»LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK // OD I. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« n. IZDAJA UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka II Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEl glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC Ljubljana, torek, 13. decembra 1955 LETO XXI. Štev. 290 OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ETIOPIJI Še 300 km do prestolnice ADIS ABEBA, 12. dec. (AFP). — V glavnem mestu Etiopije so obsežne priprave za sprejem predsednika republike- Josipa Broza - Tita. V mestu so postavljeni slavoloki, okrašeni z grbi FLRJ, velikimi portreti maršala Tita in jugoslovanskimi zastavami. Na poti proti Adis Abebi, kamor bodo prispeli v sredo zjutraj, se pomika sedaj kolona avtomobilov s predsednikom republike in ostalimi jugoslovanskimi gosti po slikovitih krajih etiopskih planot. Predsednik republike je danes! Na poti od pristanišča Asabe obedoval v kraju Dobiu. Prejšnjo ob Rdečem morju proti Adis Predsednik Tito sprejema raport na ladji »Galeb« noč je maršal Tito prebil v posebej urejenih vozilih v kraju Mile. Ta 10 ton težka vozila sestoje iz jedilnice .spalnice, salona, kopalnice in kuhinje ter imajo vodovod in električno napeljavo. Na tej poti se je predsednik Tito med krajšim oddihom udeležil lova na noje. SODNA OBRAVNAVA PROTI PARTIZANSKIM POVELJNIKOM V VIDMU Položaj v pravi luči Poslanec Bettoli in komisar Andrea sta nedvoumno orisala tedanje dogodke Abebi je predsednik republike Josip Broz - Tito s svojim spremstvom prispel v mestece Kom- Trst, 12. decembra. Sedmi dan razprave pred porotnim sodiščem Vidmu, kjer sodijo poveljnikom garibaldinske divizije »Modottic, s*a nastopili še zadnji razbremenili priči, in sicer ljudski posia-Pec italijanske socialistične stran-.* Bettoli in komisar skupine garibaldinskih divizij Mario Lizzero-^adrea. Izpoved prve priče se je Panašala na prikaz vojaškega po-zaja v okolici Pordenona, zlasti v Ma&nagu, kjer se je 30. aprila utrdila neka nemška oklopna fcnota. To je po zasedbi Pordeno-P° partizanskih enotah pome-nevarnost, da Nemci spet nilo vedal, da je v ljudski vstaji pomagalo partizanom vse prebivalstvo in jim nudilo tako materialno kot moralno pomoč. Izredno važno za potek procesa je bilo pričevanje odlikovanca s srebrno medaljo za vojaške zasluge komisarja Andrea. »Kot že večkrat,« je dejal Andrea, »prevzemam vso odgovornost za dogodke, ki so se pripetili v času ljudske vstaje v vsej Furlaniji in tudi za te, zaradi katerih sedijo danes na zatožni klopi partizanski poveljniki divizije ,Modotti‘.< Potrdil je izjave številnih razbremenilnih prič, da je komandant Jdro v mesto, kar bi osvobojeni glavnega poveljstva skupine gari-•ašisti prav gotovo izkoristili za | baldinskih divizij Ninci dal ukaz LePresalije nad prebivalstvom, j komandantu divizije »Modotti«, v Poslanec Bettoli je nadalje izpo-1 katerem je bilo rečeno, da je tre- pRANCOSKO-NEMSKA POGAJANJA O POSARJU V PARIZU Priprava za neposredne razgovore Nasprotujoča mnenja o ureditvi posarskega vprašanja .Pariz, 12. dec. (Tanjug). No-°J so se začela v Parizu fran-c°sko-nemška pogajanja o Po-Sarju. Sestala sta se francoski ?Unanji ministei Pinay in za-a°dnonemški zunanji minister von Brentano. Jutri bodo na se-sjanku Zahodnoevropske zveze s*lepali c potrditvi izida posar-s*ega referenduma. Posarsko prebivalstvo je pred ?Jesecem dni 'z dvotretjinsko vejilo zavrnilo evropski statut in 3 tem ponovno postavilo to spor-***} vprašanje francosko-nemških °unosov na dnevni red. Medtem Dullesov sestanek 2 arabskimi veleposlaniki Washington, 12. dec. (AFP). —■ Nheriški zunanji minister Dulles danes izjavil, da bodo ZDA ko na nemški strani sodijo, da so odstranjene ovire za priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji, pa v francoskem glavnem mestu vztrajajo na trditvi, da posarskega vprašanja nikakor ni moč urediti brez sodelovanja in volje Francije. Politični opazovalci sodijo, da ta pogajanja o Posarju ne bodo obrodila nobenih stvarnih sadov. To naj bi bila le priprava, da bi lahko takoj po francoskih volitvah začeli nova neposredna francosko-nemška pogajanja o prihodnosti Posarja. Skupščina Mednarodnega združenja za socialno varnost Mexico Citi/, 12. dec. — Te dni je bila tu XII. generalna skupščina Mednarodnega združenja za socialno varnost, kateri je prisostvovala tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom direktorja Zveznega zavoda za socialno zavarovanje Zdenka Hasa. V Mednarodnem združenju je včlanjenih 116 ustanov socialnega zavarovanja iz 46 dežel. Na zasedanju ba v primeru nevarnosti likvidi- so obravnavali mnoga vprašanja rati vse vohune in fašistične zlo- s. področja socialnega zavarova-čince. Poudaril je še, da je bilo nja. Zdenko Has je bil izvoljen tedaj v Pordenonu obsedno sta- za podpredsednika Mednarodnega nje, ter pripomnil, da bi prišlo združenja, za namestnika člana tudi tu do