PRIMORSKI dnevnik A Za^el izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-era 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v , °vcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 ° 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, 7Jer je izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-“Zanski DNEVNIK v za-u*njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 239 (13.470) Trst, torek, 17. oktobra 1989 Ob madžarskem izzivu po razpustitvi komunistične partije Occhetto v Budimpešti o bodočnosti evvokonuimzma in odnosov na levici BUDIMPEŠTA — »Zelo pomembne in zadovoljive za obe strani,« je ocenil generalni sekretar KPI Occhetto včerajšne pogovore s predsednikom nove Socialistične stranke Madžarske Rezsom Nyersom. Occhetto je v madžarsko glavno mesto prispel na krajši obisk v spremstvu poslanca Napolitana, da bi z madžarskimi voditelji razpravljal o problemih in izgledih za ev-rokomunizem tudi v luči razpustitve madžarske partije in ustanovitve socialistične stranke kot njene naslednice. Napovedali so ustanovitev študijske skupine obeh strank, ki naj se spoprime z vprašanji odnosov med strankami levice v Vzhodni Evropi in v Evropski skupnosti. Voditelj italijanske partije je tudi navedel, »da je KPI že dalj časa opustila povsem preživele in občasno zgrešene pozicije, kot sta kocepta diktature proletariata in toge marksistič-no-leninistične ideologije za pluralizem in demokratično opozicijo«. Glede spremembe imena italijanske partije pa je Occhetto opozoril, da bo to možno šele ko bo tudi v Italiji prišlo do »pomembnih in resnih« sprememb, kot so bile na Madžarskem. »Nenadna sprememba,« bi bila po Occhettovih besedah, »neresna«. Italijanski partijski voditelj je omenil tudi odnose s PSI, navedel je, da sta v Italiji dve socialistični stranki, ena v vladi druga v opoziciji, to pa jih ne moti, da bi se zavzeli za alternativo. Iz NDR v ZRN preko Poljske: na jot se 1.300 beguncev VARŠAVA - Drugih 1.300 vzhodnonemških beguncev, ki so se zatekli na sedež ambasade ZRN v Varšavi, bo lahko šlo na pot. Poljske oblasti so namreč določile, da jim bodo pomogale legalno čez mejo in so jim že pripravile vse potrebne vizume. Da bi se na Poljskem izognili morebitnim navalom novih beguncev, je vlada določila tudi, da bodo Vzhodni Nemci zapustili državo v manjših skupinah. Prvih 60 je menda že dobilo vsa ustrezna dovoljenja, v ZRN pa bodo najbrž potovali z letalom, ker so vzhodnonemške oblasti strogo prepovedale sleherno potovanje beguncev po ozemlju, ki ga prostovoljno zapuščajo. Gre vsekakor za osebe, ki so se morale odreči vzhodnonemškemu državljanstvu, sicer ne bi prejele za-hodnonemškega vizuma. Z vprašanjem beguncev se morajo ukvarjati tudi na Madžarskem. O usodi beguncev pa bo odločal posebni vladni urad, ki bo deloval po predpisih ženevskega sporazuma. Preko Madžarske je v nekaj mesecih potovalo več kot 35 tisoč beguncev iz NDR, občutno j>a je upadlo število beguncev iz Češkoslovaške. Po izredno napetem in poslovno težavnem dnevu na borznih središčih v svetu Wall Street si je že opomogel ni pa potegnil za seboj tržišča V Milanu zabeležili rekord v trajanju poslovanja - Kljub odlašanju zaprtja je italijanski indeks MIB zabeležil padec v vrednosti 7,11 odstotka MILAN —-S strahom pričakovanega »črnega ponedeljka« na evropskih borzah ni bilo, posledice občutnega padca newyorške borze pa so kljub temu povzročile nekaj častnih žrtev. Med temi izstopata predvsem milanska borza, ki je po zgodovinskem maratonu v poslovanju, izgubila 7,11 odstotka, ter borza v Frankfurtu, kjer je indeks padel za 12,8 odstotka vrednosti. Kritično je bilo tudi poslovanje v Atenah in Ztirichu, saj je bila v obeh primerih izguba zaznavna (10 odstotkov na grški borzi, 10,5 odstotka pa na švicarski). V Milanu se bodo vsekakor še dolgo spominjali včerajšnjega »najdaljšega dne«. Borzni agenti so namreč preživeli v njim namenjenem prostoru sredi borzne palače, ki mu pravimo tudi corbeille, kar deset ur. Dan po krizi iz leta 1987 so pogajanja trajala sedem ur, tokrat pa so odprli pogajanja na borzi ob 10. uri, zaključili pa so jih ob 20. uri. Na poslovanje na milanski borzi je vplivala odločitev varnostnega organa CONSOB, ki je poskrbel za zamrznitev nekaterih vrednotnic, ki so beležile največ izgub. Poseg CONSOB pa je bil kljub vsemu premalo učinkovit, saj je milanska borza reagirala na ameriški petek veliko slabše, kot pred dvema letoma, ko je po krahu v Wall Streetu izgubila 6,26 točk. V svetu so zabeležili precej nasprotujoče si reakcije na petkov padec v Wall Streetu. Prvi razpoložljivi podatki so prihajali iz Tokia, ki je sicer zaprl svoja pogajanja z negativnim predznakom, vendar je borznim operaterjem uspelo preprečiti morebitne posledice emotivne reakcije na vesti iz ZDA. Tokio je torej zaključil poslovni dan z izgubo 1,84 odstotka na vrednosti indeksa, kar je rahlo opogumilo nekatere evropske borze, saj je po krizi izpred dveh let tokijska borza zaprla na -23 odstotkov. Že nekaj ur kasneje pa so bili na razpolago podatki iz Hongkonga, kjer je borza zabeležila zaskrbljujoč padec v vrednosti 6,4 odstotka. Medtem so se po svetu pričele širiti tudi informacije o poteku borznega poslovanja v Wall Streetu. Ob odprtju pogajanj so borzne kupčije potrdile petkov negativni trend, kar je povzročilo veliko zmede na evropskih bor- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delne volitve v južni Italiji v NEAPELJ — V Apuliji in včeraj Peniji so bile v nedeljo in volitve v nekate- rn vuinvc v nehate- Krai , a?iših občinah. Naj večji VjpH katerem so volili, je bila 4.0 let; j1, kjer so demokristjani po ti nr n nadvlade morali prepusti-str«n, . mesto socialistom. Obe ttledtp»,lliriata P° svetovalcev, PfejšnuL k° je KPI izgubila 3 od Qpayti 8 sedežev. Ta trend je '6 .ji r aml Povsod: KD v glavnem i cialikrepi svoje pozicije, v 6h nui-50 močno pridobili v 5,Pl ho, /P811' medtem ko mora h:, fnan, medtem k, n 1čina h 6ziti nazadovanj e a Ooni,-ra?Pn v kraju Montaiba-in in.0, kjer je pridobila en se-« ■ V vJa,fectaj 5 svetovalcev kot hd °dsn?n^ teP občinah presene-; *so nrPHn?st zelenih list, ki se v°lile nlavile- če pa so se niso •--- uooenega svetovalca. Prvo srečanje med Mubarakom in Gadafijem KAIRO — Po 12 letih jedkih polemik, medsebojnih obtoževanj, občasnih obmejnih spopadov in prekinjenih diplomatskih odnosov se egiptov-sko-libijski odnosi postopoma normalizirajo. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je namreč včeraj v egiptovskem letoviščarskem kraju Marsa Matruh nedaleč od libijske meje sestal z »neotesanim gobezdalom«, kot je še pred slabim letom imenoval libijskega voditelja Muamarja el Gadafija. Po vsem sodeč sta voditelja pozabila na žalitve in pragmatično ugotovila, da bi zbližanje koristilo obema, saj so se zanj zavzeli bogati Savdijci. Prve znake odjuge v odnosih med obema državama je bilo zaznati že na konferenci Arabske lige maja meseca v Casablanci, ki se jo je prvič od podpisa campdavidskega sporazuma med Sadatom in Beginom udeležil tudi egiptovski predsednik. Prav Gadafi je bil leta 1977 glavni pobudnik osamitve Egipta »zaradi podle kapitulacije pred Izraelom«, maja meseca pa je tiho sedel za isto mizo z Mubarakom, »strahopetnim izdajalcem«. V Marsa Matruhu, kamor je Gadafi prispel kar v avtu in v spremstvu svojih vojakinj, sta državnika spregovorila predvsem o bližnjevzhodnem vprašanju. Mubarak je Gadafiju pojasnil značilnosti njegovega mirovnega načrta za zasedena arabska ozemlja. Danes bosta Mubarak in Gadafi v libijskem Tobruku nadaljevala pogovore predvsem o dvostrankih onosih. Poleg obnovitve diplomatskih odnosov morata državi urediti tudi vprašanje egiptovskih strokovnjakov in delavcev v Libiji. Egipčani pa so vseeno previdni. Časopisje ni dalo srečanju večjega poudarka, saj je Gadafijeva nepredvidljivost postala že pregovorna. Na sliki (telefoto AP): Mubarak in Gadafi v Marsa Matruhu Na delni svobodi ostaja samo še priznani voditelj ANC Nelson Mandela Osvoboditev osmih črnskih voditeljev iz zapora prvi korak južnoafriških oblasti k spravi PRETORIA Južnoafriške oblasti so med soboto in nedeljo osvobodile osem vidnih političnih ujetnikov, predstavnikov prepovedanega afriškega nacionalnega kongresa. Najvidnejša osvobojena osebnost je vsekakor VValter Sisulu, nekdanji tajnik ANC, ki je bil v zaporu od leta 1964, se pravi celih 25 let, najprej na Robben islan-du, otoku pred Capetownom, potem pa v zaporu največje varnosti v Pollsmoreu. Osvoboditev osmerice so črnske množice v Južni Afrike pozdravile z velikim veseljem, ki se je izrazilo z množičnimi, vendar popolnoma mirnimi pohodi po ulicah naj večjih južnoafriških mest. Pohodi potekajo ob prepevanju in oglušujočem ritmu velikih bobnov. Policija v nobenem primeru ni posegla, čeprav je vse demonstracije budno, a neusiljivo nadzorovala. Prav zaradi previdnosti policije, ki tokrat demonstrantov ni izzivala, ni prišlo do najmanjšega incidenta. Napetost med pohodi je vsekakor visoka, dejstvo, da ni prišlo do incidentov, pa gre pripisati tudi večji zrelosti črnskih voditeljev. Po osvoboditvi osmih predstavnikov ANC in še zlasti Sisuluja, ostaja v zaporu, ali nekako na polovični prostosti samo še nekdanji priznani leader črnskega gibanja Nelson Mandela. V krogih južnoafriške vlade prisegajo, da je Mandela že izdelal načrt za pogajanja s predstavniki belih oblasti. Njegov načrt bi Sisulu, kakor hitro mu bodo izročili potni list, moral predložiti voditeljem ANC, ki ima svoj sedež v Lusaki, v Zambiji. Zaradi notranjih težav v izvršnem odboru ANC, ki bo izvolil svojega predsednika junija prihodnjega leta, pa bo odobritev tega dokumenta še kar zamudna. Kakorkoli že, pobudo nove južnoafriške vlade, ocenjujejo pozitivno. Predsednik De Klerk sedaj čaka na razplet dogodkov, vendar je slej ko prej na dlani, da ni več mogoče govoriti o brutalni represivni politiki, ki je označevala dosedanje belske vlade. Na sliki (telefoto AP): osmerica osvobojenih političnih voditeljev proslavljala prvi dan na prostosti. Pri Codroipu dvakratni polom tolpe roparjev VIDEM — V drugič gre rado, vendar ne vsem, še manj pa trojici, ki je včeraj zjutraj skušala oropati neko banko v Varmu, ko pa ji to ni uspelo, je svojo pozornost osredotočila na okenca Ljudske banke iz Codroipa. Le nekaj minut po poldnevu so s pištolami v rokah in zakrinkani vdrli v sede2 banke v Codroipu, nato so zbežali s približno sto milijoni v italijanski in tuji valuti. Že pol ure po ropu so jih karabinjerji, ki so imeli na razpolag0 tudi helikopter, izsledili, lov na roparje pa je trajal še dodatni dve uri. Karabinjerji so jim končno prišli do živega sredi koruznih polj, enemu od roparjev pa je le uspelo zbežati. Ostala dva sta 31-letni Alfredo Pinton iz Trevisa in 35-letni Cor-rado Bortolussi iz Concordie Sag-gitarie. Oba sta že imela opravka s pravico. Jutri v Bonnu »forum dialoga« BONN — V sredo in četrtek se bo v Bonnu sestalo nekaj sto predstavnikov gospodarskega, političnega in kulturnega življenja iz Italije in Zahodne Nemčije na zasedanju, ki so ga poimenovali »forum dialoga« in katerega namen je dati možnost Italijanom in Nemcem, da se pobliže spoznajo. Srečanja, ki bo na zelo visoki ravni, se bosta udeležila tudi predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti in zahodnonemški kancler Helmut Kohl. V ospredju pogovorov na italijansko-nemškem »forumu« bo med drugim vprašanje gospodarske in politične enotnosti Evrope, govor pa bo tudi o najbolj perečih vprašanjih sedanjega časa kot npr. odnosi ES-ZDA, dogajanja v Vzhodni Evropi in še zlasti v Vzhodni Nemčiji, uvoz vozil iz Japonske in finančna podpora jugoslovanskemu gospodarstvu. Kot rečeno se bo srečanja udeležilo več kot sto gostov iz Italije, med katerimi kaže omeniti senatorja Stojana Spetiča, ki se ga bo udeležil kot tajnik zunanjepolitične komisije senata, ter predstavnike gospodarskega življenja kot so Giovanni Agnelli, Carlo De Benedetti, Leopoldo Pirelli in Romano Prodi. Delegacija italijanskega senata se bo še sestala z berlinskimi oblastmi in s predstavniki svobodnega mesta Hamburga. Strahovito verižno trčenje pri Lyonu: šest mrtvih in dva ducata ranjenih PARIZ — Šest oseb je izgubilo življenje in kaka dva ducata jih je bilo lažje in težje ranjenih v včerajšnji strahoviti nesreči na avtocesti Lyone-Pariz. Vse se je začelo zaradi banalnega kratkega stika na nekem avtomobilu kakih 50 kilometrov od Lyona. Vozilo so lastniki pustili na odstavnem pasu in šli po pomoč, medtem pa se je avto vnel. Gost dim je ob megli še zmanjšal vidljivost, tako da je neki avtomobilist nenadoma zavrl, vanj pa je trčil tovornjak. Obe vozili sta se vneli. V kasnejšem verižnem trčenju na obeh voznih pasovih je bilo vpletenih več ducat vozil, nekatera so se vnela, druga pa so dobesedno eksplodirala, tako da se gasilci bojijo, da bo končni obračun še hujši. Ranjence so takoj odpeljali v Ma-con, Villefranche in Lione, med njimi so številni v kritičnem stanju zaradi opeklin in številnih zlomov. Na sliki (telefoto AP): skrotovičena pločevina zgovorno priča o razsežnosti nesreče . WaD Street NAD AN JE VAN JE S 1. STRANI znih tržiščih, predvsem v Londonu in Frankfurtu. Šele proti polovici borznega dne je indeks Dow Jones zabeležil nekaj pozitivnih premikov, ki sicer še niso pomagali newyorški borzi na noge, a so kljub temu dokazali, da se je bistveno spremenil trend. Ob zaključku borznega dne je Wall Street dejansko zabeležil svojevrsten rekord, saj je nadoknadil približno polovico petkovih izgub. Včeraj je indeks Dow Jones zabeležil končno vrednost +88,12 točke (kar je 3,48 odstotka), v petek pa je izgubil 190,58 točke. V Frankfurtu je vest, da so si ZDA opomogle, prišla prepozno, zato je bilo zaprtje poslovanja za nemške gospodarske pojme res katastrofalo. V težavah so bili tudi v Londonu, kjer pa ja borznim agentom vsekakor uspelo zajeziti val prodaj in tako ublažiti posledice krize. Do nekaterih nevšečnosti, pretežno elektronskega značaja, pa je prišlo v Bruslju, kjer so vključili varnostni program, ki zamrzne pogajanja, ko nekatere vrednotnice izgubijo več kot 10 odstotkov na vrednosti. Ko se je to pripetilo se je borzna dejavnost res upočasnila, kasneje pa ni nikomur uspelo ponovno vključiti rednega računalniškega sistema, tako da je bruseljska borza ostala dejansko zunaj ponedeljskovega vrtinca. Kakšna bodočnost za slovenski sindikat LJUBLJANA — Na včerajšnjem zasedanju sindikalnega sveta so razpravljali o prihodnosti sindikalne organizacije, ki je v temeljiti preosnovi, o čemer bodo govorili na kongresu prihodnje leto. Iz uvodnega poročila predsednika Mihe Kavnika je razbrati razne usmeritve, ki temeljijo na novih ustavnih določilih svobodnega sindikalnega organiziranja. S tem pa se zastavljata pristojnost in organiziranost sindikalne organizacije in izbira med teritorialno organiziranostjo na temelju občinskih sindikatov in organizacijo po dejavnosti raznih strok. Odprto je tudi vprašanje sindikalnih funkcionarjev v podjetjih, sindikalnega premoženja in celotnega osrednjega sindikalnega aparata. O teh problemih je že včeraj potekala živahna razprava, ki jo bodo poglobili na pripravljalnih konferencah. Hkrati so tudi razpravljali o novem statutu, za katerega so že izdelali teze. Seveda je celoten sindikalni sistem v Sloveniji vprašanje, saj so se že ustanovili prvi neodvisni sindikati, zadnje stavke pa so vodili neodvisni stavkovni odbori. Do ustavnih sprememb je bilo to tolerirano, zdaj je ustavno dovoljeno in normalno. V takih razmerah bo moral tradicionalni sindikat rešiti mnoga odprta vprašanja in postati poleg servisa in posredovalca pri oblasten tudi resničen zastopnik delavcev, pri čemer bodo odigrale bodoče kolektivne delovne pogodbe pomembno vlogo. (B. S.) Prof. Branko Horvat o pravici do odcepitve ZAGREB — Ideja o samoodločbi do odcepitve je navadna otročarija. Ta ideja nikoli ni bila uresničena in tudi nikoli ne bo, meni dr. Branko Horvat. Po njegovem mnenju ima Kosovo absolutno pravico do samoodločbe v tem smislu, da državljani z referendumom izberejo način notranje politične organizacije, vključno z republiko. To vprašanje ni ideološko, temveč nekaj, kar je politična znanost Evrope sprejela konec 20. stoletja in kar izhaja iz avnojskih načel, če jih realistično tolmačimo. Druga stvar pa je pravica do samoodločbe navzven, t.j. pravica do odcepitve. Takšna absolutna pravica ne obstaja, mednarodna pravna doktrina je enostavno ne priznava. Odcepitev bi bila, po mnenju Branka Horvata, ki ga je zapisala Borba, možna le, če bi bil narod (ali narodnost) etnično ogrožen, če bi mu prepovedovali jezik, omejevali kulturo, onemogočili politično samoupravo itd. Slovenci nimajo absolutno nobene pravice do odcepitve, ker se nad njimi nič takega ne izvaja. Druga možnost pa je, če se dva naroda dogovorita, da se bosta razšla. Na prvi pogled izgleda utopično, če bi se na primer Slovenci in ostali jugoslovanski narodi dogovorili, da se razidejo. Vendar ni tako - Švedska in Norveška sta zgodovinski precedens. Sicer pa Branko Horvat meni, da je Slovenija najbolj demokratična republika, čeprav ima tudi ona pomanjkljivosti. Sledi ji Hrvatska, ki pa ima veliko več pomanjkljivosti. Vse ostale republike pa so zelo problematične. IMPORT- EXPORT Vlak utrdil vezi med Slovenci in Srbi LJUBLJANA — Včeraj zjutraj se je vrnil vlak brjE siva in enotnosti, s katerim se je vrnilo domov sk° tisoč slovenskih izseljencev, ki so bili tri dni v g°s .. pri srbskih prijateljih. Po soglasni oceni je obisk PreQ(j. gel vsa pričakovanja. Bilo je lepo, prijetno, toplo jnvaia kritosrčno. Medijska vojna, ki se je istočasno voje' na straneh srbskega tiska, razpoloženja ni motila, se' ^ pa je treba dodati, da je isti tisk dogodku posvetil iz no pozornost. Srbske prijatelje je presenetil predvsem predse _ Jože Smole s svojo odprtostjo, širino, prisrčnostjo i® flj veško toplino. Vcčmosocnn sramotilna kampanj3 v ničemer spremenila in razgovori so bili vedno g pa prijateljski. Vrhunec je obisk dosegel v Kragujevc zborovanju, posvečenim žrtvam, katerega se je udei več kot sto tisoč ljudi. Pravi vrhunec pa je obisk dosegel na domovih sr. ljencev, kjer so se stare vezi obnavljale in krepile-čnost sprejema so zabeležili že v petek zjutraj ob '■ 'g v so drage goste pozdravili s soljo, kruhom in sli'0 gj0 v Titovi Mitroviči, nato pa se je srečanje nadalje' ^a istem prijateljskem vzdušju po vseh srbskih kraji ’ ga kroniko lahko napišemo, da je prišlo do enega sa ^ v bolj komičnega kot resnega incidenta med prost Kragujevcu, kjer so vrgli v slovenske aktiviste dyf .g Jfl ki lepo zaviti v papir. Seveda metalce hrušk lš‘'e,torj'.' srbski gostitelji so bili zelo ogorčeni nad provok® ^ajj slovenske tarče pa precej manj in stvar sploh niso J resno. ^1 Vlak bratstva bo torej še vozil, ponovno bo °dp čez dve leti, ko bo jubilejni dvajseti vlak pripe"a ske goste v Slovenijo. (B. S.) MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. A 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Seja Glavnega odbora Slovenske kul-urno-gospodarske zveze, ki je bila še Pred poletnim premorom v Čedadu, je Ua posvečena pregledu stanja naše na-°dnostne skupnosti in vloge SKGZ v Glavni odbor je sklenil, naj bi razpravo v jesenskih mesecih razširili na ln> širšo javnost s povabilom k sodelo-anju vsem razmišljajočim ljudem, ki jim 16 Pri srcu usoda naše narodnostne skupnosti. To bo prav gotovo, če se bo razprava r°bro razvila, pomemben prispevek k razjasnjevanju našega položaja - jasnej-emu pregledu naših težav - boljšemu azurnevanju časa in okolja, v katerem Zlvuno. Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Pa naj bi to razmišljanje bilo v spodbudo ? oblikovanje njenih stališč - za delo, ki * 9a bo morala zastaviti na bližnjem ob-nem zboru, da bo njena odprtost - njena 'cnost - še krepkeje poudarjena, da bo njej v bodoče še bolje izražen "skupni Prostor", v katerem se bo lahko obliko-aia sinteza - osnovna skupna korist in l®jneljni splošni interesi Slovencev v Ita- smo naša ^Prašanja, ki smo si jih postavili na asem Glavnem odboru in ki jih sedaj Posredujemo naši širši javnosti, so v prvi nti usmerjena v razumevanje našega ndanjega narodnostnega trenutka: kje kot manjšina, na poti uveljavljanja prisotnosti v tej državi? ; prvi vrsti nas seveda zanima, kaj je z asim zaščitnim zakonom, glede na vse osedanje napore naše skupnosti v to s®nr. Kako nadaljevati boj zanj oz. ali " res vsi prepričani, da je to še vedno « Prvenstvena skrb in naloga? kaj je z našimi "že uveljavljenimi" P avicami? Kaj pomeni zaostrovanje sta-do našega jezika in sploh do naše KuPnosti v zadnjih časih? Kaj pomenijo v n3padi? Ali moramo Slovenci v Italiji sere razbrati načrt za "razrešitev po-re?ne sorte" našega vprašanja? Kaj je to-,,j z vizijo manjšine kot subjekta ob tee.m tem? Katere so politične sile, s ka-lrrii moramo voditi račune pri uveljav-j •iu naših interesov? Na kakšen način n,v*ak° izmed njih? Ob vseh teh vprašaju je življenjske važnosti trdnost naše anJšinske strukturiranosti: kulturne, jj^Pndamke, politične. Prav zato je važ-si 1 kakšni so odnosi znotraj same manj-2g e; Kako se uresničuje naš "plurali-m ? Katere so spremembe zadnjih ča-tj. 'n katere so konstante našega poli-b®ga obnašanja? l KGZ se mora ob tem vprašati, kako rzvrševala svoje nadaljnje povezoval-Poslanstvo. Kolikšno vrednost ima sl v ta njena vloga v našem manjšin-Q.em .kontekstu in če jo je potrebno t0 -Piti, kako to doseči? Prav gotovo se se V5rašanie povezuje tudi z novostmi, ki lav°.. vijajo v osrednji Sloveniji in Jugos-H 1P °b porajanju političnega pluraliz-v ' Kakšni bodo odnosi v skupnem slo-st skem kulturnem prostoru v kontek-Ali h Se ve^ie politične razdrobljenosti? možno opredeliti in ohranjati neki SV r°dni program slovenske narodnostne ..j Pnosti v Italiji", ki bo še nadalje iam- tll - • Italiji", ki bo še nadalje jam-thih°-St0j razvoi vseh tistih narodnosti. atributov", ki nas določajo in dajejo k0vIfnjsk°st naši skupnosti? Kako učin-jj*.° omogočati vse to ? lij^g t pa nova nastajajoča Evropa? Ko-n0st e možnosti se odpirajo naši skup-1 Za boljše uveljavljanje vsega, kar nam ni doslej uspelo samo v okviru italijanske republike? Ali se ne skrivajo morda v večjih dimenzijah tržne-gospodar-ske Evrope po letu 1992 tudi večje nevarnosti za majhno skupnost s tako specifičnimi (malimi) interesi kot je naša? Kako se moramo, ob že doslej storjenih potezah, še bolje opremiti, da bomo kos novostim, da ne bomo v novi stvarnosti še celo šibkejši kot doslej, ampak okrepljeni kot si to dejansko želimo in pričakujemo? Za tako zastavljeno razpravo se nismo odločili zgolj slučajno: v zadnjih mesecih se je zgodilo marsikaj, kar nas sili v to. Najprej moramo omeniti "Maccanicov osnutek" našega zaščitnega zakona in reakcije in stališča (in tudi strumentaliza-cije), ki jih je ta osnutek izzval pri strankah, organizacijah in posameznikih. Iz te splošne debate smo potem prešli kar naravnost v predvolilno obdobje in kampanjo, ki je bila pri nas, na narodnostno mešanem ozemlju, zaznamovana z od nacionalistov vsiljeno dilemo "Slovencem pravice da ali ne?" Pri tem je treba omeniti, da se že več kot leto dni pojavljajo nova, ostra restriktivna stališča in napadi na slovenske pravice: na naš jezik (zavračanje slovensko napisanih prošenj) in prizivov, prepoved rabe slovenščine v rajonskih sosvetih), na znake in znamenja naše prihodnosti (npr. table s slovenskimi napisi naših krajev v Benečiji in na Tržaškem, na teritorij, s katerim se istovetimo (npr. sinhrotron pri Bazovici in sploh razlastitve) - nadaljuje se že dobro znana brezbrižnost in omalovaževanje, ko gre za naše organizacije in institucije (glej npr. šolo in vrtec v Špetru, SSG, G M, itd.), brezbrižnost in omalovaževanje, ko gre v glavnem za vse izraze našega narodnostnega življenja, Ni čudno torej; če se Slovenci v Italiji v tem istem času že spet sprašujemo, koliko so iskrene vse lepe besede, ki smo jih slišali npr. ob visokih uradnih srečanjih ob meji ali ob svečanih izjavah o manjšinah - povezovalkah različnih stvarnosti, kultur, ekonomij, sistemov, itd... Seveda tudi samo verjamemo v vse te stvari in vemo, da je treba graditi tudi naše življenje ob meji na osnovi sodelovanja in prijateljstva. Ob besedah bi si pa želeli tudi dejanj, še posebno ko gre za pojme kot so enakopravnost, sožitje, demokracija, itd... Ker vidnih rezultatov v tem smislu žal ni, celo nasprotno - naš položaj se je celo poslabšal, ni čudno, da se tu pa tam med nami pojavlja dvom: kakšen smisel ima siliti v zaščitni zakon, iztrošiti se v Sizifovem delu, ki nas v toliko letih ni privedlo nikamor?! Ne smemo se seveda prenagliti s takšnim zaključkom. Prav gotovo je dvom upravičen, če stvar ocenjujemo s stališča naše globoke narodnostne užaljenosti, da se v italijanski republiki, porojeni na ideji svobode in enakopravnosti vseh ljudi, zavlačuje v nedogled vse, kar se tiče naše manjšinske skupnosti: vse se mora vedno znova začeti, ko gre za naše pravice zato, da se vse ponovno zatakne in obtiči! To je prav gotovo sramotna farsa, v kateri se še vedno dopušča, ali celo še slabše, vsiljuje prikazovanje Slovencev kot ekstremistov - maksimalistov, nasproti katerim se postavlja drugi ekstrem, italijanskega nepopravljivega šovinizma. Torej igra nasprotujočih si ekstremizmov, ki sta, prav zato, ker sta pač skrajnosti, enako zgrešena. V takšnem prikazu, v takšni poenostavljeni oceni narodnostnega in političnega položaja pri nas, ki ga razglašajo sredinske sile predvsem pa KD in nekateri veljaki PSI naj bi torej zablestela "zlata sredina" oz. takozvana "uravnovešenost". V tej psev-dofilozofiji seveda ni prostora za resno razmišljanje, kaj so pravice, ki si jih želimo kot manjšina, zakaj so za nas tako neobhodno potrebne, kako to, da govorijo o teh pravicah mednarodni dokumenti, da se je do njih opredelil evropski parlament, papež Janez Pavel II., da so zapopadena v sami ustavi italijanske republike... itd. Salomonova modrost, ki se Slovencem nenaklonjenih politikov očitno ni prijela, se ni izkazala s presekani em otroka na dvoje, ampak v spoznanju, kateri strani gre priznati