije in njenega spremstva z bogatim kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič.
To je bil že peti dan, ko poštna kočija doživlja veličastne sprejeme, saj obuja spomine na davne čase, ko je bil konj edino prometno sredstvo in edina zveza med mesti, drža vami in narodi. Danes pa potuj'
poštna kočija, ki je simbol prijateljstva in sodelovanja med narodi Jugoslavije, Avstrije in Italije.
Dopoldne je bila v Ljubljani tudi novinarska konferenca ob izdaji knjige «Lipica», izpod peresa dr. Milana Kolenca, ki jo je i/dala Mladinska knjiga. V njej pa je predstavljena Lipica kot kulturno -zgodovinski spomenik in seveda lipicanec, včeraj, danes in jutri. Danes bo kočija krenila proti Postojni.	V. K.
RIM — Italijanske turistične de lavce, gostince in hotelirje je zajelo malodušje. Podatki o turističnem gibanju v prvih šestih mesecih niso najboljši, prvi julijski dnevi pa niso vzbudili nobenega upanja temveč piravo črnogledost.
Vsi so doživeli pravo »hladno prho*, saj so bili do maja prepričani, da bo letos rekordno turistično leto. Že junija niso bili podatki nič kaj spodbudni, trenutno pa so porazni. Na »Jadranska rivieri* Riminija in Ferrare je v hotelih kar 30 od stotkov manj turistov kot lani. Pri zasebnikih pa je položaj še slabši, saj je večina zasebnih sob in stanovanj neoddanih. Ugotovitev navsezadnje ne preseneča. Letos so v Italiji cene turističnih ponudb poskočile od 20 do 25 odstotkov. Kot primer naj navedemo, da na »Jadranski rivieri* znaša enomesečna najemnina za štiriposteljno stanovanjce kar 700 tisoč lir, da ne omenimo penzionskih cen. Letovanje je postalo za domačega turista predrago, če pa se kljub recesiji in črnogledim izgledom za bodočnost poda vseeno na dopust, skrajša svoje letovanje in se omejuje le na najnujnejše nakupe. Tega ne občutijo samo turistični delavci temveč skoraj vse dejavnosti na turističnih območjih od bank do trgovin z živili.
Razlogi manjšega dotoka domačih turistov v • letoviščarske kraje so torej vsem na dlani: težka gospodarska kriza z zmanjšanjem kupne moči denarja odvisnih delavcev. Težje je razumeti, zakaj je upadel tudi dotok tujih turistov. Trditve raznih letoviščarskih ustanov o »nelojalni* tuji konkurenci, ki ponuja svoje storitve pod ceno, ne prepričujejo. Razlogi so drugje. Do nedavnega je bila Italija skoraj edina turistična dežela Sredozemlja s kakovostno ponudbo; danes je položaj drugačen. Druge turistične dežele so prebrodile začetniške težave, njihova ponudba postaja kakovostnejša in zanimivejša. Italija je preveč zaupala na svoje zgodovinske zanimivosti, z nesmotrno industrializacijo je dodobra iznakazila svojo naravo, kar pa je najhujše, tuji gost se le s težavo privadi na italijan-
ske razmere. Boji se kriminala, plaši ga terorizem, ne razume pretiranega moralizma, ki mu prepoveduje naturizem, ne more se sprijazniti, da so mu odvzeli bencinske olajšave, da so cestnine na italijanskih avtocestah tako visoke. Tuji gost si zato raje izbere za letovanje kako drugo državo, ki mu vliva več zaupanja.
Neugodne vremenske razmere so seveda tudi odigrale svojo vlogo, a ob tem so zanimivi podatki o padcu nočitev tujih gostov v kem-pingih. Na Siciliji, kjer je bilo vreme zadovoljivo, letuje sedaj kar 50 odstotkov manj turistov kot lani, v Piemontu 40 odstotkov, v Emiliji -Romagni, Kalabriji in Apuliji 30 odstotkov, v Liguriji 20, v Furlaniji -Julijski krajini pa le 15 odstotkov.
Podatki so zaskrbljujoči za vse, saj je turizem ena izmed redkih pozitivnih postavk italijanske plačilne bilance, ki daje gospodarstvu prepotrebni kisik. Posledice takega negativnega turističnega obračuna bomo prej ali slej občutili vsi. Kot običajno pa bodo za vse krivi drugi, ki «s pretirano nizkimi cenami* kradejo turiste Italiji. Težko je pometati pred svojim pragom, a vsaka odložitev je lahko usodna. Turist, ki se v drugi deželi počuti bolje kot v Italiji se bo le s težavo vrnil.
rabinjer. medtem ko se je policijski agent, 22-letni Giuseppe Renzi, poškodoval pri padcu.
