Pavičli)! frsnko v sirlsv! SHS.
261. itev.
tihaje i«ien ».teti; in praznikov vsak dan popoldan.
Uredništvo jo v Ljubljani,
f x;.. i*j ■■■*!■*: ! 1 c; s. t i., Ufiteijkha liskama.
Dopise irankirati in pod* pisati, sieci se jih ne priobči. Foi-.'..} sr ic : e \ raca.
Oglasi: Enoutolpna petit-vrstica K 1’20, osmrtnice in zahvale po K 2'50, rae-plr<s' in poslano vrstica po K 2, veckram« objav«? po dogovoru primeren popust.
V Ljubljani, v sredo 17. decembra 1919.
■ rr-iH?'
Csiasilo JugosEov. socilalrio»demokratične stranke.
Leto lil.
Pocamozna itev. stan« — 50 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanje!« na dom za celo clo K 84, za pol leta K 42, za četrt eta K 21, za uicscc h 7. Za Nemčijo celo leto h 89, •m ostalo tujino in An etiko K 0% — Reklamseie za list so poštnine pi03le.
Cpravništvo te v Liuoiiani, Frančiškanska ulica št.6 L, UčiteHst« tiskarna.
Teicfsaa&a št. 312.
Cerkev In socifalizem.
4 veliki borbi med delom in kapitalom. ki pretresa danes skoro ves svet. $e le cerkev, in na! se že imenuje katoliška, protestantska ali pravoslavna. odločno postavila na stran burioazije, proti vsein stremljenjem ekspioatiranih mas za uvedbo pravičnejšega soeiialnega reda. In ni čudno! S svojimi privilegijami in s premoženjem, nakopičenim v teku stoletij, je sama postala velekapitalist. ki zlorabila svojo politično du-ževno vlast nad majhnimi in ubogi-mi. Zato skuša z vsemi sredstvi rešiti stari propadajoči svet: s prošnjami in molitvami, z grožnjami in anatemami!
Boj, ki ga ie buržoaziia začela koncem 19. stoletja proti cerkvi, je docela utihnil. Po vsej Evropi se čuie sedal iz vrst taiste buržoazne več in več Klasov, da mora država zopet podpirati cerkev, kot naravno zaščitnico sedanjega »pravnega* reda proti vsakemu revolucionarnemu stremljenju proletarijata.
Naibolj lasno le. cerkev nastopila Drotl narodni volii tam, kier divja najhujši bol za uvedbo socialističnih principov: to le v Rusiji.
Takoj ko ie Ljenin izjavil, da mora Rusija stopiti na čelu Evrope z uvedbo novega soeiialnega reda ie cerkev njega in njegove pristaše vehementno napadla. Glava pravoslavne cerkve, patrijarh Tihon. ie izdal strupen protest proti vladi ljudskih komisarjev, v katerem ie strogo zabranil svojim vernikom priznati vlado, ki krši vse božje in človeške lakone.
Potlačeni narod ie pa z gnusom zapustil hlapce kapitala in se tako za vselej rešil tisočletnih okov. Pravoslavna cerkev le danes v »Sveti« Rusiji osamljena, in osramočena, be za časa carjevega absolutizma je bil ruski pop najvernejši sluga naiboli nepravične vlasti. žandar in denun-cijant. Mnogo narodove krvi ie teklo radi brezsrčnega egoizma teli carjevih služiteljev.
Kakor hitro so nekateri deli Rusije razvili zastavo protirevolucije, je šla baš cerkev vedno prva v bol proti Moskvi. Vsako zmago »behh« so poole slavili s svečanimi božiimi službami, v zavzetih reakcijonarnih mestih so sprejemali belo vojsko s kruhom in solio. z zvoneniem iti procesijami. Še več! Ustanavljali so »Kristusove polke«, t. J. neke vrste križarjev proti rdeči nevarnosti. S križem v rokah so duhovniki vodili vojake v boj. No. k sreči so z grožnjami in s silo mobilizirani vojaki trumoma zapuščali te svete čete ter bežali k rdeči armadi, kjer so se z navdušenjem borili za svobodo in remljo.
Danes tl »križarji«, vsaj kolikor
t?
jih je še ostalo, pridno beže in bržkone so popje tudi pri umikanju prvi.
V satrapijah Denjikina in Kolj-čaka je cerkev Dridobila zopet vse privilegije, narod Plaka zopet pot! policajsko pestjo »činovnika in popa«. Zapiranja in streljanja delavcev in kmetov so na dnevnem redu. Tisoči in tisoči so vsled tega plačali z glavo svoje hrepenenje po pravičnejšem življenju. Celo angleške komisije pri Količaku Denjikinu in drugih belih poglavarjih so morale vzhc svoji pristranosti priznati, da Je zavladal v teh buržuaznih lažirepubli-kah strašni teror proti delavskemu in kmečkemu ljudstvu. Vse te zločine sankcijonira cerkev javno, ker jih smatra za potrebne.
Ruski narod, ki ni brezveren narod, Je zavrgel cerkev in njene služabnike, ker išče, kot vsi njegovi veliki duhovi, resnico in tolažbo v čistih Kristusovih naukih.
Enako kakr v Rusiji se dogaja skoro po vsej Evropi. Črne sile se zbirajo vsepovsod, da odbijejo napad izrabljenih in potlačenih mas. V vseli deželah opažamo ganljivo druženje buržoazije s cerkvijo, imperi-jalizma s klerikalizmom. Francija, zibelka velike revolucije, je danes naibeli reakcijonarna in najbolj klerikalna država na svetu. Pri zadnjih volitvah je Clemenceau združi! vse meščanske stranke od katoiisko-roiaiistične do levičarsko republikanske v eno nazadnjaško skupino, da premaga socilaliste. ki so šli v volilni boj pod geslom: Za novi so-citalni red in za rusko revolucijo! Cerkev, ki je tam sicer formalno ločena od države, le aktivno podpirala ta nazadnjaški blok: pariški kardinal Amette in vsi drugi francoski škofje so izdali pastirske liste, kjer so zabičevali svojim ovcam, da imajo dolžnost voliti samo kandidate. ki stoje trdno na stališču sedanjega kapitalističnega reda. S pomočjo zveriženega pluralističnega volilnega reda in vsemogočih impe-rijalistično-klerikalnih laži in nasilnosti so trenotno deloma dosegli svoj namen. Se nikdar ni bil franc, parlament tako kierikalno-reakcijo-naren. kakor je danes. Cerkev je postala najzvestejši zaveznik buržoazije in samo vprašanje kratkega časa je popolno sprijaznjenje »brezverca« Clemenceauja z Vatikancm.
Nič manj poč učno ni postopanje katoliških strank v drugih državah. V Italiji je premeteni don Sturza po dovolitvi papeža samega, organiziral katoliško ljudsko stranko, ki Je šla v volilni boj s širokim programom socijalnih preuredb v državi. Namen le bi! takoj očiten. Ker Je bilo resno pričakovati, da bo prevarani
italijanski narod volil v veliki večini soeijalistično, }t -vl‘ inckii-žati vsaj deloma to nevarnost s pomočjo nove klerikalne stranke, ki je rade volie stopila v boj za italijanski, posebno nam Slovencem tako nevarni imperilaHzein. ItaHtenska klerikalna stranka je postala najboljša opora vlade in skoro bomo doživeli vzaiemno-oficiielno združitev Kvirinala z Vatikanom v znamenju boja proti sociialfctom.
Enako sc dogaja v Angliji, kjer so duhovniki najhujši nasprotniki soci-jalizma, v Nemčiji, kjer podpirajo vse protirevolucionarne elemente, v Nemški Avstriji, v Španiji, Belgiji in drugod.
Cerkev je povsod najtrdnejša za-ščitnica sedanjega krivičnega kapitalističnega reda.
Toliko bolj se moramo čuditi, ko
čitamo razne, sicer strašno naivne čioiihe o boljševizmu m sociiaMzmu v slovenskih klerikalnih Časopisih, v katerih hvalijo boljševike in njihov pravični red. Že vemo, iz katerih trenutnih strankarskih potreb. Tudi zaigravania ^oa<>aio v nnMti^no prakso klerikalnega iezuitizma.
Povejte nam rajši, če soglašate s, boliševiškimi reformami tudi v pogledu cerkve, ter kakšne inštrukcije ste vobče dobili od zunai. od vaše črne internacijonale v Rimu, od tistega Rima, ki razkosava danes slovensko zemljo in slovenske ljudi. Ali ne velja pri vas geslo: Cilj opravičuje sredstvo?!
Ljubezen »Slovenca« in »Večernega lista« do socijalizma in boljševizma zbuja le sarkastični smeh . . .
— D —
Pripravimo se!