pravico. Malodušje zaradi vsedoslej neuspešnega dopovedovanja, kaj je pravzaprav ta pravica, ki nam jo je italijanska republika že po svojem ustavnem zakonu dolžna priznati, lahko ohromi našo skupnost predvsem, če si hočemo kar sami naprtiti krivdo za to neuspešnost. Žal slišimo med nami tudi ocene, da nismo Slovenci dosegli svojih pravic, ker smo ubrali napačno politiko, ker smo pač nesposobni izboljevati bitko v naš prid, kot da gre za boj - za boksarski "match" - v katerem lahko pritisnemo nasprotnika k tlom. Takšno razmišljanje, kakor je navidez bojevito in korajžno, tako je v resnici naivno, demagoško in odvajajoče. Po drugi strani slišimo od svojih najhujših nasprotnikov, da je sožitje med Italijani in Slovenci krasno in odlično -takšno, kakršno je - in da so samo nekateri slovenski politiki tisti, ki umetno ustvarjajo nezadovoljstvo, češ, Slovenci v Italiji niso zadostno zaščiteni. S tem torej ščuvajo ljudi. Torej spet napad na slovensko zamejsko politiko. Takšni napadi sicer ne čudijo in so celo spodbudni glede na to, odkod prihajajo, močno pa obžalujemo, da je še vedno toliko italijanskih ljudi pripravljenih nasedati takšnim razlagam in ohranjati celo vrsto neverjetnih - absurdnih predsodkov o Slovencih. Včasih slišimo tudi očitek, da smo Slovenci v Italiji politično-strankarsko preveč razkosani in da je v poenotenju ključ za razreševanje naših problemov. Hipoteza naj bi se Slovenci v Italiji politično-strankarsko "poenostavili", nikakor ne gre v korak z dogajanjem okrog nas, tudi z dogajanjem v Sloveniji ne, in je že zato zelo nestvarna; predvsem pa ni združljiva s celotno našo povojno zamejsko izkušnjo. In k temu še to: naša "pluralistična" stvarnost ne onemogoča (čeprav ni vedno lahko) - skupnega opredeljevanja in nastopanja, ko gre za bistvene pravice in intreese naše manjšinske skupnosti. To sposobnost moramo očuvati; SKGZ si je vseskozi prizadevala za to in mislim, da mora ta njena naloga ostati nespremenjena tudi v bodoče. Vladna kriza, politični razgovori za oblikovanje nove vlade in vsi spremljajoči dolgotrajni politični procesi, so zaus- tavili vsakršno nadaljnje odvijanje postopka za naš zakon. Maccanicov osnutek je bil v svoji prvi verziji nesprejemljiv. Že sama delitev tržaških in goriških Slovencev od "prebivalcev slovenskega izvora" videmske pokrajine je za nas pravi kulturni, zgodovinski, znanstveni absurd. Prav tako nesprejemljiva je bila vodilna misel celotnega osnutka, ki hoče Slovencem določati območja, na katerih bi smeli imeti nekaj narodnostnih pravic, ne zaradi zgodovinske prisotnosti na teh območjih, pač pa na osnovi preštevanja. Tako bi v mestih Trst in Gorica ne imeli nobenih pravic. Gostota Slovencev bi se morala občasno preverjati in na tej osnovi naj bi se ohranjale ali črtale njihove pravice - v teoriji seveda tudi razširjale... da je slednja možnost samo abstraktna in sklicevanje nanjo torej pravo farizejstvo, ni treba posebej razlagati. Ta Maccanicov zakon nas je želel torej porazdeliti na kategorije, nas stisniti v "gete", znižati raven zaščite, ki je predvidena v Osimskem sporazumu (oz. posebnem statutu Londonskega memoranduma) in ga torej kršiti, zato ni mogel nikakor biti za nas sprejemljiv. Takšen bi postal šele tedaj, ko bi bil toliko spremenjen in izboljšan, da bi zadoščal potrebam naše skupnosti. Ali se bo to zgodilo ali ne, ne vemo predvsem zaradi nejasnosti politične volje vodilnih strank in močnega pogojevanja lokalnih nacionalističnih krogov, ki nočejo pristati na nikakršno priznanje pravic Slovencem. Vsaj nekaj je ta trenutek gotovo: Maccanicov osnutek je v nekaj mesecih, že zaradi srečanja Andreot-ti-Markovič in resolucije proti preštevanju manjšin, ki je bila izglasovana ob sprejetju novega deželnega programa Furlanije-Julijske krajine, postal pravi anahronizem! Kaj si torej lahko pričakujemo? Ali raje: kaj nam je storiti? Prav gotovo bomo boj za naše narodnostne pravice vodili kot doslej na politični in drugih ravneh, prav tako kot si bomo prizadevali za naš obstoj in razvoj na kulturnem, gospodarskem in vsakršnem drugem področju. Delati bomo morali tudi v smeri razširitve okvirov demokratičnih dosežkov - splošne civilne ravni - celotne družbe. Seveda je to možno le z veliko mero vztrajnosti, in predvsem ne samo naše. Kljub vsem težavam pa se tudi tej nalogi ne smemo odpovedati. Da čas ne dela za nas, ki smo kot manjšina šibkejši del družbe, izpostavljeni pritiskom in asimilaciji, ne sme postati naša hromeča misel! Ne smemo je sprejeti kot našo dokončno usodo. Spoznanje, da se bomo lahko ohranili in razvijali samo, če bomo znali biti v korak s splošnim razvojem, če bomo znali pravočasno višati kvaliteto našega narodnostnega življenja na vseh področjih, nas sili v sprejemanje novih nalog. In to celo ob težki ugotovitvi, da nimamo nikakršnega zagotovila, da bomo v doglednem času prišli do zadovoljivega zaščitnega zakona. Naša bitka za zakon nam ne sme jemati volje do življenja in dela - nasprotno: prav želja po nadaljnjem razvoju naše skupnosti nas mora spodbujati, da bomo istočasno zasledovali rast naše skupnosti in priznanje pravičnega zakona, ki se mu nikakor ne odpovedujemo. Vemo pa že sedaj, da se po njem začenja nova faza naših prizadevanj, nič manj težkih in zahtevnih. Naša odprta tribuna V Bocnu Union fiir Siidtirol krQt ,na začetku letošnjega leta, ta- /;,,yaz^Thega političnega miš-di, ki nam bodo p kulUr>. 0 naši Politiki, sv‘H. li„w- , r‘e»a pomičnega mišku?,* oinen' ki nam bodo P°vedali k„ brj nje 0 naši politiki, o naši r‘ l>^ikdŠem 9osPodarst Po ,Q v n ,ne Pride v jai hop bij,- hj,K sodelovanju bomo v ?Jdn0stj‘ sodržavljane italijanske sloveni/,-tLldi naše prijatelje živeče JUr> datod ' tudi pripadnike italijan-fshvjjl °stne skupnosti, ki žive v Pr^d° v tejan„?. občnega zbora SKGZ, tia,.'fšerp nQsj odprti tribuni govorili 'k>. s tak10^' manjšinski proble-° odprto tribuno pa na- meravamo nadaljevati. V njej bomo našim sodelavcem dali prostor, da povedo svoje mnenje tudi o drugih domačih, evropskih ter svetovnih vprašanjih. Prepričani smo, da bomo s tem ustregli našim bralcem in vsej slovenski javnosti na tej in na drugi strani meje. MARKO VVALTRITSCH V Bocnu so tri nemške politične skupine ustanovile novo zvezo Union fiir Siidtirol. V novi zvezi so odpadniki Siidtiroler Volkspartei, skrajno desničarska Sudtiroler Heimatbund in liberalna Freie Partei Stidtirols. Prvo skupino vodi Alfons Benedik-ter, kije na letošnjem kongresu SVP v začetku leta bil v tej stranki potisnjen v manjšino, in na evropskih volitvah sodeloval na listi Evropski federali- zem, na kateri so kandidirali zastopniki nekaterih manjšinskih in avtonomističnih strank in skupin (med temi tudi Slovenska skupnost). Po teh volitvah se je Benedikter dokončno ločil od SVP, v kateri je sodeloval vso povojno dobo in v njej imel tudi odločilno besedo, pa čeprav je bil skoro vedno v sporu z voditeljem stranke Silvi-usom Magnagom. Na letošnjih evropskih volitvah je SVP odvzel nekaj glasov. Ni pa dosegel volivnega uspeha, saj je verjel v večji priliv glasov tako na Južnem Tirolskem kot drugod, in ni bil izvoljen v evropski parlament. Alfons Benedikter obtožuje vodstvo SVP, da je to sprejelo paket, ki so ga izdelali skupno z rimsko vlado, in da to pomeni odstopanje od zahtev nemške narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem. Očitno pa je velika večina nemških prebivalcev bocenske pokrajine drugačnega mnenja, saj so na kongresu in raznih volitvah v ogromni večini podprli politiko in kandidate SVP. Z Benedikterjem je v novi Zvezi (ta zasedaj še ne pomeni strankarske združitve) tudi Eva Klotz, voditeljica skrajno desničarskega Sudtiroler Hei-matbunda, ki odklanja vsako sodelovanje z rimsko vlado. Eva Klotz je hči nekdanjega voditelja južnotirolskih teroristov. V tej Zvezi pa je tudi vodja južnotirolskih liberalcev Gerold Me-raner. Vse tri skupine novonastale Zveze imajo svoje zastopstvo v pokrajinskem in istočasno deželnem svetu. Njihovo nastopanje bo vnaprej enotno, uperjeno še zlasti proti politiki Siidtirolev Volksparteia. Za bolj odkrito politiko sodelovanja z italijanskim prebivalstvom pa se zavzemajo zeleni Alternativne liste, ki jih vodi evropski poslanec Aleksander Langer. Med zelenimi je največ mladih, ramo ob rami sodelujejo ljudje nemške in italijanske narodnosti, so proti vsaki etnični zaprtosti. ROBINZONI Ml- — Kaže, da so vsi pozabili, da smo bili pravzaprav mi pionirji. Karikatura: Milan Maver Iz ljubljanskega Dela izposojena karikatura Novi list o avtocesti V včerajšnji številki reškega dnevnika Novi list je objavljen intervju novinarja tega lista z dipl. inž. Marjanom Kranjcem, pomočnikom direktorja Skupnosti za ceste SR Slovenije o gradnji prometnice Trst Reka. Znano je, da v takoimenovane osimske ceste, ki jih bo Jugoslavija gradila z italijansko pomočjo, sodi, poleg dveh avtocestenih odsekov Razdrto Nova Gorica in Radzdrto Sežana tudi avtocesta Trst Reka. Trasa za to hitro prometnico je že izbrana. Delno teče po ozemlju republike Slovenije, delno pa seveda po ozemlju republike Hrvaške. Iz prej omenjenega intervjuja izhaja, da se v Sloveniji sedaj prvenstveno zanimajo za gradnjo predora pod Karavankami, za avtocestno povezavo med predorom in Bledom, torej s preostalim slovenskim in jugoslovanskim avtocestnim omrežjem, za gradnjo dveh osimskih cest iz Radzdrtega proti italijanski meji, in tudi za uresničitev avtocestne povezave medc Šentiljem, Mariborom in Zagrebom, torej za podaljšek avstrijske avtoceste, ki jo uporabljajo vsi tisti, ki so iz Nemčije ter Avstrije namenjeni na Balkan in še dlje v Turčijo. Hrvati pa so sedaj zelo zavzeti za gradnjo Jadranske avtoceste. Tudi to bodo gradili z italijansko denarno pomočjo. Jadranska avtocesta pa seveda ne bo popolna in ne bo dala zaželjenih rezultatov, če ne bo prej ali istočasno zgrajen tudi njen začetni del, vstop v državo, od Trsta do Reke. Zaradi tega je čisto razumljivo, da Hrvate v tem trenutku zelo skrbi, kako bo z gradnjo te avtoceste. Slovenija pa je v tem trenutku finančno angažirana z gradnjo svojih cest, zato bo težko odrinila denar za gradnjo odseka od Rdečega potoka do Rupe. w Včeraj je Občina predala objekt podjetju Italinpa Čez poldrugi mesec naj bi končno odprli parkirišče v bivšem silosu Včeraj in danes na Proseku Izpopolnjevalni tečaj za profesorje nižjih šol Čez približno poldrugi mesec bi morali končno odpreti veliko pokrito parkirišče v bivšem silosu pri železniški oziroma avtobusni postaji. Tako je včeraj zagotovil pooblaščeni upravitelj podjetja Italinpa Massimo Pasto-relli, kateremu je Občina Trst uradno predala objekt v upravo. Precej hitrega ogleda estetsko lepo preurejenega silosa, za kar gre zasluga v prvi vrsti projektantki arh. Gigetti Tamaro Semerani, se je v imenu tržaške občinske uprave poleg zadolženih funkcionarjev udeležil samo župan Richetti, kar je med novinarji izvalo nekoliko začudenja. Parkirišča so namreč vse bolj tako pereče vprašanje, da se ga odborništva in seveda odborniki kaj radi otepajo. Na tem področju se še zlasti dolgo časa razpravlja prav o silosu, ki bi bil moral po zagotovilih raznih odgovornih odbornikov biti nared že pred meseci. Podjetje Italinpa, ki bo upravljalo parkirišče pa sedaj zagotavlja, da ne bi smelo preteči več kot 40 dni, ko bo parkirišče začelo delovati po standardnem sistemu. Naknadno, vsekakor ne pred februarjem naslednjega leta, pa bodo parkirišče opremili z najsodobnejšimi napravami, kar bo zagotovilo boljšo ureditev in ustreznejši način plačevanja pristojbin. Takšno postopno urejanje parkirišča narekujejo tehnični problemi, so dejali predstavniki podjetja Italinpa, ki sodi v sklop družbe IRI-Italstat. Nakup ter postavitev kontrolnih ter plačilnih sistemov sta precej komplicirana, ker so se odločili za kombinacijo različnih obstoječih sistemov. Istočasno pa načrtujejo vzpostavitev raznih načinov plačevanja, med katerimi je še naj zanimivejša povezava z družbo Autovie Venete, da bi lahko z isto kreditno kartico plačevali cestnino na avtocestah in tudi parkirnino v silosu. Zanimiv je tudi načrt, da bi parkirišče, ki je glede na število možnih uporabnikov precej obsežno, povezali z mestnim središčem z redno službo mini busov. O tem se mora izreči še Občina, ki mora izdati ustrezno dovoljenje, medtem ko bi tudi ta servis prevzelo rimsko podjetje. Za uporabnike parkirišča naj bi bil prevoz brezplačen, mali avtobusi pa naj bi opravljali nekakšno krožno pot s približno šestimi postajami. Predstavniki podjetja so nadalje izjavili, da bi bili pripravljeni poskrbeti tudi za postajališča in še za marsikaj, vendar je to stvar naknadnih dogovorov. V najbližji prihodnosti naj bi torej le zagotovili, da bi parkirišče, dasi s standardnimi, se pravi tradicionalnimi načini plačevanja, začelo delovati. V silosu bo - porazdeljenih v štiri nadstropja - na razpolago nekaj več kot 800 mest. Občasni uporabnik bo moral za uro parkiranja v prometnih konicah plačati 1.200 lir, zelo verjetno pa se bodo s podjetji ali posamezniki dogovorili za posebne pogoje. Kot je poudaril pooblaščeni upravitelj Pastorelli, bo Italinpa potem ko bo opremilo parkirišča, opravilo večji del svoje naloge, za čimboljše izkoriščanje prepotrebnega objekta pa bi se morali zavzeti vsi, v prvi vrsti Občina in tudi prebivalstvo. V zvezi s parkirišči na splošno in s silosom posebej pa velja ob koncu vsaj opomniti, da bi morala Občina izpeljati še vrsto zanimivih zamisli ter že odobrenih načrtov, (bip) Na sliki (foto Križmančič) detajl iz prenovljenega silosa, kjer se, tako kot na fasadi, stari elementi lepo skladajo z neobhodnimi prenovitvenimi posegi. Na proseški nižji srednji šoli Fran Levstik se je včeraj dopoldne s predavanji prof. Giovannija Tesora (ravnatelja Raziskovalnega inštituta za družbeno organizacijo iz Milana) in Franca Matignona (šolskega inšpektorja tl Padove) začel dvodnevni izopolnjevalni tečaj za profesorje slovenskih niti*11 srednjih šol s Tržaškega in Goriškega. To je prvi skupni tečaj za profesorje iz obeh pokrajin, ki ga prirejajo v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE’ Včeraj in danes je za naše srednješolce tako pouka prost dan. Na sliki (foto Magajna) udeleženci včerajšnjega uvodnega dela tečaja v telovadnici nižje srednje šole na Proseku. CGIL: Jasna opredelitev vloge subjektov osnovni pogoj za relansiranje pristanišča Šest mesecev po podpisu dogovora med tržaško Pristaniško ustanovo in Enotno družbo pristaniških delavcev, ki je sledil Prandinijevim odlokom, je sindikat FILT-CGIL sklical včeraj tiskovno konferenco, s katero je želel opozoriti na dejstvo, da poslovanje tržaškega pristanišča vse bolj peša in da so ogrožena tudi številna delovna mesta. Prandi-nijevi odloki, zaradi katerih so se znatno povišali stroški za raztovarjanje tradicionalnega blaga, so imeli namreč negativne posledice za promet konvencionalnega blaga, pa čeprav je v teh mesecih šlo skozi tržaško pristanišče več kontejnerjev kot v prejšnjih obdobjih. Odloki imajo po drugi strani negativne posledice tudi na zaposlitveno raven, saj bi po njih moralo delati v pristanišču 413 delavcev manj kot doslej (na skupnih 840), poleg tega pa učinkujejo negativno tudi na druge dejavnosti, ki so povezane s pristaniščem (tvrdka Schenker je npr. odpustila devet delavcev). Ta nespodbudna slika bo po mnenju sindikata jasna, ko bo Pristaniška ustanova zaključila obračun s pasivom 15 milijard lir. Tako veliki številki naj bi po eni strani botrovalo dejstvo, da ustanova ni predčasno upokojila in poslala v dopolnilno blagajno svojih uslužbencev, kar naj bi povečalo pasiv za povprečno 30 odstotkov, prave vzroke za tako negativen obračun pa je po mnenju sindikata treba iskati v nezadostnih prizadevanjih Pristaniške ustanove, da bi si pridobila nove stranke (pri čemer naj bi jo vsekakor oviralo dejstvo, da italijanska vlada z dogovori z drugimi državami že omejuje možnosti poslovanja). Vzroke za neučinkovitost vodstva EAPT gre pripisati njegovi premajhni podjetnosti: uprava naj bi bila še močno birokratska, reorganizacijo dela, informatizacijo upravnega in tehničnega oddelka ter operativno decentralizacijo pa naj bi uvajali po logiki frag-mentacije, tako da ostaja razkorak med načrti in dejstvi. Glede na negativen trend pristaniškega poslovanja je CGIL predlagal torej vrsto rešitev, v prvi vrsti jasno določitev pristojnosti raznih subjektov, ki delujejo v pristanišču. Pristaniška ustanova ne more - po mnenju sindikata - imeti še naprej dvojno vlogo upravitelja pristanišča in pristaniškega podjetja, pač pa bi morala imeti samo pristojnosti javne ustanove, pravzaprav pomorske oblasti, ki načrtuje delovanje na teritoriju in investicije za pristaniške strukture (kot je med drugim določeval dogovor, ki so ga podpisali aprila). Zato je treba najprej izvesti zakonske predpise o reformi upravljanja pristanišča. Glede zasebnikov pa sindikat meni, da bi morali aktivneje sodelovati pri pridobivanju novih strank. K temu pa bi jih lahko spodbudili z ustanavljanjem mešanih (javnih in zasebnih) družb za upravljanje specializiranih terminalov. S tem v zvezi sindikat ne nasprotuje morebitnim koncesijam novim podjetjem, ki bi delovala v pristanišču, a zahteva od Pristaniške ustanove, da jasno določi njihovo vlogo. Prav s tem predlogom pa sindikat poudarja svoje prepričanje, da je tržna konkurenčnost možna samo z racionalnim integriranjem dejavnosti raznih gospodarskih in podjetniških subjektov. V ta namen naj bi okrepili Center za trgovske storitve, ki bi moral postati neke vrste center za raziskave tržišča in prometnih tokov, medtem ko bo Družba pristaniških delavcev postopno postala samostojno podjetje. Nazadnje pa je sindikat izrazil svojo zaskrbljenost nad politiko Tržaškega Lloyda, ki vse bolj zanemarja Jadransko morje kljub dejstvu, da se na Vzhodu odpirajo nova zanimiva tržišča in da italijanska vlada ter IRI težita za tem, da bi ponovno privilegirali medjadranske odnose in promet s Srednjo Evropo (v ta namen krepijo tudi cestne povezave). Danes se začne prodajni sejem antikvariata Danes ob 12. uri bodo na Pomorsk1 postaji odprli sedmo prodajno razstav0 starinskih predmetov, ki je v Trstu postala že tradicionalna orientacijsk3 točka za ljubitelje starinarn in za zbiralce vsakovrstnih starih dragocenosti’ Razstavni sejem, ki bo na ogled do 23 oktobra, bo kot vsa leta doslej nudi predvsem dragocenosti z začetka stoletja, v libertinskem in bidermajerskem slogu. V Trstu, ki do pred kratkim ni bolehal za to zbirateljsko boleznijo, je namreč težko najti starejše predmete (iz 17. in 18. stoletja na primer), zato pa je za italijansko tržišč zanimiv, saj je drugod po Italiji težk najti toliko »dunajskih poslastic«. Na letošnjem sejmu bo razstavljaj 40 starinarjev, ki bodo razstavljali Prj proge, nakit in ure, slike, ikone, knji" 20.30 ge in tiskovine ter pohištvo. V petek, 20. oktobra, bo ob dražba, katere izkupiček bo namenjen Italijanskemu združenju za raziskov nje rakastih obolenj. Razstavo si 0 mogoče ogledati danes popoldne 0 15.30 do 19.30, v sredo in četrtek od 1. do 13. ure in od 15.30 do 19.30, v pete* in soboto od 10. do 13. ure in od toda 23. ure, v nedeljo od 10. ure 19.30 in v ponedeljek od 10. do 13- u ter od 15.30 do 19.30. Z nedeljskega kongresa tržaške zveze ANPPIA Borčevske organizacije z združenimi močmi proti postopnemu upadanju števila članov V Trstu je bil v nedeljo dopoldne pokrajinski kongres Vsedržavne zveze političnih preganjancev (ANPPIA), ki je kljub precej skromni udeležbi potrdil važno vlogo te organizacije v sklopu borčevskih združenj. Nedeljska skupščina je vsekakor jasno pokazala, da je skoraj 45 let po koncu vojne vendarle napočil čaš za večjo koordinacijo in morda tudi za združitev ANPPIA, ANED (Zveza deportirancev v nacističnih taboriščih) in Zveze partizanov ANPI, ki bodo lahko le s skupnimi močmi kljubovali po eni strani upadanju števila članov, po drugi pa novim izzivom, ki prihajajo iz sodobne družbe. Tega se zavedata tudi odbora Združenja aktivistov NOB in Zveze vojnih invalidov, ki sta konkretno ubrala pot združitve. Predsednik Srečko Colja je v svojem poročilu obžaloval, da smo v Italiji priče raznim poskusom ponarejanja sodobne zgodovine, posebno dobe fašizma, ki jo hočejo nekateri prikazati v lepi luči, medtem ko je šlo za zati-ralno diktaturo. Velike odgovornosti nosijo pri tem šola in javna občila. Nekdanji preganjenci so zelo občutljivi tudi za probleme slovenske manjšine in opozarjajo, da se nacionalizem nevarno širi tudi v strankah, »ki smo jih do včeraj imeli za napredne«. Colja je izrazil zaskrbljenost, ker so tudi nekatere do včeraj napredne italijanske stranke padle pod vpliv protislovenske miselnosti. Predsednik je pri tem pohvalil stališča ANPI, ki je na vsedržavnem kongresu podprlo boj Slovencev,_ medtem ko kongres ANPPIA v Bologni žal ni sprejel resolucije tržaške sekcije o moralni podpori boju slovenske manjšine za uzakonitev ustavnih pravic. Glede položaja v Jugoslaviji in v Sloveniji pa je Colja pozdra- vil prizadevanja za reforme in za demokratični razvoj družbe, nedavne ustavne spremembe v sosednji republiki pa bodo koristile tudi Slovencem zunaj meja matične domovine. Blagajniško poročilo je prebral Mario Kocman, v razpravi pa so se oglasili predvsem predstavniki sorodnih organizacij ANED, ANPI in Združenja aktivistov NOB. Iz Kopra sta se nedeljskega kongresa udeležila predstavnika Zveze združenj borcev NOV in organizacije političnih zapornikov in internirancev obalnih občin Jože Sedmak in Vid Vremec, naš openski rojak, ki se že dolgo časa ukvarja z zgodovino antifašističnega gibanja v naših krajih. Povedal je, da so se v Kopru lotili raziskav o delovanju zloglasne Collottijeve bande in pozval bivše preganjance s Tržaškega, da se oglasijo s pričevanji. V imenu ANED in ANPI sta kongres, ki mu je predsedoval Ferdi Zidar, pozdravila Gorjup in Arturo Calabria. Slednji je opozoril na poskuse razvrednotenja antifašističnega gibanja, ki prihajajo tudi iz vrst zgodovinarjev in ostro ožigosal besede ravnatelja druge televizijske mreže RAI Sodana, ki je javno izjavil, da je bilo življenje pod fašizmom lepo. Pokrajinski predsednik ANPI je omenil tudi nedavno tržaško proslavo 35-letnice združenj istrskih beguncev. »Mi smo zgrešili, ko smo pred 40 leti imeli vse istrske begunce za fašiste,« je dejal Calabria, »danes pa ne moremo mimo dejstva, da je bil med uradnimi govorniki na tisti prireditvi tudi vojni kriminalec Luigi Papo.« Na sliki (foto Magajna) Srečko Colja govori na kongresu ANPPIA. Z občnega zbora TPPZ Pinko Tomažič Velika pozornost pripravno1 na 45-letnico osvoboditve Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je imel v nedeljo v Partizanskem domu v Bazovici redni občni zbor, ki je obsegal poročila predsednika, tajnika in blagajnika, razpravo, pregled in popravke statuta in izvolitev novega odbora. Bila je to hkrati priložnost, da so se udeleženci seznanili z dejavnostjo zbora od zadnjega občnega zbora in z novimi načrti. Predsedniško poročilo je imel Igor Pavletič, ki se ni omejil le na obravnavanje delovanja zbora, temveč je zajel problematiko, ki zadeva predvsem Slovence, a tudi tiste, ki so - kot je poudaril govornik - za omikano sožitje in za demokratično rast našega mesta in ki so vedno v prvih vrstah v boju za uveljavljanje idealov NOB in odporniškega gibanja. »V tem boju nismo sami, saj imamo na naši strani demokratične organizacije, stranke ter borčevske organizacije z obeh strani meje,« je dejal Pavletič in se pri tem še posebej ustavil pri vse bolj pogostih pojavih nacionalizma in napadov na slovensko manjšino. »Občutek imamo, kot bi se kolo zgodovine zasukalo nazaj. Proti vsem tem nasprotnikom morajo naše organizacije ubrati skupno pot in složno oblikovati vse svoje dejavnosti za dosego skupnega cilja.« Potem ko je na kratko omenil sodelovanje s sorodnimi organizacijami in pojave razlik v medsebojnih mnenjih, kot tudi negativen pojav slabega odziva občinstva v matični domovini, se je predsednik najprej spomnil vseh tistih pevcev, ki jih je zbor na žalost izgubil, nato pa pozdravil vključitev novih, ki jim je zaželel, da bi se v zboru čim bolje počutili. Pozitivno je ocenil delovanje Mladinske skupine Pinko Tomažič, katere člani so s prostovoljnim Žel'" delom uredili prostof za vaje. ’’ jjj mo,« je dodal, »da bi zbor preh težave na začetku sezone in j t. nadaljeval svojo pomembno deja'' :t. Omenil je še pereč problem Pre7* po ve društvenih prostorov, potreb p nadaljevanju rekreativne dejav ^e\ za člane in njihove družine, 9laVT, z3 govora pa je posvetil pripravah ta, proslavo 45-letnice osvoboditve ji »Želimo biti pobudniki te prosla kateri pa hočemo pritegniti čirn ^ ustanov in organizacij. Priprava jj, nanjo bo namenjeno tudi r ki ga bo moral opraviti novi °° ^feli* Tajnik Miran Pečenik je v zg0 je obliki podal poročilo, iz katereg razvidno, da je imel zbor od za \^\q občnega zbora do danes kar 4 uspelih nastopov: 16 v Jugoslav Vj v v Trstu, tri interne nastope, P^jjiti11 Pordenonu in Gorici, enega v in dva v drugih italijanskih mesu. je Blagajniškemu poročilu, ki ti popadal Fabio Viola, je sledila z ^el' gata diskusija, v kateri so se P°koi o3 niki lotili številnih problemov^ oSp' primer, da bo treba v prihodnj beti za boljše seznanjanje °.^oI u* pomenom imena, ki ga nosi z oSv°" likom Pina Tomažiča; nadalje -e n jili predlog, da bo treba v b° ^gčit nastopih v nekaj besedah v tuj1*, vsebino pesmi, ki jih poje zbo vsaj d® jezikih, da bo treba obnovit1 aJ te pesmi, ki jih je zbor že nast ^ sil > da bo treba predvsem vl°zlt |30ditv da bi proslava 45-letnice os g0 s izzvenela kot proslava vseh, in se še danes borijo za mir, P stvo in enakopravnost. _ m ve 11 Občni zbor so zaključile v .