podobnega pokolja, | Sveta združenja pa sta bila izvo-kakor v Azinisu, kjer je bilo še ljena Zivorad Petrovič in dr. Bo-2. maja mučenih in ubitih 63 do- : jan Spicar. mačinov, če bi ne bilo likvidira- j nih 11 fašističnih zločincev. Zaprti fašisti v Pordenonu so nam- t reč poznali tamkajšnje razmere in bi se prav gotovo maščevali j nad delom prebivalstva, če bi Nemci vdrli v mesto. J New York, 12. dec. (AP). .. I Delegati Kanade, Ekvadora m Andrea, ki je znan kot eden xnn gradivo. Preiskave so napravili tudi v mnogih stanovanjih ciprskih duhovnikov in v eni izmed največjih cerkva v Nikosii. Nadaljevanje razgovorov o Cipru v Parizu? London, 12. dec. (Tanjug). Londonski uradni krogi še zmeraj nočejo komentirati britausko-gr-ških tajnih razgovorov o Cipru. Londonski časniki poročajo, da so razgovori sedaj dosegli kritično točko. Tukaj sodijo, da se bo grški zunanji minister Teotokis v četrtek razgovarjal o tem vprašanju z britanskim zunanjim ministrom Macmillanom v Parizu, kjer bo prisostvoval sestanku sveta ministrov Atlantskega pakta. Med tajnimi razgovori v Ate- nah in Nikosiji je baje Velika Pariz, 12. dec. (Tanjug). Voditelja dveh vodilnih političnih koalicij, radikalni socialist Mendes-France in neodvisni prvak Antoine Pinay bosta začela jutri v Parizu uradni del predvolilne kampanje z množičnimi zborovanji sredi mesta. Kampanja za volitve 2. januarja se je začela že prve dni decembra, brž ko je vlada objavila razpust parlamenta, »uradno« pa se bo začela šele jutri zjutraj, potem ko bo nocoj potekel še zadnji rok za vložitev kandidatnih list. Eno glavnih dejstev v sklopu tega zelo živahnega boja je namreč izredno povečano število volivcev. Razen tistih, ki si bodo po letih šele zdaj pridobili volilno pravico, se je v kratkem roku 10 dni vpisalo v volilne imenike Britanija obljubila Cipru široko < na stotisoče tistih državljanov, samoupravo in »načelno« priznala ki so več let v Franciji pred-prebivalstvu Cipra pravico do sa-1 stavljali »vojsko abstinence«. Po moodločbe. Britanski zunanji mi- J uradnih podatkih ima zdaj vo-nister Macmillan je nedavno iz- | lilno pravico kakih 27 milijonov javil v Spodnji zbornici, da bodo Francozov obeh spolov in v po-prebivalci Cipra lahko to pravico litičnih krogih računajo, da bo uveljavili »v prihodnosti ob dolo- j volilna udeležba domala sto- čenih pogojih«. | odstotna. mm t -■ < HI Bulgantn in Hruščcv v indijskem parlament Pozicije političnih strank na teh volitvah so skrajno nejasne in zamotar.e zaradi obilice okrožnih zvez, sklenjenih med 28 vodilnimi narodnimi strankami. Mendčs-France je na čelu ene obeh vodilnih skupin, ki je zbrala pod imenom republikanske levice v nad 30 okrožjih socialiste, samo v neznatnem številu volilnih okrožij pa tudi Mitte-randove pristaše iz demokratske zveze in Chaban-Delmastove de-golovce. Drugi veliki koaliciji centra in desnice načelujejo ministri sedanje vlade: ministrski predsednik Faure, neodvisni Pi-nay in narodni republikar ec Tetgean. Samo v enajstih okrožjih ni prišlo do nobene povezave list, vtem jjn k.0risln0t (e tesneje la torej nekaterih pomislekov, ki jih je bilo slišati ob ustanavljanju organov družbenega upravljanja še iščejo ustrezne načine dela. t'ri tem pa uživajo premalo pomoči ljudskih odoorov in opore v družbenih organizacijah, ki so poslale vanje svoje zastopnike, r^oko je taka opora koristna, nam priča ugoden vpiiv zastopnikov gospodarskih organizacij, združenj in društev v šolskih odborih nekaterih strokovnih šol. 1 e gospodarske organizacije nudijo solom že dokaj pomoči na pr. pri ustvarjanju pogojev za boljše praktično delo učencev, za. to, da šolske delavnice izpolnjujejo svoje naloge skladno s potrebami proizvodnje itd. Družbene organizacije lahko po določbah Splošnega zakona o vodstvu šol zaiite-vajo n. pr. sklicanje seje šolskega odbora, da se na njej obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za oso solo in družbeno organizacijo. Člani šolskih odborov pa so dolžni od c asa do časa poročati telesu, ki jih je izvolilo, o delu šolskega odbora in o deiu šole. Na to dolžnost šolskih odborov nekateri ljudski odbori, družbene organizacije in člani šolskih odborov■ še pozabljajo. Stiki šolskih odborov z ljudsk.mi odbori, volivci in družbenimi organizacijami pa seveda ne smejo bdi izčrpani samo s poročanjem članov šolskih odborov od časa do časa telesu, ki jih je izvolilo. Gre namreč za to, da so družbene organizacije in ljudski odbori dolžni obravnavati problematiko prosvete in vplivati po svojih zastopnikih v šolskih odborih na njeno pravilno reševanje. Tak pozitiven vpliv bo usmerjal šolske odbore v obravnavanje ideološko vzgojne problematike svojih zavodov, bolj se bodo začeli ukvarjati z vprašanjem, kako šola izpolnjuje svojo poglavitno funkcijo, namreč to, kako usposablja mladi rod za pozitivno sodelovanje v življenju naše družbe'. O teh problemih je bilo v zadnjem času slišati v Ljudski skupščini LRS (v razpravi o predlogu odloka o vodstvu kulturno prosvetnih, umetniških in znanstvenih zavodov), o njih pa razpravljajo te dni na nekaterih občinskih konferencah Zveze komunistov. Na občinski konferenci 1K Ljubijana-Center smo slišali tudi mnenje, da so organi družbenega upravljanja v prosveti preveč izolirani drug od drugega, da vsak organ družbenega upravljanja obravnava probleme, ki ga najbolj žulijo in da zato v njihovi dejavnosti ni dovolj enotnih prizade- n prosveti, češ da obstoja nevarnost. tla bi se ti organi utegnili preveč oziroma napačno vmešavati v strokovno delo šole, praksa ni upravičila. romanikljivnsfi ki iih uSotav sodelovali drug z drugim vsaj tisti organi družbenega upravljanja, ki de.uiejo na istovrstnih področjih, kajti izoliranost teh organov drug od drugega vodi k prakticizmu in lokalizmu. S tem v zvezi je bilo v razpravi na tej konferenci slišati predlog naj bi se šolski odbori združevali v sve liamo v dejavnost’ nekaterih šol ^ Z(J prosnet0 občinskih n;/ir urn a skih odborov ki vib prizadevno ti okrujnih ljudskih odborov, večine članov trn organov, je m«C| razumeti. ker so te institucije šel L- razvoja družbenih organov, razvoja samoupravljanja, pri čemer pa fnorajo seveda ljudje razumeti celotno ekonomsko politiko m.' stremeti za uspehi skupnosti. S tem bi tudi okrepili zavest odgovornosti pri ljudeh, zavest, da morajo sami kot volivci, državljani, člani družbenih organizacij sodelovati pri izboljšanju in napredku na najrazličnejših področjih. Poudarila je, da lahko veliko pričakujemo od družbenega upravljanja trgovine, od potrošniških svetov, kjer naj bi sodelovale zlasti tudi ženske. Ob koncu svojega govora je še posebej poudarila važnost osnovne naloge Zveze ženskih društev, namreč vzgojo in pro-svetljevanje ljudi, kar bo rodilo uspehe tudi v izboljšanju prehrane, saj pri nas dostikrat ni vprašanje le količina živil, temveč čestokrat prav potrošnja teh živil, kako jih znamo uporabiti in kako naj izkoristimo mož-r osti, ki jih imamo. Na konferenci so nato sprejeli zaključke na osnovi referatov in razprave. Se posebej je v zaključkih 'poudarjeno delo Zveze zadružnic kot sestavnega dela Zveze ženskih društev. Kmečke žene bodo v bodoče skupaj z zadružnimi organizacijami še bolj kot doslej delale za načrtno povečanje in izboljšanje kmetijstva. Zlasti bo od njih odvisno pridelovanje zelenjave in drugih važnih živil, kot mleka, jajc in sadja. Se posebej bo pomembno IZ ZAPISKOV S POSVETOVANJA V CENTRALNEM ODBORU SINDIKATA KOVINARJEV Premalo sodelovanja med strokovnjaki O preširoko zasnovanih investicijskih programih v naši indu- V Beogradu se je včeraj začela treba temeljito spremeniti bistvo razširjena seja Zvezne komisije šolskega dela. Drugače rečeno, za šolsko reformo, na kateri bodo spremeniti je treba duha naše določili dokončna stališča o na- šole, to pa pomeni, da mora vzga-čelnih vprašanjih reforme šol za jati človeka v smislu naših nazo-obvezno splošno izobraževanje, za rov o življenju in svetu, se pravi, srednjo izobrazbo, za šolanje od- da mora pripravljati mlade ro-raslih in šolanje učiteljev. Razen dove na življenje v družbi. Zelo članov Zvezne komisije prisost- i važno je, da vzbudi šola v otroka vujejo razširjeni seji podpredsed- : vedoželjnost za spoznavanje vse-nik Zveznega izvršnega sveta Ro- ga okrog njega, doljub Colakovič, tajnica Zvezne- | Tako bomo prispevali k vzgoji ga izvršnega sveta za prosvetna novega tipa našega človeka, ki bo vprašanja Lepa Perovič, člani imel drugačen odnos do znanja, odbora za prosveto Zveznega sve- in s tem bomo prispevali, da bo ta Zvezne ljudske skupščine, taj- prišla do izraza tudi tista druga niki republiških svetov za pro- plait, ki je v naši šoli zanemarje- njihovo delo v bližini industrij- | striji kotlov posebej je govoril skih centrov in mest. ! tovariš Tito na četrtem plenumu V zaključkih tudi predlagajo I Socialistične zveze, ko je kriti-enotnejše in sistematičnejše delo j ziral škodljive težnje po zgra-na področju vzgoje1 prebivalstva | ditvi novih investicijskih naprav, k zdravi prehrani. Tu je zajet j čeprav niti že zgrajenih dovolj pouk gospodinjstva na šolah, I ne izkoriščamo. Ko smo prebi-uvedbe posebnih strokovnih šol rali zapisnike s posvetovanja v za nižje in srednje gospodinjske Centralnem odboru sindikata ko-strokovne kadre, še posebej pa vinarjev, na katerem so razprav-bo Zveza ženskih društev delo- ljali o stanju v naši industriji vala za nadaljnje utrjevanje \ kotlov in se dotaknili tudii tega okrajnih zavodov za gospodinj- vprašanja, smo našli več zani-stvo in celotne gospodinjske po- mivih podatkov, iz katerih je vi-speševalne službe. ; deti, koliko škode ima skupnost, Zaključki tudi predvidevajo, ker podjetja te industrijske pada bo Zveza ženskih društev noge premalo sodelujejo. Tu bi Slovenije poslala gradivo s tega omenili samo Vprašanje strokov-posvetovanja Izvršnemu svetu nih kadrov, ki morajo prevzeti LRS