Tragični nesporazum med karabinjerji in policisti (vsi so bili v ci-vilu: policisti po službeni dolžnosti, karabinjerji pa menda ne) se je odvijal na Trgu Boccioni, ko so neki policijski podčastnik in trije agenti pripravili zasedo, da bi pri jeli nekega izsiljevalca. Nekomu je bil namreč ukradeh avtb in tal je zahteval od žrtve naj pusti določeno vsoto na Trgu Boccioni. Policisti so čakali v zasedi precej časa. Prišel je reki moški, ki je motovilil po trgu nekaj ur, potem pa se je premislil (morda je začel kaj sumiti) ter stopil v tramvaj št. 19. Dva agenta sta mu sledila, ga a-retirala, izstopila po nekaj sto metrih v Ul. Grassi ter se napotila proti policijskemu avtu. V tem tre nutku je pripeljal mimo avto «131», ki se je za trenutek ustavil, potem pa sunkovito zapeljal nazaj. Eden od policistov je opazil revolver v roki neznanca v avtu «131» in prav tedaj je aretirani izustil besede, ki smo jih navedli v začetku. Policista sta mislila, da so neznanci pomagači osumljenca ter so začeli streljati brez oklevanja. Osumljeni izsiljevalec je izkoristil priložnost ter zbežal.
Renzi je stekel proti policijske mu avtomobilu, toda avto «131» je še enkrat zapeljal ritenski. Prišlo je do ponovnega streljanja, pri katerem se .le poškodoval Renzi, karabinjer Vinci pa je bil ranjen.
Policisti so potem prišli s svojim avtom v Ul. Grassi, kjer so našli «fiat 131». Karabinjerji so prav tedaj ustavili- «simco» Alfonsa Se-natoreja, da bi prepeljali v bolni šnico ranjenega karabinjerja. nri-šlo je do ponovnega streljanja m do ranitve Senatoreja. Šele potem je bil nesporazum pojasnjeni. Državno tožilstvo, policija in karabinjerji so uvedli preiskavo.
soč «stamovanj», od katerih je 6 tisoč še v načrtih, druga polovica pa čaka popravila. Minister Merilno je to izjavil na seji parlamentarne komisije za pravosodje. «Vsak dan se število jetnikov poveča za 15 oseb. Amnestija je v letu 1978 odprla vrata 9.500 zapornikom z namenom, da pusti prazen prostor v prenatrpanih ječali, leta 1980 pa je bala praznina že napolnjena.
»V teh tako kočljivih pogojih, moramo graditi nove zapore. Zato se obvežem, da bom do 30. oktobra predstavil načrt za gradnjo novih orostorov. S tem načrtom bo uporabljen fond 500 milijard lir, ki nam ‘ih daje na razpolago finančni zakon. Predstavil bom tudi načrt reforme za jetaiške paznike,* je nadaljeval italijanski politik. Načrt ministra je sprožil, debato, v kateri so bili Morlinovi predlogi hudo kritizirani, predvsem od komunistov Mannuzzija in Salvata in liberalca Coste.
pisati kroničnemu pomanjkanju mož-, nosti zaposlitve v nekmetijskih dejavnostih in pa strukturalnim razlikam med povpraševanjem in ponudbo delovne sile.
Predlagal je zato ustanovitev «o-pezovalnic za tržišče delovne sile* in pa »službe za zaposlovanje*, ki naj bd delovala na treh ravneh: vsedržavni, deželni in okrožni. Vodili in upravljali naj bi te službe skupaj zastopniki javnih oblasti, delodajalcev in delavcev. Minister za delo je nato obravnaval vprašanja skrbstva za italijanske delavce, ki so zaposleni v tujini. Za izboljšanje teh storitev je Foschi predlagal revizijo obstoječih mednarodnih sporazumov. V okviru EGS je treba po njegovem izboljšati multilateralne sporazume in doseči ugodnejša dogovore zlasti z državami, kjer se zaposlujejo največ Italijani, tako da se uveljavi enakopraven odnos na podi-očju socialnega in zdravstvenega skrbstva za domačo in tujo delovno silo.
Na ta način je treba zagotoviti možnost seštevanja socialnih prispevkov in prenosa storitev iz države v državo. Z državami, ki niso včlanjene v EGS, se skrbstvo urejuje po načelu recipročnosti, je dejal minister za delo. Tudi tam, kjer ni posebnih konvencij, pa se zaščita italijanskih delavcev v tujini urejuje po dogovorih na ravni diplomatskih zastopstev.
TURIN — Turinsko kazensko sodišče je včeraj obsodilo štiri ugrabitelje 25-letne Stefanie Rivoire na skupno 72 let zapora.
Stefania Rivoira je hčerka nekega znanega podjetnika (plinske jeklenke). Neznanci so jo ugrabili 24. maja 1977 ter izpustili 8. junija potem ko je družina izplačala 600 milijonov lir odkupnine.