^or31 vega 20-članskega izvršnega (pl) tričlanskega nadzornega od V nedeljo in v ponedeljek bodo v miljski občini predčasne upravne volitve Usta Frausin vsestransko podpira boj naše manjšine v ^'Ijska Lista Frausin vsestransko podpira zahte-šrii °Vens*ce manjšine za odobritev globalnega za-no zak°na s pravično in demokratično vsebi-i ' kl Sa bo treba dosledno izvajati na vseh ravneh L, nega življenja. Lista Frausin je to zahtevo vklju-? v svoj politični program, ki sta ga na včerajšnji Kovni konferenci predstavila nosilec liste Claudio 1 a,? °n *n občinski tajnik KPI Fulvio Vallon. Pog-** 0 Slovencih, ki je natiskano v italijanščini in v ^ venščini, postavlja na drugo mesto prizadevanja, 7 8.e zagotovi Slovencem zastopstvo v vseh organi-^ cgah in komisijah občinske uprave, tudi v tistih, ni predpisana prisotnost izvoljenih občinskih jiQ mvalcev. V skladu s predvidenim zaščitnim za-nam°m- 1)0 tre^a nekatera delovna mesta v upravi soh 6ni^ uslužbencem z znanjem slovenščine, po-snrI1ti Igorji 2. razstave teh dveh S? og&°del, ki si jo je že prvega VeV Sicer D° -6*30 število obiskoval- L? V rxr • ‘Cl-Ua ^ _______ Pa ,9 Po iniciativah, ki tli r?5s*dranp „ socialno obarvane ali li nPuble,natiki znanstveno-raziskoval-koi J^Uko nnii' a° za zaključek izbra- ni,s»if.&p£;kr'kl ,e “■ Razstava bo odprta do nedelje, 22. t. m., in sicer ob delavnikih od 16. do 22. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. Na sliki (foto Magajna) nedeljska gneča ob razstavljenih eksponatih. Center za raziskave še brez imenovanj Poslanec Bordon in tajnik tržaške federacije KPI Costa sta se včeraj sestala z vladnim komisarjem in mu naznanila hude nevšečnosti, ki jih povzroča že nekajletno zavlačevanje imenovanj v upravni svet konzorcija Centra za raziskave. Posl. Bordon je s tem v zvezi tudi formalno zahteval poseg pristojnega ministra, ki ima na tem področju nadzorovalno vlogo. Nove možnosti za sodelovanje med sejmoma v Trstu in Vidmu Odnosi med Trstom in Vidmom niso vedno dobri, čeprav sta mesti v isti deželi. Dejansko obstajajo razlike, vendar ne take, da bi dialog in sodelovanje ne bila mogoča. Zdi se, da se v tej smeri le marsikaj premika v bolje in da se odpirajo nove možnosti za sodelovanje. Pred nedavnim je predsednik Videmske velesejemske ustanove Sante Bia-sutti obiskal sejem Spazio 6 in se srečal s predsednikom Tržaške velesejemske ustanove Giannijem Marchiom. Skupaj sta se razgovarjala o številnih odprtih vprašanjih, ki bremenijo posamezne velesejemske ustanove v naši deželi, saj je treba k Vidmu in Trstu dodati še Pordenon in Gorico, ki prirejata vrsto zanimivih in odmevnih prireditev. Skupnih problemov pa je več. Odprto je na primer vprašanje prostorov, saj so sejmišča zvečina zastarela in vedno manj primerna za uspešne sejme. Potrebno bi bilo tudi usklajevati različne pobude. Velesejmi niso namreč le razstavni saloni, ampak in predvsem nekaj, kar omogoča učinkovitejši prodor na tržišča. V tem smislu bi morali različni centri in ustanove FJK tesneje sodelovati in načrtovati skupen nastop na evropskem trgu, ki bo vedno zahtevnejši in bolj konkurenčen. Predsednik videmskega velesejma je obiskal in pohvalil razstavo Spazio 6, ki je brez dvoma naglasila tržaško specifiko, to je odprtost v svet znanosti in moderne tehnologije. V Vidmu prirejajo na primer velik sejem elektronike, ki si je pridobil velik ugled v sistemu modernih trgovskih izmenjav. Jasno je, da se pri tem odpira področje zelo konkretnega sodelovanja, saj je po svoje nesmisel, da bi se v marsičem sorodna velesejma ignorirala. Očitno je napočil čas, da se v duhu modrnizacije pozabi na stare kampanilistične težnje, kar bi bilo seveda koristno za vso našo deželno stvarnost. Policisti razpravljali o zakonskih vprašanjih Včeraj je bila v Trstu vsedržavna skupščina policijskih funkcionarjev, ki so razpravljali o pravnih vprašanjih, ki se tičejo prav javne varnosti in policije. Na skupščini je bilo prisotnih 120 delegatov, ki so predstavljali 60 pokrajinskih in medpokrajinskih edinic. Na zborovanju so predvsem kritizirali težnjo, da se ustanavlja in podpira nove organizme, ki naj skrbijo za javno varnost. Težnja ima lahko negativne posledice, saj po eni strani zmanjšuje pristojnosti organov, ki jim to nalogo narekuje ustava, po drugi strani pa lahko privede do nevarnih interferenc in dvojnikov, skratka, do določene zmešnjave. Prav "križanje" pristojnosti šibi vse tiste sile, ki se borijo proti velikim centralam organiziranega kriminala, ki izkorišča vsakršno zmedo. Na skupščini je bil govor tudi o problemu plač in o pravilnikih, saj se bodo sindikalni predstavniki policistov v kratkem pričeli pogajati za obnovo delovne pogodbe. Tovarnar iz Percota napadel direktorja tednika D Meridiane V noči med soboto in nedeljo je bila kavarna Hary's Grili, ki deluje v hotelu Duchi d'Aosta, prizorišče obračunavanja, ki je vsekakor nenavadno za Trst in toliko bolj za gosposki lokal. Lastnik tovarne pohištva iz Percota Claudio Cadei je namreč z nožem in psovkami napadel direktorja tržaškega tednika II Meridiane in komercialista Franca Paticchia. Cadei se je besno zagnal v Paticchia, ki je sedel v kavarni z ženo in skupino prijateljev, in med napadom kričal, da ga bo ubil. Uspelo mu je zamahniti z nožem in raniti Paticchia v roko, k sreči pa so ga prisotni pravočasno zaustavili in preprečili, da bi komercialista huje ranil. Slednji je šel po pomoč v bolnišnico, kjer so mu zašili rano in ga poslali domov. Cadeia pa so policisti "pospremili" na kvesturo, nato pa še v koronejski zapor. Obdolžen je poskusa umora. Vzroke napada bodo pojasnile pristojne oblasti, dejstvo pa je, da sta nekoč Paticchio in Cadei poslovno sodelovala. Tovarnar iz Precota je pozneje zabredel v finančno krizo, za svoj polom pa naj bi krivil, kot je povedal sam napadenec, prav Paticchia in msgr. Marcinkusa, ki je nekoč vodil vatikansko banko Ior. Napad bo očitno še dolgo buril radovednost tržaške javnosti, saj je tokrat tekla kri v »boljši« družbi in ne v kaki zakajeni periferni gostilni. Plavalni klub Bor izreka odv. Borisu Sancinu iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. S predavanjem o naravnih parkih Poljske Kulturno društvo Ivan Grbec je začelo novo delovno sezono S predavanjem »Po narodnih parkih Poljske« prof. Marinke Pertot je kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja začelo v soboto zvečer svojo letošnjo delovno sezono. Udeležence in predavateljico je pozdravila predsednica društva Devana Černič, ki je tudi orisala delovni načrt za tekočo sezono. Poleg raznih družabnih prireditev, kot so martinovanje, miklavževanje, silvestrovanje, pustovanje in praznovanje 8. marca, namerava društvo prirediti glasbene večere z gostovanji glasbenih in pevskih skupin in zborov. V programu so predvidena še predavanja in razstave. Osrednja točka delovanja pa bo, kot je poudarila predsednica, priprava ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Boža Hrvatič, na proslavo 10-letnice svojega delovanja. Do praznovanja, ki bo v mesecu marcu, je še nekaj časa, vendar ga bo potrebno izrabiti za intenzivne vaje, na katerih bodo pevke naštudirale program tudi z lepo noviteto. V svojem nagovoru je Devana Černič še posebej poudarila začetek nove društvene dejavnosti, ki bo namenjena otrokom. Društvo namreč razpolaga z novimi prostori, ki jih namerava prepustiti otrokom in skupini animatork za delovanje, pri katerem bi otroci lahko razvijali različne dejavnosti in bogatili svoje ustvarjalne sposobnosti in tudi tovarištvo in prijateljstvo. O tej novi pobudi so govorile tudi animatorke Neva Bak, Jasna Tomšič in Darja Samar, ki delujejo v okviru ZSKD ------ tržno obvestilo- KREM01/6 Iz Švice prihaja novo upanje Plešci proti usodi MILAN — Pred dvema letoma je iz Združenih držav Amerike prišla znanstvena novica, ki je postavila na glavo dneve tistih, ki trpijo zaradi izpadanja las (v Italiji je več kot sedem milijonov plešastih). Slo je za zdravilo, ki je po dolgi uporabi spodbudilo rast dlak, te pa so se počasi krepile. Uspeh je bil velik, toda začetno navdušenje je kaj kmalu prepustilo svoje mesto nekaterim bojaznim, ki so jih sprožili sami proizvajalci, ko so obvestili odjemalce o nekaterih ugotovljenih kontraindikacijah. Iz Basla, prestolnice kemije, pa danes prihaja vest, ki utegne dati zagotovila tistim, ki jih je usoda zaznamovala s plešo in ki ne ugaša dolgo gojenega upanja. Laboratoriji družbe Labo iz okrilja neke znane multinacionalke so namreč izdelali preparat kozmetične vrste z 0,11-odstotno raztopino benzil nikotinata za zunanjo rabo. Gre za nov proizvod, katerega lokalna uporaba proti izpadanju las ponuja to prednost, da ne povzroča škodljivih stranskih učinkov. Edina nevšečnost bi bila enourna pordelost predela lasišča, na katerega je bil nanešen preparat. S tem novim čudežem raziskovanja so že založene tudi nekatere italijanske lekarne, medtem ko ga širjenje vesti prenaša iz Švice v mnoge druge evropske države. in ki bi to novo dejavnost v Skednju, namenjeno otrokom tega predmestja, pa tudi sicer tržaškim otrokom, vodile ob podpori in razumevanju društva, staršev in vsega prebivalstva. Udeleženci večera so to zamisel pozdravili z aplavzom in tako zaželeli pobudnikom in animatorkam veliko uspeha. Pozdravili so tudi predlog za nabiralno akcijo, s katero bi krili stroške, ki jih je terjala prenova prostorov. Drugi del večera je izpolnilo lepo, predvsem pa zelo zanimivo predavanje prof. Pertotove, ki je biologiji predana z vsem srcem ter ji zato ni težko predstaviti vsebine svojega izvajanja na način, da jo vsi razumejo, da tudi sodoživljajo lepote, ki jih je sama videla in doživljala, da jim - v tem primeru narodni parki Poljske -postanejo bližji in še privlačnejši. Predavateljica, ki je obiskala Poljsko, predvsem narodne parke in bogastvo, ki ga v teh predstavlja gozdno bogastvo, je svoje izvajanje popestrila z vrsto diapozitivov, ki so poleg gozdov in rastlinstva prikazali tudi delček lepot Krakova in Varšave. Predavanju, ki so mu udeleženci zelo pozorno sledili, je sledila še kratka družabnost, ki je predstavljala tudi nekakšno spodbudo občinstva, naj društvo uspešno nadaljuje svojo dejavnost. N. L. Na sliki (foto Magajna) Marinka Pertot med predavanjem v Škednju Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE: v četrtek, 19. oktobra, ob 20.30 - RED E, v soboto, 21. oktobra, ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 22. oktobra, ob 16. uri -RED G. Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! SLOVENSKO STALNO.. GLEDALIŠČE kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d'amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Super maschio per mogli viziose, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Cookie, kom., i. Peter Falk, Jerry Lewis. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 17.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □ EDEN - 15.30, 22.00 Intimita bestiali di mia moglie, porn., □□ CAPITOL - 17.00, 22.00 La časa 4, srh. LUMIERE FIGE - 17.30, 22.15 Gorilla nella nebbia, i. S. VVeaver. ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r.-i. Nanni Moretti. RADIO - 15.30, 21.30 Approcci, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ izleti Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150-200382 od 18.00 do 20.30. GLASBENA MATICA GORICA Koncertna abonmajska sezona 1989-90 Jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Slovenski kvintet trobil Na sporedu: Purcell, Handel, Holmes, Rathburn, J. S. Bach. Ho-rovitz, Joplin. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat. Vpisovanje abonmajev na GM od 10. do 12. ure. __________gledališča_____________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - V četrtek, 19., v petek, 20. t. m„ ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa, pianist H. Francesch. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izreden koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. razna obvestila Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30. Godbeno društvo Prosek prireja glasbeni tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje poteka na sedežu društva v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure. KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure. SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure. 50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V četrtek, 19. oktobra 1989, ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljene. KD Kraški dom obvešča, da bo v četrtek, ob 20.30 v Bubničevem domu v Rep-nu prvi informativni sestanek o tečaju angleščine. KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. m. pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar, pri kateri poteka tudi vpisovanje in sicer do sobote, 21. t. m. (tel. 327488). Tečaj se bo odvijal v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20. uri. Osnovna šola M. Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja tečaj slovenščine za odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih od 20.00 do 21.40. Zainteresirani naj telefonirajo na šolo od 8. do 16. ure na št. 812214. čestitke Ptiček zjutraj prileti, na oknu obsedi, kljunček odpre in prepevati začne: »Poslušajte me vsi, PETER SANCIN sedmi rojstni dan slavi. Zato mu voščite vsi, ki radi ga imate vi.« Irina pa mu koš poljubčkov podari. Danes praznuje X število let naš prijatelj P.... {visok (približno 176 cm) predstavnik slovenske manjšine v Italiji}. Iskreno vse najboljše (ma zares), torej potovanja v Odanak z Mexican Airlines, seje CK BLABLABLA, sestanke z JURICO AZTECOVO, karjolo dinarjev, avtobus delegacij, tovornjak goveda, podpisano opeko, kamen z Maldiv in sladko življenje na otočju Samoa mu želijo Marko, Tanja, Aleks, Mitja, Igor, Duško, Marjanka, Ivo, Nadja, Peter, Ivan, Viviana, Gianfranco, posebno pa Jeorgina, ki mu pošilja zvrhan koš poljubčkov (prosto po Radio Trst A). P.S.: X = 5,9160797 x 5, 9160797. Za kogar je račun pretežek, naj telefonira na tel. št. 55353, 306941 ali 7796600, urad za informacije, ob uradnih urah (24.00 -2.00). Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE ZBOR JADRAN vabi na srečanje s senatorjem Chia-rantejem, odgovornim za manjšinska vprašanja KPI, na temo POLOŽAJ SLOVENCEV V MILJSKI OBČINI IN PREDLOGI KPI ZA ZAŠČITNI ZAKON Srečanje bo danes, 17. t. m., ob 20. uri v zadružni gostilni Baita-Prima-vera v Miljah (Ul. D'Annunzio 52). koncerti Katedrala sv. Justa Danes, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, še jutri, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Verdi V ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji tržaške pokrajine, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN. včeraj-danes Danes, TOREK, 17. oktobra 1989 MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 10.00. Jutri, SREDA, 18. oktobra 1989 TRAVICA PLIMOVANJE DANES: ob 3.59 najnižja -26 cm, ob 10.03 najvišja 54 cm, ob 16.52 najnižja - 58 cm, ob 23.17 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1027,2 mb narašča,veter severovzhodnik 4 km na uro, vlaga 39-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Benvenuti, An-nalisa Noviello, Čarobna Stera, Chiara Martinelli, Edoardo Cargnelutti, Nicole Musich. UMRLI SO: 86-letna Rosa Denich, 84-letna Lucia Chodorowski, 83-letni Giuseppe Vuk, 74-letni Vittorio Susmel, 89-letna Flora De Bosizio, 90-letna Romana Zuliani, 77-letni Vittorio Tedesco, 99-Iet-ni Nicola Lagattola, 84-letni Elviro Con-cilia, 75-letna Olga Giacomin, 75-letna Elvina Sambo, 85-letna Erminia Colaussi, 59-letna Anna Dubaz, 82-letna Giuseppi-na Succaglia, 94-letna Maria Modiz, 40-letna Tiziana Rossi, 72-letni Valerio Ser-gas, 68-letni Giuseppe Crisman, 20-letna Paola Bonvicini. Darujte v sklad Mitje Čuka menjalnica 16. 10. 1989 TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI Ameriški dolar . 1357,250 1355,— Japonski jen 9,644 9,20 Nemška marka . 736,000 733,— Švicarski frank 839,900 835,- Francoski frank 216,500 214,50 Avstrijski šiling 104,621 103,50 Holandski florint ... 652,090 648,- Norveška krona 197,850 195 — Belgijski frank 35,029 34,50 Švedska krona 211,820 210,- Funt šterling .. 2153,750 2125. - Portugalski eskudo . 8,588 8,10 Irski šterling .. 1958,000 1930. Španska peseta 11,536 11 — Danska krona . 188,710 185. Avstralski dolar 1038,000 1000- Grška drahma . 8,255 7,80 Jugoslov. dinar - — 0,02 Kanadski dolar 1153,500 1120. ECU 1507,100 — . . Danes praznuje 45 let ALESSIO ČOK Najiskrenejše čestitke ter še mnogo zdravja in veselja mu želijo mama Anica, sin Aljoša in Mario Ob rojstvu prvorojenca ALEŠA izrekata iskrene čestitke Damjani in Picotu odbor in namiznoteniški odsek ŠK Kras Sekcija KPI z občine Zgonik iskre' no čestita Damjani in Brunu ob rojstvu prvorojenca ALEŠA Damjani in Brunotu se je pridružil mali ALEŠ Srečnima staršema čestita, malemu Alešu pa želi mnogo sreče v življenju kolektiv Indules-a r VERONIKE in GABRIJELA jih je sedaj pri Brajkovih toliko, da se bodo morali prevažati s kombijem. Vso srečo na življenjski poti želimo lepi družini kolegi TKB-jevci razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOK' GČTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogle dela avstrijskih slikarjev FRANCA BSE" GERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Tommaseo - Ul. del Mon/® 2/1 - je še jutri, 18. t. m., odprta antol0®' ka razstava slikarja LUCIANA CATTA' N1E. V Kraški galeriji v Repnu razstavil3 svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. R3^ stava je odprta vsak dan od 11.00 d 12.30 in od 14.00 do 18.00. V sejni dvorani Bibliotece Stat3*® del Popolo v Ul. Rosario 2 je na °9*e razstava ilustracij za otroke pod nasl° vom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE * organizaciji Študijskega centra za ml3 dinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m-ogled razstava nemškega slikarja N' MATHIASA PRECHTLA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michel® 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slik3 STEFANO COMELLI. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 bo do 12. novembra razstavljal JEAP1 MICHEL FOLON. Razstava je odph vsak delavnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius razstavlja do 2 ‘ t. m. svoje grafike tržaška umetni ELETTRA METALLINO. V galeriji II Tribbio je na ogled 27. t. m. razstava slikarja JORGE GARZOLINIJA. V galeriji Malcanton je do 27. t• odprtarazstava ANNAMARIE D'ON RIO DI BIASE. mali oglasi PRODAM ford escort GL 1100, letnlK 1980, za 600.000 lir, tel. 65474. ilc PRODAM campagnolo benzina, r^i 1981, odlično ohranjena. Tel. 21 (urnik trgovin). v0- PRODAM BMW R 100 RS, 1. 1984, Pr® L Ženih 35.000 km, rdeče barve. (0481) 882019 ob 20. uri. „d- PRODAM opel corsa 1000 po zelo uo^ ni ceni zaradi vojaških obveznosti 51370. Hnbrel11 PRODAM BMW 320, 1. 1980, v don stanju. Tel. 299726 ob urah obedov e PRODAM prodajalno sadja in zelerj0o- v centru mesta z licenco in opru Tel. 228390. „d- PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, * * * * v ličnem stanju. Tel. 327438. po PRODAM akacijeva in hrastova dr . pa ugodni ceni. Tel. v večernih ura št. (0481) 884161. je v PRODAJAMO licenco za obratovat .t gostinstvu in za tobakarno. Tel-232505 v večernih urah. ajeU" SAMOPOSTREŽNA trgovina išče. uraf' ca. Tel. na št. 228729 v večernih PODJETJE s sedežem v Milan^ič-mladega, energičnega elektro aJ)li nega inženirja s stanovanjem v poza prodajo po Jugoslaviji. Pism , evrJ' nudbe na upravo Primorskega q0& ka, Drevored 24 Maggio 1, 341 ca, pod šifro "Zamejec". rPidal11 ZAPOSLITEV, tudi part time, na r za-nem področju z možnostjo do . avt°' služka nudimo osebam z l®5*11,1 In1®.' mobilom. Naj nižja starost 25 U1, resenti naj se javijo v R°n.g t. lP" Roma 76, jutri, v ponedeljek, ob 17. uri. .nica dva" IŠČEM delo kot hišna pomoč" krat tedensko. Tel. 327262. :u, T® ' DARUJEM pult še v dobrem s» 943388. ele^Ke SLOVENSKO PODJETJE lsčeform3tlkP skega tehnika z znanjem in prjpiO Pismene ponudbe na uP[3ntecčb’ skega dnevnika, Ul. 34137 Trst, pod šifro "Tehnik • uradn> NEPREMIČNINSKA družba lb. 0praZ° co/uradnika z višješolsko upra . Pismene ponudbe MonteC®n. Primorskega dnevnika, U •remičn 6, 34137 Trst, pod šifro »Nep da tuj zbirat®Vl. hr da tuj1 ka£efli- lepak Radenske vode s 572734. ska družba«. DVA MILIJONA Prijetni popoldnevi s prefinjeno Edwige Pravzaprav je bilo tveganje karseda skromno, saj je bila formula nedelj-,!*e. Popoldanske oddaje Domenica in... na prvi državni mreži že preizkušena k n* in predlanskim, gotovo pa ima prav tudi režiser Gianni Boncompagni, 0 pravi, da ni na televiziji nič matematično gotovega: gledalci lahko v ®nutku odklonijo, kar so ljubili, ali navdušeno sprejmejo, kar so odklanja-' Pri tem ne igrajo nobene vloge vaje in preverjanja, vsaka oddaja je jjj^ioiovščina zase. Okusi se pač iz leta v leto in iz sezone v sezono spremi- t Edwige Fenech in Pupo (skupaj na sliki) sta torej opravila svoje: ona je dl v vlogi »gospodinje« s svojo prefinjenostjo še enkrat očarala, njemu je s ltn° uspel podvig, da se je iz pevca prelevil v TV voditelja, kar je že dolgo je°ial. Fenechova je očitno premagala dvome in negotovosti, ki so jo plašili c Pred kratkim, in suvereno vodila oddajo, ki sicer v presledkih traja kar reJ ur. Spremljala nas bo za dolgih osem mesecev, tja do pozne pomladi. spet°šnja »izdaja« nam je poleg voditeljice in nekaterih sodelavcev prinesla j v®da Se nekaj novosti. Dovolj prijeten je bil Sandro Mayer s svojo rubriko p klepetom z navadnimi smrtniki, prav tako dovolj zabaven je bil Maurizio verrini s svojimi škeči, kot vedno dovolj zanesljiv pa Bruno Vespa, ki je imel .gosteh Giulia Andreottija. Posebno svežino daje oddaji skupina 200 deklet, so jih letos očitno izbrali s posebno strogostjo. Kot je že običaj, bodo belili tudi nekaj milijonov: 65 milijonov na teden za prva dva meseca ak - kratke vesti Nanizanki: Santa Barbani 19.10 E' proibito bal-194q iare 2q,3q Almanah, dnevnik r * film: Appuntamento ? Trieste (krim., r. B. 22.10 m,a‘tei'fadnji del) Alba rossa (pust., 4.DA 1984 r John Mili. 3 i- Patrick Swayze, homas Howell), vmes 24.00 fc6Vnik dnevnik, nato Rubrika 0.45 sinoči trarcove poezije ^CANaleI 7 no TT--— 7.00 Risanke 8.00 Film: Come inguaiam-mo 1'esercito (kom., It. 1965, r. Lucio Fulci, i. Franchi, Ingrassia) 9.30 Tečaj angleščina in francoščina za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: Nemici... per la pelle (kom., Fr. 1968, r. Dennys De La Patellie-re, i. Jean Gabin) 18.00 Risanka in šport 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 Film: Lo sgualo 3 (dram., ZDA 1983, r. Joe Alves, i. Dennis Ouaid, Bess Armstrong) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Variete: Confidenzial-mente Ave 23.25 Dnevnik in vreme 23.40 Odlomki iz DOC Cluba 0.15 Film: L infernale Quin-lan (krim., ZDA 1958, r.-i. Orson VVelles) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Block Notes - What's Jazz (3. del) 15.00 Dokumentarna oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: italijansko prvenstvo v rokometu, streljanje in polu 17.00 Risanke: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pippo Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.05 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Ko se korenin zavemo (2. del) 11.10 Tečaj angleščine 11.35 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Ko se korenin zavemo (2. del) 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade: Povodni kos, 18.00 Periskop - Modelarji 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Foster, Michael Ontkean, 5. del) 21.00 Omizje: Politika - Z oltarja na stojnico (vodi Mile Šetinc) 22.40 Dnevnik in vreme 22.55 Za goste iz tujine 23.00 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogometno prvenstvo ZRN (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Pillole 16.30 Rugby: Francija-Nova Zelandija 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (posnetki) 23.55 Eurogolf - evropski turnirji RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 19.00 Glasbena oddaja: Mladinski pevski festival Celje '89 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 SP v gimnastiki - ekipno (iz Stuttgarta) 1, ^tanizanki: Far 9.00 Awia'8'.00 Hotel zi,tualrii oddaji: Agen-p matrimoniale, 9.30 10.00 7®rcoeoffro 10,30 Kv?zlnpkipre9led g: Časa mia, 12.00 Vl.' 14-45 II pranzo e ser-14 !3'30 Čari genitori, 1Sq pt 5 11 9ioco deHe cop- Aktualni oddaji: Agen-. r„, matrimoniale, 15.30 16.00 7®rco e offro ta-30 AktaVniški Pregled H Oo Voi n°: Canale 5 Per fe:.Doppio slalom, O^Rabilonia, 18.00 19 oo } prezzo 6 glusto, ,n Tr0011 gioco dei 9, 19.45 2°-3q p a rnoglie e marito Doppio taglio hard'MDA 1985' r Ric- 22.3s pitages.G^enTciose/6” 23.20 tah;XrcTnamed SkrlVn°S- 1.10 ^0Sh0^aUrizi0 Co- 1.20 N^nika:s°gnidoro 22»i.