s predlogom, da prouči in glavno breme boja za moderni-vskladi našo zakonodajo in ostale zacijo in osamosvojitev domače probleme, od katerih je odvisno proizvodnje kotlov, reševanje vprašanja prehrane v Štiri naša glavna podjetja te okviru naših družbeno ekonom- vrste (Tovarna parnih kotlov v skih možnosti. Dalje naj bi Zagrebu, »Djuro Djakovič«, »Ter-okrajni odbori SZDL z ljudski- moelektroc v Beogradu in »Metni odbori, družbenimi or garaža- talna« v Mariboru) imajo zdaj cijami, gospodarskimi in stro- v svojih konstrukcijskih pisarnah kovnimi združenji pripravili po- skupaj 10 samostojnih inženir-dobna posvetovanja v okrajnem jev in tehnikov in 63 strokovnja-merilu. V zaključkih je tudi po- kov. Po realnih cenitvah pa bi udarjeno delo sindikalnih orga- morala imeti ta podjetja kakih nizacij, ki so se zavzele za ure- 170 strokovnjakov ki bi se ukvarjanje pravilne prehrane zapo- jali s konstrukcijskimi posli, slenih ljudi v gospodarskih or- Izdelovanje kotlov je dokaj ganizacijah in ustanovah, kar zamotano tehnično področje in naj bi se v bodoče še povečalo njegova osamosvojitev v tem in preneslo tudi na skrb za vse- smislu, da bi dohitevalo razvoj ljudsko prehrano. ' te industrije v drugih deželah, Jutri dopoldne bo Zveza žen- zahteva potrebno opremo in „ ___ skih društev obravnavala še or- ustrezne kadre. Na posvetovanju jetje ob pomoči svojega tuje^a ganizacijske probleme in s tem so poudarili, da zmogljivosti te j pokrovitelja pospešuje proizvod" zaključila svoj ustanovni občni panoge in vse. naše strojne indu- njo na svoj račun in pri _*eU1 zbor. M. N. strije v glavnem omogočajo iz- j ljubosumno prikriva dosežen® polniti to nalogo. Kaj pa kadri? | uspehe pred ostalimi domači®1 Le-ti sede zdaj za tovarniški- tekmeci.^ _ ... mi zidovi v konstrukcijskih pi-1 _ Vprašanje sodelovanja sarnah omenjenih štirih podjetij, ; znotraj te, pa tudi ostalih J ločeni drug od drugega obravna- j dusirijsih panog, seveda ne ® vajo konstrukcijske probleme, ne remo obravnavati z admin.st da bi vedeli, ali so v drugem ! tivnimij ukrepi. Delovni pogoji . podjetju ta ali oni problem že vsakem izmed njih so na sv pojasnili in ali so ugotovitve in način specifični in zato tudi s, dognanja v enem podjetju po- j kov med njimi ne bi mogli vs^ trebna drugemu. In vsi konstrui- diti z dekretom, ne da bi pri 1 , rajo isto, cesto pa tudi različne zavirali pobudo vsakega tipe kotlov, kar je še bolj nera- njih. Toda te stike bi mog11 morali vskladiti s sodelovanj« in sporazumnim obravnavanje10 skupnih zadev v okviru gosp0" darskih združenj in z izpolnjeva' njem splošnih sklepov, ki ji® sprejmej i s pogodbami med p0®' ietji Sicer pa tudi praksa sama kaže, da se podjetja ne morej več razvijati kot stumostojo enote gospodarskega življenj**: če se ne podrede enemu temeljnih zaikonov sodobne *n' dustrije — vsestranskemu sodelovanju na vseh področjih sv«' cionalno. In ker ta že tako -ni povrhu pa še Azkropljen odred strokovnjakov ni moged celoti izpolniti svojih nalog, s® omenjena podjetja sklenila, bodo odslej sodelovala, toda n najprej medsebojno, marveč takoj s tujimi tvrdkami. Ne precenjujemo naših strokovnjakov in ne mislimo naivn trditi, da bi bili lahko sami br?‘ pomoči tujih proizvajalcev, imajo dolgoletno prakso in kušnje, kos vsem tehničnim P* blemom moderne industrije tlov. Nai"lh strokovnjakov pa tu' d; ne podcenjujemo. Če nič dru^ gega, smo prepričani, da bi lan z združenimi napori, predvsem z medsebojno menjavo že do- . Ženih uspehov vsi skupaj st°r mnogo več, kakor so storili do-slej. Sicer pa bi lahko usmerite* omenjenih podjetij na sodelovanje s tujimi tvrdkaJB* še opravičili, ko bi vsaj nastopi1^ nasproti njim. kot enotna or£a’ nizacija proizvajalcev. Tako P tudi tega niso storila. Vsako med njih je kupilo licenco MS® in se povezalo za sodelovanje posebno tujo tvrdko. Mi pa veino> in to so poudarili tudi na P°sV?’ tovanju kovinarjev, da nastopaj tuje tvrdke največkrat enotno, kadar sklepajo posle takšne vr' ste in da so ne le v svojih narodnih mejah, marveč tudi širo® r»A'cvo+n nn rvvvP7!iiiP C TK)«!®” po'svetu tesno povezane s po»c bami o raznih oblikah sodelov®' nja. In tako zdaj vsako P0^" Izročitev odlikovanja Nikoli Kovačeviču Predsednik Ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič je včeraj v imenu predsednika Tita izročil Red junaka socialističnega dela predsedriku Republiškega sveta Ljudske skupščine Črne gore Nikoli Kovačeviču, ki je bil ob 65-letnici odlikovan za dolgoletno vdano in naporno revolucionarno delo. RAZŠIRJENA SEJA ZVEZNE KOMISIJE ZA SOLSKO REFORMO BISTVO ŠOLSKEGA DELA JE TREBA TEMELJITO SPREMENITI V razpravi je govoril tudi tovariš Rodoljub Colakovič na, se pravi — vzgoja, kd mora v šoli igrati glavno vlogo. Predlog, ki je bil predložen v razpravo, je rekel tov. čolakovič sveto in kulturo ter direktorji republiških zavodov za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. V začetku seje je