Občinske volitve so pred durmi. Da so te volitve neprecenljive važnosti. ni treba še posebej omenjati. Štiri leta svetovne vojne so nam jasno pokazala, da so občine vele-važen faktor za ljudski blagor in velik faktor za državo. Prepričali smo se obenem dodpbra. da so bile do danes naše občine v nepravih rokah. da so v njih samovoljno vladali samo premožni razredi, ki se niso ozirali na blagor svojih občanov niti najmanje. Kako so fuukcijonirale aprovizacije, kako so se razdeljevale podpore,, kako je cvetela grda protekcija in se je naganjalo nedolžne ljudi na fronto, in se podnisor valo vojna posojila, o tem žalostnem poglavju niti ne govorimo.
Občinsko gospodarstvo je popolnoma zavoženo in zanemarjeno. To se mora popraviti. To tnora prenehati. Nov duh mora zave*i po vseh naših občinah. In to se bo zgodilo šele takrat, kadar bo v občinah odločevalo ljudstvo samo, t. j. kadar
bodo občine dobile soeijalistično zastopstvo!
Volitve se bodo. kakor se je uradno razglasilo, vršile takoj po novem letu. Zato je treba, da se že sedaj pripravimo na volilni boj. ki naj občinam zasigura res dobro gospodarstvo in prineše'občanom njih pravice. Po vseh občinah naj naši sodrugi že sedaj poskrbe za vse potrebno. pripravijo in organizirajo naj že sedaj ljudi, da zmaga naša misel povsod.
Od občinskih volitev bo mnogo odvisen tudi izid zborničnih volitev. Proletarijat naj pokaže, da ne mara več za svoje zastopnike Hudi, ki zastopajo interese buržoazije.
Še enkrat: Le če bodo v občinah zavladali socijalisti. bodo nastopili za ljudstvo boljši, pravičnejši časi!
Pripravimo se torej pravočasno!
To bo obenem najuspešnejši boj proti draginji in verižništvu.
Živela socialistična občina!
N|ihove pravice.
Večkrat slišimo, da se govori o pravicah kapitala. Kake pravice pa ima kapital? Pred vsem — kapital je mrtva stvar — in ne more imeti nobenih pravic. Pravice pripadajo samo živemu človeku. Kadar govore predstavniki privilegija o kapitalu, mislijo na kapitalistični razred. Tedaj — se dela o pravicah tega razreda. Odkod si pa ta razred jemlje pravic? S čim si lih je pridobil.
Z ničemur. Drži se načela, da je pravo v moči. On poseduje moč — čisto fizično in laži — moralno moč. Kapitalistični razred si ie prisvojil vse družabne organe, kateri mu služijo: vzel ie v najem intelektualne
delavce, ki pišejo in govore, da pripadajo pravice razredu imovitih ali iz narave same. ali celo od vsemogočnega boga.
Njihove pravice, so pravice najmočnejšega. pravice razbojnikov, ki navale na neoborožene ljudi in iim z močjo svoje nasilno organizirane oblasti odvzamejo vse, kar dobe pri njih. In če se že trdi. da se vse to dogaja na nekoliko blažji in kultur-nejši način, je vendarle re$. da ie koncemkonca rezultat povsod eden in isti. Vladajoči razred ima pravico, ker ie — vladajoči razred. On napravlja vse zakone; po teh zakonih sodi. kaj ie njemu prav. Toda kako sodi? Prav je vse ono, kar pride njemu v prid. Vse drugo je — krivično. neredno, zločinsko. To so
niih razredne pravice! Toda razredna pravica ni nikaka pravica. Razredna pravica temelji na zločinu, na ropu, na organiziranemu nasilju.
Mi se bojujemo za človeške pravice. Do teh pa se ne pride vse dotlej dokler ne postane človeški rod zajeti lica enakopravnih članov in bratov, mesto tega. kar ie danes* krdelo pohlepnih, zavistnih in bru« talnih stvorov.
Glose.
Nepismenost v Bosni lis Hercegovini!. Kako žalosten pogled ie na Bosno in Hercegovino, nam pričalo naslednic številke: V Bosni in Hercegovini ie po nainoveišem štetiu 87.84% nepismenih in sicer moških 82.88%, a žensk 93.86%. Po veri odpade na muslimane 94.65%, na pravoslavne 89.42%, a na katoličane 77.45%. Zanimivo je. da odpade po starosti na prebivalce od .7—20 leta 87.25%, od 21—30 leta 85.75%. a na nad 30 letne 89.50%. Zanimivo ie to posebno zato, ker se iz tega vidi. da ni tu število osnovnih šol v obratnem razmeriu s števi-od 21—30 leta opaža delovanj« lom nepismenih. Mogoče sc v dobi analfabetskili tcčaiev. Od bosanskih mest ie v naibollšem položaju Sarajevo z 42.74%. Mostar z 47 49%, Tuzla z 51.32% in Banjaluka a 54.68% nepismenih. Tu so vračunani samo mestni okraji. Analiabet-sko razmer ie v podeželniii ok ralih ie sledeče: Trebinie.	in Der-
venta z okoli 80-—83% a naihuia Cazin. Ključ Tuzla (kmečki okraj). Kotou.- Varoš, Alaglai. Kladahi in Toča i nad 95 do 97.20% nepismenih. Številke nam govore zadosti a delovanju pokojne Avstrije na Hud-skoizobraževalnem noliu.
Rast neodvisnih v Nemčiji. Na strankinem zboru v Lipskem le izjavil posl. Dittmann, da ie skočilo število pristašev neodvisnih od marca naprej iz 300.UU0 na 750.000 Članov, hnperiializeui Zedinjenih držav, Pri obravnavami! mornariškega ' vprašania ie admiralski svet vnine mornarico Zedinienih držav stavil državnemu tajniku za mornarico predlog, da hai bo volna mornarica Zedinienih držv leta 1925. po svoii moči enakovredna najmočnejši-mornarici sveta. 'Admiralski svet uvemelinje svoi predlog s tem. da hočeio Zedinjene države povečati in izpopolniti svoio trgovsko mornarico do skraine meie. ki io zahtevajo narodni interesi in omogočaio gospodarski viri. Vsled tesra tnora postati tudi ameriška voina mornarica dovoli močna, da bo mogla ščititi pomorsko trgovino. — Nemčiia ie gospodarsko uničena. Najmočnejši in naivečii kapitalistični državi sta sedal Affleški iim.vril in Z»>'!i.«^ne ■■mrngJCTGfeoa• ■- •- —1   - ■■ ■ ■
25
LISTEK.
G LA D.
Spisal
Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Prestrašen sem hripavo zakričal ln se trdno oprijel posteile; napravi! sem opasno pot. frčal sem po zraku kot drobna smet. Kakor odrešen sem se zazdel samemu sebi. ko sem udaril z roko na trdo desko! Tako se umira, sem si delal, zdai boš umrl! In ležal sem nekaj hipov in premišljal, da moram zdajle unrretl. Sledniič sem se vzpel v postelji in Drašal strogo: Kdo pravi, da moram umreti? Ako sem izumil besedo. Imam tudi popolno pravico, da sam določim, kaj nai pomeni... Slišni sem. da *em fantsrlral, <n$al še. ko sem govoril. Moja blaznost je bila delirij iz slabosti in izčrpanosti, toda brez zavesti nisem bil. In zdaici mi le šinila skozi lobanjo misel, da sem zblaznel. V silni grozi sem planil s po-»teMe. Opotekel sem se proti vratom, ki sem kiisll odpreti, sc vrrel park ret vanje.
m po?
da bi lih razbil, se zaletaval ob steno, iečal hagias, se grizel v prste in klel...
Vse ie bilo tiho; od zidov ie padal uazai le mol lastni jrlas. Omahnil, sem na tla, brez
moči. da bi še nadallc besnel po celici! Zdaici sem opazil visoko gori, na sredi pred molim pogledom siv čveterokotnik v zidu. belo liso. slutnio — dnevno svetlobo. Čutil sem. da ie to dan. čutil ga s sleherno poro svoiega telesa. Ah! Kako priletno sem se oddahnil. Vrgel sem se vzdolž na tla in lokal od vesel la nad tem usmilienim svetlikanjem, ihtel od hvaležnosti. metal oknu z roko poliube in se vedel ves kot brezumen. Tudi v tem hiou sem si bil svest tega. kal sem delal. Vsa ozlovo-lienost me je hipoma minila, bolečina in obup sta ponehala in v tem trenotku nisem imel nobene neiznolniene želje, kamorkoli so segle moje misli. Vzpel sem se na tleh «klenil rokf in potrpežljivo čakal, da napoči dan.