«”Gkif"rocei“' RETE 4 ITALIA 1 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 C osi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.:Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: II principe e la bal-lerina (kom., ZDA 1957, r. Laurence Olivier, i. Mariin Monroe, Laurence Olivier) 22.40 Film: I duellanti (dram., VB 1977, r. Ridley Scott, i. Keith Carradine) 0.35 Nanizanke: Ironside, 1.35 Agente speciale, 2.35 Adam 12 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Film: Cravvlspace (srh., ZDA 1986, r. David Schmoller, i. Klaus Kin-ski, Sally Brovvn) 22.30 Na setu filma Batman 23.00 Film: Maria Walewska (dram., ZDA 1937, r. Cla-rence Brown, i. Greta Garbo) 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Lultima fronti-era (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer, i. Linda Evans, zadnji del) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 23.05 Šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) TELEFRIULI TMC ODEON 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: La spiag-gia dei giorni felici 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Fatti bella e taci (kom., Fr. 1958, r. M. Al-legrett, i. A. Delon) 18.00 Rubrika: Ženska TV Nan.: Choppe 12.00 Rubrika: 11 salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: II grande teatro del West 20.30 Variete: Buinesere Friul (z Dariom Zampo) 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.40 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.42 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8,35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 14.30 Iskalci in pričevalci; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Trideset let delovanja Združenja prostovoljnih krvodajalcev - ADVS Slovenščina (žal) moti tudi pri humanitarni ustanovi ADVS Razmišljanje ob izidu brošure ob 30-letnici Združenje prostovoljnih krvodajalcev na Goriškem je nastalo pred tridesetimi leti. Okroglo obletnico so obeležili v nedeljo dopoldne z verskim obredom v stolnici, javnim zborovanjem v avditoriju in družabnostjo v avditoriju L. Fogar na Verdijevem korzu. Pravzaprav je bila v znamenju proslavljanja krvodajalstva tudi sobota, ko so člani goriške sekcije slavili 23. praznik. V goriški sekciji je trenutno včlanjenih nad petsto krvodajalcev, letos pa so pridobili okrog štirideset novih članov. Na sobotni prireditvi v avditoriju, kjer sta spored popestrila zbora Sant'-Ignazio in Monte Sabotino ter godba na pihala iz Vileša, je govoril predsednik goriške sekcije Ezio Gandini. Pohvalil je prizadevnost dosedanjih članov za pridobivanje novih članov ter opozoril na vrsto težav organizacijskega, logističnega in tudi normativnega značaja. Večja slovesnost je bila v nedeljo dopoldne, ko je goriško združenje prostovoljnih krvodajalcev (ADVS) obeležilo 30-letnico ustanovitve. Slovesnost je bila v avditoriju ob udeležbi podpredsednika vsedržavnega združenja FIDAS (v njem so včlanjena posamezna združenja krvodajalcev) Claudia De Vettorja, predsednika deželnega odbora FIDAS dr. Furlanija, deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija ter številnih predstavnikov krajevnih ustanov. Bili so prisotni, s praporji, predstavniki vseh sekcij, ki delujejo na Goriškem. V goriški splošni bolnišnici nujno potrebujejo krvodajalce s krvno skupino 0. Lahko se prijavijo tudi občani, ki še niso člani krvodajalskih sekcij. V bolnišnici bodo ugotovili njihovo zdravstveno stanje in če se lahko odločijo za transfuzijski postopek odvzema krvnih ploščic. Dovolj je, da se zglasijo v transfuzijskem centru v Gorici. Slovesnost ob tridesetletnici je minila, lahko rečemo, v delovnem vzdušju. Tako je dr. De Vettor podal zaokroženo sliko o krvodajalstvu v Italiji (ni spodbudna, saj moramo uvoziti 70 odstotkov hemoderivatov), o tehničnem razvoju, ki je bil dosežen v tej panogi, o številnih rizikih, ki so jim izpostavljeni pacienti z uvažanjem krvi in krvnih derivatov. Dr. Furlani je orisal položaj v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je bistveno drugačen od tistega v državi, čeprav tudi tu stvari niso urejene najbolje. Na področju krvodajalstva je hudo opazno pomanjkanje ustrezne zakonodaje. Na to so opozorili vsi govorci, medtem ko je deželni odbornik posredoval nekaj zagotovil glede organizacija trasfuzijskih centrov v deželi in posebej na Goriškem. Po tem načrtu bo v Gorici urejen popoln transfuzijski center, v Tržiču bo ločena sekcija centra, medtem ko bosta v Krminu in Gradežu dve manjša zbirna centra. Ob trideseti obletnici združenja ADVS so pripravili tudi brošuro s podatki o nastanku in dejavnosti vseh sekcij. Žal je, kljub predhodnemu dogovoru, v zadnjem trenutku prišlo do neljubega dogodka, glede rabe slovenščine v omenjeni publikaciji, na kar so bežno opozorili tudi na sami slovesnosti. Na slovesnosti, kjer so poleg zgoraj omenjenih govorili še nekateri drugi, med njimi predsednik združenja Bra-gagnolo, je župan Scarano povedal, da bodo v doglednem času rešili, za goriško sekcijo prav gotovo najbolj pereče vprašanje sedeža. Obljuba dela dolg, vendar se zdi, da je kljub lepim besedam krvodajalstvo še zmeraj nekakšna pepelka. Recimo na nedeljski slovesnosti ni bilo nobenega uradnega predstavnika Krajevne zdravstvene enote. Že kakih petnajst let sem med krvodajalci in nameravam to tudi ostati. Začel sem v Gorici, pri tamkajšnji sekciji, po ustanovitvi sekcije v Sovod-njah, kjer sem doma, sem prestopil, naravno, k temu društvu. Vse do pred nekaj dnevi sem bil prepričan, da so humanitarne ustanove, kakršno je tudi Združenje prostovoljnih krvodajalcev, imune pred raznimi skrajnostmi, da jezik ali narodnost nista problem. "Nerodni spodrsljaj”, čeprav bi ga bilo treba poimenovati kako drugače, ob proslavljanju 30-letnice združenja ADVS v Gorici, me je streznil. Ker želim, da bi se krvodajalstvo razvijalo in da bi se utrjevale moralne vrednote, ki so v njegovi osnovi — med temi je tudi spoštovanje jezika, človekovega dostojanstva in različnosti — menim, da je o dogodku treba spregovoriti. Zato, da bi bilo v prihodnje poleg poplave lepih besed o solidarnosti in spoštovanju, manj farizejstva in zlaganosti. Spodrsljaj zadeva kajpak slovenščino. Kriva je kajpak slovenščina, ki je, žal, tudi pri goriškem združenju prostovoljnih krvodajalcev, še zmeraj motilni element. Združenje ADVS je ob proslavi 30-letnice delovanja pripravilo tudi dokaj zajetno brošuro, ki jo bodo gmotno podprle, poleg Občine in Pokrajine, tudi nekatere bančne ustanove, med njimi Kmečka banka. V brošuri je popis dejavnosti šestnajstih V Tržiču tudi sinoči niso odobrili odškodnine odborniku Sartoriju (PRI) Scarano potrjuje da ne bo kandidiral za župana Gorice Antonio Scarano potrjuje namen, da na prihodnjih občinskih volitvah ne bo več kandidiral za goriškega župana, obenem pa se odločneje spušča v politični boj med dvema komponentama znotraj krščanske demokracije. To je najpomembnejši podatek z mestnega kongresa KD, ki se je zaključil v nedeljo. Kongres je potrdil premoč, ki jo ima v občinskem merilu notranja levica, kateri pripadajo številni veljaki stranke (deželni odbornik Brancati, deželni tajnik Longo, pokrajinski tajnik Grion, predsednik Pokrajine Cris-ci in drugi). Ponovna izvolitev Gio-vannija Matteia za občinskega tajnika potemtakem ni bila v dvomu, saj sredinska koalicija, v kateri prevladujejo Andreottijev! pristaši s Scaranom na čelu, ni bila v stanju, da bi mu zoperstavila svojega kandidata. Mattei je v svojem poročilu dejal, da mora stranka dati večjo težo programom kot pa zavezništvom, pokazati večji posluh za socialne probleme in varstvo okolja, v dialogu z večinskimi partnerji, a tudi s KPI. Te smernice za volilni program KD za prihodnje občinske volitve, se razlikujejo od manjšinskih stališč, ki jih je zagovarjal Scarano. Pritožil se je, da je Gorica na deželni ravni zapostavljena in menil da se mora v stranki na Goriškem utrditi sredinska komponenta, ki danes prevladuje na vsedržavni ravni. To bodo najbrž skušali doseči na novembrskem pokrajinskem kongresu stranke, saj v pokrajinskem merilu levica nima tolikšne premoči kot v sami Gorici. Težave tržiškega občinskega odbora in večine, ki ga podpira se nadaljujejo. Tudi na včerajšnji seji občinskega sveta niso odobrili višine odškodnine za novoizvoljenega odbornika Sartori-ja (PRI). Tokrat sicer niso glasovali, ker je župan umaknil točko z dnevnega reda in napovedal, da bo o tem razprava in glasovanje na prihodnji seji. Sklicana je za prihodnji četrtek. Občinski svet se bo predvidoma sestal tudi v petek. Včeraj zjutraj je bil na občini sestanek med županom in predstavniki strank koalicije, kjer so se dogovorili za odložitev spornega vprašanja, ki je že dvakrat spravilo večino v dokaj neroden položaj. Na dveh glasovanjih predlog o višini odškodnine ni prejel zadostnega števila glasov, ki je predvideno po zakonu. V vrstah večine so se pojavili prosti strelci. Zadnjič jih je bilo menda kar pet. In prav strah pred prostimi strelci je narekoval predstavnikom večine določeno previdnost. Nekaj svetovalcev je bilo včeraj namreč odsotnih. Večjo prisotnost pa napovedujejo za prihodnjo sejo, ko naj bi predlog sigurno prejel potrebno število glasov. Sicer so predstavniki večine na včerajšnji seji ob glasovanju dokazali veliko kompkatnost, ko so zavrnili predlog komunistov in zelenih, naj se o višini odškodnine razpravlja takoj na začetku seje. Predlog je bil zavrnjen z dvaindvbajsetimi glasovi. Torej z absolutno večino. Vprašljivo pa je seveda, kako bi se isti svetovalci obnašali, glede zadeve Sartori. Župan in stranke koalicije so se raje odločili za odgoditev do prihodnjega četrtka, ko naj bi bilo v dvorani vsaj 26 svetovalcev večine. Ob taki udeležbi bi bilo mogoče nevtralizirati tudi delovanje prostih strelcev. Zadnjič jih je bilo kar pet. Zadeva je torej preložena, prej kakor rešena. Od zadnje seje sem se je politična situacija še bolj zavozlala, saj so predstavniki zelenih predlagali začetek pogovorov za sestavo drugačne večine, za kar menda obstajajo tudi številčne možnosti. Omeniti velja, da so komunisti po glasovanju, oziroma po zavrnitvi predloga, zapustili sejno dvorano, kjer se je zasedanje še nadaljevalo. Občinski svet je na sinočnji seji razpravljal zatem o finančnem načrtu za nov poseg na grezničnem omrežju in o pridobivanju finančnih sredstev v ta namen. Gre za zagotovitev denarja za izgradnjo kolektorja na območju Marina Julia. Vrednost investicije znaša skoraj 1,5 milijarde lir. Za povratek PRI v večino bo KD žrtvovala Baresija Krščanska demokracija je končno razrešila dilemo in napovedala, da bo odbornik za osebje Dario Baresi odstopil in prepustil odborniško mesto predstavniku PRI. Potem ko je izstop PRI in PSDI po krizi letošnjo pomlad okrnil večinsko koalicijo, bodo tako spet razširili zavezništvo, vendar brez socialdemokratov, ki zaenkrat ostajajo raje v opoziciji. Formalno bo Baresi odstopil na prihodnji seji občinskega odbora in nato v občinskem svetu, kjer bo prišlo do zamenjave s predstavnikom, ki ga bodo določili republikanci (najbrž bo to Dario Drufuca). Vendar do odločilnega glasovanja je že prišlo na zasedanju svetovalske skupine KD, ki je najprej soglasno sprejela odstop tako Baresija kot odbornika za kulturo Ubalda Agatija, potem pa slednjemu potrdila zaupanje. S tem je znotraj KD prevladalo stališče levičarske komponente, ki ji pripada Agati, medtem ko je Baresi pristaš centra. Politični dogovor z republikanci, ki jim je Tuzzi včeraj javno priznal doslednost in korektnost, je predvideval, da jim KD vrne mesto v odboru. Ker pa nihče od obeh odbornikov, ki sta aprila "začasno" stopila v odbor, ni bil navdušen nad odstopom, je prišlo do konfrontacije med večino in opozicijo v stranki. Pred dobrim tednom je na seji svetovalske skupine KD predlog za odstop Baresija prejel večino, vendar ne absolutne, kot predvidevajo statutarna določila. Tokrat je bila odločitev soglasna, saj se je zanjo izreklo 12 občinskih svetovalcev KD, šest pa je bilo upravičeno odsotnih. Zeleni križ pod težo deficita prisiljen omejiti dejavnosti V treh prometnih nesrečah težje ranjene tri osebe Finančne težave, ki že več let predvsem pa v zadnjem času bremenijo delovanje ustanove, in razširitev upravnega odbora sta bili osrednji točki v razpravi na rednem in hkrati izrednem občnem zboru Zelenega križa, ki se je odvijal v nedeljo na sedežu v Ul. Crispi. Zasedanja se je udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. V svojem posegu se je Brancati zavzel za postopno prilagoditev obsega dejavnosti resničnim organizacijskim in finančnim zmogljivostim ustanove. To pomeni, da bo moral Zeleni križ opustiti program širjenja svoje dejavnosti in utrditi svoje delovanje predvsem v Gorici. Odbornik Franco Iurlaro je s tem v zvezi predstavil načrt, ki so ga pripravili v upravnem svetu, po katerem naj bi Zeleni križ pod težo razmer opustil delovanje središč za prvo pomoč v Gradežu in v Cervignanu. Glede delovanja tamkajšnjega oddelka je tudi povedal, da so že pred dvema letoma-odobrili predlog, naj bi se sekcija v Cervignanu osamosvojila. Potrebo po prilagoditvi programov delovanja narekujejo številke o lanskem poslovanju. Na skupščini so namreč odobrili obračun za leto 1988, v katerem je Zeleni križ imel skoraj 300 milijonov lir izgube. V obračunu, ki ga je prebral predsednik preglednikov računov Armando Obit, je namreč kar 294 milijonov 437 tisoč lir nekritih stroškov. Na občnem zboru so nato izvolili šest novih članov upravnega sveta, s katerimi se je število predstavnikov v tem organu povečalo od devet na petnajst. Izvoljeni so bili Vincenzo Maco-ratti, Girolamo Scrosoppi, Dante Gug-lielmotti, Giorgio Miseri ter dva predstavnika prostovoljcev, ki delujejo pri zelenem križu, Sara Spagnul in Roberto Silvestri. Ob teh novih članih ostajajo v upravnem svetu Fulvio Cabrini, Guido Guerritore, Giampiero Licinio, Mario Liubich, Franco Iurlaro, Gian-franco Stacchi, Flavio Petruz in Marco Tushar. Svetovalci se bodo sestali v četrtek in izvolili predsednika, dva podpredsednika ter pet članov izvršnega odbora. Štiri osebe so se v soboto zvečer ranile - nekatere precej hudo - v treh prometnih nesrečah, ki so se z nekajurnim presledkom pripetile v Gorici in pri Gradišču. Nekaj pred 19.30 je v Drevoredu Colombo v Stražicah fiat uno, ki ga je upravljal 19-letni Massi-mo Fumo iz Ul. Fabiani 4, zbil na tla 12-letno Deborah Di Dionisio iz Ul. Grado 9, ki je šla čez cesto. Deklico so z rešilcem Zelenega križa peljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbe na kolenu in veznem tkivu stegnenice na desni nogi. Predvidoma se bo zdravila dva meseca. Kar tri mesece se bo moral v ortopedskem oddelku v Gorici zdraviti 17-letni Massimo Konic, Ul. Cicuta 14, ki se je niti uro kasneje ponesrečil na križišču med Ul. Brigata Re in Ul. del-le Grappate. Peljal se je na motorju proti Ločniku in čelno trčil v peugeot 205 19-letne Antonelle Peteani, Ul. Cotonificio 6, ki je vozila iz nasprotne smeri in nameravala zaviti v levo. Vzroke nesreče preiskuje prometna policija. Konicu so v bolnišnici ugotovili več zlomov stegnenice in drugih kosti leve noge. Isti večer je okrog polnoči na cesti med Gradiščem in Morarom prišlo do trčenja med tremi avtomobili: najprej sta čelno trčili alfa, ki jo je upravljal 26-letni Marino Bressan iz Gradišča in fiat uno 33-letnega Claudia Cadenara iz Morara. V alfo, ki je ostala sredi cestišča se je nato zaletel še 24-letni Roberto Calligaris iz Škocjana ob Soči, ki je privozil z lancio beta, medtem ko je fiat obtičal na bližnji njivi in so morali poseči gasilci, da so potegnili voznika iz pločevine. Claudio Cadenar je dobil zlom pogačice in prsnice ter druge poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti dva meseca v ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice. Več sreče je imel Marino Bressan, ki je v silovitem trčenju dobil le nekaj ran in udarcev: v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v desetih dneh. Tretjemu vozniku ni bilo treba niti v bolnišnico, škoda na vseh treh vozilih pa je velika. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 sekcij združenja. Med temi je tudi so-vedenjska sekcija. Dogovorjeno je bilo, da bo v brošuri, poleg teksta v italijanščini, tudi tekst v slovenščini in sicer za del, ki se nanaša na sekcijo v Sovodnjah. V zadnjem trenutku so se stvari zapletle. Za slovenski tekst ni bilo več prostora. Po ostrih reakcijah so našli nekakšno kompromisno rešitev. Dejal bi najslabšo, saj v bistvu p°' trjuje in pojasnjuje celotno ozadje in pristop do vprašanja. V nedeljo s° tako delili dve vrsti brošure: uradno, brez teksta v slovenščini, in nekaj iz' vodov, z dodatkom v slovenščini, namenjenih izključno članom sovodenj' ske sekcije. .. Dodaten komentar menim, da bi bu odveč, saj je tako početje dovolj zgovorno in v hipu postavi na laž dobršen del lepih besed izgovorjenih s poudarkom ganjenosti, ki jih je bilo slišati te dni. Osebno sem bil ob dogodku priza' det in najbrž z mano še veliko drugih krvodajalcev, saj gre navsezadnje tudi za vprašanje dostojanstva. Kri rešuje življenje. S krvjo pomagaš sočloveku. Anonimno daješ del samega sebe. Ni važna narodnost, jez* barva kože. Gre za popolnoma prostovoljno odločitev. Darovalec je cenjen zaradi svojega dejanja, zaradi darovanja krvi. Prav zaradi tega je osnovno moralno načelo, da ga spoštuješ k° celoto, kot človeka, da spoštuješ njegov jezik. Zal so pri goriškem združenju — 11 zadnji dogodek to nesporno dokazuj® — še prisotni razni izmi, ki so b» morda razumljivi pred tridesetimi leti' ki pa na pragu tretjega tisočletja nimajo več mesta. Kljub neljubemu dogodku bom 5. naprej ostal med krvodajalci. Želim s le, da bi bilo v prihodnje manj lep* besed in več strpnosti, sodelovanja * spoštovanja, ker je samo v tej smet možen omikan razvoj. Vladimir Klemše Vabil« ZSKP in ZSKD Ob letošnji goriški sezoni Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita vse, da se v čimvečjem številu udeležijo gledaliških predstav in da si priskrbijo abonma. Tudi na tak način bomo namreč izrekli priznanje in zahvalo naši osrednji gledališki ustanovi ter istočasno prispevali k splošni kulturni rasti goriškega prostora. SLOVENSKO GLEDALI« Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen režija zvone Šedlbauer Danes, 17. oktobra, ob 20.30 Abonma RED B. Vpisovanje abonentov od L -3® do 19. ure, v soboto od 10. do 1 ^ ure v Kulturnem domu, UL Bra 20, tel. 33288. kino Gorica . 1'ul' CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - y, tima crociata«. M. Ford in S. Con . g VERDI 18.00-22.00 »Storie di ragazZ ragazze«. . .{o VITTORIA 17.30-22.00 »La signora * ' SVOBODA - Šempeter 20.00 »OP°> DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel. D’Udine - Trg sv. Frančiška 530124. flČ^ DEŽURNA LEKARNA V TRZ* u 23 ' Al Redentore - Ul. Fratelli K tel. 410340. pogrebi Danes v Gorici ob 12. uri Luig g p splošne bolnišnice v Krmin- 0 spl°s prtje krste) Giorgino Montina bolnišnice v Krmin. Že nekaj let so težave s prostorom Dela za razširitev pokopališča V okviru 30-letnice ZSKP v Gorici Priznanja za dolgoletno delo in dosežke na kulturnem področju Ob goriškem pokopališču so v polnem teku dela za njegovo razširitev, ki je že lep čas potrebna, saj so v zadnjih letih letih na dnevnem redu težave s pokopi. Kdor ni razpolagal s Prostorom v družinski grobnici se je Pač moral sprijazniti z dejstvom, da so njegove preminule drage za dalj časa Pokopali v skupnih grobnicah. Razširitev glavnega pokopališča je bila predvidena že dolgo časa, po težavah s finansiranjem in drugih zapletih pa so končno Pred koncem avgusta začeli z deli. Splošni načrt predvideva štiri sklope del, od katerih sedaj izvajajo prvega. Občina razpolaga za ta prvi, najnujnejši poseg, z milijardo 800 milijoni lir, ki jih bodo porabili predvsem za to, da bodo na pokopališču zagotovili nov prostor za pokope. Pokopališče širijo v smeri proti jugu, torej desno od glavnega vhoda. Dela bodo zajela približno hektar površine. Pridobili bodo Prostor za približno 600 novih grobov, kostnice za 320 pokopov in pa stenske celice za posmrtne ostanke 570 ljudi. Poleg tega bodo uredili zelenice, tlakovali poti in namestili klopi. Dela so v začetnem obdobju napredovala brez zapletov. Če bo tako tudi vnaprej bi jih morali dokončati v Predvidenem roku enega leta. Do prihodnje jeseni bodo tako če že ne do- Gradbišče na južni strani pokopališča (Foto Marinčič) končno odpravili, vsaj znatno omilili težave s prostorom na pokopališču. Predvidevajo namreč, da bodo s sedanjo razširitvijo razpolagali z zadostnim številom stenskih celic, medtem ko bo kljub šeststo novim grobovom še pri- manjkoval prostor. Upati je, da si bo občinska uprava v tem času zagotovila potrebna finačna sredstva za postopno uresničitev nadaljnjih treh sklopov splošnega načrta za razširitev pokopališča. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici nadaljuje s prireditvami ob 30-letnici ustanovitve. Višek praznovanj bo opereta Planinska roža, ki jo bodo predvidoma izvajali zadnjo nedeljo oktobra v obnovljenem Katoliškem domu. V soboto, 14. t. m., je Zveza pripravila v telovadnici ob Katoliškem domu srečanje s člani in predstavniki društev ter najbolj zaslužne, posameznike in ustanove, nagradila. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gosti in predstavniki oblasti. Tako smo med udeleženci opazili Rudija Pavšiča, predsednika goriške Zveze slovenskih kulturnih društev, goričkega prefekta in številne druge goste. Priložnostni nagovor je na slovesnosti imel predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin, ki je izrazil hvaležnost in počastil spomin vidnih, zdaj že pokojnih sodelavcev in voditeljev zveze, Mirka Fileja, Maksa Debenjaka, Viktorja Prašnika, Emila Valentinčiča, Alenke Černič, Jožeta Juraka. Priznanja za posebne zasluge in dosežke na kulturnem področju so prejeli Dramska družina Štandrež, mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ansambel Lojze Hlede iz Števerjana, Ljudski radio Gorica, msgr. Jožef Žorž, dr. Kazimir Humar, prof. Stanko Jeri- cijo, Zdravko Klanjšček, Bogomir Špacapan, Herman Srebrnič, Bogomil Brecelj, dr. Silvan Kerševan in Maksimiljan Komac. Poleg omenjenih posebnih priznanj (v obliki stenske slike), so na sobotnem srečanju podelili še 46 priznanj za tridesetletno delovanje pri posameznih društvih. Priznanje so prejeli: Ivo Ambrožič, Bernard Antonič, Silvan Bensa, Irena Beltram, Dušan Brajnik, Stanislav Brajnik, Andrej Bratuž, Klavdija Breščak, Antonieta Calligaris, Alojzija Calligaris, Elvira Chiabai, Marij Concut, Marina Cotič, Ludvik Čevdek, Vito Čevdek, Mirjam Domi, Arnaldo Ferfolja, Marija Ferletič, Peter Ferletič, Radislav Ferletič, Odorina Frandolič, Majda Juretič, Lucijan Ker-pan, Jožef Kodermac, Maksimiljan Kogoj, Marilka Koršič, Lenard Kosič, Ivo Kovic, Karlo Lavrenčič, Romano Lavrenčič, Marinka Leban, Rafaela Makuc, Joško Maraž, Joana Nanut, Janez Pavletič, Andrej Paulin, Jolanda Perci-piano, Karla Pušnar, Silvan Radinja, Bruno Rustja, Viktor Selva, Jožef Švi-ligoj, Ciril Terpin, Majda Zavadlav, Franka Žgavec, Marija Žgavec. Na sobotni slovesnosti je za kulturni spored poskrbel dekliški pevski zbor Alenka iz Števerjana. V zadnji številki Biltena OK ZK članki o zelo aktualnih vprašanjih Zanimanje za publikacijo v Novi Gorici narašča V Novi Gorici je izšla nova številka Biltena, ki je glasilo občinske organizacije Zveze komunistov. Vsebuje veliko aktualnih in zanimivih prispevkov, ki v marsičem izražajo in pojasnjujejo sedanjo družbeno in demokratično preobrazbo, ki poteka zlasti v Sloveniji. Omenjeno glasilo izhaja v nakladi kar tisoč izvodov in po njem radi posegajo tudi občani, ki niso člani Zveze komunistov. Zaradi takšne razširjenosti tudi naziv oziroma naslov Bilten ni več primeren in zdaj razmišljajo o novem imenu glasila Zveze komunistov v Novi Gorici. V novi številki zdaj še Biltena je objavljen tudi povzetek pogovora, ki so ga v Novi Gorici imeli s predsednikom Predsedstva CK ŽK Slovenije Milanom Kučanom. Obravnaval je dileme in stiske Zveze komunistov in celotne jugoslovanske družbe v sedanjem kriznem obdobju. Na vprašanje o vsebini in ciljih štirinajstega izrednega kongresa ZK Jugoslavije, je Milan Kučan dejal tudi naslednje: "V ospredju razmišljanj o kongresu morajo biti vsebinska vprašanja. Tri so ključna. Najprej kakšen socializem želimo in v kakšni Jugoslaviji je mogoč. Drugo vprašanje je, kakšno Slovenijo želimo in v kakšni Jugoslaviji. In tretje vprašanje, kako si Predstavljamo naše povezovanje ali vstopanje v procese, ki potekajo v sodobnem svetu. To so ključna vprašanja, ki zade-Vajo prihodnjo podobo slovenske in jugoslovanske družbe. Mislim, da nihče, ki resno razmišlja o teh vprašanjih, ne misli, da je možna samo ena oblika federativne ureditve Jugoslavije. Kakršna že bo oblika našega skupnega življenja, ona je lahko in mora biti samo sporazum narodov in narodnosti, ki v federativni dt-žavi Jugoslaviji želijo živeti". V novi številki glasila občinske organizacije Zveze komunistov, dr. Ciril Ribičič objavlja članek oziroma razmišljanja o dopolnilih slovenske ustave. V njem tudi poudarja, "da je Zveza komunistov Slovenije, zaradi konstruktivnega sodelovanja z alternativnimi organizacijami in pobudami, predvsem pa zato, ker je onemogočila nenačelne državne in politične pritiske iz drugih republik in iz federacije na slovensko Skupščino, pridobila na ugledu. Zato je posebna odgovornost Zveze komunistov Slovenije, da novih razmer ne zlorablja za vzpostavljanje preživelih ekonomskih in političnih vzorcev. Med drugim mora negovati in spodbujati zametke političnega pluralizma v Sloveniji. Tudi zato, ker se je pokazalo, da je to edina prava pot, da iz zaspane in ukazajoče monopolne organizacije nastane sodobnejša, učinkovitejša, bolj prepričljiva, odprta in družbeno priznana zveza. Takšna Zveza komunistov, ki bo izraz teženj in povezovalka najbolj ustvarjalnih sil slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije". Marjan Drobež Fotografije in diapozitivi dveh natečajev Žel. krožka Na gradu bo od 21. do 29. oktobra raz-stava fotografij dveh natečajev, ki ju je j^azpisal Železničarski krožek v Gorici, P°d pokroviteljstvom nekaterih javnih stanov in podjetij. Med slednjimi velja hieniti zlasti Krminsko zadružno klet. ba natečaja sta bila vsedržavnega zna-, aJa. Prvi je bil na prosto temo, medtem v°J6 bil drugi na temo "Trta in grozdje krajevni kulturni tradiciji". Slovesno ograjevanje zmagovalcev bo v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri, ko bodo predvajali tudi diapozitive. Konkurenti v prvem natečaju (na prosto temo) so lahko izbirali med črnobelo tehniko, barvnimi fotografijami in diapozitivi, medtem ko so udeleženci tematsko vezanega natečaja lahko izbirali samo med črnobelimi in barvnimi fotografijami. V nedeljo popoldne, po končani slovesnosti na gradu, si bodo člani žirije in nagrajenci ogledali zadružno klet v Krminu. S kolesom okrog po Korziki Filipini, Čile, Peru in še kaj V petek, 19. oktobra, ob 20.30 bodo prišli na svoj račun ljubitelji pustolovščin in fotografije. Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub iz Gorice prireja namreč v Kulturnem domu večer diapozitivov Poletje '89. Podobno prireditev so uspešno izpeljali že v lanski sezoni. Letos bodo doživetja na različnih koncih sveta prikazali na platnu Rajko Pete-jan, ki bo spregovoril o Filipinih, Tatjana in Mauro Guadagnino, ki sta se potepala po Kanadi, Rafko Butkovič in Marko Jarc bosta prikazala fotografske posnetke iz Čila in Peruja, lepote Korzike pa bo predvajal Herman Kosič. Herman Kosič si je ogledal Korziko v nekoliko neobičajni vlogi kolesarja. V začetku septembra se je (sam) odpeljal z vlakom do Livorna, kjer je prestopil na trajekt, ki ga je popeljal do Bastije. Tu se je začel Hermanov kolesarski "maraton", ki je trajal celih štirinajst dni. Povedal nam je, da je skupno prevozil okrog 800 kilometrov in je na ta način obkrožil Korziko. Treba je priznati, da je med nami prav malo oseb, ki bi si upalo na tako dolgo potovanje s kolesom. Potovanje s kolesom je vsekakor enkratno doživetje. Herman nam je povedal, da se je namenil na Korziko, ker je želel spoznati nove ljudi in njihov način življenja. Istočasno je upal, da bo našel v obmorskih krajih kak pristen ribiški motiv, ki bi ga nato primerno naslikal. Herman namreč med drugim tudi rad slika in riše, toda kljub vsej dobri volji mu ni uspelo ovekovečiti prizor iz ribiškega življenja. Tudi na Korziki je turizem preplavil vse obalne kraje, ki so se spremenili v sodobne turistične centre. Obala Korzike ostaja kljub vsemu zelo slikovita. Ko se voziš s kolesom, verjetno najbolj ceniš naravo in njene lepote. Slikovita obala, temno modro morje in zanimivo rastlinstvo te poplačata za ves trud, ki ga vlagaš v cestne strmine. Toda vožnja po Korziki ni enostavna, saj se moraš stalno izogibati luknjam in kamenju. Ceste so namreč slabo vzdrževane. Hermanu je bilo vreme največkrat naklonjeno, saj ga je le enkrat zalotilo neurje na 600 metrskem grebenu. Lilo je kakor iz škafa, tudi toče ni manjkalo, pa še zavore so odpovedale. Ko se spraviš na pot s kolesom moraš računati tudi na take ali podobne neprijetnosti. Kolesarski krog se je zaključil brez problemov, le enkrat je preluknjal gumo. Herman je na poti srečal še večje število kolesarjev, ki so se prav tako potepali po Korziki. Največ je bilo seveda Francozov, več pa je bilo tudi Nemcev in Italijanov. Nekaj poti je Kosič prevozil v družbi drugih kolesarjev, s katerimi lahko takoj navežeš pogovor. Kaj pa naslednje leto? Herman nam je povedal, da že načrtuje drugo. turo. Kam in kdaj nam ni hotel povedati, dodal pa je, da bi si za naslednje leto dobil primerno družbo, ki bi se želela s kolesom odpraviti daleč naokrog. Morda bo petkov večer diapozitivov prepričal kakega navdušenega kolesarja, da se bo pridružil Hermanu. (Na sliki: tudi s takimi nevšečnostmi je treba računati). Obisk parlamentarne komisije o varnosti na delu Člani parlamentarne komisije, ki raziskuje problematiko varnosti na delovnih mestih, posebej varnosti v podjetjih z državno soudeležbo, bodo jutri na obisku v ladjedelnici v Tržiču. Komisija, ki jo vodi senator in bivši generalni tajnik CGIL Luciano lama, bo ob 9. uri pregledala obrat, ob 11. uri bo imela srečanje z vodstvom podjetja, ob 11.30 pa srečanje s člani tovarniškega sindikalnega sveta. Ob 12.30 bo na županstvu srečanje z novinarji. jV!OTO>-[EXPOKACINq MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ 1 v S ■ So*/ Maribora (Osatih*,__ UrNIK: 10.00 - 22.00 sobota, 21. oktobra ■ ?1.00 Tehnično-športna kontrola za »RALLVSTAR TREH BENEČIJ« - nagrada CASINO NOVA GORICA °b 14-00 Predtekmovanja ..RALLVSTAR TREH BENEČIJ« in “RALLVSTAR MILLESIME« SEJMIŠČE V GORICI DO 22. OKTOBRA ORGANIZZAZIONE PROGRAM VSTOPNINA: redna 9.000, znižana 5.000 NEDELJA, 22. OKTOBRA ob 14.00 ..RALLVSTAR MILLESIME« - ..RALLVSTAR TREH BENEČIJ« Prireja jo društvo Lipizer s podporo Občine Bogatejša koncertna sezona Glasbena sezona društva Rodolfo Lipizer se bo letos začela v nedeljo, 22. oktobra, s prvim koncertom iz sporeda nedeljskih matinej. Poleg osmih nedeljskih koncertnih srečanj bo sezona letos obsegala še deset večernih koncertov in izredni koncert, ki ga bo ponudila Goriška občina. Prav sodelovanje z občinsko upravo je novost letošnje sezone. Do lanskega leta sta društvo Lipizer in Občina prirejala vsak svojo sezono, tako da so se včasih pojavljale težave zaradi nasičenosti ponudbe, pa tudi kakovostna raven koncertov ni bila vedno na višku. Letos Občina ne bo priredila svoje sezone, pač pa bo gmotno podprla abonmajski koncertni spored društva Lipizer, ki bo tako lahko ponudilo več nastopov vrhunskih solistov in ansamblov. Spored večernih koncertov bo že 31. oktobra ponudil nastop vrhunskega kvarteta Borodin, ki sodi med najboljše komorne ansamble nasploh. Tudi druga imena iz sporeda niso manj pomembna: med drugimi bodo nastopili nekateri res izjemni pianisti kot so Paul Badura Škoda, Argentinec Daniel Rivera in Nikita Magaloff, pa še pianistka Ingrid Silič, Trio Čajkovski iz Moskve, Johann Strauss Ensemble z Dunaja, novoletni koncert pa bo 30. decembra imel lanski zmagovalec Lipizerjevega violinskega natečaja Kitajec Hu Kun ob spremljavi poljskega Sudetskega simfoničnega orkestra. V petek, 17. novembra, bo orkester Post Kapelle ' iz Celovca nastopil na koncertu z brezplačnim vstopom, ki ga ponuja Goriška občina v okviru praznovanja 25-letnice pobratenja s Celovcem. Glasbene matineje se bodo pričele v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri v avditoriju z nastopom pianistke Paole Fasola. Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla knjiga z naslovom Nabre-žinski kamnolomi. Napisali so jo Aleš Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič. Grez za dragoceno delo o pomembni gospodarski dejavnosti v Nabrežini in tudi v drugih krajih na našem Krasu. Knjiga je bogato ilustrirana, v njej so označene številne pomembne stavbe pri gradnji katerih so uporabili nabrežinski kamen. Aleš Brecelj je profesor na nižji srednji šoli, uči slovenščino, zgodovino in zemljepis. Objavil je nekaj spisov o krajevni zgodovini. Sodeloval je pri sestavi šolske brošure o Devinu z naslovom Dom Lepe Vide. Objavil je diplomsko nalogo o slovenskih neodvisnih političnih skupinah na Tržaškem v času od 1949-1952. Zvonko Legiša je ravnatelj na nižji srednji šoli Igo Gruden v Nabrežini. Kot profesor je poučeval matematiko in naravoslovje. Sodeloval je pri interdisciplinarnem delu pri raziskavi jezera v bližini San Daniele del Friuli. Njegov spis o vodnih rastlinah je bil objavljen v zborniku I Ouaderni. Ivan Vogrič je študent na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, publicist, sodeluje v Primorskem dnevniku, Gospodarstvu ter zborniku II Territorio. Pogovor z avtorji je za naš dnevnik imel novinar Marko Waltritsch. * * * Vprašanje: Dvakrat pred nekaj leti, najprej leta 1980, potem pa leta 1986, sta bili v Nabrežini prirejeni dve razstavi o nabrežinskih kamnolomih. Najprej, leta 1980, je najbrž prvič bilo prikazano, kaj vse so v več kot sto letih naredili Nabrežine! na področju ka-mnarstva, oziroma kako so v Nabrežini izkoriščali kamnolome in se lotili kamnoseštva. Leta 1986 pa je bila prirejena večja razstava ob 2000-letnici kamnolomov. Je po vašem mnenju prva razstava iz leta 1980 bila razlog za kasnejšo, obsežnejšo razstavo? Odgovor: Mislimo, da ne. Vsekakor pa smo imeli neko bazo, za prireditev te razstave ob dvatisočletnici, vedeli smo že vnaprej kam in na koga se lahko obrnemo. Že pri prvi razstavi smo imeli precej pri tem dela, pri drugi razstavi pa je bil prof. Legiša koordinator in tudi usmerjal kako in kam je treba. Vsekakor zamisel pa ni prišla od tam. Zamisel je prišla nekje od zunaj. Vpr.: Kdo je dal to zamisel? nabrezinskem kamnu poklic, in je vsakdo od nas moral žrtvovati svoj prosti čas. Važno pa je to, da smo se zares z velikim veseljem vrgli na delo. Nismo poklicni zgodovinarji. Raziskava pa nas je navdušila, verjetno tudi zaradi tega, ker smo obravnavali problem, ki nam je bil blizu. Bil je to naš, domač argument. Prav zaradi tega nas je zanimalo, da bi prišli do kakšnega pametnega zaključka. Vpr.: Razstava je imela velik uspeh. Kako to ocenjujete? Odg.: Več tisoč obiskovalcev je bilo na njej. Lahko bi se dodalo tudi, da priprave za to razstavo so se začele že Aleš Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič Odg.: Če se ne motim je bil to podjetnik Rizzi. Bil je dolgoletni ravnatelj podjetja Corlato. Vpr.: Kako to, da je on to predlagal? Odg.: Predvsem, ker ga to zanima. Ni samo podjetnik, ki se ukvarja samo z svojimi delavci, s svojim kamnolomom. Rad tudi raziskuje zgodovinsko preteklost kamnolomov. Pokazal nam je neko svoje delo napisano pred več leti, sicer kratek spis, ki ga je objavil v neki brošuri. Vpr.: Je že bilo kdaj prej v Nabrežini prirejeno kaj podobnega? Odg.: Ne, nikoli prej. Vpr.: Kasneje ste priredili razstavo ob 2000-letnici kamnolomov. Kako je bila ta zasnovana?. Odg.: Ta je bila širše zasnovana in pobudnik, oziroma pokrovitelj, je bila devinsko nabrežinska občinska uprava. Ta je v okviru proslav ob 2000-letnici pripravila še druge pobude, ne samo te razstave. Imeli smo razne okrogle mize, strokovne izlete v kamnolome, ter še eno predrazstavo na katero zmeraj pozabljamo. Ta je bila v prostorih Avtonomne turistične ustanove v Sesljanu. To je bilo v zimskih mesecih, nekaj časa pred osrednjo razstavo. Vpr.: Razstavo torej, da ostanemo pri njej, je pripravila skupina domačih ljudi, med katerimi ste bili tudi vi trije.? Odg.: Pokrovitelj je nekako bilo domače kulturno društvo Igo Gruden. Koordinator pa je bil Zvonko Legiša, ki je okrog sebe zbral skupino ljudi. V glavnem smo eksponate mi zbirali, pomagala pa nam je še skupina drugih. Vpr.: Ste imeli veliko težav z zbiranjem materiala? Odg.: Tudi težave so obstajale, predvsem zaradi tega, ker to ni bil naš spomladi leta 1985. Seveda smo imeli veliko sestankov od takrat do razstave, ki je bila spomladi 1986. V tem času smo opravili precej terenskega dela, stopili smo do ljudi, upokojenih kamnarjev, tistih, ki še delajo, do podjetnikov. Prebrskali smo več arhivov, zlasti tiste v Trstu. Šli smo dvakrat na Dunaj, šli smo tudi v Ljubljano, v Čedad, Oglej in seveda v veliko krajev v okolici Nabrežine. Vpr.: Kakšen je bil odziv domačinov na vaše prošnje za sodelovanje v teh pripravah? Odg.: V tem oziru je bil odziv precej ugoden. Mislimo, da glede tega sodelovanja bi ga lahko bilo še več, ker gotovo je še marsikdo, ki ima doma še kakšne dokumente in slike, ki bi bile še zanimive. Najbrž pa je res to, da marsikdo niti sam ne ve kaj ima doma shranjenega. Nekateri pa verjetno niso verjeli v naša prizadevanja. Prepričali so se šele takrat, ko so videli razstavo. Potem so, nekateri tudi v zadnjem trenutku, prišli in nas vprašali: »Pa boste dali to naše na razstavo?« Vpr.: Na razstavi je bilo videti veliko dokumentov in tudi fotografij, ki so last domačinov ter tudi podjetnikov. So vam ti šli hitro na roko ter vam izročili dokumente ali je v njih bilo kaj nezaupanja? Odg.: V glavnem so nam zaupali. So pa tudi izjeme, to se pravi so tudi nekateri, ki sploh niso hoteli, iz principa, ne vem katerega, niso hoteli dati ničesar iz svojega arhiva. K sreči so to bile le izjeme. Vpr.: V knjigi o nabrežinskih kamnolomih, ki je red kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska, je zapisano da ste šli, kot ste uvodoma sami povedali, v arhive v Trst, na Dunaj, v Oglej, v Celovec in še v druge kraje. Ste že v času priprav na razstavo imeli namen napisati knjigo, ki je sedaj pred nami? Odg.: To je občinska uprava že imela v načrtu. Ko smo nabirali gradivo, smo vedeli, da bo tisto gradivo služilo obenem za eno brošuro. V kakšnem obsegu naj bi ta izšla nismo še znali, vsekakor v načrtu je bilo tudi to. Povedati pa moramo, da mi smo si predpostavljali naprej razstavo. Šele v drugi fazi, po razstavi, bi spravili ves material, katalogirali bi ga, uredili po argumentih. Sicer je vse to bilo urejeno že prej. Nameravali pa so ga dokončno urediti in nekoliko še dopolniti, kar smo čutili, da je bilo nekje pomanjkljivo. Vpr.: Knjigo, še prej pa razstavo, ste pripravili v večjem številu. Tu so omenjeni Aleš Brecelj, Nadja Doljak, Lijana Drašček, Zvonko Legiša, Irene Micheli, Aleš Pertot, Antek Terčon in Ivan Vogrič. Knjigo pa ste napisali v treh. Po spisih v knjigh sodeč ste si porazdelili določene sektorje. Odg.: Da, to je bilo že dejansko na razstavi. Že takrat smo si porazdelili delo. Že na razstavi smo imeli isto, kot je v knjigi, porazdeljeno po argumentih, ki smo jih sami izbrali. Glavno besedo smo imeli tudi pri pripravi razstave, medtem ko drugi, ki so tukaj navedeni, so bili nekje naši sodelavci in nam pomagali. Lijana Drašček nam je pomagala pri risanju nekaterih shem, Irene Micheli v glavnem je nekaj prevajala, v glavnem didaskalije, kar seveda ni majhno delo. Aleš Pertot je tudi nekaj risal, Magda Pertot je šla z Alešem na Dunaj, torej v Avstrijo. Antek Terčon je poskrbel, da smo lahko šli v neki arhiv in sam poskrbel nekaj materiala. Rekli bi, da so vsi ti bili naši sodelavci. Mi trije v bistvu smo imeli glavno besedo. Navedli pa smo vse tiste, ki so z nami sodelovali. Vpr.: Pričujoča knjiga je torej rezultat vašega dela za pripravo razstave. Je v njej še kaj novega, ste kaj dodali? Odg.: Seveda. Poudariti moramo, da smo seveda marsikaj dopolnili, marsikaj pa tudi popravili. Vpr.: Vso dokumentacijo ste zbrali v času priprav na razstavo. Ste kasneje odkrili še kaj novega? Odg.: Knjiga se je rojevala eno celo leto. Porod je bil zelo težak. To se v njej tudi pozna. Kdor bo to stvar pozorno preveril, bo videl, da so v njej nekatere napake, sicer v glavnem tiskarske, ne pa naše. Sicer pa, ne vemo zakaj, knjiga je precej časa čakala v vicah, da smo jo lahko dobili. Preden so jo dali v pregled je bilo treba čakati 10 mesecev. Tisti, ki je to pregledoval, je svoje delo opravil v 40 dneh. V pičlih dveh mesecih nas je poklical vse tri, da smo stvar še enkrat pregledali. Potem si je on vzel še nekaj časa, in šele potem so stvari šle naprej. Vpr.: Po tej dvojni raziskovalni fazi, pred razstavo in po njej, imate vtis, da je še ostalo kaj nedorečenega, kar niste ugotovili do konca? Odg.: Gotovo! Še zmeraj bo kaj ostalo v senci. Vpr.: Mislite, da je ostalo kaj pomembnega v senci? Odg.: Rekli bi, da gotovo kaj takega obstaja. Morda nismo imeli dovolj časa, ker smo pač amaterji. Vsak od nas ima seveda drugo delo. Šola vzame svoj čas. Kar se tiče prej omenjenega lektorja, je treba povedati, da se nam je oglasil nekje tam aprila ter maja, ko v šoli je največ dela. Knjigi se ne moreš posvetiti tako kot bi bilo treba. Vsekakor pa smo seveda brskali še marsikje in lahko bi še kaj našli, tako v arhivih kot v pri kakšnem domačinu. Marsikaj bi lahko našli v katastrskih mapah, v arhivih avstrijske železnice. Treba bi bilo imeti čas in denar, da bi lahko šli v vse arhive. Dodali bi še, da so naša prizadevanja, kot tudi prizadevanja naših pokroviteljev, imela to pozitivno plat, da so spodbudle še druge k raziskovanju. Imamo primer Mitje Terčona, ki je naredil diplomsko nalogo o kamnolomih. Gledališčnik Adrijan Rustja je napisal lepljenko v sedmih delih. Na teren v naše kraje je prišel lektor naše knjige Božo Premrl, ki piše magistrsko delo o kamnolomih v naših krajih. Vpr.: Kakšen je bil vaš vtis, ko ste našli dokumente in slike, kam vse, na vse konce sveta, je šel ta nabrežinski kamen? Ste za to že prej vedeli? Odg.: V glavnem iz ustnega izročila, morda tudi nekaj recimo, jaz sem zvedel iz Jadranskega koledarja. V Jadranskem koledarju se je zmeraj nekaj pisalo o nabrežinskih kamnolomih. Nabrežinca ali kogarkoli, ki stanuje v občini Devin-Nabrežina, bo brez dvoma zanimalo nekaj domačega. Po tej naši raziskavi pa človek vidi vse to v nekih novih dimenzijah, ker se zdi skoraj nemogoče, da je ta naš kamen šel zares po celem svetu, na Novo Zelandijo, v Singapur, v ZDA, pa še drugam. Največ težav povzroča raziskovalcem to, da podjetniki nimajo nekega arhiva, kjer bi zapisovali kam vse so izdelke prodajali. Dobili smo neke podatke o delavcih v Sovodnjah pri Cotiču. Ti so iz začetka dvajsetih let. Sicer so ti iz časov, ko je on odrastel in diplomiral in se začel malo boljše zanimati za kamnolom, ki je bil seveda očetov. Arhivov tudi občina nima. Verjetno to vse je treba dati nekako v povezavo z dogodki iz prve svetovne vojne. Sicer pa takrat Nabrežina ni bila evakuirana, saj je dober del prebivalcev ostal doma. V kamnolomih pa takrat ni bilo dela. Vpr.: Bo knjiga izšla tudi v italijanščini? Bo morda devinsko-nabrežinska občina finančno poskrbela za prevod te knjige? Odg.: Tega ne vemo. Nekaj se je sicer o tem govorilo, nič pa ni bilo točnega, Nekaj je sicer že prevedenega. Sicer pa bi bil prevod precej zahtevno delo. Vprš.: Kaj bi radi še povedali pred zaključkom našega pogovora?. Odg.: Upamo, da so nas te skupne izkušnje pripravile do tega, da bomo tudi nadaljevali v bodoče s podobnimi raziskavami. Možnosti bi bilo več, ne samo o tem argumentu. Lepo bi bilo napisati monografijo o Nabrežini. To pa bi kar nujno zahtevalo ekipno delo. Kar se te knjige tiče mislimo, da bo knjiga predvsem dobrodošla nekdanjim kamnolomcem, predvsem zaradi tega, ker ni takšna kakršno so izdali pred časom v Trstu, mislimo na tisto z naslovom I marmi del Carso. Tista je bila namenjena podjetnikom, ne Pa preprostemu človeku. Naša knjiga je pisana tudi dovolj poljubno, da je za vsakogar sprejemljiva. V njej je tudi dovolj slik, ki pritegnejo in so tudi kvalitetneje in originalne. Upamo, da bo knjiga važen dokument za ljudi, ki se za to zanimajo, kakor tudi za tiste, ki bodo zgodovino kamnolomov raziskali še bolj podrobno kot smo to naredili mi. Vpr.: Mislim, da bi lahko zaključil j ta naš pogovor z ugotovitvijo, da m na Primorskem o naših zadevah i®a' mo veliko napisanega v časopisih, koledarjih, v raznih knjižicah, ki so iz- šle ob raznih proslavah, težko pa dobi- mo organsko napisana dela, še zlasti ■ gospodarskega področja. Vaša knjig je torej ena izmed redkih, v kateri-imamo organski pregled ene gosp0 darske dejavnosti. To je tembolj vaZ no, ker vaša knjiga predvsem zanirn eno samo vas, istočasno pa širše kr ko področje, na katerem so bili K mnolomi. V vse te kraje pa so prihaj ti delat ljudje iz širšega kraškega z ledja in tudi iz sosednih italijans ter furlanskih krajev. Podjetnik Anton Radovič s sinom in delavci (1897) Operna hiša na Dunaju (1861 - 1869) »Koroški deželni glavar Haider bojkotira dunajski memorandum« Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm CELOVEC — Koroški deželni politiki očitno na vsak način hočejo preprečiti izvedbo dogovora, ki je bil sklenjen v »dunajskem memorandumu« med ministroma Neisserjem in Los-chnakom ter obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Ena izmed točk pogovora med delegacijo deželne uprave in kanclerjem Vranitzky je bila prav ta memorandum, kot rezultat tega pogovora pa so izpostavili koroški politiki pristanek kanclerja, da bo predvsem o javni dvojezični trgovski akademiji prišlo še dogovorov med zvezno in deželno vlado. Dokaz za to, da Koroška hoče preprečiti ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije, je tudi dejstvo, da je prejšnji petek napovedan obisk Strokovne komisije zveznega ministrstva za pouk v Celovcu, z namenom, da bi si na gimnaziji za Slovence ogledala prostorske možnosti za ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije, odpadel. To se je zgodilo na pritisk deželnega glavarja Haiderja, ki je svojim uradnikom prepovedal, da bi sodelovali v tej komisiji. Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je tako ravnanje deželnega glavarja ostro zavrnil in ugotovil, da »Haider torej uresničuje svoj bojkot dunajskega memoranduma, ki ga je napovedal ob proslavi 10. oktobra.« Zveza slovenskih organizacij slej ko prej izhaja iz tega, da je memorandum podpisan s strani zvezne vlade in obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev: »Zato je edinole v pristojnosti zvezne vlade, da ga uresniči.« Sturm je v zvezi s to zadevo Pozval zvezno ministrico Haw-ličkovo in zvezno vlado, »naj končno enkrat ne klonijo pred bemškonacionalnim pritiskom s Koroške in v smislu memoranduma uresničijo vse štiri točke, ^e prav posebej javno dvojezično trgovsko akademijo v Čelov- CU!« ANDREJ MOHAR Predlogi KPI za višje finančne prispevke F-JK TRST — Svetovalska skupina komunistične partije v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine je v dogovoru s komunističnimi parlamentarci F-JK smatrala potrebno, da v deželni skupščini sama predstavi zakonski osnutek, kot je sicer predvideno v deželnem statutu, s katerim spremeniti predpise o podeljevanju rednih finančnih prispevkov naši deželi s strani osrednje vlade, ki so povezani z višino denarnega priliva, ki ga v državne blagajne prispeva F-JK z davki Irpef, Irpeg in Iva. To so komunisti včeraj najavili na tiskovni konferenci na sedežu deželnega sveta, katere sta se poleg deželnega tajnika Roberta Vi-ezzija udeležila še poslanec Renzo Pascolat (slednji je najavil, da bodo komunistični predstavniki v parlamentu vložili zakonski osnutek, ki bo predvidel drugačne predpise, kot jih sicer določa državni zakon št. 457/84) in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Paolo Padovan. Komunistični predstavniki so predvsem podčrtali, da revizija davkov Irpef, Irpeg in Iva, ki so določeni po zakonu št. 457/84, pomeni odkrito odgovoriti na napad na deželno avtonomijo. Pri tem so tudi poudarili, da je treba to avtonomijo ne samo braniti, ampak jo tudi razširiti in konkretizirati v vseh njenih oblikah. Vladni finančni manever namreč predvideva - ugotavljajo ko- Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi munisti - občutno krčenje finančnih sredstev deželam, predvsem pa onim s posebnim statutom, s čemer jim v veliki meri krči možnost raznih pobud. Po mnenju KPI gre torej za hud diskriminacijski napad na avtonomijo in specifičnost. Gre za napad, ki se konkretizira z novim centralizmom osrednjih oblasti. Zakonska pobuda KPI želi torej biti tudi preizkusni kamen za novo oblikovano deželno večino, dodaja KPI, ker je treba specifičnost deželne uprave braniti predvsem s konkretnimi dejanji. JE Krško bodo pognali že sredi prihodnjega tedna KRŠKO — Obnova jedrske elektrarne Krško, ki se je začela v začetku septembra, je končana, tako da bodo elektrarno po vsej verjetnosti že sredi prihodnjega tedna priključili v električno omrežje. V okviru rednega remonta so tudi letos zamenjali kar tretjino oziroma štirideset gorilnih elementov. Obnovili so tudi oba parna generatorja, pa tudi sekundarni del jedrske elektrarne. Strokovnjaki so zamenjali okoli 1000 ventilov, okoli 100 črpalk in več drugih delov. Pri obnovitvenih delih je sodelovalo okoli 700 delavcev iz 20 naših delovnih organizacij in nekaj tujih družb. Med letošnjim remontom, ki jamči dobro delovanje elektrarne v prihodnjih dvanajstih mesecih, se je pokazalo, da bo treba ob naslednjih obnovah zamenjati tudi nekaj evčjih naprav. Letošnji remont je stal 36,6 milijona dolarjev, od tega je bilo treba samo za gorivo in carino plačati 27 milijonov dolarjev. »Tovarna prahu« na Črnem kalu Redni sejmi odslej tudi v Sežani SEŽANA — V sredo bo krajevna skupnost Sežana Na sejmišču pri sežanski kleti organizirala prvi redni mesečni prodajni sejem, na katerem bo že prvič sodelovalo več kot 20 izdelovalcev in zasebnih prodajalcev konfekcije, pletenin, domačih in drugih obrtnih izdelkov iz občine in od drugod. Organizatorji so se odločili, da bo sejemski dan vsakega osemnajstega, če ta datum pade na nedeljo pa devetnajstega v mesecu. Prodajalo in kupovalo se bo od 8. do 18. ure, po potrebi pa tudi dlje. Obljubljajo še, da bodo sejem pripravili tudi za nekatere praznike in druge priložnosti, ko se bo v Sežani zbralo več ljudi. Na sejmišče želijo privabiti čimveč prodajalcev z najrazličnejšo ponudbo. Zanje so pripravili tudi dovolj ličnih stojnic, ki jih bodo oddajali v najem po 300 tisoč dinarjev na dan. Seveda pa bodo prodajalci lahko postavili tudi svoje mize, za kar bodo morali plačati le simbolični prispevek. Pokroviteljstvo nad sežanskim sejmom sta prevzela sežanski Jadran in novogoriški Projekt. J. O. KOPER — V največjem kamnolomu na obalno-kraškem območju, v Gradisovem kamnolomu na Črnem kalu, je bilo konec minulega tedna zelo živahno. Delavci so prekinili delo, da bi slovesno obeležili novo pridobitev v okviru intenzivnega posodabljanja kamnoloma. Uradno so - ob tridesetletnici delovanja kamnoloma - otvorili novo primarno drobilnico, ob sekundarni drobilnici in silosih za 620 kubičnih metrov različnega peska oziroma kamenja, najnovejšo pridobitev v triletnem obdobju intenzivnega posodabljanja kamnoloma. Črnokalski kamen je, kot smo slišali od direktorja tozda GE Koper Franca Plazarja in vodje kamnoloma Mladena Grguriča, moč najti tako v Benetkah kot v novonastajajoči marini Ičici pri Opatiji ter v Stinici, pa v koprski luki in še marsikje po Sloveniji in Jugoslaviji. Mladen Grgurič pravi: »Komaj 15 odstotkov naše proizvodnje porabimo za naš tozd, vse drugo potuje drugam.« Franc Plazar pa poudarja: »Premalo se zavedamo, cenimo izjemno surovinsko bazo - za gradbeništvo seveda - ki jo imamo na našem območju. V našem tozdu bomo zato nadaljevali s posodabljanjem, izkoristili potencial, ki ga imamo.