predsednik Zvezne komisije za šolsko reformo dr. Miloš Zanko poudaril, da so podkomisije doslej zaokrožile koncepcije o reformi posameznih vrst šol. Glede strokovnih šol se še niso postavili na dokončno stališče, vendar so mnoga načelna vprašanja že dovolj temeljito obdelali. Pripomnil je, da mora po, tej razširjeni seji Zvezna komisija seznaniti Zvezni izvršili svet z delom za šolsko reformo. Prav tako pa tudi odbor za prosveto Zveznega sveta Zvezne skupščine, odbore za prosveto republiških skupščin, republiške svete za prosveto društvo orosvetnih dolav— ^ri povečanem prometu bc J© tudi sveto, arustvo prosveinin aeiav gtorlInoat dtillvcev )n u»iuibencev po cev, Socialistično zvezo in šolske količim prcecj dvlcniu. niso «c p* odbore ter učno osebje V vsej dr- enako povečali dohodki osebja, ki so žavi To je potrebno zato, da bi -^»lcrlu^od'>7u\faCn„<: d1"' j ega poslovanja. . Koristi samih delovnih koleK' — je dober, ker temelji na našem pojmovanju pedagogike^ ki je daleč od tega, da bi nad človekorn izvajala kakršnokoli nasilje in ki si prizadeva, da bi pripomogla k 1 tivov narekujejo, da pride ta z razcvetu njegove osebnosti, da bi , koniti proces čimprej do izra? iz človeka napravila bogato oseb- i v njihovi sedanji praksi, nost. j M. Baiec Govoreč o uveljavljenju teh Sestanek koordinacijske načelnih postavk o reformi osem- komisije Izvršnega sveta letne sole, je tovariš Čolakovič J,r . ° poudaril, da bomo naleteli zlasti Vojvodine Artl(r na gmotne težave in težave, ki so Okrog 140 kmetijskih z ■ posledica slabosti učnega osebja, v osmih vojvodinskih ok™ Zatem je rekel, da moramo pri bo kmalu vključenih v oaKur vsem tem biti prožni. Če na pri- kmetijskih pridelkov. To so us mer v nekaterih krajih ni \nogoče tovili na včerajšnjem ses\,ne-odpreti osemletne šole, je moč, koordiraciiske komisije Izvrsn prirediti trimesečne obvezne te- j ga sveta Vojvodine, ki je o čaje za učence, ki so končali štiri- navala izvajanje sklepa o P letno šolo. I metu s kmetijskimi pridelki. v ,, , ,, . muici ju uu juliju ..aprej upošto- se začeli pripravljati na postopno j van tudi splošni dodatek 509 din zaradi podražitve živil, lani pa je znašal ta povpreček Ki.lGi din. izvedbo reforme. V debato je posegel tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič. Podobne rezultate kaže analiza poslovanja trgovine na debelo, kjer se jc promet povečal od lanskih 31,3 na 37,t milijarde din, pri čemer jc - - 4,39 •/.. Tov. Colakovič je med drugim marža nazadovala od 4.98 na 4,39 •/». rekel, da je zdaj, ko smo se od- Grosistična treovlna je znižala tudi ločili za šolsko reformo, gotovo. ,"atcrln,nc 8lroike 0,1 2'-,?- na -t7-*/#’ da se nismo lotili tako obsežnega težavnega in dolgotrajnega dela zavoljo tega, da bi na tem področju nekaj reformirali, temveč zaradi ugotovitve, da naša šola ni ustrezala ciljem naše socialistične dobiček po od 1,28 na 0,64*/#. Kakor v nadrobni trarovlni &c Je tudi v trgovini n„ debelo povečal delež prispevkov za obvezne sklade In za anuitete od 0,72 na 1,23*/*. Prav tako je narasla storilnost osebja, medtem ko je povprečni mesečni dohodek osebja ostal Isti, oziroma je bil Se . - manjši (lani 10.865 din. letos 10.811 skupnosti. Šolska reforma je torej din). Čeprav je leto« vštet tudi splo-nujna za naš nadaljnji razvoj in j Sni dodatek 500 din od julija naprej. ~ rln » razpravi so člani upravnega od lotiti se ie je treba z mislijo, da bora p01I<|arjall. d* potrjuje analiza £re za dolgoročno delo, ter po- neutemeljenost očitkov, češ da grre iskati načine, da bo reforma de- trgovina v Ulubljani za dobički. Ver-jansko prežeta z duhom tistega razreda, ki ima v nasi družbi vo- m sestavljal! tudi drugje, tako s podatki o bančnem kreditu In o faktorjih obračanja firedstev, kajti tudi tu so fte precoJSnje razliko. Nezadostna obratna sredstva trgovine na drobno Imajo za posledico, da se omejuje trgovina na prodajo najbolj kurantnega blaga, zaradi čosar trpi asorthnan ponudbe. Trgovina je desortirana ln ne nudi vsega tistega, kar doma proizvajamo. Trgovina zlasti ne dri) na zalogi takih artiklov. k| so sicer potrebni, pa se promet z njimi le počasi obrača* ker bi za to potrebovala več obratnih sredstev. Koeficient obračanja je ponekod vo lik samo zaradi tega. ker podjetja n S lz sk!rda za pl«*e K ?JS0. J" fl!LSkVSah! družbenem ‘planu okraja d- n« hi w/. nad tapffnlTn| pla^aml. v»a P°lf JetJa pa presegajo planirani I>r vj. v trirovlni tndl ni več Interesa _ga- ševati promet, ker nadaljnje P^v nQ. le s konjunkturnimi artikli temu odpomogll, razpravljajo v Beogradu o predlogu, da bi bilo treba posamezna podjetja zadolžiti, da pripeljejo na trg določene količine kmetijskih pridelkov, v resnici na bi lahko preskrbo potroSnlkov re&Ill s tem, da b| izvedli specializacijo trgovine, kajti v tem primeru se ne bi dogajalo, da trguje podjetje, ki bi moralo preskrbovati potroSnike z zelenjavo, raje z (Sivino, ker tam laže zasluži. Tako