Kakšna noč ie to bila! Da niso slišali ropota. sem pomislil začuden. Toda sai sem bil v posebnem oddelku, visoko nad vsemi letniki. Državni svetnik brez strehe, ako se smem take izraziti. Nemcstano v ibo^en. rafcuulu ženiu, pogled obrnien na vedno boli svetlikajočo se šipo v zidu. sem se zabaval s tem. da sem igral državnega svetnika: nazival sem samega sebe »pleni. Tangen« In nadaljeval .svoi govor v	n; s!r>?u. Mote fan-
taziranje ni prenehalo, le mani nervozen sem bil. Ako bi ic ne zagrešil obžalovanja vredne malomarnosti in ne bil pozabil i>yo\c denar- j nice doma! Ako bi sme) imeti čast'pomagali t
gospodu državemu svetniku v posteljo? In z najglobljo resnobo, z mnoedmi ceremoniiami sem šel k deski in legel nanio.
Zdai ie bilo že tako dan, da sem lahko razločil obrise celice in takoj zatem sem ločil tudi težke zapahe pri vratih. To me ie raztreslo. Enolična, vznemiriaioča, neprodirna tema. ki me ie ovirala, da bi videl samega sebe. ie bila raztrgana; moia kri se ie pomirila in kmalu sem čutil, kako so se mi ^aprlt oči.
Prebudili so me udarci na duri. Z vso naglico sem skočil iz postelie in se naglo oblekel ; obleka mi ie bila še od sinoči vsa premo-
eon?
v Javite se spodai pri siužbuioi tra uradniku.« le rekel stražnik.
Spet me torej čakajo formalnosti! sem pomislil s tesnobo.
Prišel sem doli v veliko izbo, kjer Je sedel.. v.ec5>e\ o\ kMčrbt \iUJi. \w strt-he. In drug za dingim so bili pozvani iz protokola. drug zfi drugim so prejeli obeC«o karto. Službujoči uradnik ie neprestana ponavljal zraven njega stoiečemu stražniku:
»Jeli drli F l<a<U>? Nc Pozr-htte jim dali karte. Vam, se zdi. bi ne &koduval majhen zaitrk.«
In stal sem tani m gledal karte In si želel eno.
pribil
»Andrei Tangen. žurnalist«
Stopil sem naprei in se poklonil.
»Ampak, dragi moj. kako ste vi sem?<.
Poiasnil sem mu vso zadevo. ::ia natvezal tisto storilo od sinoči in lagal z odprtimi očmi. ne da bi trenil s trepalnico, lagal z naivečlo odkritosrčnostio. Sem se malce dolgo zakro-kal žalibog v kavarni... ključ vežnih vrot izgubil ...
»Da.« Je rekel in se smejal, »take se godi! Ali ste pač dobro spali?«
»Kot kak državni svetnik!« sem rekel. iKot kak državni svetnik!«
>.Vt«eli me!« je rekel <• se dvignil. »Zbogom!*
In šel sem.
Karto! Še Zcime karto! Že tri dolge dni in noči nisem ničesar jedel. Kruha! Teda nihče mi ni ponudil karte, iaz pa nisem imoi ooguma. jo M k ž^rtev,.! To bi včfnidilo nezaupanje. S ponosno dvignjeno glavo, v pozi miliionarla sem stopal proti rotovžu.
Solnce le že toplo siialo. bilo ie deset ura In promet na giavnih ulicah ie bil ,v polnem tiru Kam zdai? Udaril sem se-t)0 žepu in potipal po svoiem rokopisu; ko bi Lilo enaist, sem -se hotel poskusiti sestati z urednikom.
(Dalje prih.'
države. Med niima nastane do sklepu mira gospodarski boi in konkurenca 7.a svetovno nadvladle. če ne izbruhne pravočasno v eni izmed teh dveh držav sociialna revolucija in orevzame proletariiat vlado v svoie roke. moramo biti gotovi, da bo izbruhnila tekom časa med Ameriko in Angleškim imperijem druga svetovna voina. In svetovni proletariat. ako ne bo imei dovoli moči. da se zoperstavi gnusnemu oboje-
stranskemu kapitalu, bo zopet prelival kri. stradal in umiral za kapitaliste. Edina rešitev za svetovni proletariat ie svetovna sociialna revo-lucita.
Italijanski kapital na dehi. Konzorcij italijanskih industriicev ped vodstvom tvornic »Fiat* m ameriških finančnikov le nakupil vse delnice alpinske montanske družbe, ki poseduie na Štajerskem rudnike, cenjene na 200 milijonov kron.
Brzojavne vesti.
(Naša izvirna poročila).
Češki socilallstl ostaneio v vladi,
Praga. 15. Tukajšnji listi prinašajo Masarvkovo pismo na ministrskega predsednika Tušarja, v kojem predsednik republike demisije soci-JaJističnih ministrov Klofača, dr. Fiankeja. dr. Heidlerja In dr. Vess-Ivga ne sprejema, ker ne izvira iz nesporazuma z vladnim programom, niti z notranjo ln zunanjo politiko. Ministra Veselv in dr. Wmter izdelujeta že zakon za obrambo delavskega koaličilskega prava.
Dr. Hodža minister.
Praga. 14. Bivši češkoslovaški poslanik v Budimpešti. Slovak dr. Milan Hodža. ie bH imenovan za ministra za izenačeni# zakonov in upravo države,
Jugoslavija.
POGAJAN JA S ČRNOGORSKIMI POSLANCI.
LDU. Belgrad, 14. Ministrski predsednik Ljubomir Davidovič fe imel včeraj dolgotrajna posvetovanja z narodnimi posl. iz Črne gore. Do sinoči ni prišlo do sporazuma, zato tudi ukaz o odgoditvi narodnega predstavništva še ni podpisan. Kakor se čuje, se tudi dr. Živko Kne-žič ln pa še dva druga poslanca Iz Bosne protivljo odgodltvi parlamenta. Pogajanja s poslanci iz črne gore se bodo nadaljevala danes. Poslanec Marko Dakovič, ki le podpisal dogovor z Davidovlčem glede vstopa Črnogorcev v kabinet. Je izjavil, da bo odložil svoj poslaniški mandat, ker ni predvede! sedanjih dogodkov.
DemoblllzacHa rezervnih častnikov.
Belgrad 14. Tekom tega tedna bo izšla naredba vrhovne komande o demobilizaciji vseh rezervnih častnikov.
JUGOSLAVIJA DOBI 12 NEMŠKIH TORPEDOVK.
Belgrad. 14. »Politika« javlja: Vrhovni zavezniški svet le nakazal 12 nemških torpedovk naši državi. Te torpedovke se morajo pred izročitvijo tako razorožiti, da ostane na vsaki samo en top. Te ladle se bodo mogle rabiti kvečjemu kot postajne ladje. Iz tega se da sklepati, da naša država ne bo dobila nobenih la-dll bivše avstro-ogrske vojne mornarice.
Po svetu.
Posojilo države SHS v Franclji.
LDU. Belgrad, 14. Listi poročajo iz Pariza; Pogajanja našega ministrstva z Loucheurjem se ugodno razvijajo. Ministra Draškovič in Stojanovič sta konferirala s francoskim ministrom ločeno od mirovne konference. Kakor doznavamo, sta naša ministra zastopala mnenje, da bi se moralo obravnavati vprašanje predujma kot čisto juridično finančno vprašanje, ki naj bi bilo popolnoma neodvisno od vprašanja nabav. ki Jih namerava Francoska izvesti v naši državi. Iz pariških krogov doznavamo, da je tudi skupina ameriških bankirjev ponudila naši državi posojilo v znesku 500 mil/Jonov dolarjev za nabavo v Ameriki. Ponudba Je v principu sprejeta. Ote za to. da se ta vsota ne vporabl samo za nakup blaga v Ameriki, nego, da se del izplača tudi v Kotovem denarju.
Objava dokumentov o začetku vojne
Ldu. Lyon, 14, (Brezžično.) Jz Bazla poročajo: »Frankfurter Zel-tung« navaja med sedaj objavljenimi dokumenti o začetku vojne tudi brzojavko. ki lo je cesar ViJlem poslal dne 30. julija 1914 avstrijskemu cesarju in kjer izjavila, da ne moie ugoditi osebni prošnli ruskega carja, naj bi posredoval za preprečenle svetovne vojne. Dalje Javlja v brzojavki. da bo nemški poslanik na Dunaju stavil gotove predloge, na podlagi katerih mi J bi Avstrija razodela svoje namene po zasedbi Belgrada ta drugih mest. Med dokumenti se nahaja tudi brzojavka, s katero pooblašča nemški kance tar nemškega poslanika v Parizu, da po potrebi podaljša za dve uri rok. do katere-ga bi morala Francija privoliti v izročitev Tuula in Verduna kot jamstva za svojo nevtralnost.
POLITIKA KOLČAKA.