« Kamen je za vse, ki ne delajo z njim pač kamen in nič drugega. Danes je kamen in bil je pred tridesetimi leti in še nazaj. Toda danes delavci kamnoloma nimajo več v rokah težkih kladiv, macol, s katerimi so lomili kamne, časi, ko so z nekaj kilogrami eksploziva odrušili 5 kubičnih metrov kamna, so minili. Danes z eksplozivom naenkrat zminirajo kar 30 ti- soč kubičnih metrov materiala, skromni drobilec, ki je dnevno zdrobil od 50 do 80 kubičnih metrov kamna oziroma peska, je pozabljen. Najnovejša pridobitev, primarni drobilec, v eni uri (!) zdrobi 300 kubičnih metrov kamna, v minuti torej kar pet kubikov, največja skala je lahko velika celo kubični meter... Časi se spreminjajo, tehnologija dela »čudeže« in tisti, ki so pred tremi desetletji z macolami, skorajda kot kakšni težki zaporniki, razbijali kamen, danes z navdušenjem gledajo na novosti. Koliko znoja je bilo včasih potrebnega, da si kubični meter veliko skalo raztolkel, danes pa stroj to stori v nekaj deset sekundah. Nov čas, nove tehnologije pa prinašajo tudi nove razvojne možnosti. Zmogljivosti Gradisovega kamnoloma na Črnem kalu so ob sedanji porabi kamna (okrog 15 tisoč kubičnih metrov dnevno, letno pa okrog 300 tisoč kubičnih metrov) ocenjene na 125 let. Danes je v eksploataciji 16,5 ha kamnoloma, raziskan rezervat pa je velik 107 hektarov. Na obalnem območju imajo sicer še dva kamnoloma, že Gradisov pa bi očitno zadoščal za domače potrebe in še več. Zdrava konkurenca sicer mora biti, res pa je, da je treba ohraniti tudi naravo. Morebiti bi o tem kmalu razmišljal kdo, ki mu je več do narave kot pa konkurence pri prodaji kamna. Pri Gradisu pravijo, da »za seboj vse pospravijo« in tako so doslej pogozdili že več kot 4 hektare površin, ki jih ne uporabljajo več, v prihodnjem petletnem obdobju pa načrtujejo izgradnjo tovarne prahu. DUŠAN GRČA Kraškega vina bo letos manj, vendar bo boljše SEŽANA — Ob spoznanju, da bo letošnji pridelek grozdja na Krasu celo manjši, kot so se bali, tamkajšnje vinogradnike in kletarje tolaži le misel, da so potrgane jagode celo boljše od povprečja zadnjih petih let pred lansko trgatvijo, ki je bila, kot vemo, izjemno kvalitetna. Tako bodo v mline sežanske kmetijske zadruge Vinakras namesto pričakovanih 240 vagonov grozdja stresli le nekaj več kot 100 vagonov. S trgatvijo belih sort grozdja so na Krasu po posvetovanju s strokovnjaki začeli 29. septembra, medtem ko so se trgači v prve vinograde, zasajene s trtami refoška, podali šele 7. oktobra. Večino trgatve so končali ta konec tedna, pridelek (tudi slabše kvalitete) pa bodo odkupovali, dokler ne bo obrana zadnja brajda. Kot je pred dnevi na seji sežanskega izvršnega sveta povedal direktor kmetijske zadruge inž. Vincenc Rupnik, imajo najboljši pridelek vinogradniki iz okolice Pliskovice in Brij, kjer je v grozdju tudi po 80 in več enot sladkorja. Najslabše pa so se odrezali pridelovalci na komenskem koncu, kjer je v nekaterih vinogradih samo toča obrala približno 65 odstotkov pridelka. Poleg posledic lanske suše in letošnjih vremenskih nevšečnosti je tokrat pridelek v kraških vinogradih precej manjši tudi zaradi slabega opraševanja ob cvetenju in bolezni, kot sta pe-ronospora in venenje pecljevine. Upoštevaje neobičajno veliko letošnjo obolelost trt je izvršni svet naložil domači kmetijski zadrugi, naj pri najboljših ustanovah naroči podrobno analizo domačih škropiv oziroma zaščitnih sredstev za trte. Glede na to, da vinogradi, ki so jih zaščitili z uvoženimi pripravki, skoraj niso bili prizadeti, se namreč vinogradniki upravičeno sprašujejo, če morda domača škropiva niso bila taka, kot bi bilo pričakovati glede na njihovo deklarirano sestavo in predvideno delovanje. Kljub težavam, ki jih povečuje celo slana, pa trgatev in odkup po besedah direktorja Rupnika poteka brez zastojev. Organizirali so šest odkupnih mest in pravočasno razrešili vsa vprašanja v zvezi s ceno ter zagotovili denar za takojšnje izplačilo. Tako so cene grozdja na Krasu v povprečju od 10 do 40 odstotkov višje kot v okoliških vinorodnih rajonih. Zadruga bo 65 odstotkov akontacijske odkupne cene, ki za kvalitetnejše grozdje znaša od 14.000 do 22.300 dinarjev za kilogram, izplačala najpozneje do konca tega meseca, ostanek pa na podlagi uspešnosti prodaje letošnje letine. V Vinakrasu glede na stabilno povpraševanje upajo, da z njo tudi v prihodnje ne bodo imeli težav. JANEZ ODAR O gospodarski situaciji v Sloveniji V klet še zadnji pridelek ra - Člani Medobčinskega sveta ZKS Koper so na Slrjeni seji - udeležilo se je je tudi več direktorjev veli-t ' UsPešnejših ozdov na Obali in Krasu - obravnavali sis-ske ukrepe ZIS ter aktualno gospodarsko situacijo v p °Veniji. Uvodničar Vlado Klemenčič je opozoril na nekaj 4 j ‘tivnih gibanj v slovenskem gospodarstvu (povprečno sea°bstot:na rast industrijske proizvodnje, realen porast ob-izv8 be*a v Prometu pa tudi gradbeništvu, povečevanje 2a °2a ter uvoza, zmanjševanje - za en odstotek - števila laht S en*h v združenem delu, večanje produktivnosti...), kar j,e vliva določeno mero optimizma v boju za spremem-v 0lzbolišanje razmer. Dejal je tudi, da je spodbudno, da se auspodarstvu občuti nekakšno vrenje, povečana iniciativen ' kar se kaže skozi podatke o nastajanju novih gospo-10(< "tu subjektov. Vseh se je letos v prvem polletju »rodi-ti(n01crog 3000 (podatek ni preverjen), od tega (to je statis-ugotovijeno) je 2000 novih obrtnikov. Seveda je treba na | *' je 1000 obrtnikov prenehalo dejavnost, toda rast Pome® področju je letos taka, kot je v Sloveniji menda ne irpa ni]°' Ko je Klemenčič govoril o inflaciji, je menil, da njeni rasti pomembno vlogo psihološki pritisk, saj Uiso jtakra neskladja, problemi, s katerimi se soočamo, tre^g ak° povečevali kot se inflacija. Menil je tudi, da je ključ S*3remeniti miselnost, da bodo ob premagovanju tega Soe9a Problema potrebne velike žrtve. Treba je vedeti, Preveč SUbj.ekti gospodarstva danes žrtve. Morebiti malce Političen uvod je v razpravi dobil novo vsebino. Direktorji ozdov so soglašali z uvodničarjem, da se je treba upreti vsem pritiskom na ekonomsko politiko, ki hoče spremembe, pritiskom, ki naj bi ustavili oziroma upočasnili trend preobrazbe. Ob tem pa so mnogi izpostavili (teoretično in praktično) vprašanje ureditve lastninskih razmerij v naših pogojih tržnega gospodarstva. Tu je še precej nedorečenega. Zlasti pa gre za to, kako pri gospodarskih subjektih, predvsem pa delavcih, doseči interes, motiv za to, da bi bogatili sredstva, s katerimi razpolagajo. Danes namreč večinoma tega interesa ni. Kot je dejal eden od razpravljal-cev, bi bilo bržčas marsikaj drugače, če bi se tudi dopoldan na delovnem mestu obnašali kot popoldan, doma in da je v premajhni proizvodnji angažiranega preveč kapitala, kar ima seveda vrsto negativnih posledic. Vrsta razprav se je sukala tudi okrog politike obresti, pri čemer so nekateri menili, da je ta zgrešena in da se skoznjo plačuje kup dolgov, ki jih niso ustvarili sedanji kreditojemalci. Na eni strani je bilo prisotno stališče, da smo pač z realnimi obrestmi (gre za strateško odločitev, ki pa ne izključuje napak v metodologiji) naredili, kar smo pač v inflaciji, ki smo ji priča, morali, na drugi strani, pa da je to nož v hrbet vsem, da bomo s tem vse uničili. Pri tem ni šlo za napad na banke, ampak na sistemske rešitve, ki so privedle do tega, da se mnogi ukvarjajo več ali manj s posojanjem denarja in žive od obresti, toda kot je dejal eden od razpravljalcev: »Denarja ne bomo jedli. Še vedno bo treba jesti krompir, kruh... Z dušenjem proizvodnje pa tega ne bo več. Ostal bo le denar.« n #- KOPER Konec tedna so v slovenski Istri končali s trgatvijo. Koprska klet Vinakoper, ki je od lanskega decembra v likvidacijskem postopku, je tako pod streho, bolje rečeno v sode, spravila še zadnji letošnji, vendar za klet najpomembnejši pridelek. Trgatev ni bila najboljša, kar kažejo manjše količine nabranega grozdja v družbenih vinogradih, pa tudi odkup od zasebnih vinogradnikov je bil manjši od pričakovanj. V družbenih vinogradih so letos natrgali 2800 ton grozdja, čeprav so ocenjevali, da ga bo okoli 3500 ton. Tudi kakovost je od sorte do sorte različna, tako da so v kleti najbolj zadovoljni s chardonnayem in kabernetom, manj ž refoškom in merlotom, še najmanj pa z malvazijo. Stalno deževje in vlaga med cvetenjem in zorenjem je v glavnem razpolovila letošnji pridelek, čeprav so v kleti vinograde letos kar osemkrat škropili z raznimi sredstvi, kar je več kot ob »normalnem« vremenu. Sodeč po odkupu so manj grozdja pridelali tudi zasebni vinogradniki. Vinakoper je od zasebnikov odkupil le 600 ton grozdja, kar je za 400 ton manj, kot so računali pred trgatvijo. Zanimivo je, da je Vinakoper tokrat prvič vinogradnikom takoj izplačal gotovino za odkupljeno grozdje. Bolj kot z grozdjem so letos v Vina-kopru zadovoljni z letino hrušk v sečoveljskem nasadu in v Bonifiki. Z obiranjem so končali 20. septembra, nabrali pa so kar 1200 ton hrušk. Približno sto ton hrušk so izvozili v Italijo in zanje iztržili 450 milijonov lir. Na sečoveljskem nasadu hrušk so se lotili urejanja namakalnega sistema na 60 hektarih, za kar so namenili okoli devet milijard. Od 150 hektarov nasada bo tako kar sto hektarov urejenih z namakalnimi napravami. V nasadih Vinakopra so letos pridelali še 140 ton jabolk in 350 ton breskev, vendar so z breskvami na trgu zaradi letošnjih izjemno nizkih prodajalnih cen bore malo iztržili. Klet je pod streho torej spravila vse pridelke; končuje pa se tudi postopek likvidacije. Po besedah likvidacijskega upravitelja ga bodo uspešno izpeljali, saj so vsem upnikom že vrnili dolgove, ki si jih je Vinakoper nakopal v prejšnjih letih. j^TOK UMER f Dortmundu iu pokal pokalnih zmagovalcev Sampdoria že drevi DORTMUND — Okrog 1.500 navijačev iz Genove bo drevi bodrilo igralce Sampdorie na težkem gostovanju 2. kola pokala pokalnih zmagovalcev v Dortumondu proti tamkajšnji Borussii. Njim se bo nemara pridružilo še veliko število zdomcev, ki so sicer v glavnem navijači bolj znanih klubov, kakršni so Inter, Milan, Juventus in Napoli, a obljubljajo, da bodo v imenu narodnega ponosa podprli tudi ekipo trenerja Vujadina Boškova, ki ji v drevišnjem antici-piranem srečanju (TV po Italia 1 ob 20.30) gotovo ne bo lahko, čeprav dortmundška ekipa ne sodi med velikane Budeslige in v njenih vrstah ni zvenečih imen, vrh tega pa so nekateri standartni igralci poškodovani. Če Vialli ne bo senca samega sebe, kot v soboto proti Braziliji, lahko Geno-vežani upajo na dober rezultat. Tesna zmaga Kolumbije V prvi dodatni tekmi za uvrstitev na nogometno svetovno prvenstvo je Kolumbija z 1:0 (0:0) premagala Izrael. Južnoameriška ekipa je bila dokaj boljša, a svojo premoč je konkretizirala šele v 74' z Uzurriago. Povratna tekma bo 30. tega meseca v Tel Avivu. V drugem dnevu finalne azijske skupine sta Saudska Arabija in Katar v Singapuru igrala neodločeno 1:1 (1:0). Strelca sta bila Alsuwaiti v 3' in Muftah v 87', sodil pa je Jugoslovan Petrovič. V drugi tekmi pa je Južna Koreja z 1:0 (1:0) premagala Severno. Zadetek je v 18' dosegel Hwang Sun Hang. Na gimnastičnem SP Danes prvo odličje STUTTGART — Na svetovnem gimnastičnem prvenstvu je po obveznih likih v ženski konkurenci v vodstvu Sovjetska zveza. Na skupni lestvici olimpijske prvekinje iz Seula vodijo pred Romunijo, Kitajsko in ZDA. Italija je 13., med azzurrami pa se je izkazala 15-letna Tržačanka Roberta Kirchmayer. V posamični konkurenci je na prvem mestu Boginskaia pred Romunko Silivasovo. Danes bodo podelili prvo odličje, in sicer med moškimi ekipno. Kolajna ne bi smela uiti Sovjetski zvezi, ki ima 4 točke in pol naskoka. Za ostala odličja se bodo potegovale ZRN, Kitajska in Japonska. Italija je trenutno na 7. mestu. Sklenjeno svetovno prvenstvo v judu BEOGRAD — Zadnji dan svetovnega prvenstva v judu ni prinesel novih odličij Italiji in Jugoslaviji. Končni obračun kolajn je naslednji: Francija 3 zlate, 0 srebrnih, 5 bronastih; Japonska 3, 5, 2; VB 2, 2, 0; SZ 2, 2, 4; Kuba 1, 1, 2; Italija 1, 1, 0; J. Koreja 1, 0, 4; Kitajska 1, 0, 2; Belgija 1, 0, 1; Jugoslavija 1, 0, 0; ZRN 0, 1, 4; Nizozemska 0, 1, 1; NDR 0, 1, 1; Mongolija 0, 1, 1; ZDA 0, 1, 0; Poljska 0, 0, 3; Španija 0, 0, 1; S. Koreja 0, 0, 1. Američan Benoit Benjamin k Philipsu MILAN — Pri milanskem košarkarskem prvoligašu so včeraj sporočili, da bo poškodovanega Marcusa Iavaronija zamenjal 25-letni Benoit Benjamin (pivot, 2,13 m), prva izbira Los Angeles Clippers iz leta 1985 (tretja absolutna izbira). Na nevtralnem igrišču v Mestrah Triestina brez gola Smola, a tudi nespretnost TRIESTINA - MESSINA 0:0 TRIESTINA: Biato, Polonia, Dane-lutti, Consagra, Giacomarro, Cerone, Romano, Papais (od 86' Trombetta), Russo (od 50' Di Rosa), Lerda, Butti, Gandini, Pasgualini, Lenarduzzi. MESSINA: Ciucci, Lo Sacco, Bronzi-ni, De Mommio, Modica, Doni, Car-delli, Ficcadenti (od 33' Onorato, od 63' Manari), Protti, Di Fabio, Berlin-ghieri. SODNIK: Boggi iz Salerna; GLEDALCEV: 6.400. MESTRE — Na nevtralnem igrišču v Mestrah se je zbralo okrog šest tisoč navijačev Triestine, ki pa so odšli dokaj razočarani, saj varovanci trenerja Lombarda niso zadovoljili ne z igro, še manj pa z rezultatom. Čeprav so igrali povprečno in brez prave agresivnosti so imeli nekaj res lepih priložnosti za zadetek, a pri streljanju na vrata so bili sila nespretni, kar še zlasti velja za Lerdo, ki je imel nekaj res odilčnih priložnosti za zadetek. Prvo je zapravil s strelom daleč nad prečko, ko je bil sam pred vratarjem (čeprav v neugod- nem položaju), vdrugič je lepo streljal z glavo, toda vratar je bil na mestu, malo pred koncem srečanja pa je streljal v vratarja iz zelo ugodnega položaja, pa še neoviran je bil povrhu. Mnogi opazovalci, so imeli po srečanju vtis, da so nekateri posamezniki štedili z močmi. Lombardo se je skliceval na smolo, svojih varovancev pa ni kritiziral in znova potrdil, da si od jesenske kupoprodajne borze (konča se 19. t. m.) ne pričakuje nikakih okrepitev. V meddeželni ligi Uspeh Pr o Gorizie PRO GORIZIA - MIRA 2:1 (0:0) STRELCI: Galasso v 60', Trevisan v 62', Frigo v 88'. PRO GORIZIA: Pelosin, Cotterle, Tallandini, Urdich, Stokelj, Del Zotto (Sartore v 45'), Iuculano, Frigo, Giaco-min, Giacometti, Trevisan (Buzzinelli v 89'). MIRA: Romio, Giolo, Busetto, Ca-verzan (Caffo v 73'), Marinaz, Perini, Bonacina, Boscaro, Galasso, Bettini, Roveda_ (Pagnucco v 77'). RDEČI KARTON: Boscaro (64'). RUMENI KARTON: Caverzan, Giacomin. SODNIK: Mazzuli iz Prata. Trevisanovi varovanci so v nedeljo z veliko mero požrtvovalnosti premagali trdožive igralce Mire. Domačini so že v prvem polčasu zadeli gol z Iuculanom, toda sodnik ga je razveljavil zaradi dvomljivega prekrška nad vratarjem. V nadaljevanju se je pre-sing Goričanov stopnjeval. Spretni gostje so v 60. minuti izkoristili grobo nepazljivost domače obrambe in so s Galassom premagali Pelosina. Pro Go-rizia je z neverjetno željo po zadetku začela ponovno napadi. To se ji je kmalu obrestovalo, ko je Trevisan po podaji Tallandinija z močnim strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Vse je že kazalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, ko je Frigo kar s kota dosegel lep, zmagoviti gol. Italijanska B liga IZIDI 8. KOLA Ancona - Cosenza 1:1, Cagliari -Reggiana 1:1, Catanzaro - Avellino 0:0, Como - Monza 0:1, Licata - Piša 0:0, Parma - Barletta 1:0, Pescara - Foggia 2:1, Reggina - Brescia 0:1, Torino - Padova 3:1, Triestina - Messina 0:0. LESTVICA Torino 12, Piša 11, Parma in Cagliari 10, Brescia in Messina 9, Ancona, Reggiana, Reggina, Avellino in Pescara 8, Foggia, Como, Licata, Padova, Monza in Triestina 7, Cosenza in Barletta 6, Catanzaro 5. PRIHODNJE KOLO Barletta - Triestina, Brescia - Piša, Cosenza - Catanzaro, Foggia - Cagliari, Messina - Reggiana, Monza - Licata, Padova - Ancona, Pescara - Como, Reggiana - Avellino, Torino - Pescara. Meddeželna liga IZIDI 6. KOLA Caerano - Monfalcone 1:1, Brugneta - Conegliano 2:0, Pievigina - Fontanaf-redda 4:1, Giorgione - Sedico 0:1, Pon-te di Piave - Venezia 0:1, Pordenone -Opitergina 1:0, Pro Gorizia - Mira 2:1, Sacilese - San Dona 0:1, Salzano -Montebelluna 1:1. LESTVICA Pievigina 11, Salzano in Venezia 9, Monfalcone, Pro Gorizia in San Dona 8, Caerano 7, Mira in Sedico 6, Brugneta, Giorgione, Conegliano in Pordenone 5, Montebelluna in Fontanafred-da 4, Sacile in Ponte di Piave 3, Opitergina 2. PRIHODNJE KOLO Sedico - Pro Gorizia. Italijanska A-1 liga IZIDI 5. KOLA Benetton - Irge 113:73, Enimont -Scavolini 94:96, Knorr - Neutroroberts 1. — 1. Rodiana X 2. Limona 2 2. — 1. Govi del Pino X 2. Cosguino 2 3. — 1. Ester Mir X 2. Grato Bell 2 4. — 1. Boscaiolo 1 2. Fine del Cigno 1 5. — 1. Grigio Scuro 1 2. Falfot 1 6. — 1. Ergos X 2. Focante 1 KVOTE 12 (21 dobitnikov) 30.417.000 lir 11 (680 dobitnikov) 920.000 lir 10 (7.832 dobitnikov) 79.000 lir 120:94, Paini - Messaggero 93:85, Pana-pesca - Arimo 96:88, Ranger - Philips 98:94, Riunite - Viola 88:92, Vismara -Phonola 90:85. LESTVICA Scavolini in Ranger 10, Enimont, Knorr in Viola 8, Philips, Vismara in Arimo 6, Phonola in Benetton 4, Messaggero, Riunite, Paini, Neutroroberts in Panapesca 2, Irge 0. PRIHODNJE KOLO Arimo - Scavolini, Irge - Panapesca, Messaggero - Riunite, Neutro - Paini, Philips - Vismara, Phonola - Benetton, Ranger - Knorr, Viola - Enimont. Italijanska A-2 liga IZIDI 5. KOLA Alno - Filodoro 106:76, Annabella -Braga 72:68, Fantoni - S. Benedetto 83:89, Glaxo - Teorema 92:78, Ipifim -Garessio 104:97, Jolly - Marr 92:68, Po-polare - Hitachi 74:75, Stefanel - Klee-nex 76:74. LESTVICA Ipifim, Glaxo, Annabella in Stefanel 8, Hitachi, Kleenex, Garessio in Fantoni 6, Jolly, Marr, Filodoro in Alno 4, Teorema, Popolare, S. Benedetto in Braga 2. PRIHODNJE KOLO Braga - Popolare, Filodoro - Stefanel, Garessio - Fantoni, Hitachi - Gla-xo, Jolly - Alno, Kleenex - Annabella, S. Benedetto - Ipifim, Teorema - Marr. Italijanska A-1 liga IZIDI 1. KOLA Battipaglia - Philips Modena 0:3, Terme Acireale Catania - Chiarro Fal-conara 2:3, Venturi Spoleto - Petrarca Padova 3:1, Eurostyle Montichari - Co-nad Ravenna 3:1, Alpitour Cuneo -Gabbiano Mantova 3:2, Maxicono Parma - Mediolanum Milano 3:0, Sisley Treviso - Zinella Bologna 3:0. totocalcio Ancona - Cosenza X Cagliari - Reggiana X Catanzaro - Avellino X Como - Monza 2 Licata - Piša X Parma - Barletta 1 Pescara - Foggia 1 Reggina - Brescia 2 Torino - Padova 1 Triestina - Messina X Prato - Lucchese X Varese - Legnano 1 Rimini - Civitanovese 1 KVOTE 13 (206 dobitnikov) 49.142.000 lir 12 (7.830 dobitnikov) 1.289.000 lir V L jugoslovanski nogometni ligi C. zvezda sama na vrini Posebej za Primorski dnenvik FRANCI BOŽIČ Crvena zvezda je zdaj sama na vrhu jugoslovanske nogometne prvoligaške lestvice. Dinamu je namreč doma z zelo povprečno Rijeko spodrsnilo in je osvojil le točko po streljanju enajstmetrovk. Ljubljanska Olimpija je s Sarajevom tretjič zapored zmagala in se povzpela na odlično peto mesto. Dinamo je 17 minut pred koncem prek Bobana dosegel vodilni gol z Rečani, toda mladi Stipič je štiri minute pred koncem izenačil. To je bil hud šok za Dinamo, toda pri strelih z bele točke je bil spet junak zagrebški vratar Ladič. V Ljubljani so gledalci spet videli zelo dobro predstavo, Olimpija je Sarajevo sicer premagala le z 2:1 - oba gola je dosegel Tesič - toda zmaga bi lahko bila veliko bolj prepričljiva. Pri Olimpiji so posebej blesteli brata Vrabca, Novak in Tešič, razočaral pe je golgeter Djukič, ki ga je trener Šoškič zamenjal že v prvem polčasu. Crvena zvezda je po izenačenem prvem polčasu odpor Budučnosti strla šele v zadnjih 30 minutah, po dva gola sta dosegla Savičevič in Lukič, enega pa Pančev, ki z 10 goli tudi vodi na lestvici strelcev. Vojvodina doživlja hudo krizo, toda zmaga nad Partizanom s 3:1 bo morda le stabilizirala vrste prvaka. Šušljalo se je, da bi ob novem neuspehu Vojvodine trenerja Petroviča zamenjal Spličan Nadoveza. Hajduk je v Skopju zmagal brez večjih težav, bilo je 2:1, toda Spličani so z goloma Barnjaka in Bokšiča vodili že z 2:0. Vardar tako zaostaja že pet točk, bržkone pa zanj ni rešitve. To je pač cena za razprodajo igralcev, ki jo je Vardar opravil lani in letos, zdaj pa igra z mladimi in rezervisti. Željezničar je storil nekaj podobnega, toda na srečo ima bolj nadarjene mlade igralce, ki so tokrat kar s 3:0 premagali Osijek in so nasploh najprijetnejše presenečenje dosedanjega dela prvenstva. Crvena zvezda in Partizan bosta med tednom igrala z Žalgirisom in Groninge-nom v evropskih pokalih, v nedeljo bo 12. kolo, nato pa pavza zaradi nastopa modrih na Cipru. V zadnji kvalifikacijski tekmi v Atenah za Jugoslavijo ne bodo igrali igralci iz tujine. V zvezi z zdomstvom pa se razpleta še ena zadeva: beograjski advokat Desnica zastopa sedem mlajših in manj znanih prvoligaških nogometašev, pred ustavnim sodiščem pa bo skušal doseči razveljavi- Reprezentant Dragan Stojkovič tev starostne omejitve (26 let) ob odhodih v tujino. Pravni eksperti pravijo, da mu bo uspelo, kajti prosti prehodi igralcev so tudi v skladnosti z najnovejšo jugoslovansko usmeritvijo v zvezi z odpiranjem in odpravljanjem omejitev. Za jugoslovansko reprezentanco pa bo to bržkone pomenilo, da bo v njej igralo -namesto devetih - vseh enajst zdomcev, iz tujine pa bo najbrž tudi večina rezervistov. Zadeva se bo bržkone razpletla po SP, kajti znano je, da jugoslovanski sodni mlini meljejo počasi. REZULTATI 11. KOLA: Rad - Velež 1:0 (1:0), Olimpija - Sarajevo 2:1 (1:0), C. zvezda - Budučnost 5:1 (1:1), Dinamo -Rijeka 5:4 (1:1, 0:0)-po llm, Spartak - Bo-rac 2:0 (2:0), Sloboda - Radnički 2:0 (1:0), Vojvodina - Partizan 3:1 (0:1), Željezničar - Osijek 3:0 (3:0). VRSTNI RED: C. zvezda 16; Dinamo 15; Željezničar 14; Hajduk 13; Olimpija, Rad, Budučnost 11; Osijek, Borac, Radnički 10; Sarajevo, Rijeka, Vojvodina 9; Partizan, Velež, Sloboda, Spartak 8; Vardar 3. PRIHODNJE KOLO (22. t. m.): Rad -Olimpija (v soboto), Velež - Osijek, Hajduk - Željezničar, Partizan - Vardar, Radnički - Vojvodina, Borac - Sloboda, Rijeka - Spartak, Budučnost - Dinamo, Sarajevo - Crvena zvezda. Po nepričakovani zmagi San Bendeetta na derbiju v Vidmu Dalipagič da ali ne? FANTONI - SAN BENEDETTO 83:89 (41:46) FANTONI: Maran 4, Sorrentino 4, King 35, McDovvell 10, Bettarini 12, Castaldini 2, Valerio 16, Nicoletti. SAN BENEDETTO: Gnecchi 19, Borsi 3, Biaggi 5, Johnson 5, Ponzoni 3, Ardessi 13, Vargas 20, Vitez 19, Esposi-to 2. SODNIKA: Giordano in Pallonetto iz Neaplja. PM: Fantoni 12:18, San Benedetto 20:25. TRI TOČKE: Fantoni (6:19), San Benedetto 3:10. GLEDALCEV: 3.300. VIDEM — Nepričakovana zmaga goriškega San Benedetta proti videmskemu Fantoniju je presenetila tudi najbolj optimističnega goriškega navijača, ki se je že pripravljal na spremembe v ekipi in tudi verjetno na trenerski klopi. Z uspehom v prepolni videmski športni palači pa je Bosini na en mah odpravil možnost drastičnih posegov vodstva goriškega drugoliga-ša. Istočasno pa je povsem dobra igra, ki so jo predvajali goriški košarkarji, spravila v težave samo vodstvo, ki sedaj ne ve, ali je še primerna zamenjava Johnsona z Dalipagičem. Prihod Praje bi prav gotovo zagotovil večji odstotek realizacije pri metih, kaj pa se bo zgodilo pod koši, kjer bi bila prisotnost Vargasa nezadostna, da bi kljuboval visokim in močnim nasprotnikom? O tem smo se pogovarjali po srečanju v Vidmu s predsednikom goriškega kluba Sandrom Vanellom, ki je si- Boris Vitez odličen v Vidmu cer priznal te splošne ugotovitve, dodal pa je, da bo o tem končno besedo izrekel trener Bosini. Po njegovem ne smemo namreč računati, da bodo goriški košarkarji igrali vedno tako kot proti Fantoniju. Odlična igra Viteza, Gnecchija, Ardessija, Vargasa in Johnsona bi bila sicer zaželena, stvarnost pa bo gotovo tudi drugačna. Zaradi tega bo vodstvo med tednom dobro premislilo, kaj je treba storiti, v nedeljo pa čaka Goričane izredno težka preizkušnja, saj bodo na domačem igrišču sprejeli vodeči Ipifim iz Turina, Drevi še za italijanski pokal Drevi (začetek ob 20.30) bo na vrsti 5. kolo italijanskega košarkarskega pokala. Stefanel in San Benedetto sta praktično že izločena in jima tekme služijo le kot trening. Obe deželni peterki bosta tokrat igrali v gosteh. Tržačani bodo nastopili v Livornu pri ekipi Garessio 2000, ki jo vodi dobro znani Mario De Sisti. Tekma odloča o tem, kdo ne bo... zadnji na lestvici skupine B, ki zgleda zdaj takšna le: Enimont in Messaggero 6, Stefanel in Garessio 2000 2. San Benedetto pa bo igral v Bologni s premočnim Knorrom, ki si je že sko- raj zagotovil prvo mesto v skupini D. Lestvica: Knorr 8, Alno 6, Riunite 2, San Benedetto 0. Chili in Cadalora spet državna prvaka VALLELUNGA — Motociklista Pi-erfrancesco Chili (honda) v razredu do 500 ccm in Luca Cadalora (yamaha) v razredu do 250 ccm sta, kot že lani, znova osvojila naslov državnega prvaka na edini preizkušnji za DP, ki je bilo v nedeljo na dirkališču v Valle-lungi. ki je glavni kandidat za napredovanje-To srečanje bo vsekakor potrdilo, ah je kriza goriškega drugoligaša res že mimo. O nedeljskem srečanju pa bi rekli le to, da že dolgo časa nismo videli tak0 prepričljivega San Benedetta. Vargas in Johnson (predvsem v prvem polčasu) sta skoraj onesposobila Kinga 111 McDovvella, Gnecchi je bil odličen v režiji, medtem ko je Vitez odigral eno svojih najboljših tekem, odkar je Gorici. (Petra) STEFANEL - KLEENEX 76:74 (41=361 STEFANEL: Middleton 9 (PM 2=* M2T 2:9, M3T 1:6), Pilutti 13 (0:2, 5=c' 1:4), Bianchi 3 (3:4, 0:1, 0:3), Tyler (6:7, 10:21, 0:1), Cavazzon, Lokar 1 l1', -, -), Cantarello 5 (3:4, 2:3, -), Zarot«-Maguolo 8 (2:3, 3:5, -), Sartori H =10, 1=2). a KLEENEX: Pucci, Crippa 4 (-, i:2), Mazzoni 2 (0:1, 1:2, -), Greco, Lat a 19 (5:6, 7:9, 0:2), Silvestrin 6 (0:t £ ’ ), Vitiello 1 (1:2, 0:1, -), Rowan 26 H ' ne 4 (2:4, 1:2, -). in SODNIKA: Tallone (AlbizzateJ Borroni (Milan); 3 TOČKE: Middlem -Pilutti in Sartori; PON: Middleton Douglas. f TRST — Nedeljska Stefanelova 1 ^ ma bo prav gotovo ostala v anali ^ žaškega društva zaradi napetega ključka, vrednega Hitchcockovega ma. u je Pri stanju 74:72 v zadnji minu‘ eil Stefanel imel priložnost, da je ize eqa s Cantarellom, ki pa je zadel le na od dveh prostih metov, ki jih 1 j„ji razpolago. Oddolžil se je v nas. ^et akciji Kleenexa, ko je blokira nag Crippe. Žoga je prišla do Lokar] ^ na. katerim je Lanza zagrešil oseb ^e\, pako. Marko je prvi prosti me p0-drugega pa zgrešil, žoge pa se J lastil Tyler in jo tik pred koncei me položil v koš. nodroh' Poleg zaključka, ki smo ga P zabe' no opisali, gre o nedeljski tek tojcrat ležiti slab dan Middletona, ki-J ,vnost-slabo izkoristil svojo eksp pjjuttija' RO' nekaj elegantnih prodorov običajno zanesljivo igro ly Ro-nasprotni strani pa dober na taRh —cn°st ^blak) vvana in Lanze ter povpre (Marko Po četrtem zaporednem porazu naše združene ekipe v košarkarskem prvenstvu B-2 lige Drvarič: »Jadranovci ne smejo popustiti« »Seveda se veselim vsake zmage in ta je še pomembnejša, ker smo jo osvojili v gosteh in kar po dveh podaljških. Obenem pa mi je tudi žal za Jadran. Tak pa je šport,« je dejal po sobotni tekmi v tržaški športni palači trener zmagovitega moštva Electrolu-xa iz Pordenona Janez Drvarič. Bivši Ivkovičev pomočnik pa ni sedel na klopi Pordenončanov, ker še nima dovoljenja italijanske košarkarske zveze. Drvarič je nato še tako ocenil sobotno srečanje: »Bila je to zelo napeta tekma in predvsem sta se izkazali obrambi obeh moštev, kar tudi priča ogromno število osebnih napak in tudi Prostih metov. Tu pa smo bili mi pri-sebnejši. Čeprav se zavedam, da za jadranovce ni lahko po tem ponovnem Porazu, pa menim, da fantje morajo zdržati, še naprej vestno delati kot doslej, absolutno ne smejo popustiti. Jadranovcem in mojemu prijatelju trenerju Vatovcu pa iz vsega srca želim, da bi se rešili pred izpadom. Sezona je namreč še zelo dolga, še bo priložnosti za točke. Važno pa je - ne popustiti!