podjetje tudi ne opravlja svoje družbene naloge. Ostri očitki so padali na račun tistih trgovskih podjetij, ki Izrab- dilno vioero Tega ne moremo do- okrajnem kakor tudi v republiškem Ijajo svoj monopolni položaj, čedalje ni mo viouu. ivga nc iiiuruuu u • b vcrjctno pokaaalo pre- več Je primerov, da zahtevalo plačilo seči z mehanično odstranitvijo iz TA7t\\\ie zia.sti marže, ki blaga vnaprej. Tako zahtevajo v zad I šole vsega tistega, kar nc ustreza ponekod v državi zares prevelika, njom času, da se sladkor plača vna- , I potrebam naše družbe, marveč je Analizo bodo v bodoče Se izpopolnili prej. Da lahVo trgovina na drobno Kako posluje naša trgovina Marža ljubljanske trgovine je verjetno najnižja v državi ijpravnl odbor Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana je plača tako t1'8*0'. “I,°.r!f''in^tiik0 včeraj obširno razpravljal o analizi poslovanja trgovinske mreže plačilo drugim dobavi telijei . , okraja v prvih treh četrtletjih letošnjega leta v primeri z ustrez- posluje s sredstvi fak; nimi podatki za isto razdobje minulega leta. Ta zanimiva analiza, rajo dolgo čakati na P°^vn“,1ratnllJ o kateri smo poročali že v nedeljski Številki, nam med drugim tur Zaradi nMadoatnlh o>unl0gia pove, da se je povprečna marža, to je razlika med nabavno in pro- kreditov mnoga podjetja ^ 6o dajno ceno, v Ljubljani zmanjšala v primeri z lanskim letom od 6,13 odvesti prispevkov v skl Jj* na 6,35 odstotkov, čeprav so narasli materialni stroški, predpisani zdaj ob koncu leta v vpil* 0fr prispevki za sklade pa so sc skoraj podvojili (narasli so namreč j Posamezna monopoli« od 0,77 na 1,35 odstotkov), pač pa se je zmanjšal dobiček, ki ga je jetJa zahtevajo celo plačilo » ^ treba odvesti, od 1,02 na 0,43 odstotkov doseženega prometa. dni vnaprej, kakor na prim { je * jetje Kooperativa v Beograiau. » nosilec kontingenta za P°ina^v»|Suj0 Izraela ln kupcem ceio Pre \-‘djo-prevzemnika blaga, ki prispe * . »nja TakH zloraba monopolnega P"1 ui bj bila nemogoča, če bi baJ1JJkdlt» daje podjetju Kooperativa „l0ral» pravilno poslovala, saj bi viftlnl podjetju takoj znižati kredit ▼ ge predplačil. V tehnični »trokl P* m. množijo primeri, da dajejo *ndi • uka podjetja grosistom namo§w Jn sedanjega rabata Je kasa «k<>n « sicer v večjem odstotku, kakor šajo obresti za kredit. o Obsedna bila tud« razprava ^ plačah trgovskemu osebju. nje prometa lic nudi možnosti J® -jo večanje dohodkov. Sploh bi » yinl podrobneje proučiti plačo v i prav v primeri z drugimi panogami. bg| zaradi nizkih plač Je čedalje chu dotok kadrov v trgovino V ^n,vegjo Jo na primer stimulacija *a jn storilnost v trirovlnl mnogo 711 hil° učinkovitejša. Tndl v trgovini m trobs dosledno uveljaviti se rlača vsako presedanje »tor‘i. ,,ia Naposled Je tudi način odstotka /a nlafnl sklad n,n ♦ ^er prometa v minulem letu zgrešen, v koristi le tistim kolektivom, ‘ *li. - j minulem letu niso mnogo prlzao ^ Etiopija m OZN | Zvesta načelom miru, po katerih se je vedno ravnala, sodi Etiopija toed tiste dežele, ki so takoj ob Ustanovitvi OZN sprejele težnje in Prizadevanja Združenih narodov, sodelujoč v skladu s svojimi možnost-pri krepitvi OZN pri stabilizaciji Btou in varnosti na svetu. OD ŠIBENIKA DO ASABE ZAPISKI NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA Počasi smo pluli na področje Hude izkušnje iz nedavne minu- tropičnega podnebja. Z vsakim *°sti, ko je bila ta dežela žrtev faši- dnem je bilo topleje. V začetku SjaXSl&oSOnjlneg\°U Vladah ooin‘e se nam zdeli ventilator- Od Šibenika do Asabe smo imeli dovolj časa za razmišljanje. Naravno je, da smo največ razmišljali o sedanjem in prejšnjih kakor" ~ n'j e g o v ih' "sod 'c la v c e v, damo- ji o kabinah odveč. Onkraj Su- potovanjih predsednika Tita.. Vsa raio dežele, ki žele ohraniti svojo eškega prekopa pa smo se že ta potovanja — v Veliko Britani-S°$2£2& f„prrizvi3au m%d“nV; ™tekali k niim- M Turčijo, Grčijo, Indijo, Bur- sodelovanje v prid miru in napredka. Morje je bilo vso pot mirno, mo in sedanje v Etiopijo in Egipt, Navdihnjena od teh načel je Na Sredozemlju smo se ognili vi- { niso samo pomembni zgodovinski Etiopija prek svojih predstavnikov harju, /cl je frn zajel področje v \ momenti v razvoju in krepitvi v praksiPostvarH? nafeia^na^katerih naši bližini. Na prvi pogled se naših mednarodnih stikov. Ta po-•emeiji zgradba najpomembnejše or- človeku zdi, da so vsa morja ena- j tovanja pričajo tudi o naši celot- ssa »s ne v smislu evropske ekskluzivnosti, ne v smislu ideološke poli- Pfavic narodov do samoodločbe, v opaziš zanimive razlike v barvi Podpori, dani konstruktivnim pred- favni in splosnem licu. V Rdečem o ureditvi problema razoro- morju smo zadevali na delfine in zltve in vprašanja univerzalnosti - J - °ZN, kakor tudi v dejavnem po- ribe, ki se dvigajo iz mirnega Se£u v obravnavanje poti, po katerih morja in spuščajo nazaj. Ponoči Jaj bi pomagali gospodarskemu raz- se ;e za našo ladjo svetli- ^oju nezadostno razvitih dežel. ^ ^ se ^ ^ ^ ^ ^ ^vnavauentU"arvprašanJe!Vkiase je li proti jugu tem svetlejši je bil ^Posredno nanašalo na Etiopijo — ta pas fosforescirajoče morske ^rašanje pripoznanja njenih pravic DO<[e ^v^ltrpeoJt°rjeTnofidPar,EtrpijJ: -°v£?e Pot od Šibenika do Asabe smo Vsem težavam, na katere je naletela prevozili v devetih dneh, vštevši »J2. uresničenju svojih upravičenih dan, k0 smo stali v Port Saidu. bi«veV„ih čTn1Ll]ev°%07j«nveneaga'Z,J,az- Ko smo pluli skozi Otrantska vra-*°Ja mednarodnih odnosov in po- /a, je bilo vreme zlasti lepo, da «nitakem tudi pravilne ureditve smo Dideli daleč naokrog. Imeli ■»»dnarodnih problemov. smo dok&j re(jko priIožno^ da J.