Berita, 14, (DunKU.) „Vossische Zeitung« javlja iz Ženeve: Po poročilih Iz Nev Yorka je admiral Kol-čak obvestil ameriško vlado, da bo najbrže prisiljen odstopiti Japonski del Sibirije, ako zavezniki ne bodo hoteli podpirati belih armad. Samo na ta način bo mogel rešiti pred boljševizmom osi del Rusije, ki dosedaj še ni bil ogrožen.
Novice.
— Pred občinskimi volitvami. Predsedstvo deželne vlade le Izdalo okrajnim glavarstvom navodila za priprave za izvršitev občinskih volitev na podlagi splošne in enalce volilne pravice, ki se imajo vršiti v Slovenji začetkom prihodnjega leta.
— Minister javnih zgradb je oprosti polaganja izpitov vse one tehnik«, ki so pred I. 1914. položili diplomski izpit, pa so vsled vojne MK zadržani položiti državne izpite.
— Siužbe za učltelllce ročnih M. Visli Šolski svet v Ljubljani opozarja na razpis služb za učiteljice lensklh ročnih del na javnih ljudskih In meščanskih šolah v Sloveni*. id ga priobčuje uradni Ust v Ktev. 178.
— Državna gimnazija v Strumlcl Glavni prosvetni svet je odločil da ce v Struniici otvori državna gimnazija.
— Podelitev Švicarskega me*
Sčanstva. švicarski stanovski svet ie sprejel novo odredbo glede podelitve švicarskega meščanstva, Me-ičanstvo se bo podelilo le onemu, kt je v zadnjih 12 letih stanoval v Svi-s! vsaj 10 let. Prej ie zadostovalo 7« podelitev švicarskega meščanstva tuno dveletno prebivanje v §vl& Sted vojno pa štiriletno.
— Sarajevsko plinarno prevzame po sklepu občinskega odbora občina v svojo režijo.
— Naslov. Notranje ministrstvo 1» odredilo, da se mora zaradi ena-kosli krajevnih imen imenovati vedno tudi pokrajino, kjer se nahajajo.
— Italijanska vbdžv k5 razpisala jMgrado 2 milijonov 'lir za konstruk-
cijo letal ta letalnih čolnov, ki motalo zadovoljiti gotovim pogojem za prevažanje oseb ta blaga.
— Spomenk Krištofu Kolumbu v Buenos Airesu. Italijanska kolonija Je sklenila da daruje argentinski vladi spomenik Krištofa Kolumba. Odkritje spomenika se bo vršilo na dan narodnega praznika 27. maja
im
— Podroženje časnifikega papirja »a Francoskem. V Parizu so cene papirja za časnike poskočile za 10
frankov pri 100 kg.
-- Zbližan)« planetov 17. decembra 1919. Tega dne bodo planeti soinčnega sistema v nenavadnem položaju. Nekateri zvezd oztumei menijo, da bo približanje planetov močno vpMvalo na soktee to da se bo od soinca odtrgala masa lave. ki se bo razNtafia po vsemtr« ta da zna tudi na zemljo neugodno vplivati To mnenje zastopa proL Albert F. Porta, nasprotuje run pa v iem pral. Izabel M. Lewis, V ameriškem ča-uipisju pišejo zadnjemu ceh o koncu »veta. Prof Porta prači, da se feo ta dan na soiucu s prostim očesom videla velika črna megla, ki bo v ranici vel&a ta strašna eksplozija gorečih plinov v sotacu. Ta nojay bo tael (po mnenju prof. Porta) toiiko elektromagnetične sile v sebi, da bo slabo vplival na zemeljsko a*-a*o«fero. ki bo trpek strašne m-vik te m povodnji Sele po tednih se
& vreme zopet umirilo. (Op uredn. nas ko ta katastrofo s planeti reži* z eksplozivnimi Bu»vwi nabasanih potemičsrjev »Slovenca« ter bruhajofiib sred alkov »Večernega lista«, urno pripravljeni radevoU« pospeški take vrets katastrofo).
Ženam javnih nastavljencev in na-stavijenkam.
Spričo vedno težavnejših življenjih rrilfk, katere nam m 'f>*v».v-Uajo z neizčrpno vnemo špekulantje. verižniki ta prekupčevalci, ie edino sredstvo za odpomoč krepka organizacija. Organizacija poleg organizacijo bo čvrsta obramba proti navalu izkoriščevalcev sedaniih gospodarskih razmer. Ženskih organizacij. ki bi se bavile izključno le z gospodarskimi zadevami vsakdanjega življenja, še nimamo v Sloveniji, čeprav bi biie nujno potrebne ne le z ozirom na enakodelujoče organizacije, temveč tudi z ozirom na vzgojo žene za javno življenje V ptepiičanju. da vsaj del slovenskega ženstva razume pomen gospodarske oiganizacije. se je osnoval v Ljubljani pripravljalni odboA sestoječ iz žen javnih nastavljencev ta samostojnih javnih nastavljenk. Ta odbor je že izdelal pravila za »Društvo žena javnih nastavljencev in nastav-Ijenk v Slovenili«, glasom katerjli je v prvi vrsti namen društva, da pribori tem ženam vsakršne olajšave v gospodarskem življenju. Poživljamo vse žene lavnih nastavljencev, brez razlike čina njihovih maž. ter Javne nastavJjenke širom Slovenije — državne uradnice pri pošti in železnici, po drugih javnih uradih, učitellice, otroške vrtnarice itd. —, da pristopijo snujočemu se društvu, katerega občni zbor bo v oondeljek dne 29. decembra 1919. ob 5, pop., v mestni posvetovalnici. Do tega časa pa dobivalo žene, ki hoč?jo pristopiti, vsa pojasnila vsako sredo in soboto od 3. do 4. ure popoldne v' pisarni »Samopomoči« pri gospe Magd: Strletovi. Tudi na primerna vprašanja iz krajev izven Ljubljane odgovarja gospa M. Strletova, Ljubljana, Justična palača. — Priprav-llalni odbor.
Dnevne vesti.
Okoli naže zastave se zbira narod.
Sami ostanki — političnih strank, pravi »Slovenec«, so raztreseni po vsej Jugoslaviji, in prav ima. Neplodna- politika klerikalno - radikalne večine, ki tri četrj: leta ni delala drugega kakor zborovala in zapravljala denar ter ukrenila, kar le sploh ukrenila tako, da smo prihajali v sla-bejše in siabejše razmere, ie pravi povod današnjim razmeram. Vedno gorše razmere so delovale na prvotno vzvišeno razpoloženje naravnost uničujoče. Nihče ni prav vedel, kaj je program, kaj je delo, ker so se političarji dičili v odsevu siiaja osvobodilega boja, dočint so, ko so prišli do pr akt. dela, izgubili glavo in se naslanjali le na kapitalizem In mu postiljali mehko posteljo, do-čim so na narod, ljudstvo, delavstvo popolnoma pozabili. Prav ntč niso umell kako treba dati gospodarstvu demokratično podlago. In zato razočaranje med narodom, nezaupanje, politično razsulo. Vse. kar se Je storilo v socijalnem POKledu in deloma tudi v gospodarskem, to je delo socialistične stranke, ki Je v ljutem boju proti prlvilegijam dosegla že znatne uspehe. Zato fe zbirajo raztreseni deli naroda okoli naše zastave. Narod Je sit fraz, narod hoče dela!
Odpustitev poštnih uslužbencev.
Mnogo ogorčenja Je povzročila nenadna odpustitev iz službe ISu pofitnih uslužbencev oziroma uslužbenk. Marsikdo le-teb Je za dono prakticiranja gladoval ter radevoije prenesel glad; saj se mn je obljubile, da debi kmalu stalno nameščence ta s tem Izboljšanje svojih dohodkov.
— Ko je pred približno enim tednom izSla odredba glede zv Kanta plač uradnikom, ie Je poštna »prev« podvizala, da odreče trpinom prafc-fttiLante-č! pavico — obstoja, čim bi Jim morali ječati že za mesec december povišane dohodke, jth ie raje odslovila, posiužgjoč »e seveda svo-
tga prava, da vrže praktikanta Ijko m. c.*4c, ft iv Pri neznosni draginji le auzasU-Sano, odpuščati predvsem defekt#, ki se f«da| nimajo nikamor zateči ta so tudi »cer brez vseh dohodkov ter te m ta načSn prisiljena, da si skušata pridobiti po drugi poti **-služka, seveda ne vedno po poStem. Veliko čtavio .odpuščenih pa ne za-držale postne uprave. da ne M razpisovala novih praktikantskih mesti
— Po*t«a uprava seveda ne vp^ite-va aoiza nesrečnikov ta se ne #wm na dejstvo, da ste doferi dve tretjini M »ustažfeencev hr«r služb*, edtaa opora sirotn^Btih staršev, ki so za
časa prakticiranja svojih otrok žrtvovali rnorda zadnji vinar. — Z ozirom na javno moralo se poživljajo vse. za to postavljene oblasti, da preskrbijo, da nehajo te čudne razmere.