Pogodba za kemijski obrat v Zrenjaninu z italijanskim ENI
RIM — Družba «Snamprogetti», ki deluje v sklopu ENI, je sporočila, da je podpisala z jugoslovanskim podjetnjem za izdelavo sintetičnega kavčuka iz Zrenjenina pogodbo za obrat, kjer bodo izdelovali 38 tisoč ton letno posebnega kemijskega proizvoda, ki nosi siglo MTBE (metil-trietil-butil-eter). Ta zmes omogoča, po izjavah ENI, pridobivanje bencina z visokim oktanskim številom, ne da bi dodajali svinca.

Težke razmere v italijanskih ječah
Na sliki (telefoto AP): maček presenečen zre v neobičajno, s snegom prekrito pokrajino.
Do smrti je pretepel ženo - mater 8 otrok
CATANIA — Vincenzina Amico stara 46 let, je umrla včeraj v neki bolnici v Catanii, kjer so jo sprejeli. potem ko jo je v ponedeljek pretepel njen mož, 54-letni Giovan-ni Mole, od katerega se je ženska ločila pred nekaj meseci. Molč jo je pretepel s palico, ko je čakala na avtobus, potem pa je zbežal. Karabinjerji so ga včeraj aretirali, osem otrok, ki jih mati zapušča, pa so predali zavodu za nepreskrbljene otroke.
RIM — Italijanske ječe so prenatrpane, 36 tisoč (1509 žensk) začasno »prebiva* v 20.000 zapornih celicah. Primanjkuje približno 12 ti-
Prodoren uspeh zasebnih televizijskih programov
Reklamni dohodki zasebnih postaj so se potrojili • Problem glede pornografskih oddaj v poslanski zbornici
RIM — Izredni uspeh lokalnih te levizijskih postaj ne beleži zasto jev; od leta 1977, ko so se prvič pojavile v Italiji, so do danes skoraj početverile število gledalcev (od 5 odstotkov se je njihovo število zvišalo na 18 odstotkov vseh Itali janov) in potrojile svoj dohodek, ki ga namečejo reklamne usluge.
To so nekateri zanimivi podatki vsedržavnega združenja UPA, ki povezuje večino italijanskih pod je tij, ki oddajajo svojo reklamo tako na državnih, kot na krajevnih in tujih televizijskih mrežah.
Koliko znašajo v realnih števil kah odstotki reklamnega dohodka za zasebne — imenujejo jih tudi svobodne — televizijske postaje? Lani se je finančni priliv vrtel o-krog 40 milijard, kar pomeni, da se

NOVI MALEZIJSKI KRALJ
!HjŠ9|l!!
Novi kralj Malezijske federacije Sultan Haji Ahmad Shahion Al-Mar-hum Sultan AInibakar Ri’Ayatuddin Al-Mu’Adzam Shah z zlato sabljo, simbolom oblasti ob ceremoniji kronanja. Ob njem stoji žena (AP)
je v dveh letih zvišal za 26 milijard lir. Italijanska RAI tako vedno bolj niža svoj reklamni dohodek. za katerega je imela še leta 1977 skoraj popoln monopol, sedaj pa se približuje 62 odstotkom, kar kljub vsemu ni malo.
Število gledalcev, ki sedijo pred zasloni in gledajo programe lokalnih postaj, se je od začetnih 2,5 milijonov zvišalo lani na osem. Pri lem je RAI «izgubila* več kot 3 milijone gledalcev v primerjavi z letom 1978. Število italijanskih gledalcev, ki radi gledajo programe tujih televizijskih postaj, je ostalo približno enako, vrti se na višini 3 milijonov in tristo tisoč. Glede na te podatke je RAI že objavila komunike, s katerim ne zanika izsledkov UPA, dodaja pa, da porast števila gledalcev zasebnih postaj ne gre na račun RAI, ampak na povišanja števila oseb, ki gleda televizijo.
Kje pa je razlog za tak izreden uspeh teli postaj? Ni, da bi na tem mestu skušali sestaviti globljo analizo, vendar je marsikdaj res, da je poleg krajevne problematike, ni jo zasebne televizijske mreže morda bolj kvalitetno ali bolj pogosto obravnavajo, bistvenega pomena vloga »ležernih* , filmov, ki gredo od golo zabavnega do samo golega. Večkrat pa zapadejo v pravo pornografijo. S tem v zvezi je skupna komunističnih poslancev in poslank zahtevala od vlade, naj pojasni svoje stališče do oddaje Zdivja pižama*, ki jo oddaja zasebna postaja Teleradiocit.v na severu Italije. Glavna atrakcija je dekle — provokantno, seveda —. ki jo zmagovalec ima na svojo razpolago za eno popoldne. Odgovor vlade je bil precej nezadovoljiv, poudaril pa je potrebo po dekretu, ki bi urejal oddajanje. Kar pa se tiče vsebine oddaj, so tako predstavniki vlade kot tudi preiskovalni sodnik, kateremu so prijavili zadevo, pojasnili, da bi represivni ukrepi lahko oškodovali svobodo izražanja. Da se s takimi oddajami pa oškoduje človeško dostojanstvo, največkrat ženske, pa seveda ni pomembno.