«ver71iesnskiepomaoepnhodnosti Eri- smo opazovali obale Otranta. Ko ~eJe, ki jo je imel rimski koloniali- smo pluli mimo Krete, so naši po-fjjn usužnjeno Sedem desetletij, je ..................... Wlo uspešno zaključeno 15. septem- - _ i r/ n't o.. 1952. Tega dne Je prenehala ostrih gorah, v Port Saidu m Su- tike, rasne ali kake druge podobne. Nasprotno, to je politika naj- POLITICNI ODBOR ZDRUŽENIH NARODOV KONČAL DELO Poziv pododboru OZN za razorožitev New York, 12. dec. (AP). Po- »premirju v oboroževanju«, litični odbor Generalne skupščine Sovjetska delegacija je glaso-OZN je danes s 53 glasovi proti vala proti zahodni resoluciji, po-petim sprejel resolucijo zahodnih tem ko je politični odbor odklonil držav, ki daje prednost Eisenho- sovjetski amandma o zmanjšanju verjevemu načrtu o letalski kon- oborožitve, prepovedi atomskega troli pri razorožitvenih pogaja- orožja in odstranjevanju nevar-njdh. Resolucija poziva pododbor nosti nove vojne, komisije OZN za razorožitev, da Odbor je odklonil sirsko-in-prouči tudi Bulganinov predlog o dijski predlog o povečanju ste-zmanjšanju oborožitve. Resoluci- v^a članov razarozvtvene komi-ja prav tako predlaga proučitev sije, ki jo zdaj sestavljajo člam Edenovega načrta o poskusni in- Varnostnega^ svetai m Kanada, špekciji, načrt francoskega pre- Odklonjen je bd tudi dnigi nova koncepcija, ki je prešla s lam, kakor tudi proučitev indij- i ° J?. Generalne ion-ni Ir TO mnZr,s> cfi n TravU/Mfa n rYrf>rVWpdi HO- ±^011X1011 OUDOT da bi čimveč storili za zbližanje evropskih narodov, za zgraditev temeljev čvrstega miru in za upo-stavitev novih odnošajev v Evropi. Potovanje v Indijo in Burmo je bilo nova etapa d razvoju naše mednarodne politike, ker je nas tesno povezalo z velikim azijskim kontinentom. Ti tesni stiki med evropsko deželo in Azijo so pripomogli k upostavitvi hitrejšega in kvalitativno novega momenta v mednarodnih odnošajih. Uveljavili so se novi nazori o stikih med Evropo in Azijo. Okrepila se je področja teoretične možnosti v skega predloga o prepovedi po-konkretno stvarnost. Ta stvarnost skusov skupščine je za zaključek soglas- ' ■ x • vtj? usužnjeno Sedem desetletij, je g[ecji počivali na njenih strmih in ”110 uspešno zaključeno 15. septem- “ .,r . r/ D c.. ?ra 1952. Tega dne je prenehala ostrih gorah. V Port Saidu m Su-“tftanska administracija in Eritreja eškem prekopu so nas prijetno st »'? podlagi odloka Generalne presenetili pozdravi egiptovskih s*up5čine OZN Iz decembra 1950 r ° ' «opna ” federacijo z Etiopijo. Tudi delavcev in mornarjev. te' priložnosti se je pokazalo — Onkraj Sueškega prekopa smo, pripluli na odprto morje Radi bi Podlaga za ureditev takšnih vprašanj bili ze videli celino. Enoličnost ***Je in interesi ljudstva. odprtega morja so motili samo lt»i„TuGalebu< malo tistih fleiave' zemlje in reje živine, v tem mornarjev in oficirjev, ki so pluli J širšega sodelovanja z deželami že deluje kot nov činitelj in njeno ®»iisiu hoče vlada usposobiti lastne D Indijo in Burmo. Predsednik i vseh kontinentov na demokratič- delovanje je vsak dan pomemb « Prloeev do^o^oš?oe,0pomro0čk0v' Tito je odredil, naj se posadke la- \ nih načelih Podobno zamisel uveljavljajo tudi dij na vsakem potovanju čimbolj _ Pot predsednika Tita p Veliko I Ladja »Galeb« v spremstvu rušilcev na poti v Etiopijo z jedrskim orožjem in ^ resohlcij0) ki ^raža upanje, da bodo pogajanja med Holandijo in Indonezijo o Zahodni Novi Gvineji uspešna. To je bila zadnja točka dnevnega reda političnega odbora, ki je s tem končal letošnje zasedanje. Seja maroške vlade Rabat, 13. dec. (AFP) Snoči je bila prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom sultana Ben Jusefa. Po sestanku je bilo izdano poročilo, ki pravi, da je vlada proučila in pripravila načrt deklaracije, ki določa glavno smer politike prve maroške vlade. Vlada je prav tako proučila notranji položaj in ugotovila, da bo njeno delo koristno samo »v atmosferi dela in spoštovanja zakonov«. Nove okrepitve francoskih sil v Alžiru Alžir, 12. dec. (Reuter). V alžirskem pristanišču se je v zadnjih dveh dneh izkrcalo še 2000 francoskih vojakov, razen tega pa so iztovorili 37 ton orožja in streliva. Gre za okrepitev francoskim četam ,ki se v Alžiru bore proti