O razpuščenih občinskih odborih.
»Slov. Narod« prinaša naslednjo notico: Pišejo nam: »Slovenec« z dne 12. decembra 1.1. Je prinesel novico o razpuščenih obč nsklh odborih. Navedel je nekatere — zatajil pa čudno. — razpust občinskega odbora po predsedniku deželne vlade fr. Žerjavu — pri Dev. Mar. v Polju. In vendar je bila ta občina eden najvažnejših stebrov »Slovenčeve« strakel Zakaj ne vpraša »Slovenec« po vzrokih za razpust tega občinskega odbora? Ali je ta razpust utemeljen ali ne?
Zaščita dece ta mladine.
Uradni list št. 178. prinaša obširen poslovnik za državno zaščito dece in mladine, ki govori o delovanju v to določenih pokrajinskih ta krajevnih odborov. Vsak krgi mora imeti svojo dečjo postajo s spi ejemalnim oddelkom, materinsko posvetovalnico, kopališče in aparat za desinfekcijo, dnevno zavetišče, vrtec in igrališče, obrtne šole in kuhinje. Naredba vsebuje nadalje splošno določila za preskrbovanje revne dece, t. j. poraztneščeoje dece po rodbinah, oddajanje dece v uk in lolanle ter določevanje gmotnih podpor. Podpore za deco se bodo delile v denarju oziroma v blagu. Podpora se določuje za take varovance, ki nimajo nikakoršnih pomoč-kov za vzdrževanje ali imaio le nezadostne (invalidska podpora, mi-rovnina. pokoinina) ali katerih roditelji ali sorodniki nimajo zadosti po-močkov za njih dobro zrejc. Prošnje za podporo s potrdilom o imovinskih in rodbinskih razmerah se vlagajo pri poverjeniku ali krajevni držav ui zaščiti. Podpora ie lahko redna ali izredna.
*
— Visokošolccm iz zajedenega ozemlja. Poverjeništvu za socijaino skrb v Ljubljani je dofila precejšnja množina čevljev, namenjenih v prvi vrsti revnim visokošolcem iz zasedenega ozemlja. Poživljamo vse one vlsokošolce. Ici dobivak> begunsko podporo, da vložijo nemudoma prošnjo za te čevlje potom svojega udruženja in sicer najkasneje do ib. t. m., ker bi se sicer na nlih ne mogli več ozirati. Prošnje ie vložiti potom Odbora za zasedeno ozemlje, v pi farni Pražakova uHca št. 3. I. nadstropje.
-- Transporti r«hišlva oseb vojne mornarice Iz Pulia v domovino. Državljani naše države, ki so služili v avstro-ogrsk! mornarici in imajo svoje pohištvo v Pulju, ter že-Hjo v svrho prevoza pohištva potovati v Pulj. naj se ustmeno ali pismeno obrnejo na Evidenčni ta informativni urad za mornarico v Ljubljani, Belgijska voj zgradba V., soba štev 6, kjer dobe potrebne Informacije.
— Otvoritev pisemskega prometa z Madžarske, ter deloma sprememba prlstolbenika za tiskovine v prometa z republiko Avstrijo ter Cehoslovaško. IS. decembra 1919. se otvori pisemski promet z Madžarsko. V tem promet« se plačujejo pristojbine za tnzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih IDO .gramov oz. del te teže t pare ■m 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od SO do 50 gramov ta zaokrožanje parskih desetink v cele pare. Vsa pisemska poita za Madžarsko ta iz Madžarskega je podvržena cenzuri ;a inozemstvo. Obenem priobčujemo, da se od 1. Januarja 1920. tadi ▼ prometu z republiko Avstrijsko in čeho slo vaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, knkof zgoraj navedeno v prometa z Madžarsko.
Službi okrajnega zdravnika v CeJJn 4n Slovenflgrpdc«. V *Urad-itgm Jtat« dež- vlade z« Slovenijo« sta razpisani službi uradnega zdravnik« za Cdje in Sloven^«rad<*c.
— Uradne ure pil oddelku mtel-strstv* trgovine ta Industrije v LjhwblJen|, za stranke; Sprejemne ure za stranke pri *em oddelku so M 10, de 12. ure dopoldne. izvzemJi pri načeto&* oddelka dr. Marnu ta njegovem*	dr.	Rateju,
ki	stojke	4*« ^
H do 12. ure. Pri strankah z dežele y^#jp mm*. če ne moreta priti oj/ gmu&mm imu. „
— Zahvala. fcod&M Sitar se za-hvaitata tem potom vs#m ,oain} p»'i-J&teftem žeita^ičariejn, ki so # ob mrU očeta. g. F*ettca Sitarja, prl-skočlk z yejlfcod«š»o de»*n» pod-por e m »oraofc *
— Zdravstveni odsek za Slove«
nllo ta Istro se ie preselil v deželni dvorec, pritličje na levo, uhod soba štev. 37. Stranke se sprejemajo ob' delavnikih od 11. do 12. dopoldne.
Prireditve.
Na učiteljskem shodu, ki se i« vršil dne 13. t. m. v šoli na Ledini v Ljubljani, se je učiteljstvo izreklo za to, da se uveljavi tudi pri nas zakon o učiteljskih plačah, sklenjen prvotno v parlamentu samo za Srbijo4 Učiteljstvo je stavilo zahteve, da se izplačajo učiteljstvu dohodki po novem zakonu že od L septembra. Zahtevalo je tudi. da se mu plača sta-narino in kurivo._____________
Še nekaj o afed s perilom.
Naši Čitatelji so gotovo z zanimanjem čitali v našem listu poročilo a oni dvamilijonski mnazanl kupčiji % perilom, ki Jo je Zadružna centrala na inicijatlvo tir. T-ampeta sklenila z nekim dunajskim Židom, agentom Gruško. Da podamo poslednje informacije o tej zadevi, poročamo tem potom Še o izidu sodne obravnave, ki se je vršila dne 28. pr. m. pred ljubljanskim fivilnim sodiščem. Zadružna centrala Je tožila deželo Kranjsko za plačilo dveh milijonuv kron. Dr. Natlačen je podprl tožbo še z nekaterimi navedbami, katere pa Je zastopnik dežele Kranjske, ir. Triller, izpodbil, nakar jih ie sodni dvor zavrnil. Priča g. Gustav Ne-benfiihrer. bivši upravitelj deželnih dobrodelnih zavodov. Je izjavil* »Vem da je bila seja dež. odbora 15. januarja 1918. ta potrdim, da me Je poklical k sebi v pisarno dež. dvorca pokojni dr. Lampe. Povedal ml Je, da me ie v svoji seji deželni odbor pooblastil, da nakupim 20.000 garnitur perila na način, ki se ml zdi primeren. Odvrnil sem mu takoj, da toliko perila ne rabim, marveč kakor sem mn že povedal, ie 1500 do 2000 garnitur. Omeniti mor am namreč, da me Je dr. Lampe že preie enkrat vpre*al. koliko garnirur perila ori« bllžnc rabim za deželne dobrodelna zavode, in sem mn tačas tudi tekel, da r3bim 1500 do 2000 garnitur* nakar mi ie odgovoril da se kup-čiia v tako malem obsegu ne more tsvršiti. Nato mi le dr. {.ampe rckei: Perilo bo kupila Zadružna centrala kolikor ga pa boste potrebovali, vam ga bo Zadružna centrala po nakupni ceni odstopila. Ostalo perilo pa bo oddala včlanjenim zadrugam. Sklep dež. odbira im* Se n^nien. kriti Zadružno centralo. Nadalje ml je rekel dr. Lampe, da mti c tem sklepu dež. odbora obvestim Zadružno centralo ter jo prosim, naj prevzame financiranje cele kupčije. To naj storim pismeno. Jaz sem smatral to kot «kaz. Toda če sem storil to ali ne. ne morem zagotovo povedati ta to tembolj, ker me je Zadružna centrala novembra meseca zaprosila, naj ti tako pismo pošljem. Omenim, da mi le enak naloa dal g. dr. Pegttn oni večer, ko sem bil pri njem na stanovanju »a seji Zadružne centrale ta mislim, da ml je še diktiral, toda pisma nisem pisal (25. junija 1918.) V dece m* bru 1918. je nek gospod od Zadružne centrale — zagotovor vem da je bilo po prevratu prosil da napravim pismo, s katerim naj obvestim Zadružni centrali sklep dež. odbora ta jo prosim, da nat cejo akcijo financira. Vprašal sem £. ravnatelja Zamida. če smem izročiti t« pismo Z. c. Odsvetoval mi le in rt> kel, da ne smem dati iz rok ničesar pismenega.