« Po štirih kolih je Jadran torej še brez točke. Da so naši izgubili eno tekmo za eno točko, drugo po enem podaljšku, četrto pa kar po dveh podaljških, verjetno ni odvisno samo od smole. Sedaj postaja že jasno, da na vsakem srečanju naši fantje skoraj prekomerno plačujejo davek neizkušenosti nastopanja v tej ligi. Borijo se zelo požrtvovalno, doslej, v prvih štirih kolih so bili povsem enakovredni vsem ostalim tekmecem te lige. Razen v Montichiariju, kjer so po našem po- [V|V £S Hjg jm M m PH krMTHl slika, ki verjetno dovolj zgovorno kaže smolo Jadranove ekipe v tem delu prvenstva: Valter Sosič je na tleh, ob njem pa sta Battini in Pregare (št. 7) ter trener Vatovec. (foto Križmančič) vsem zasluženo izgubili, so jadranovci v končnici tekme vodili tudi za več točk, potem so si to prednost zapravili in v podaljšku tudi izgubili. Kako to? Razen Sosiča, Čuka in Rauberja (Daneu je še poškodovan) so ostali igralci novinci v tej ligi. Ni čudno torej, da jih v odločilnih trenutkih zajame trema. In tudi ni čudno, da zajame trema pred zmago tudi Jadranove starejše igralce, saj so v prejšnjih letih v odločilnih trenutkih vedno reševali "Jad-ranovo usodo" Ban in Starc. Teh igralcev pa ni več in sedaj tarnati je prepozno. In prav v zvezi z odstopom Bana in Starca smo na tribunah slišali marsikatero pikro, češ da se je Jadran s tem denarjem obogatil in ga ni investiral v nakup novih igralcev, itd. Zadeva pa je povsem drugač- na, in sicer: tako Marko Ban kot Klavdij Starc sta bila med najzaslužnejšimi za vse dosedanje Jadranove uspehe, ostala sta zvesta Jadranovim barvam vsa ta leta, odrekla sta se prvoligaški slavi in tudi mastnim denarcem, ki bi ju prejemala vsa ta leta. Marko je star 29, "Tolo" 28 let. Zakaj jima spet preprečiti igranje v višji ligi? Po našem je bilo povsem pravilno, da sta igralca izbrala novo pot in da sta tudi na "že stara košarkarska leta" nekaj zaslužila. Časa pa za tarnanje, kritike, ni. Štirje zaporedni porazi so zares zelo težko breme. V nedeljo pa se je na mednarodnem mladinskem turnirju v Nabrežini huje poškodoval tudi Dean Ober-dan. Če to ni smola... Spodbudna nota pa je vendarle dejstvo, da se je po daljšem premoru zaradi poškodbe spet priključil ekipi Robert Daneu. S "Čito" v ekipi je tudi upati, da bosta končno "prišli" toliko pričakovani prvi točki v tem prvenstvu. Osvojiti pa ju v soboto na gostovanju v Castel San Pietru gotovo ne bo lahko, (jan) JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Čuk 14:25; Pregare 5:11; Sosič 2:8} Battini 6:12; Rauber 10:14. TRI TOČKE: Oberdan 0:1, Pregare 1:7, Rauber 1:2. SKOKI: Čuk 7 v obrambi, 1 v napadu; Pregare 2, 0; Sosič 1, 2; Battini 6, 2; Rauber 4, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 1, 1; Čuk 2, 1; Pregare 1, 5; Corsi 3, 0; Sosič 1, 2; Battini 1, 0; Rauber 1, 5. BLOKADE: Sosič 2, Rauber 3. BLOKADE: Čuk 2. V nedeljo v Nabrežini v organizaciji ŠD Sokol Slovanu pred Jadranom Farco košarkarski memorial M. Venier V nedeljo je ŠD Sokol počastilo spomin na Mateja Venierja z organizacijo kvalitetnega mladinskega košarkarskega turnirja. V jutranjih urah je skorajda prišlo do presenečenja, saj se je moral ljubljanski Slovan pošteno namučiti, Preden je strl odpor Iskre Avtotehne iz Nove Gorice. Goričani so si v prvem polčasu zagotovili tudi 22 točk naskoka. Po počitku pa je Slovan z odlično 1-3-1 obrambo nadoknadil zaostanek, tako da je bil potreben podaljšek, v katerem pa so Ljubljančani nadigrali Primorce. Otvoritvena tekma letošnjega memoriala Matej Venier med Jadranom Farco in Cicibono pa je bila objektivno manj zanimiva, čeprav so se cicibo-naši enakovredno upirali jadranovcem skoraj vso tekmo. V zadnjih minutah Pa so Vatovčevi varovanci le bolje zaorali in si tako zagotovili vstop v finale. V prvem nedeljskem srečanju se zlasti izkazal Dean Oberdan, saj je dosegel kar 53 točk, vendar pa je med 'Sto zadobil močan udarec v glavo, tako da je moral po zdravniško pomoč v bolnišnico in se potem seveda ni tdeležil finalnega srečanja za 1. mesto. V popoldanskih urah je Nova Gori-Ca povsem nadigrala Cicibono, ki je nastopila nekoliko okrnjeno. V finalu Za prvo mesto pa si je Slovan že v Uvodnih minutah pridobil rahlo pred-d°st, ki jo je obdržal vse do poslednje-9a sodnikovega žvižga. Zaman so bili Poskusi mladih jadranovcev, s Stanis-Ž ha čelu, ki je res dobro igral v na-Padu, da bi v zadnjih minutah le presnetih goste. Slovan je povsem zaslužno osvojil prvo mesto, saj je to iz- dno homogena ekipa, ki izvaja zelo °bro skupno igro. . Memorial Matej Venier se je zaklju-o 1 s kratkim govorom predsednika ŠD .okol Paola Vidonija, ki je lepemu evilu gledalcev orisal Matejevo biŽ^nnsko aktivnost v društvu, saj je Matej najprej košarkar, nato tresli' hkrati pa soustanovitelj mladin-šee9a krožka Igo Gruden, ki obstaja str C'ailes' Ob koncu je Matejeva se-j a' skupno s predsednikom Vidoni-ga : nagradila ekipe. Pokal najboljše-Mat^ra*Ca Pa ie 0SV°jH Novogoričan POLFINALE JADRAN FARCO CICIBONA 123:107 (54:53) JADRAN FARCO: Oberdan 53, Ger- 11, Lesizza 4, Sterni 19, Stanissa 16, Battini 5, Sosič 16, Pertot 10. CICIBONA: Preši, Bajc 8, Bavčar, Cecco, Gašperini, Turk, Lippolis 35, Race 2, Vodopivec 20, Cupin 10, Pertot 16, Bogateč 16. SLOVAN NOVA GORICA 107:98 (42:62), 86:86 SLOVAN: Vaide, Leban 23, Erjavec 3, Duščak 2, Smajlovič 10, Škansi 6, Lazar 4, Bavec 20, Makula 10, Senčar 29. NOVA GORICA: Kimlar 1, Vranjež 26, Fapčič 4, Vuk 4, Rijavec, Škrt 8, Bajc, Galjaž 13, Bole 15, Žižmond 26. FINALE ZA 3. MESTO NOVA GORICA - CICIBONA 128:98 CICIBONA: Preši, Bajc, Tavčar, Cecco 11, Gašperini 7, Turk 19, Vodopivec 26, Cupin 18, Pertot 4. NOVA GORICA: Kimlar 9, Vranjež 24, Fapčič 5, Vuk 8, Rijavec 6, Skrt 11, Bajc 10, Galjaž 19, Bole, Žižmond 36. FINALE ZA 1. MESTO SLOVAN - JADRAN FARCO 102:93 (54:46) JADRAN FARCO: Daneu 18, Lesizza 6, Sterni 23, Sosič 2, Battini 10, Gherli, Stanissa 24, Pertot 10. SLOVAN: Vaide 4, Leban 10, Skansi 12, Erjavec 14, Duščak 10, Makula 6, Smajlovič 6, Senčar 12, Lazar 11, Bavec 17. KONČNA LESTVICA: 1. Slovan Ljubljana, 2. Jadran Farco, 3. Nova Gorica, 4. Cicibona. (A. N.) V prvi nogometni amaterski ligi Štandrežcem usoden drugi del srečanja PRO FIUMICELLO - JUVENTINA RADENSKA 2:1 (0:1) STRELCA: Klanjšček v 32. min, Tomat (obakrat 11-metrovka) v 49. in 59. min. PRO FIUMICELLO: Zuppicchini, Capone, Sgubin, Glereani, Gherzil, Zuppel, Visintin (Fabris), Milanese, Mašin, Tomat, Delpin. JUVENTINA: Andreoli, Chizzolini, Bastiani, Trevisan, Kerpan, Venturini, Klanjšček, Kavs, Tabaj, Cingerli, An-daloro (Del Negro od 64. min.). Sodnik: Lucchese iz Trsta. GLEDALCEV: 500. FIUMICELLO — Če bi med odmorom iz prvega na drugi polčas vprašali koga od 500 in več gledalcev prisotnih v Fiumicellu, kako se bo srečanje zaključilo, bi verjetno vsi enoglasno napovedali zmago Štandrežcev. Domačini, ki prihajajo iz tedna polemik in zaradi zamenjave trenerja iz protesta niso sploh trenirali, so v prvem delu tekme zaigrali zelo slabo, ali bolje rečeno, Juventina Radenska je predvajala najboljšo igro, ki smo jo letos sploh videli. Odlična režija na sredini igrišča, povsem pazljiva obramba in nevarnost gostujočih napadalcev so v prvih 45 minutah neštetokrat spravile v težavo domačo enajsterico. Priložnosti za gol je bilo več, Štan-drežci pa so izkoristili le eno, ko je Klanjšček zelo dobro izvedel prosti strel v kazenskem prostoru Pro Fiumi-cella in zatresel Zuppicchinijevo mrežo. V drugem polčasu pa se je zgodilo to, česar nihče ni pričakoval. Pro Fiu-micello je stopil na igrišče kot prerojen, igral izredno motivirano in pokazal zvrhano mero borbenosti. Taka sprememba je presenetila Juventinove igralce, ki so s težavo preprečevali domače napade. Nič pa niso morali storiti v 49. minuti, ko je sodnik pokazal belo točko z 11. metrov. Tomatov strel je bil neubranljiv. Isti igralec je s podobnim strelom vdrugič premagal nekrivega Andreolija, ko je sodnik v 59. minuti drugič dosodil Pro Fiumicellu naj strožjo kazen. Podrejeni položaj Štandrežcev pa ni pomagal, da bi le-ti zaigrali bolj odločno, tako da bi si zagotovili zasluženi remi. Pravih priložnosti za zadetek je bilo malo, tako da je Pro Fiumicello tak položaj izkoristil za hitre protinapade. Juventina Radenska bi sicer lahko izenačila v 73. minuti, ko bi Kavs lepše izkoristil predložek v kazenskem prostoru. Zadnjo priložnost pa so gostje zamudili v 90. minuti, ko je Tabaj prešibko streljal z glavo. Srečanje v Fiumicellu pa bo vsekakor dobra šola za Juventino Radenska, ki kot novinec v ligi nabira še izkušnje. Sicer dosednji prvenstveni potek vsekakor ni negativen, ravno nasprotno. (Petra) V prvi nogometni amaterski ligi (skupina A) Zaslužena zmaga Valnatisoneja VALNATISONE - PRO OSOPPO 2:0 (0:0) STRELCA: Specogna v 58. min. in Sfiligoj v 66. min. VALNATISONE: Venica, Beltrame (Urli), Bardus, Sfiligoj (Moreale), Zogani, Billia, Stacco, Specogna, Secli, De Marco, Liberale. ŠPETER SLOVENOV — Valnatisone je s prepričljivo zmago proti zadnjeu-vrščenemu Pro Osoppu vknjižil drugi par točk pred domačim občinstvom. Zmaga igralcev iz Špetra Slovenov je povsem zaslužena, saj so bili vseskozi boljši od nasprotnikov in pokazali tehnično boljšo igro. Kljub premoči domačih je prvi zadetek padel komaj v drugem polčasu, ko je Specogna dobro izkoristil podajo odličnega Seclija. Od tega trenutka dalje je bilo tekme konec, saj Pro Osoppo ni nudil domačim prav nobenega odpora. IZIDI 5. KOLA (skupina A); Fagagna - Gemonese 1:0, San Sergio - Fortitudo 1:1, Cividalese - Tavagnacco 0:1, Flumignano - Rauscedo 2:0, Sanvitese - Ponzia-na 1:0, Tricesimo - San Daniele 1:4, VALNATISONE - Pro Osoppo 2:0, Codroipo -Azzanese 2i2, LESTVICA: Tavagnacco 9, Flumignano in Fagagna 8, San Daniele in Sanvitese 7, VALNATISONE in Azzanese 6, Cividalese in Fortitudo 5, Gemonese, Tricesimo in Ponziana 4, Codroipo in San Sergio 3, Rauscedo 1, Pro Osoppo 0. TAKO V NEDELJO: San Daniele - VALNATISONE. košarkarski prvenstvi MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 4. KOLA Imola - San Dona Montebelluna - Petrarca PD Oderzo - Montichiarl Ozzano - Castel SP Pierobon PD - Faenza Malagutl - Cesena Jadran - Electrolux PN Virtus PD - Vicenza Montebelluna Vicenza Virtus PD Electrolux PN Ozzano Faenza Montichiarl Imola Petrarca PD Malagutl Oderzo Pierobon PD Castel SP Cesena JADRAN LESTVICA 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 3 1 4 2 2 4 2 2 4 1 3 4 1 3 4 1 3 4 1 3 4 0 4 4 0 4 87:78 124:100 75:80 73:67 84:96 105:86 82:84 86:82 407:346 6 369:341 6 315:300 6 335:321 6 328:320 6 326:321 6 364:332 6 316:319 6 434:419 4 385:405 4 342:347 2 350:362 2 339:357 2 345:395 2 303:329 0 313:357 0 San Dona PRIHODNJE KOLO Castel SP - JADRAN; Cesena - Oderzo; Faenza - Imola; Montichiarl - Mala-guti; Montebelluna - Ozzano; Petrarca PD - Vicenza; Electrolux PN - Pierobon PD; San Dona - Virtus PD JADRANOVI STRELCI Čuk 110; Rauber 70; Battini 47; Pregare 38; Sosič 30; Daneu 8, Corsi 5, Pertot 4, Oberdan 3 MOŠKA D LIGA IZIDI 3. KOLA Bor Radenska - Intermuggia 93:81 Roncade - POM Tržič 102:77 San Daniele - Mogliano 90:83 Ardita GO - Arte GO 79:65 Latisana - Ponte Piave 78:60 Tecnoluce - Autosandra 83:72 Nervesa - Virtus UD 54:70 Inter 1904 - Sacile 72:73 LESTVICA LESTVICA Virtus UD 3 3 0 242:176 6 Tecnoluce 3 3 0 255:234 6 Roncade 3 3 0 273:238 6 San Daniele 3 3 0 261:244 6 Intermuggia 3 2 1 271:244 4 Mogliano 3 2 1 254:249 4 Ardita GO 3 2 1 252:264 4 Sacile 3 2 1 256:251 4 Inter 1904 3 1 2 201:197 2 Nervesa 3 1 2 208:214 2 Latisana 3 1 2 209:217 2 Bor Radenska 3 1 2 225:242 2 Arte GO 3 0 3 212:237 0 Ponte Piave 3 0 3 226:253 0 POM Tržič 3 0 3 233:273 0 Autosandra 3 0 3 223:262 0 PRIHODNJE KOLO (21. IN 22. 10.) Virtus Videm - BOR RADENSKA; Intermuggia - Roncade; POM Tržič -Ponte di Piave; Latisana - Ardita GO; Tecnoluce - Nervesa; Mogliano - Inter 1904; Arte GO - Sacile; Autosandra -San Daniele. BOROVI STRELCI Korošec 74; Pieri 46; Persi 32; Blasina 19; Paulina 17; Arena 16; Smotlak 13; Kovačič 8. nogomet 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 5. KOLA Sangiorgina - Varmo 0:0 Corno - Percoto 2:0 Porcia - Portuale 1:1 Torviscosa - Cordenonese 0:0 Fiumicello - JUVENTINA 2:1 Cervignano - Tamai 2:0 Lauzacco - Costalunga 0:0 Visinale - S. Canzian 1:3 LESTVICA S. Canzian 5 3 2 0 10:5 8 Varmo 5 2 3 0 5:2 7 Percoto 5 3 0 2 6:4 6 Cervignano 5 2 2 1 5:3 6 Costalunga 5 1 4 0 1:0 6 Fiumicello 5 2 1 2 10:9 5 JUVENTINA 5 2 1 2 7:6 5 Cordenonese 5 1 3 1 5:5 5 Corno 5 2 1 2 5:5 5 Sangiorgina 5 2 1 2 4:4 5 Tamai 5 2 1 2 4:4 5 Porcia 5 1 3 1 3:3 5 Lauzacco 5 1 3 1 5:6 5 Portuale 5 1 2 2 3:6 4 Torviscosa 5 0 2 3 1:5 2 Visinale 5 0 1 4 2:9 1 PRIHODNJE KOLO Costalunga - S. Canzian, Tamai - La-uzacco, JUVENTINA - Cervignano, Cordenonese - Fiumicello, Portuale -Torviscosa, Percoto - Porcia, Varmo -Corno, Sangiorgina - Visinale. PMsmm® » Bariča Agricola Kmečka banka Gorica V nedeljskem 5. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) PORPETTO - ZARJA 0:1 (0:0) STRELEC: Egon Fonda v 90' ZARJA: Racman, Antonič, Tognetti, Vercounig, Damjan Fonda (v 25' Gregorič), Samec, Jerman (v 90' Egon Fonda), Kalc, Zeugna, Auber, Franza. Po hudem porazu v prejšnjem kolu je Zarja pripravila presenečenje in si izborila zmago kar na tujem. Bazovci so tokrat nastopili zelo zbrani in takoj je bilo opaziti, da bi se zadovoljili tudi s točko. Že od začetnega žvižga so prevzeli vajeti igre v svoje roke in s preudarno igro na sredini zaustavljali domačine. V tem delu igre se je izkazal Zeugna, ki je bil trn v peti branilcev Porpetta. Proti koncu polčasa pa moramo zabeležiti še poškodbo Damjana Fonde, ki je moral zapustiti igrišče. Bazovskih navijačev se je pri tem polastila bojazen, da zarjani ne bodo vzdržali. Toda Tognetti, ki je zaigral na njegovem mestu, se je odlično izkazal. V drugem delu tekme je domača ekipa silovito pritisnila. Toda Zarja je dobro vzdržala in proti koncu tekme s protina- Za Jesenski pokal Guštin (Sirena) tretji KOPER — Na jadralni regati, tretji od štirih v seriji za Jesenski pokal, je v Koprskem zalivu lovilo veter več kot 70 mladih tekmovalcev. Lep uspeh je v razredu evropa dosegel član Sirene Guštin, ki je zasedel 3. mesto. Zmagal je Deržek iz Pirana pred Koprčanom Brčinom. V razredu optimist je med fanti zmagal Tunjič, pri dekletih pa je bila uspešna Janja Orel (oba Jadro). V razredu 420 sta bila prva brata Golias iz Ljubljane pred novo posadko Jadra Podunavac-Petrič. Sklepna, četrta regata, bo v nedeljo, pav tako v Kopru. (Kreft) padi nekajkrat nevarno zaposlila domačega vratarja. Le minuto pred koncem je stopil na igrišče Egon Fonda. Že v naslednji lepo izpeljani akciji Zarje se je žoge polastil prav Fonda, ki je z lepo potezo premagal domačega vratarja. Do konca tekme je manjkalo premalo časa, da bi domačini lahko še izenačili. (Big) STARANZANO - PRIMORJE 0:0 PRIMORJE: Savarin, Milani, Antoni, Štoka, Comino, Pipan, Livan, Crevatin, Luxa, De Marco, Mosetti (v 70' Meton). Prosečani so lahko zadovoljni z izidom, saj so prišli v Štarancan s trdnim namenom, da ne izgubijo, in to jim je tudi uspelo. Tekma je bila zelo borbena, z agresivno igro na obeh straneh, tako da so posamezni napadalci s težavo preskočili branilca in je bilo strelov na vrata zelo malo. Gostje so kljub odsotnosti nekaterih pomembnih igralcev (M. Savarin in Husu sta poškodovana, Verillo pa je manjkal zaradi vojaških obveznosti) igrali zelo požrtvovalno. Tisti, ki so prevzeli mesto odsotnih, pa so svojo nalogo opravili na najboljši način. V obrambi je Milani »skrbel« za solidnega Baracanija, Luxa in Antoni pa sta bila zadolžena za zelo nevarna D'Antignana in Favera (ki je sicer igral bolj na sredini). Rdeče-rumeni so tudi tokrat imeli največ težav v napadu, kjer Mosetti in nato Meton nista bila posebno nevarna, tako da so si zaključevanje akcij spet prevzeli vezni igralci. Priložnosti je bilo res malo na obeh straneh. Domačini so bili nevarni predvsem s prostih strelov, nakar sta na podaje v napad vsakokrat pritekla visoka branilca Baccari in Piran. Po dveh takih podajah je moral poseči Savarin, vendar streli niso bili nevarni. Gostje so v drugem polčasu imeli najboljše priložnosti najprej z Antonijem, čigar strel je vratar z odličnim posegom ubranil, in nato z De Marcom, ki je po dolgi osebni akciji prišel v kazenski prostor, kjer pa mu je zmanjkalo moči in je streljal naravnost v roke vratarja. Na drugi strani pa je Baccari v kazenskem prostoru z dobrega položaja streljal čez prečko. Kmalu zatem je bilo tekme konec, požrtvovalnost Primorja pa je bila nagrajena s točko. (Š. M.) VESNA - CGS 0:0 VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ridol-fo, Podgornik, Soavi, Pichierri, Ravalico, Leonardi, Diego Sedmak, Barilla, Babich (12 Francioli, 13 Petagna). Kriška Vesna je tekmo s CGS pričakala res zdesetkana: Naldi je bil izključen, Kostnapfel je odsoten zaradi zasebnih obveznosti, Roberto Candotti ima nogo v mavcu, Rados ima prav tako poškodovano nogo, Fabia Candottija pa muči gripa. V takih pogojih je bil cilj jasen: vsaj neodločen izid. Za vstop v igro se je pripravil celo sam trener Petagna, saj je na rezervni klopi ob sebi imel samo še vratarja Franciolija. V popolni postavi bi Vesna prav gotovo zmagala, saj so študentje CGS res skromna ekipa. Ko so sicer uvideli, da so domačini v težavah zaradi omenjenih odsotnosti, so sicer skušali to izkoristiti in si zagotoviti obe točki. Ko jim to ni uspelo, pa so začeli zavlačevati igro in komaj čakali na konec. Isto pa se je dogajalo tudi v Vesninem taboru, v katerem so bili s točko zadovoljni. Tehnična raven tekme je bila razumljivo skromna. V 1. polčasu je Vesna imela lepo priložnost z Diegom Sedmakom, ki pa je sam pred vratarjem streljal nad prečko. V drugem delu igre so Križani prav tako imeli eno zrelo priložnost, gostje pa kar štiri, vendar izkoristili niso nobene. Opomin je v drugem polčasu dobil Pichierri zaradi ugovarjanja, pri CGS pa je strogi, a pravični sodnik pokazal rumeni karton vratarju zaradi zavlačevanja in neki drugi igralec, ker se je žoge dotaknil z roko. Na sliki: postava Vesne, ki letos igra v E skupini 2. amaterske lige. V 3. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini I in L) Z izjemo Primorca in delno Krasa so se naše ekme odrezale SKUPINA I VERMEGLIANO - SOVODNJE 0:1 (0:1) STRELEC: Bicciato (v 37') SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gu-lin, Černigoj, Marson, Ulian,_ Acconcia, M. Fajt, Vecchiet, Bicciato, Čevdek (A. Fajt v 85'). Sovodenjci nadaljujejo svojo uspešno pot. Na nedeljskem prvem letošnjem gostovanju so prišli do zanesljive zmage proti solidnemu Vermeglianu. Spangher-jevi varovanci so bili nedvomno boljši zlasti v prvem polčasu, ko so imeli terensko premoč. Z nekaterimi res lepimi akcijami so si ustvarili nekaj izrednih priložnosti, le eno pa so znali tudi primerno izkoristiti. To je uspelo razpoloženemu Bicciatu, ki je prelisičil obrambo in z neubranljivim strelom premagal domačega vratarja. Sodnik je v 10. minuti drugega polčasa izključil Černigoja zaradi protestov, nakar so igralci Sovodenj le branili ugoden izid. Vratar Gergolet ni imel pravega dela, kljub temu pa je bil vsakič na svojem mestu. Pohvala gre tokrat vsemu moštvu, ki je prikazalo dopadljivo in požrtvovalno igro, kar je nedvomno spodbudno pred bodočimi nastopi. BRAZZANESE - MLADOST 0:7 (0:3) STRELCI: Devetta v 12', 85', 88', D. Ar-gentin v 23', 68', 72', Devetak v 18' (11-metrovka). MLADOST: Baldan, Černič, Falcicchia, Devetak, L. Frandolič, Marušič, A. Kobal (Zavadlav), M. Argentin, Devetta, M. Frandolič, D. Argentin. Mladost se je napotila v Krmin z namenom, da po dveh porazih le pride do zmage. Ekipo je tokrat vodil Dario Frandolič, ki je uspešno koordiniral igro razigrane enajsterice. Naši fantje so vseskozi imeli pobudo v rokah in so že v začetnih minutah povedli z Devetto, ki je dobro izkoristil visoko podajo Marušiča in z glavo zatresel nasprotnikovo mrežo. Kmalu nato je sodnik dosodil 11-metrov-ko zaradi prekrška nad Kobalom. Devetak jo je natančno izvedel. Kljub temu da so v nadaljevanju Doberdobci popustili je D. Argentin spet ukanil nasprotnikovo obrambo. V drugem polčasu so domačini stopili na igrišče z željo, da bi dosegli vsaj častni zadetek, razigrani Doberdobci pa so z goli Argentina in Devette dokončno pokopali vsako njihovo upanje. (I. L.) SKUPINA L OPICINA - PRIMOREC 1:0 STRELEC: Moratto v 80' PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Cop-pola, Santi, Castro, Ferluga, Edvin Kralj (v 68' Privileggi), Leghissa (v 72' Mauro Kralj), Mule, Pitacco, Kelemenich (Bussa-ni, Fulvio Čuk, Bacchia). Na težkem gostovanju pri Opicini so Trebenci doživeli drugi zaporedni poraz in tako ostali na predzadnjem mestu na lestvici. Primorec je še enkrat imel velike težave v obrambi, kjer se pozna odsotnost Floreana, in v napadu, saj Mule in Leghissa igrata brez povezave z ostalimi. Poleg tega pa vsej ekipi manjkata borbenost in zagrizenost. Že v prvi minuti, po neverjetni napaki trebenske obrambe, se je Catagnotti predstavil sam pred Leoneja, vendar je trebenski vratar na srečo dobro ubranil strel napadalca. V prvem polčasu pa nista imeli obe ekipi nobenih drugih priložnosti. Tekma se je odvijala predvsem na sredini, saj je blatno igrišče predstavljalo precejšnjo oviro. Po premoru je bila Opicina kot prerojena. Trebence je stisnila na njihov kazenski prostor, vendar je le trikrat nevarno ogrozila Leonejeva vrata. Najprej je Mattera s prostim strelom zadel drog, deset minut kasneje pa je Moratto z dobrega položaja neverjetno streljal nad prečko. Le minuto kasneje pa je isti igralec po osebni akciji prišel sam do kazenskega prostora in z natančnim strelom ukanil Leoneja. Šele tedaj je Primorec pokazal zobe, a je bilo prepozno. Končni naval je prinesel Trebencem le par kotov. Prav v 90. minuti so sicer imeli na razpolago prosti strel tik ob robu kazenskega prostora, vendar je Pitacco za las streljal mimo vrat, s čimer je bilo konec upanja trebenskih navijačev. (Andrej) KRAS - ROMANA 2:2 (2:1) STRELCA za Kras: Forte v 24', Albertini v 35’. obvestila - obvestila ZSŠDI vabi vsa športna društva s Tržaškega na sestanek o športni rekreaciji, ki bo v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo. SK BRDINA sporoča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26. 12. do 2. 1. 1990. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine -Proseška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Glede na omejeno število mest, prosimo zainteresirane, da se čimprej prijavijo. Nadalje sporoča, da bo rekreacijsko-predsmučarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle v torkih in petkih od 21.00 do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da je še nekaj prostih mest v prvi in drugi izmeni od 15. do 16. ure in od 16. do 17. ure za plavalne tečaje v Lipici. Vpisovanje sprejema urad v Ul. sv. Frančiška 20 od 8. do 14. ure (tel. 767304). Kras je v zadnji minuti zgrešil 11-metrovko, sicer bi mu obe točki ne ušli KRAS: Caputo, Tul, Drago P uric, Albertini, Marcosini, Rudi Purič, Somma (v 75' Cucarich), Žagar (v 73' Lepore), Forte, Fabris in Škerk. Krasova enajsterica si je proti tržiški Romani nerodno zapravila točko. V poslednji minuti je namreč imela na razpolago najstrožjo kazen, vendar je Fortejev vse prej kot nevaren strel nasprotnikov vratar brez prevelikega naprezanja ubranil. V začetku je bila premoč Krasa precejšnja, saj je takoj po sodnikovem žvižgu zagospodaril na igrišču. Imel je tudi nekaj zrelih priložnosti, da bi povedel, vendar je bilo treba počakati vse do 24. minute, ko je Forte prvič premagal vratarja Romane. Veselje v taboru rdeče-belih pa je trajalo le dobre štiri minute, ko so gostje v enem izmed redkih napadov nepričakovano izenačili. Razburljivih trenutkov pa še ni bilo konec, saj so se nekaj minut kasneje domačini ponovno znašli v vodstvu: s težkega položaja je silovito streljal Somma, žoga se je odbila od prečke, v neposredni bližini vrat pa jo je Albertini brez vsake težave z glavo preusmeril v prazno mrežo. V začetku drugega dela igre so gostje ostreje pritisnili in spravili rdeče-bele na njihovo polovico. Pri tem so imeli tudi dokajšnjo mero smole, saj se je žoga dvakrat odbila od Krasove vratnice. Njihov trud pa je zaradi krhkosti Krasove obrambe obrodil zaželene sadove sredi polčasa, tako da že drugič ni vratarju Capu-tu preostalo drugega, kot da je le s pogledom spremljal žogo, ki je letela v njegovo mrežo. Čeprav je neodločen izid najpravičnejše plačilo za obe ekipi, pa bi v primeru, da bi Forte v zadnjih sekundah srečanja realiziral 11-metrovko, zmaga popeljala Kras na prvo mesto lestvice. (Z. S.) FIN C ANTIERI - BREG 1:2 (0:0) STRELCA ZA BREG: Tul in Udovicich BREG: Suraci, Pečar, Fusca, Tul, Dimi-nich, Giuressi, Corbatti (Sancin), Udovicich, Celin, La Calamita, Tamaro (Švara), Petronio, Pitacco. Tudi z drugega gostovanja se Brežani vračajo s celotnim izkupičkom. Igrali so zares dobro in so stalno imeli vajeti igre v rokah, saj je nasprotnik le dvakrat resneje ogrozil vratarja Suracija. Brežani bi lahko že v prvem polčasu dosegli vsaj dva zadetka, a Tamaro in La Calamita sta za las zgrešila zelo ugodni priložnosti. Prvi zadetek je tako padel šele v dvanajsti minuti drugega polčasa: Celin je streljal proti nasprotnikovim vratom, a vratar je žogo odbil ravno do Tula, ki je s sredine kazenskega prostora realiziral. Kmalu nato je bil Celin skupaj z igralcem Fincantierija izključen zaradi medsebojnega prerekanja. Brežani so podvojili v triintrideseti minuti z Udovicichem, ki je preigral nasprotnika in nato z zelo lepim strelom poslal žogo prav pod prečko. Ko se je regularni čas že zdavnaj iztekel, so nasprotniki le dosegli zadetek, ki je nekoliko omilil zasluženi poraz. (E. B.) HERMADA - GAJA 2:3 (1:1) STRELCI ZA GAJO: v 25' in 70' (11-metrovka) Starc , v 60' Pečar. GAJA: Zemanek, Šuc, Stranjščak, Pan-goni, Gabrielli (v 55' Ballarin), Vengust, Girardi, Pečar, Starc, Ghiotto (v 75' Aleksander Kalc), Neppi. V svoji prvi tekmi v gosteh si je Gaja izbojevala dragoceno zmago, čeprav tudi tokrat le s pičlo razliko enega samega gola. Skozi vso tekmo so zeleno-rumeni dokazali, da so boljša, homogena ekipa, ki je niso motile nedorasle sodnikove odločitve. Večkrat so gajevci resno ogrozili nasprotnikova vrata in približno sredi prvega polčasa je Starc s krasnim zadetkom z glavo končno kronal Gajino premoč. In tu so se zopet izkazale stara hibe Gajine obrambe: skrajna nepazljivost in lahkomiselnost sta brotrovali temu, da je Hermada izenačila. Drugi polčas je bil na las podoben prvemu. Gajevci so navalili proti nasprotnikovim vratom, povedli s Pečarjem in zaokrožili rezultat s Starcem, ki je prisebno izvedel naj strožjo kazen. Igra je popustila na napetosti. Domačini so znižali rezultat in napeli vse sile, da bi izenačili, vendar je obramba gostov disciplinirano zdržala vse napada do konca tekme. Na žalost moramo tu zabeležiti dokaj hudo poškodbo Gabriellija in skoraj brezhiben nastop veznega igralca Pečarja. Upati je, da bo napad še vedno tako učinkovit kot na zadnjih dveh nastopih in da bo obramba znala potrditi svojo lanskoletno nepropustnost. (A. R.) rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 5. KOLA Pieris - Castionese 1:1 VESNA - CGS 0:0 Paviese - Ruda 1:1 Staranzano - PRIMORJE 0:0 Porpetto - ZARJA 0:1 Muggesana - Gonars 2:0 Aguileia - S. Vito 3:2 Terzo - S. Maria 2:3 LESTVICA Staranzano 5 3 2 0 10:2 8 Aguileia 5 4 0 1 10:5 8 Muggesana 5 3 1 1 7:4 7 Pieris 5 2 3 0 7:4 7 VESNA 5 2 3 0 6:4 7 S. Vito 5 3 0 2 11:6 6 PRIMORJE 5 1 4 0 4:2 6 Ruda 5 1 4 0 5:4 6 Castionese 5 1 3 1 7:5 5 CGS 5 1 3 1 5:5 5 ZARJA 5 2 0 3 7:11 4 Porpetto 5 1 1 3 5:9 3 S. Maria 5 1 1 3 5:9 3 Paviese 5 1 1 3 4:11 3 Gonars 5 0 1 4 2:8 1 Terzo 5 0 1 4 6:13 1 PRIHODNJE KOLO S. Vito - S. Maria, Gonars - Aguileia, ZARJA - Muggesana, PRIMORJE -Porpetto, Ruda - Staranzano, CGS -Paviese, Castionese - VESNA, Pieris - Terzo. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 3. KOLA Vermegliano - SOVODNJE 0:1 Begliano - ■ Fossalon 1:1 San Pier - Poggio 1:1 Audax - Azzurra 2:1 Sagrado - Medea 1:1 S. Lorenzo - Turriaco 0:1 Brazzanese - MLADOST 0:7 LESTVICA SOVODNJE 3 3 0 0 8:0 6 Poggio 3 2 1 0 6:2 5 San Pier 3 2 1 0 4:1 5 S. Lorenzo 3 2 0 1 7:1 4 Sagrado 3 1 2 0 3:2 4 Turriaco 3 1 2 0 2:1 4 Audax 3 1 1 1 2:2 3 Medea 3 1 1 1 2:2 3 MLADOST 3 1 0 2 7:3 2 Fossalon 3 0 2 1 2:4 2 Begliano 3 0 2 1 2:5 2 Vermegliano 3 0 1 2 2:4 1 Azzurra 3 0 1 2 2:5 1 Brazzanese 3 0 0 3 0:17 0 PRIHODNJE KOLO Turriaco - MLADOST, Medea - S. Lorenze, Azzurra - Sagrado, Poggi° - Audax, Fossalon - San Pier, SOVODNJE - Begliano, Vermegliano -Brazzanese. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 3. KOLA Hermada - GAJA 2:3 Fincantieri - BREG 1:2 KRAS - Romana 2:2 Opicina - PRIMOREC 1:0 S. Andrea - J. Aurisina 1:1 Stock - Aurisina 0:0 LESTVICA BREG 3 2 0 1 4:2 4 Romana 3 1 2 0 4:3 Opicina 3 2 0 1 3:2 * Aurisina 3 1 2 0 2:1 GAJA 3 2 0 1 6:6 * Hermada 3 1 1 1 4:4 J. Aurisina 3 1 1 1 4:4 KRAS 3 1 1 1 5:5 * S. Andrea 3 0 3 0 3:3 Stock 3 0 2 1 3:4 PRIMOREC 3 1 0 2 2:3 Fincantieri 3 0 0 3 1:4 PRIHODNJE KOLO J. Aurisina - Aurisina, PRIMOREC S. Andrea, Romana - Opicina, BRE - KRAS, GAJA - Fincantieri, Hermada - Stock. Pri ŠZ Gaja Balinarski turnir Prišlo je že v tradicijo, da ŠZ Gaja balinarski odsek organizira ob iztek zone turnir za posameznike ali, k° ■, imenujejo, turnir enojk. V glavne -z namenjen članom in simpatizerje ^ Gropade in Padrič. Letos je bilo vpis kar 24 posameznikov, ki so se kosah prej v skupinah po 4 po italijanske j; temu. Najbolje uvrščeni so nadaietek rijet: turnir ob izrednem zanimanju. V P ij e vanj e anju v : prostorih v Gropadi. Z naslovom ^ se bo za eno leto zasluženo ponaša Natural, tik za njim je preseneti) eg3 13. t. m., je bilo nagrajevanje naj^m^ nem družabnem srečanju v zad bin Bak, ki je sicer sponsor balin Qa-odseka, 3. je veteran in že dolgom — j in odbornik Lojze Žagar, Vojko il Gre- vič je 4., na 5. oz. 6. mestu sta cj gori in Dario Calzi. Organizatorji ^nj-rat ja in družabnega večera so se s' strah' izkazali s svojo sposobnostjo in . Ja sko dejavnostjo. Njihova želja vejik° bi bilo na prihodnjem turnirju poka več tekmovalcev, da bi tudi m acij' zali vsaj malo zanimanja za ta j0šče' ski šport, ki je doslej dal ve. £unini-nje majhni, a izredno delavni s p.) Športno društvo iz Bazovice je bilo ustanovljeno leta 1923 pod fašističnim režimom Zarja pokončno preko viharjev naše zgodovine Težki začetki po prvi vojni Dolga je zgodba organiziranega športnega delovanja v Bazovici, mnogo truda in dela je bilo vloženega, zato da danes obstoja na vzhodnem robu kraš-ke planote dobro organizirano društvo, z lastnimi igrišči in nekaterimi nujno potrebnimi objekti. Iz pogovorov z bivšimi in sedanjimi odborniki izzveni še vedno neutrudljiva volja in želja, da bi se Zarja še ojačila, da bi postala povezovalni člen vaške mladine. Ko človek Pregleduje stare zapisnike ali brska po literaturi, v kateri je društvo omenjeno, ugotovi, da je tudi Zarjo prizadela ista Usoda, ki je doletela vse slovenske organizacije med vojnama in še posebno, ko se je razbohotila fašistična oblast, ki je imela za cilj uničiti vse, kar ni v skladu z novo ideologijo. A vendar... Zarja še danes živi! Oglejmo si na hitro dolgo prehojeno pot. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1923, ko je bil že občuten fašistični pritisk. Pripravljalni odbor se je sestal v strogi tajnosti, a vendar je prišlo do izvolitve prvega odbora, ki so ga sestavljali: predsednik Ladko Škerjanec, člani: Valerija Mahnič, Milena Poženel, Angela Marc, Ninček Škerjanc, Edvard Grgič, Mirko Škerjanc. V knjigi Milčeta Skrapa »Upoma mladina« izsledimo še Podatek, da je bilo društvo ustanovljeno 25. oktobra (letnica je sicer zgrešena, saj bilo tako prekinjeno, a so se vendar nekateri člani še vedno zbirali in odhajali na skupinske izlete ali tabore, kjer so se srečevali s člani drugih razpuščenih društev. Mladi so odhajali v manjših skupinah, da bi ne zbujali prevelike pozornosti policijskih oblasti. Današnji senator S. Spetič je v svojem prispevku k brošuri »Bazovica v boju« med drugim napisal: »Zarjo so imeli mladi bazoviški fantje v mislih še v gozdovih. Ko so se ob tabornem ognju pogovarjali, so večkrat omenjali domačo vas. Kaj bo treba še narediti, je bilo vprašanje. Obnoviti bo treba, so si odgovarjali, kulturo, gospodarstvo, šport. Res je Zarja bila obnovljena jeseni leta 1945 kot nogometni klub, ki je sodeloval na prvenstvih, ki jih je organizirala zveza ZDTV-UCEF tja do leta 1953; atleti Zarje so si tudi priborili kopico priznanj pri teku čez dm in strm Tretja ustanovitev po daljšem mrtvilu Počasi je delovanje ponovno zamrlo in nekaj let je vladalo v Bazovici športno mrtvilo. A vendar želja po športnem udejstvovanju ni popolnoma zamrla. Med tem časom so se pogoji delovanja in športnega udejstvovanja popolnoma spremenili. Društva so se vključila v italijanske športne strukture (CONI), saj le na tak način so mladi lahko tekmo- P°miadi leta 1986 sta se srečali enajsterici tedanje Zarje in reprezentanca dotedanjih igralcev Pisec flan0 •halo navaja leto '25) in da je imelo »45 v, kar je bilo za to razmeroma vas že kar veliko. Društvo je bilo ® 0 agilno in iz nekega poročila posne-^hi, da so imeli od 27. 6. 26 pa do t oktobra '26 kar 12 sestankov, 14 spT1^1 ® 1 plenarno sejo, 3 prosvetne tanke ter Cankarjevo proslavo. Go-sila društva sta bila študenta brata in Drago Gruntar. Še posebej je jjj taio to za Danila, ki ni bil samo idej-doh°^a 'frfštva, ampak je veljal v isti v j,1 ^a najboljšega slovenskega atleta bile h * Poglavitne športne panoge so htet rena oz' ženski rokomet in nogo-ložn • 6 bil najbolj priljubljen. Ob pri-Sp °stih prijateljskih srečanj so bile na tudi atletska tekmovanja pred-m teki in štafete. Nasilna ukinitev u**tV0 ni imelo možnosti, da bi se l6ta 0 tn zaživelo že 9. septembra 1927 pri*' torei po štirih letih delovanja, je tije odlok o njegovi ukinitvi, češ da •Miti0 delovanje ni v skladu z nacio-111111 interesi. Uradno delovanje je Pripravil ODO KALAN Fotografije davorin križmančič vali v državnem merilu. In tako je leta 1966 v Preslovi gostilni Pri pošti doživela Zarja svojo tretjo ustanovitev. Občni zbor je izvolil za predsednika Ivana Brassa. Pogovor z Brassom, ki je bil že dolga leta predsednik, je stekel brez težav. Postavil sem mu samo eno vprašanje, in sicer, naj obudi svoje spomine na ta čas. Vzel je zajetno mapo listin in sproti, ko je obračal strani je ponovno podoživljal minula leta. »Cilj našega delovanja in predvsem moje zamisli je bil, da Zarja mora služiti vasi in da se mora razvijati z vaškimi močmi. Skratka, želeli smo pritegniti ne samo domačo mladino, ampak tudi ostale prebivalce, da bi skupaj zgradili nekaj trajnega. Težko je bilo začeti, saj nismo imeli ničesar, imeli smo neutrudno voljo, da nekaj zgradimo. Prva leta je morala naša nogometna ekipa tekmovati na tujih igriščih, kar je bilo po svoje utrudljivo, bili smo tako vedno odtujeni od domače okolice, in vsak športnik ve kaj pomeni domače igrišče, domači navijači. Zadali smo si cilj, da zgradimo igrišče, a vendar smo naleteli na neverjetne prepreke. Vse razpoložljive površine so bile pod jusarsko upravo in tako so bili vsi posegi na to zemljo vezam na odobritev posebne komisije. Kakorkoli že prebrodili smo vse težave in leta 1968 smo pričeli z gradnjo, a leta 1970 so rdeče-beli nogometaši prvič stopili na lastno igrišče.« Na vprašanje, od kod sredstva, je Ivan dodal, da so iz javnih virov prejeli le 2 milijona, a da so vsa ostala prispevali vaščani z denarjem in delom. Mirjan Žagar »Vsa dela smo opravili sami, le izkop in prevoz zemlje je bil poverjen podjetju. Celotno področje obsega po uradnih listinah 39.540 kvadratnih metrov in mi smo ga morali zravnati in usposobiti za nogometno igrišče. Sedaj ga imamo popolnoma urejenega, a vzdrževalna dela zahtevajo vsakodnevno skrb in dodatno delo.« Zarja je v prvih treh letih tekmovanj prestopila v 2. kategorijo, kjer tekmuje še danes. Le eno leto ni bila športna sreča naklonjena društvu: nazadovalo je v tretjo ligo, a se je le po enem letu ponovno povzpelo, kar je svojevrsten rekord. Leta 1967 je bila ustanovljena sekcija ženske odbojke. Odbojkarice so dolga leta nastopale v drugi italijanski ligi. Pomanjkanje igralk in trenerskega kadra je botrovalo, da je bila sekcija ukinjena oziroma združena v ŠZ Sloga, ki sedaj goji odbojko na celotnem Vzhodnem Krasu. Moška odbojka se ni obnesla, saj v vasi, ki živi za nogomet, le težko uspevata dve ekipni panogi. »Med mojim predsednikovanjem - je nadaljeval Brass - smo navezali tesne stike z nogometnimi klubi v Sloveniji. Imeli smo nekaj časa redne stike z Velenjem, z ekipo Jezero ob Zbiljskem jezeru, z moštvom Merkatorja in z nogometaši iz Prevalj. Žal so ti stiki počasi zamrli zaradi dveh razlogov: preobremenjenost odbornikov in tekmovalcev ter pomanjkanje finančnih sredstev. Menim, da smo lahko ponosni na to, kar smo do danes zgradili, a vendar moramo nadaljevati«. Navdušeni balinarji V prostorih gospodarske zadruge v Bazovici so navdušeni balinarji uredili že pred leti balinarsko stezo. Rekreacija se je počasi razvila v tekmovalni šport. Zarjam so prirejah razne turnirje, vabili ekipe iz Slovenije in Istre in se udeleževali raznih gostovanj. Bili so celo gonilna sila v balinarski komisiji pri ZSŠDI. Prostor na dvorišču zadruge je bil utesnjen in si ga ni dalo razširiti. Ponovno so Bazovci vzeli »lopato« v roke in začeli graditi dve stezi ob nogometnem igrišču. Igrišča so sedaj gotova in tako se ta dejavnost še hitreje razvija. In prav gradnja igrišč je bila povod, da se je sekcija včlanila v italijansko balinarsko zvezo. Nastale so nove zadolžitve in nove obveznosti, a kai hočemo to je šport. Se pred tem je zaživela lokostrelska sekcija z najmlajšimi tekmovalci. Tu niso potrebne posebne naprave in zaradi tega je bila investicija za društvo dokaj skromna. Sekcija se razvija in doseženi so bili že zavidljivi uspehi. Pripomniti moramo, da je Zarja edino slovensko društvo, ki goji to zvrst športnega tekmovanja na Tržaškem. Odborniki niso pozabili tudi na vzgojo otrok, saj so uredili otroško telovadbo v prostorih otroškega vrtca. Mnenje M. Žagarja Logično je, da sem stopil tudi_ do sedanjega predsednika Mirjana Žagarja. Tudi z njim je stekla beseda brez težav, Ivan Brass kar na dvorišču pred hišo. Nisva govorila o preteklosti, saj - kot je pripomnil Mirjan - o tem je bilo že mnogo napisanega; tako je pogovor stekel o perspektivah o nalogah, ki čakajo odbornike društva, če želijo ostati zvesti osnovnim mislim in izročilom, in sicer da mora biti Zarja del vaške skupnosti. »Dosegli smo določene uspehe, a vendar moramo še utrditi našo prisotnost,« meni Žagar. Lepo je, da je v zadnjih letih ZSSDI pripravilo nogometne turnirje za osnovnošolsko in nižješolsko mladino. Na tak način smo imeli priložnost, da pridemo v stik z raznimi otroki, ki so bili skoraj že odtujeni od našega življenja. Na robu mesta ali celo v samem središču Trsta živi mnogo slovenskih družin, a mi jih ne poznamo, nimamo stikov z njimi. In prav preko takih prireditev lahko ugotovimo - tudi če površno - kje so otroci, ki lahko pridejo v poštev za vključitev v naša društva. Tak način delovanja zahteva mnogo truda in napora: otroka moraš prevzeti na dom, ga peljati na Bazovico, kjer so treningi in potem ga moraš vrniti staršem. Na tak način si prevzamemo veliko finančno in moralno breme, a vendar moramo tako postopati, da bi dosegli dva cilja: tako bomo ojačali društvo a istočasno bomo poskrbeli, da se ne bi doraščajoča mladina porazgubila v okolje kjer živi, torej med večinski narod. Po drugi strani menim tudi, da bi morah tesneje sodelovati z ostalimi slovenskimi društvi. Sodelovanje mora biti iskreno in temeljiti na medsebojnem zaupanju. Zavedam se, da bomo težko dosegli tak premik v naši miselnosti, a brez tega ne bo šlo. Le na tak način bomo lahko pripomogli k boljšemu in smotrnejšemu razvoju zamejske telesne kulture. Po drugi strani bomo tako omogočili boljšim tekmovalcem, širše razvojne možnosti, saj med nami je mnogo talentiranih mladincev, a so raztreseni pri raznih društvih, in tako se ne morejo uveljaviti.« Žagar je tudi omenil, da so bila v zadnjem obdobju dekleta dokaj zapostavljena in da bo moral dobiti način, kako bi jih Sloga tesneje vključila v Vojko Križmančič svoje vrste. Po njegovem mnenju namreč društvo ne more skrbeti za razne moštvene sekcije. Ni dovolj kadrov in vsaka sekcija zahteva popolnega človeka oziroma skupino ljudi, ki bodo skrbeh za razvoj in za tekmovanje, žagar je še dodal: »Združenje bi moralo nujno poskrbeti za ureditev travmarske ambulante. Ne moremo namreč čakati po več dni, da bi poškodovanega igralca peljali na specifične in strokovne preglede. To mora biti urejeno že dan po tekmovanju. Na tak način bi bila pravočasno postavljena diagnoza in bi lahko hitreje ukrepali. To naj postane ena od prvenstvenih nalog Združenja v prihodnji sezoni.« Žagarju sem tudi omenil, da sem pred časom v rokah glasilo Zaijan in ga pobaral, kaj in kako je s to pobudo. Ugotovil sem namreč, da je vsega skupaj izšlo 9 številk med oktobrom '82 j in junijem '83. V prvi številki je namreč prav Žagar napisal: »Na tak način (z izdajo Zarjana - op. ur.) hočemo seznanjati vaško skupnost o vsem, kar je govora, dogajanja in bodočega načrtovanja v sklopu športnega društva zarja. Cilj... pa ni zgolj v suhoparnem podajanju bolj ah manj zanimivih podatkov, ampak s pomočjo le-teh prikazati delavnost in prizadevnost društva..« »Kaj hočeš - je dodal Mirjan - ta pobuda je doživela neuspeh, kakor se mnogokrat dogaja. Ko sem dal zamisel, so se vsi strinjali, mnogi so obljubili aktivno sodelovanje, a do tega ni prišlo. Ostal sem sam in nisem zmogel opraviti vsega dela, a tudi ni imelo smisla, da podaja svoje zamisli le ena sama oseba«. Pogovor sva morala prekiniti, ker je odšel na sestanek z vsemi ostalimi vaškimi društvi, da bi skušah skupaj urediti nekaj novega, da bi pritegnili vso mladino, tudi tisto, ki jo šport ne zanima. Kakor vidimo torej, tudi današnje vodstvo je ostalo zvesto prvotnemu izročilu obnovljene Zarje. Delati za Bazovico in to z lastnimi močmi! V zadnjih letih se je pri Zarji zelo razmahnilo lokostrelstvo Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 17. oktobra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Medtem ko so delno preklicali blokado Trga Tienanmen Napovedujejo čistko v vrstah pekinške partijske organizacije PEKING — Pekinško partijsko organizacijo bodo »prečistili in obnovili«, tako da bodo iz nje izločili vse člane, ki niso odločno nastopili med spomladanskimi »protivladnimi izgredi«. Mestni partijski odbor je predsinoč-njim sprejel resolucijo, ki napoveduje večmesečno čistko, ki naj bi se končala šele prihodnje leto. Po »prečiščenju« bodo obnovili članske izkaznice le tistim, ki bodo dokazali svojo privrženost socializmu. Sekretar pekinške partijske organizacije Li Ximing je obenem ostro napadel kitajske zasebne podjetnike, ki so v zadnjem obdobju zahtevali in tudi dosegli članstvo v KP Kitajske. »Nobenega izkoriščevalca ne bomo sprejeli v partijo«, je poudaril mestni sekretar Li Ximing. Tisti, ki jih je partija že sprejela v svoje vrste, se bodo morali obvezati, da osvajajo ideale partije in da se bodo vsestransko zavzeli, da bodo dobičke »reinvestirali« v dobrobit skupnosti in za povečanje proizvodnje in ne za osebno korist. Ta napad na zasebnike je po mnenju političnih opazovalcev posledica tako imenovane afere Wan Runnan. Predsednik največje zasebne družbe za elektroniko Stone Corporation je moral namreč zbežati v tujino, ker je aktivno podprl študente v njihovem boju za večjo demokratizacijo kitajskega političnega življenja. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, kateri zasebni podjetnik bo svoj trud in pamet daroval v »dobrobit skupnosti«, če od svoje podjetnosti ne bo imel osebnih koristi. Ponedeljkova resolucija bi torej lahko pomenila, da bo Kitajska spremenila odnos tudi do zasebne pobude v gospodarstvu in da se tudi v gospodarstvu ponovno ogreva za načela komandnega socializma, potem ko je to jasno dokazala s tanki na Trgu Nebeškega miru. Položaj pa je vse prej kot jasen. Včeraj so po večmesečni zapori odprli javnosti Trg Tienanmen. Dostop na ta največji pekinški trg pa bo mogoč samo s pooblastilnim pismom delov- nih organizacij, zasebniki in tujci pa bodo morali zaprositi za dovolilnico, ob njenem prevzemu pa bodo morali policiji v jamstvo pustiti osebne dokumente ali pa potni list. Trg Nebeškega miru naj bi s takim ukrepom ostal miren, saj bodo nanj stopili lahko le najzanesljivejši, morebitne »protirevolucionarne« elemente pa bodo takoj izsledili. Kitajska partija pa se ne ubada samo s čistkami in prevzgajanjem od gnilega Zahoda zaslepljenih množic, prav take težave ima z demografsko eksplozijo, saj je njena politika družinskega načrtovanja z enim samim otrokom za vsako družino klavrno propadla. V prvem letošnjem semestru se je namreč rodilo kar 510 tisoč otrok več kot v istem obdobju lani, ko so prav tako prekoračili »načrtovano« kvoto rojstev. Do leta 2.000 bo torej imela LR Kitajska kar 100 milijonov ljudi več od milijarde in 200 milijonov prebivalcev, ki so jih napovedovali, ko so sprožili restriktivno demografsko politiko. V Ankari bombni atentat na savdskega diplomata ANKARA — V eksploziji peklenskega stroja je bil včeraj v Ankari težko ranjen savdski diplomat Abdurahman Širavi. Ko je šef knjigovodstva savdskega vojaškega atašeja prižgal svoj avtomobil, je prišlo do silovite eksplozije. Diplomatu je eksplozija razcefrala noge, tako da so mu jih morali odrezati. Na sliki (telefoto AP): Širavijev avto po eksploziji V Italiji obširna akcija proti trgovcem z mamili RIM — V italijanskem glavnem mestu ter v Catanii, Bologni, Genovi, Imoli in Campobassu, so včeraj aretirali več kot trideset oseb, v glavnem mladoletnikov, ki so prekupčevali z mamili. Dvanajst oseb je moralo v zapor v Rimu, drugih štirinajst pa je imelo svoje postojanke v drugih italijanskih mestih. Karabinjer! so v Rimu odkrili neki penzijon, ki ga je večina strank obiskovala le z namenom, da bi si nabavila mamilo. V zapor so tako morali vratar Guido Zacconi in drugih šest oseb, ki so v nekem prostoru pozorno pripravljale doze heroina. Karabinjerji, ki so na prometnici iz Rima v Ostio pregledovali avtomobile, so prišli na sled tudi trojici, ki je imela pri sebi pravo potujočo orožarno ter znatne količne mamil. Karabinerji so izrazili mnenje, da se je skupina pripravljala na kak roparski podvig, saj so imeli pri sebi tudi volnene kape, lepilni trak in rokavice. V zapor so tako morali 41-let-na Cristiane Larras, njen 21-letni sin Laurent Recchia in 24-letni Davide Greco. Lastnika avtomobila, 39-letnega Hu-guesa Recchio, pa so prijavili policiji. Tudi policija je bila včeraj na delu, saj so agenti aretirali številne prekupčevalce z mamili. Rimski namestnik državnega pravdnika Bertrone je namreč podpisal nekaj desetin zapornih nalogov na ime trgovcev s smrtjo na drobno. Zaplenili 59 kg heroina Amazonske pragozdove krčijo tudi z ognjem RIO DE JANEIRO — Amazonski pragozd je težko bolan. Pri tem seveda ne gre le za ponovitev Stingovega klica na pomoč, pač pa za ugotovitev brazilskega združenja za varstvo narave IBAMA. Zastopniki tega združenja so namreč ugotovili, da je letošnje deževje nekoliko pomagalo amazonskim pragozdovom, prav tako učinkovite pa so bile težke globe, ki so jih priselili vsem, ki so kakorkoli podtikali ogenj v zavarovanih krajih, vse to pa je premalo. Poleg velikih ran, ki zevajo v pragozdu na krajih, kjer je človek pričel graditi velike transamazonske ceste, obstaja odprto vprašanje uničevanja z ognjem. Zasebniki si na ta način prilastijo nekaj hektarov rodovitne zemlje. Mnoge pa zelo zanima lesno bogastvo amazonskega pragozda. Celo v brazilski vladi se mnogi ogrevajo za gradnjo velikih termoelektrarn, ki naj bi delovale na oglje iz pragozda. V tem pogledu je povsem razumljivo, da vlada kdaj »pozabi« na obljube, ki jih dela naravovarstvenikom. Tako so na primer ostali brez helikopterjev, ki bi jim morali služiti bodisi pri gašenju požarov bodisi za preventivo. Ob tem velja še omeniti dejstvo, da so požari v pragozdu izredno nevarni, saj aktivno sodelujejo pri širjenju ozonske luknje. Po ugotovitvah združenja IBAMA sproščajo brazilski požari kar pet odstotkov vsega svetovnega ogljikovega dioksida. To bi sicer pragozd mirno »očistil« sam, ko ga ne bi tako načrtno krčili. Ferdinanda Marcosa Država zahteva pokopali na Havajih 5 milijard kazni HONOLULU — Ferdinande Marcos počiva od včeraj na pokopališču v Ho-noluluju, potem ko je njegova vdova Imelda zaman čakala 17 dni, da bi ji filipinski oblasti dovolile, da pokoplje svojega pokojnega moža na Filipinih. Predsednica Cori Aguino se namreč boji morebitnih neredov ob. pogrebu in dejstva, da bi prihod posmrtnih ostankov nekdanjega tirana na Filipine podžgal njegove pristaše. Grobnica v Honoluluju naj bi bila samo začasna, saj Imelda še vedno upa, da se bo filipinsko vrhovno sodišče pozitivno izreklo in dovolilo, da Marcosa pokopljejo v domovini. Ferdinande Marcos je umrl v bolnišnici na Havajih 28. septembra v starosti 72 let, potem ko je bil dalj časa hudo bolan. CAGLIARI Nekdanji nogometaš Ricciotti Greatti, ki se je rodil v Vidmu, lastnik podružnice zavarovalnice SIDA v Cagliariju, ter drugih 17 oseb, ki so z njem vpletene v široko davčno goljufijo, tvegajo, da bodo morali plačati finančnemu ministrstvu 5 milijard lir. To je namreč vsota, ki jo je zahteval državni pravobranilec odv. Giulio Sferi ob začetku prvostopenjskega procesa. Greatti naj bi namreč izstavljal fakture za neobstoječe storitve. Proces so odložili za nedoločen čas, ker je Greatti trenutno baje bolan. Sprejeli so ga v bolnišnico sardinskega glavnega mesta zaradi ledvičnih motenj. Sedaj bodo proces najbrž vodili po novem kazenskem postopniku in 18 obsojencev bo lahko zaprosilo za skrajšani postopek. Ozdravljeni Neptunovi konji Konjem na Neptunovem vodnjaku v Firencah so spet »prišili« kopita, ki jim jih je neznan vandal odbil pred dvema tednoma (Telefoto AP) BANGKOK — Na mednarodnem 1®' tališču v Bangkoku so včeraj zapleni rekordno količino heroina. V kovčki petih Nigerijcev so namreč našli 3 kilogramov najčistejšega heroin3’ vrednost zaplenjenega mamila pa pre sega 25 milijard lir. . _ Tajski policijski agenti so slučaji^ zvedeli za pošiljko heroina, v akti) pa so stopili pravočasno, saj so ukaz3 odgovornim za check in, naj zelo P zorno pregledujejo vso prtljago. Ko - . Nigerijci, ki so kot vsi ostali turi* mirno čakali v vrsti, odkrili, da J' bodo gotovo prišli na sled, so se K sredi letališča podali v dir. St«1 moškim je menda uspelo zbežati, c F rav je policija že javila, da jih je V} poznala. S kilogrami zapakiranega 1 roina jim je vsekakor ostala edina z ^ ska skupine tihotapcev z mamili’ letna Aramide Moronfulu. ,n0 Tajski zakonik predvideva izre stroge kazni za tihotapce z mamil1-Na sliki (Telefoto AP): zaplet« heroin, v ozadju pa počitek aret ne tihotapke V Milanu štirje e podobni samomori v zadnjih 24 urah MILAN — V noči na ponedeljek s°{ v Milanu zabeležili že četrti sampate-v zadnjih 24 urah. V bolnišnici ^ benefratelli se je z okna kopalni® ^ delka za notranjo medicino v tr Jeia nadstropju pognala 83-letna Ca ^ Mantica. V nedeljo dopoldan J rg-podoben način v isti bolnišnici n P co vil samomor 59-letni Carlo Fran (gk0 Santoro. Nekaj ur kasneje je pra .[ 7l' z okna bolnišnice San Carlo sk°^re(j0-letni upokojenec Vincenzo ‘^t’n0rol11 V vseh treh primerih je sarn°oSgine' botrovala starost, bolezen in vanj3 lost. V nedeljo pa je z okna stan skočila in se ubila tudi 42-letn3 eg3 ljica Maria Izzo. Vzroki nj^^r-brezupnega dejanja niso znani- yUdje bljujoča pa je ugotovitev, da 5 ^oh10 poslužujejo določenih oblik 5 ^ ^gs3' ra, ko take primere zasledi]0 pisju in radijskih poročilih.