Na vprašanje dr. Natlačena, da ie priča skusil dr. Lampeilt namigniti, da Je 20.000 garnitur preveč, z ozirom na faktično potrebo 1500--2000 garnitur, dočbn s# Je priča H preie pogajal z Gruškg za 100,000 garnitur, ta *. NebeufuH-rer izjavil: »Ko me Je dr. Lamp# prvikrat vprašal za potrebo perila, mi je prebral seznam .stvari, k« ter* je im«l Oruška na razpolago in c$-ne. Med drug*m ta lm«^ tudi 100.000 garnitur perila po 32 K, Dr. Lampe ml je tačas dal natae. naj pišem Gruškj ta mi mn stavim ponudbe. V kolikor se spominjam, sem P^ai Graški pismo lo o gruškovem se, znamu Stav# pogoje. mA katerimi bi se to kupijo. Toda piamo ta taneta le informativen značal Pritrdim, da tavern .p •fiu.tucirii.niu vjovofll % un.>c-niia članom tojtalce do trenutka, ko sem prejel pismo dr. logoctt. mi povzročim odpošiljatev
1,000.000 K na Oru.škQ. S
^jtom sem šel k	ta	,4<mn	tam
satuo K. kanonika S»^ko. ki mi je povedal, ko sem omenil pismo, da so tud£ oni sami dobili eno pismo. Po njegovem itMvetu sva Sta »a
Anton Leme
.Z' «*AVEV* ^
vfiS*
Štev. 261.
NAPREJ.
Stran 8.
stanovanje dr. Pegana. Poklicali
smo tudi tačasnesra tajnika Pelca. Dr. Pegan mi je predlagal, da se podam na Du.nai prevzamem kreditno Pismo r,a Lancler-banko in izvršim preodkaz na Verkers - banko za G ruško, ter o tem obv^j-tim dr. La tn pela. Pripomniti moram, da sem opozarjal na opasnost cele kup-čiie, pa se mi ie odvrnilo, da bo že dr. Lampe stvar uredil. Imel sem Pomisleke proti od dr. Pecami danemu nalili, ker sklep dež. odbora me ne pooblašča za financiranje.
Nato sta bili zaslišani priči dr. Pegan in g. Pelc, ki sta bila zaslišana glede sestanka na stanovanju. Po posvetovanju je predsednik sodnega dvora razglasil sledečo razsodbo: Tožba Zadružne centrale se za vi ne. ker ni zastopnik tožnice doprinesel nobenih podpirajočih dokazov.
Sodba je izvršena. Članice Zadružne centrale bodo primorane plačati ta ava milijona kron, kajti Žid Ferdinand Graška lih gotovo ne bo vrnil. Toda članice tega tudi ne bi smele trpeti. Povrniti bi morali ta dva milijona Zadružni centrali tedanji njeni člani načelstva in nadzorstva. Kajti samo ti so hoteli napraviti s Derilom kupčijo.
— Zavarovalnica »Croatia«. Radi zelo razširjenega poslovanja v Sloveniji, odločila je »Croatia« zavarovalna zadruga v Zagrebu, da za Slovenijo ustanovi v Ljubljani lastno podružnico, vsled česar se dosedanje glavno zastopstvo v Ljubljani spremeni v podružnico. Ravnateljem podružnice imenovan je g. Stanko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik »Croatlae« v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsakemu rtnenovani zavod, ki sprejema zavarovanja za požar, vlom nezgode in življenje pod najmodernejšimi pogoji. Svoji k svoiim!
1 1— »■■!■■■ lin I I ■! jjm I	.III run n r i	-—
Iz stranke.
SODRUGI IN SODRlišlCE.
pristopajte k našemu tel* .vadnemu odseku, pošiliaite svoie otioke k k našim telovadnim vaiam. Vsa delavska mladina mora v naše vrste. Telovadne vale se vršiir.:	Vsak
pondeliek. sredo tu netek za člane tn obrtni naraščat na učiteljišču (Res-Hfcva cesta) od 7. do ool 10. ure zvečer: ob četrtkih se vrši vat* eh naraščat na deškf titidsM Soli na Ledini od 5.—7. ure zvečer: ob oon-de!r!:l?i in četrtkih za ženske člsnlce na realki od 7. do nol Itf. ure zvečer. — Zahaiaite redno k vajam. Na novo se lalike priglasi vsaki dan v laini-štvu »Svobode« ali oa v telovadnici Dri vaditelju.
Seja vseli odbornikov ljubljanskih strokovnih organizacij se bo vršila v sredo, 17 .t. in. ob 6. uri v dvorani v : Mahrovi hiši. — Tokan, Mlinar.
Zabavni večer delavskeea Iz-obraževalega društva »Svobode« ▼ Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo v ’ veliki dvorani hotela Union, je zelo lepo uspel. Opazili smo. da se ta naša izobraževalna inštitucija v vseh ozirih zelo lepo razvija. Pevski zbor »Svobode«, ki Je vidno napredoval, nam Je zapel poleg Marzelieze tudi 5e več lepih delavskih in narodnih pesmi. Prav dobro le igral tamfcu-r*ški zbor. Tudi deklamacije in dvospevi so izvali mnogo odobravanja in veselja. Sodrugi so imeli enkrat sopet le;jo priliko, zabavati se medsebojno ter pozabiti vsal za nekaj Ca ;a na vse križe in težave, k! jih mučijo v življenju. Veseli nas predvsem res lep napredek naše »Svobode«, zakar gre zasluga vsemu našemu zavednemu delavstvu. Hvaležni smo vsem, ki so prispevali s svojimi močmi pri tem zabavnem yečeru. in prepričani obenem, da nam bo »Svoboda« za leto dni doprinesla tudi še lepših prireditev.
INTERPELACIJI NA VLAIK).
LDU. Belgrad 14. Orodni poslanec Dimitrija Zaklč (Dem. Zajed(iica) je poslal potom parlamenta vladi interpelacijo radi sekvestra v Bosanski jDubici. - Nikola Subotič (radikalec) le vprašal ministra za trgovino, zakaj družbi »Spalato« in »Danica« nista bili stavljeni pod sekvester. — posl. dr. Meluued Spaho Je vpi-ašal ininlstra za trgovino, zakaj se izvršuje sekvester nad imovinp onih muslimanov, ki so se Izselili pred vojno iz Bosae.
VPRAŠANJE SLOVENSKIH SOL V TRSTU.
LDU/15. (DunKU)..Ljudski pover- { lenik za Priotocie (Julijska BeneOJi*)
se Je izrekel za zopetno otvoritev slovenskih šol v Trstu.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Berlin, 15. (DunKU.) ,,'Lokalan-zešger**-poroča izLugana: Italijanska zbornica je v vče^tišnji seji z vsemi glaso.vj proti $rliiS( vom saoijdiii!: demokratov odobrila odgovor na prestolni govor. Zanimivo je bilo glaso-\anje o dodatnih predlogih. Soglasno je bil sprejet dodatni predlog, ki po- ; zivlje vlado, naj v svetu en^ente de- ! luje na to,, da se opusti vsaka intervencija na Ruskem, da se konča blokada ter da se vzpostavijo diplomatski in gospodarski odnošaji z vladami, ki so nastale na ozemlju carske Rusije. Tudi socijalisti so glasovali za ta predlog, potem ko }e Modigli-ao» za svojo skupino izjavil, da ne pripozna za definitivno vlado tolp, kakor so Denjlkinove in Kolčakove. Veliko pozornost Je vzbudilo, da Je glasovala tudi skupina katolikov za dodatni predlog socijalistov, ki zahteva, da se slabo ali sploh neobdelana zemljišča odkažejo delavskim zadrugam, ter tako predlogu zagotovila večino. Včerajšnji nastop katolikov Je pokazal, da vsaka skupina poljubno lahko tvori večino, ako je tudi pripravljena udejstvovati svojo moč na polju socijalne obnove.
BOJJ V RUSIJI.
Moskva, 15. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 14. t. m-Na južni fronti smo izvojevali znatne uspehe. Izgnati smo sovražnika iz kijevskih predmestij in ga vrgli na drugi breg Dnjepra. Pri tem smo zarobili mnogo ujetnikov in 13 topov, V odseku Kremenčuk so rdeče čete osvojiie Sniatim in uplenile pri tem pet lokomotiv in 150 Železnikih voz. Zapadno stoje rdeče čete £0 vrst od Krupianska. Na vzhodni fronti so uporniki zavzeli mesto Bamaul. Rdeče čete stole 20 vrst zapadno ©d No-vonikolafevska in korakajo ©roti ‘Se- j mipalatlnsku.	>	'
KONGRES ŠPANSKIH SOCIJA*
JL1STOV.	I
Pariz, 15. (DunKU. — 'Brezžično.) Iz Madrida javljajo. da Je izredni socialistični kongres s 325.955 glasovi proti 169.125 glasovom odklonil prediog, spojiti splošno delavsko zvezo s splošno delavsko strokovno organizacijo.
NOVO MIN1STP- ’ "O NA ŠPAN-SKEM.
LDU. fJaBi2» 15. u unK*U-'Breežič-no). Iz Madrida se javlja, da se je stvorik) novo špansko ministrstvo, ki mu predseduje Zaratas Minister za zunanje posle ostane de Loma.
EKSPLOZIJA.
LDU. Monakovo, 15. (DunKU.) Kakor poroča »Miinchner Post«, se je v rovu Poissenberg dogodila vsled eksplozije velika nesreča. Dvajset oseb je bilo večinoma težko ranjenih. Dve osebi sta mrtvi.________________
Rekrutovante rotstnih letnikov
1896., 1897. In 1898.
Po razglasu mestnega magistrata pridejo rojstni letniki 1896.. 1897. in
1898.,	oni mladeniči namreč, ki niso v evidenci pri vojakih, in oni, ki niso nikjer kot potrjeni srti sposobni ^lužili v vojski — niti v avstro-ogrski, niti v naši vojski, k rekrutovanju ali k rednemu naboru, kakor smo to imenovati v avstro-ogrskl Vsem v Ljubljani stanujočim mladeničem omenjenih rojstnih letnikov, ki niso v vojaški evidenci ali niso služili v vojski kojt potrjeni sposobni iz kakoršnlhkoli razlogov, se le do sobote, dne 20. decembra 1919. zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu« k zabeležbi. Kdor opusti zglasitev, tega zadene ostra kazen : — podal jšanje službe, plače-vanje vojni.ee itd. — Barle.
To in ono.
Belaka vlada namerava z letom 1920. obnoviti preie ^jeriiodjčuo olimoiiado. V tozadevnem pozivu pa pravi, da držav-liani ententi sovražnih držav k borbi ne bodo pripuščenl. (Tako torel hočejo pomiriti sovražne narode In ustanavljati	Zvezo narodov!
Ironija;)
A provizaeiia.
CENEJŠA PREHRANA.
/Vsled razpisa deželne vlade za Slovenijo z dne 12. novembra 1919, j*. 12.538, hi ,z dne 5. decembra 1919, St. 13.645, glede cenejše prehrane neimovitih slojev odreja mestni magistrat sledeče:
I.	V cenejšo prehrano se bodo sprejemali:
;1. Siromaki, ki so br** sredstev. tu
2.	delavci, nameščenci In uradniki, ki so tekMučno navezani le na svojo dnevno, tedensko ali mesečno mezdo, oziroma plačo.
II.	Sprejete stranke dobe cenejša živila v sledeči« oddalališčth blaga:
A. Aktivni železničarji le pri že-ilesniški api ovizaciji,
B. Ciani »Samopomoči« ie pti »Samopomoči«.
C. Člani vojne zveze le v kon-surr.h.
D. Člani »Splošne gospodarske zadruge« le pri tej zadrugi.
E. Člani »Gospodarske zveze« le pri tej zvezi,
F. Vsi drugi, ki se sprejmejo v ’ cenejšo prehrano, pa niso nikjer včlanjeni, ie pri raestnj aprovizaciji.
UL Izkaznice za cenejšo prehrano dobe;
Pod C in F navedeni le na podlagi vprašalne poie. Pod © navedem na podiagi članske knjižice »Samopomoči«. Ako na imajo poleg svoje plače še kako drugo premoženje, pa le na podiagi vpiaSaiue pole.
Pod A navedeni železničarji sploh ne rabijo nobenih izkaznic. Ako pa imajo poleg plače še kako premoženje, morajo izpolniti vprašalno polo.
IV. Vse oni. ki ne bodo sprejeti v. cenejšo prehrano.
bodo dobili pozneje posebne izkaznica za nakup živil po normalnih tržnih cenah.
V. Kazenske določbe.
i.	Kdor bi bil sprejet v cenejšo
prehrano vsled napačnih navedb v pr analni -poli, ali bi ponaredil pod-,pis hišnega gospodarja, oziroma Vegovega namestnika, ali kdor bi sae-iemai cenejša živila pri več oddaja-liščib blaga, navedenih pod A do F, ■kakor tudi sokrivci, ki bi povzročili, izvršili ali kako drugače pripomogli, da kdo neupravičeno sprejema cenejše blago, ter hišnj gospodarji, oziroma njih namestniki, ki bi ne hoteli podpisati stranki vprašalne pole brez zadostnega vzroka, se bodo kaznovali v smislu naradbe deželne vlade za Slovenijo z dne 2*. novembra 1919, št. 749 uradnega lista, z globo do 20.000 in z zaporom do Šestih mesecev. Hišni posestniki, ki bi vedoma podpisali neresnične navedbe, se kaznujejo po določilih .kazenskega zakona.
YJ. Ta razglas postane veljaven
z dnem objave.
C0 mftp * *iwaka suknja in 1 ua-
86 'I. Jhu. njati euknjlC (Ledenoek). kve se: Ambrožev trg 8, „prl koojlžku^.
zelo fine, dobro ohranjene,  ------------------ z,rezervnimi strunami, v ka-
seti, so.na; rodaj. Cetm K •BOO*—. 'Nadalje; Brač J. dobro ohranjen K 150 —. Izve se, Kračun, Poljčane.	900
Konzumno društvo v Hrastniku
r. z. k o. z.
Vabilo
Ssln pr*
Žsiiia pila!
plačam tistemu, ki mi najde primerno atenovanje s> 3 sobp-mi in s pritiklinami po možnosti v sredini mesta. Obvestila naj se pogšjejo na poštno ležete pod „<F>an€ni «radn!k“,'L)»*v ijana.
katero staiejše dekle al| vdova do 50 ifct Ima ko. •jrajžo oženit: se z resnim in samostojnim nila deničera (penzijontot) v slarusU 46 let ? Ponudi naj se poč „prvi korak* upravi „Napreja“. 921
žanske cerkve
849
x enim nadstropj*.;,] s štirimi strankami k velikim -vrtom 10 min. od stolnega trga *e -poceDi prcida. „Vpraša ne pri Golob, posestnik v Joaefinental 4, Studenci, Maribor*.	928
Vsi krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje. ki se vrši radi cenejših živil, v torek, dne it-decembra 1919. ob 6. zvečer v veliki dvorani na magistratu. — Kdor ne pride k seji. ne more poslovali pri krušni 'komisiji.
Vse krušne komisije bodo uradovale. in sicer: v četrtek, dne 1«. decembra I919 od 8. do 12. ih$ dopoldne radi Izdale Izkaznic jea slad* •kor, na katere se bode dobilo tekoči teden sladkor in moko in v petek, dne 19. decembra IM 9 od 8. do 12. ure pa se izdajajo vprašalne pote *a cenejšo prehrano.
Zamudniki, ki He pridejo h kru5-nim komisijam, dobe na magistratu sladkorne Izkaznice.
za 1. do V. Okraj le v soboto, dne 20. t. m.
za VI. do X. okraj le v pondeljek, dne 22. t. m.
Vprašalne pole pa se bodo izdajale gamudnikom šele po novem 'fa* tu. Če kdo torej ne bo dobil pravočasno sladkorja, moke ali cenejših it-vil, naj pripiše sam sebi. Dolžnost vsakega je. da gre k svoji krušniko-jnisiii, ako ,^eče, da bo moral čakaji na paznice 0 živtia. ker na magi-•stratu ni mogoče vstreči tisočem za-mudnikoiB, ki Je r<*di udobnosti aB
celo malomarnosti ne gredo h tau-šni komisill.
Kdo Je opr^vipen do cenenih
vi, je razvidno iz tozadevne notice in razglasa. ^
USTNICA UPRAVNIŠJVA.
Jblaj se zglasi g. Pon radi utone |#2f«.
.4 lil.	ftiM1-!!'!*
poltenih staršev, zmožna slovenskega in netnSkega jezikii, ždi vstopiti Uot učenka v Itako večjo trgovino. Naslov pove uprava .Naprej*. 928
MIC M 15 Iti
občni zbor
■M bo
4ne 21. .decembra t^lt) ob 8. uri popoldan v gostilni konzumnega krušiva v Hrastnika.
DNEVNI RED:
1. Citanje zaphnika zadnjepa olvene-fa zbora.
2. Porodilo načelstva.
3. Poročilo rakunov za leto 1&18-19.
4..	‘Horof-ile flaadKorstv« io jiodeittev
odveze oa6el8tva.
§, RuKdflKtei' prebitka.
6, Volitev enega člana v naSelstvo.
7. y«H*ear penili madzoruikov.
6.	Predlogi in nasvet.
Predloge naj se najmanj 8 dni pred wSit\4j© olninega ebsra nagnani načelstvu.
Hrastnik, 80. novembra 1919. Nadzorstvo:	tiačelstvo:
Alojzij PNvitek.	Kar^l Malovrh.
Dfll VIN trgovska, Špedicijah a in BHlflPl! komialjaka delo. družba Po&traiitc v IjiiiaiH. Aktiirfa yl«U5Qt!.!i6!l. Špedicija vsakega blaga. — Vfikta* diSoenje. — Kacarintt^«. — Se-ekspedieija. —Prevežtw)e pfMatva.
Lastnica L ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna svesa k progo južne (eleanice.
Telefon «t 868.	654
Prva celjska barvarija
in kemična čistilnic«, zavod za ::	»naženje madežev ::
MARTIN TAČEK
CfikJiS, Gosposka utieti 21.
Pripoiotjam ae z« takojšnjo umetno sna$enje madeiev, damskih In inožkih oblek, kakor u ettčenje in barvanje vaeh vrat oblek * eelib in posameznih komadib. ŽrIbus obleke na aalrtevo v <teku M w. Prevfcetaa tudi zastore, ^eproge, Sipke Itd. v kemično CiS-uenje in shrambo. $85
ISN?*MOCS5«
V restavraciji
,Maribor*
w <ira|sHi trs Stev. 1 n
se priporoča lepa
dvor na v 1. nadstropja
m zborovanja, plesno šok>4id. Even-4uelno zakurjeno, plinova luč. Natančne pogoje v restavraciji
,Hff-krema‘
„Altese“ Jakobi
in druge vrste cigaretnega papirja in stročnie ter milo, vaselino, ličilo, pisemski papir itd. nudi po najnižjih cenah
Ustanovljena v letu 1865.
Stan|e viog koncem leta 1918 K 16,687,828'61. k-pla^arf darovi K 1,61^.468*39. Rezervni zaklad, naložen v mestnih hiSah, glasom knjig koncem leta 1918 K 851.431-82. Cenilna vrednost K 8,000.000,
prevzema
vloge na knjižice z dnevnim
' ,1 ■ 1..M.III -"MU IJ. <	'»F--)'... U MI". . ■—-f—
• biestovanjem po 31* in v tekočem računu (konto> koren t)
Izdajatelj lv#n Mlinar. (Odgovorni uiicduik: Rudoli 0(Hotjb> Tisk »Učit. tiskarne« v l-uib!j#ni.
-J-ssr
nnnmfnib ižu*i2n v ipaccrijtkl In liPfiHl PV!flUPI> delikatesni trgo\iitl 15tp
siužbe v mestu ali na d^eji. ponudbi; Spravi Nsptej pod	>2C
istotako s 3°|« brez provizije, zaračunajo se le lastni stroški.
flonha »rnHmn elarntfi se na vsako Ui"tld AlBUifJv alOlUMI gopodinjstvo la hišna
dela, išče 'prostora Je v dobrih 4ii5ah j»rl eni ati dveh osebah. Zeli si trajnega prostora. Prijave upravi Nnnreja pod »Goapodlnjstvo*.
tiliainfl lirflio rabljene, dobro ohranjene in ulldlllc SilUjC, stojala kupuje po najviSji ceni (tranko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana.
Rentni davek se *ie odbije od obresti. Vlagateljem so m razpolago brezplačno poštne položnice.	ost
Iščemo izurjene slovenske ša nemftke stenografinje, vešče
razpisuje
ki bi šel tud! na deželo,
se takoj sprejme.
Pismene ponudbe naj sc predložijo osebno v pisarni Žitnega Zavoda v Ljubljani.	920
111 pilil pl M sc80l,bur90va ulkašt's-
1 P B 1111	1	11 Ima v za,ogi’ najmodernejše
B l&f fiMls&iš 1ŠW poročne šopke, okrase za neveste, mirtne šopke in venčke, Kompletni kinči za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmaijev, palm, cvetličnih košaric i. t. d. - -- -- -- --
VeMka izbira krasnih s agrobnih
Ponudbe s spričevali naj se vpo-šljejo na Poštni predal 31. sso
v smislu sklepa nacelnislva. Prošnje je predložiti do 20. decembra.
Nastop službe 9 1. januarjem 1620. Plača po dogovoru.-
Prednost imajo oni, ki že sedaj j opravljajo kakšno službo tajništva pri | kaki strokovni organizaciji in ki imajo govorniški talent.
885	Melhijor	Cebal,
načelnik.
DDaaaBOBcmaaBcraočJDCiiasaeiDDa&D
Iščemo izurjen ega zanesljivega in Ireznega
vencev
v vseh barvah In velikostih
Trakovi pravi svilnati in papirnati.
Cene soldne!
Kreppapir v vseh barvali Jn množinah
Postrežba točna i
krojaški, dobro ohranfen, D n ..... se tattoj kupi. IGLIC, Kolodvor- | Ponudhe s spričevali naj se vpo-ska ulica 28 pr. 934 i Sijejo na Poštni predal 31.	681
!!!■■■■■■!■■■!■■■■• HBnM! ■!■(■■■■■■■■
|j ——Štbdite s pudpiati! 55S5S3S §
Usnjati napitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2’-, za otroške po K 150, se zopet dobivajo v ljuh'jansk} zalogi t'.v;»rne .PEKO11- čevljev
g PETER KOZINA & Co., Ljubljana, Breg 20. g
gg Preprodajalci popusti	vssaismru;i,jui..iuim	Preprodajalci	popust!	gg|
Karbid
Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju
oaznanja cenjenemu občinstvu, da je otvorila svojo
kakor tudi krasne 889
razpošilja vsako množino po tovarniški ceni
tovarniška zalosa
Janko Andrašič
v Mariboru,
DBnnBDDDODBOoaDnanDeasDDDOCD
Bj£=sta«rs=5=sss= Psnensika ii ica štev. 3 . im -t-t-t—
ter nudi v prodajo le v svoji delavnici solidno izdelo-veno prvovrstno obutev po primernih cenah. Razprodaja se na drobno in debelo. Priporočamo se cenj.
::	občinstvu v obilen poset in naročila	::
887	N&ft&iStVO,
JEKLARNA NA RAVNEH
(GEORG GRAF V. THURN’SCKES STAHLWEui». blKEITEBEN)
USTANOVLJENA L. 1774 ::: GUŠTANJ-RAVNE, KOROŠKO (JUGOSLAVIJA) Postna postaja: GUŠTANJ ::: Železniška postaja: PREVALJE : Brzojavni naslov: JEKLARNA GUŠTANJ t=^-_
Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamkko.
Legirana in nelegirana topi!niška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti.
Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo. premog in kamen ; za pilo, rezila, vrtalna dleta i. t. d. Legirana in nelegirana inartinova jekla za vozovne in va-gonske vzneti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji: za kolesna obrocja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate i. t. d.
Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakoneniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, sirovo kovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone: krogle za cementne mline i. t. d.	729
resMstrmrana zadruga s ©sraelen© zaveso,
sprejema hr&IIŠSRe V 8©:$© vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po Čistih
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvorila v Mariboru, Grajski trg it. 1
TRdOififiO s ČEVLJI
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalna vloge se obrestujejo po dogovoru.
P.OSOlfi&C. daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 VI milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
V zalogi bodemo imeli vedno čevlje najfinejie kakovosti ln najmodernejše oblike po kar najbolj mogoče nizkih cenah. 859	Za	obilen	obisk se pri poro f 3 UtiECa T7SE-.K«
mehka in trda vsako množino ..iipeljo na dom družba
IMPiX
f«
Mahrovt hiš?!, Krekov trg st. 10, I. nadstr. 767
Mariborska eskomptna banka ¥ Harlbora
Poziv na subskripcijo
Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 je pooblastil upravni svet Mariborske eskomptue banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na 6 milijon kron. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcijska pravica.
2. Emisijski tečaj novih delnic znaša K 560'— netto.
3.	Nove delnice so deležne na čistem dobičku	od	1. januarja	1920	dalje.
4.	Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine	se	dodeli	dobiček	na	tečaju rezervnemu zakladu.
5. Zajedno s prijavo mora se vplačati polovica kupnine. Ostanek pa se mora položiti najkasneje do 31. decembra 1919. Denar, kateii se vloži v svrho subskripcije se bode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5 °/„. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi
istega izročile nove delnice.	_
6. Prijave se sprejemajo pri centrali v Mariboru, pri njeni podružnici v Murski Soboti ali pismeno po priloženem formularju. Cas vpisa je določen od
1. novembra do 31. decembra 1919.
7.	Repatricijo delnic si pridržuje upravni svet,
Maribor, dne 31. oktobra 1919.
Upravni svet
Mariborske ©skoinfPtirse banke