upornikom. "a zdravstvenem področju, kar je izmenjajo, da bi si čimveč oficir-Mod koordinirane akcije ministrstva jeo in mornarjev pridobilo navi- *arav"tven°e org^Icije” v 'ok"iru gacijske, tehnične in druge izkuš-J/J*Širjene*?a programa tehnične po- nje plovbe na dolgih progah in Joei Je svetovna zdravstvena orga- fofo čim večycmu številu oprejnljeno "ekipo^^Sm naših ljudi omogočeno videti tuje strokovnjakov. j dežele. - ^javnost in stališče Etiopije so | ® doslej pokazala, da je ta dežela ™ana članica OZN, da dosledno; J”.e ma načela te organizacije in se °ri za njihovo uresničenje. Zato ni JJJKIJučje, da so ravno v OZN bili “Postavljeni prvi stvarni stiki medi »ueoslavijo in Etiopijo. Pri skupnem **»*• sta se znašli dve deželi, ki ima- i j? Istovetne poglede tako na OZN *°r na razvoj mednarodnih odno- nejse. Zdaj prehaja naša mednarod-Britamjo ter njegov uradni obisk , na dejavnost na novo, višjo stop-o Turčiji in Grčiji so sestavni del , njo. Zdaj smo navezali neposred-naših naporov za razvijanje čim ne stike še z enim kontinentom, tesnejšega in čimbolji vsestranske- j Afriko. Mimo lahko že vnaprej ga sodelovanja z našimi sosedi in \ poudarimo, da bodo stiki z Afri-z drugimi evropskimi deželami, i ko ugodno vplivali na nadaljnji To so sadovi našega prizadevanja, i razvoj mednarodnih dogodkoo. Ti stiki so še pomembnejši, če upo- Nerešena vprašanja na sedanjem sestankn zahodnih državnikov v Parizu Pariz, 12. dec. (Tanjug). — £ i» »a *>otrcbo po sodelovanju: se sestali v Parizu e e am . i zunanj j ministri vodilnih zahod- ; em?e£kem £ra”anju vs£San?ko nih dežel, da bi določili skupno Podprla etiopske zahteve, ker so le-te politično platformo Zahoda v sw.Ia U5trczale pravilni ureditvi in, okviru severnoatlantske skup- “Postovanjn pravic do samoodločbe, .. ' J nasprotju s tedaj navedenimi te-' nosti glede na sedanje medna-‘ami o nekakšni dozdevni neodvis- rodne odnose. Razgovori se bodo visno t.kl deJansko ne w blla neod" začeli s sestankom odbora mini-”s ' , ^ ^ j strov Evropskega sveta ta se za- „ Tudi razvoj dobrih odnosov med nagima dvema deželama je v prid K1JUCU1 V soboto S tridnevnim ?2N. Ti odnosi so prišli do izraza < sestankom Sveta atlantskega ' v. soglasju glede mnogih po-1 pakta. Medtem še bodo sestali naval^an ^"ih^bra^avajo v°ozi' j Svet ministrov Zahodnoevropske P® tega pa Je moglo priti zaradi ■ unije ter vojaški in finančni od-stovetnosti gledišč o vlogi in naio- bori Atlantskega pakta in Za- «n. ki Jih imajo združeni narodi hodnoevrorvske liniip ,v Interesu miru in mednarodnega noanoevropsKe unije. sodelovanja. milan BRATiC Na dnevnem redu teh sestan- Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA ZMANJŠANJE ŠTEVILA Sovjetskih oboroženih ENOT ^ London, 12. dec. (Beuter). Rudlo "•oskvu je danes objavil, da Je SZ ^resnična svoj sklep, da skrči 6te-*Uo sovjetskih oboroženih enot na jJ.ODO moi. V letošnjem avgustu je objavila. da bo do 15. decembra neuioblllzirala G48.0U0 vojakov, ker Je ‘lekoliko popustila mednarodna na-fetost«. ZAHODNA NEMČIJA ADENAUER SPREJEL POVABILO AMERIŠKIH UNIVERZ Bonn, 12. dec. (Reuter). Predstav zahodnonem&ke vlade Jo Izjavil, Ja ne more uradno potrditi, da bo Jauclcr Adenauer v februarju pri-'l°driJe leto obiskal ZUA. Dejal je, tta datum 4. lebruarja, omenjen kot 5*4verjetnoJšl za obslk »očitno ne «r*U, ker predsednik Italijanske vla-Antonio Segni pride S. februarja državni obisk v 'Zahodno Nemčijo. , Predstavnik pa je potrdil, da je **ncler Adenauer sprejel povabilo •fnerišklh univerz, naj obišče v za ®etku prihodnjega leta ZDA. SZ 1332 km DOLG NAFTOVOD Moskva. 12. dec. (TASS). Konča-n* so dela pri polaganju 1332 km dol-E»Ka naftovoda. k| veže kraj Tulma-v bašklrskeni velikem petrolej-področju južno od Irana z ra-Ijnerljaml v sibirskem mestu Omsku. Jfaftovod je speljan prek Urala in *®stlh rek. IZRAEL Žrtve na galilejskem jezeru Tel Avlv. 12 dec (AFP) Predstavnik Izraelske vojske Je Izjavil, Je ob včerajšnjem Izraelsko-slr skein incidentu na Galilejskem jeze- ru izgubilo življenje 50 Sircev, 30 pa Jih je bilo ujetlli. Izraelski predstavnik je Izjavil, da so Izraelske enote razdejale utrdbe, s katerih s« sirske enote napadale izraelske ribiške ladje. Izraelci so imeli štiri mrtve ln 12 ranjenih. Ranjencem se je posrečilo vrniti se v svoja oporišča. FRANCIJA STAVKA NA LETALIŠČIH Se vedno traja Pariz. 12. dec. (Beuter). Osebje francoskih letališč se ni odzvalo pozivu francoske vlade, naj se vrne na delo ln Je nadaljevalo stavko, ki traja ie mesec dni. Stavkujočl zahtevajo zvi&anje plač. Francoski letalski promet Je še vedno v zastoju. Francoski minister za transport general Edoard Cornlglion Moliuler je pozval stavkujoče, naj se vrnejo na delo ln jim ponudil zvišanje plač v obliki nagrad, počenšl s 1200 fran ki mesečno. Izjavil je, da Je to najvišja ponudba. k| jo vlada lahko da. Stavkujočl zahtevajo zvišanje plač za približno 10.000 frankov mesečdo. V stavki sodeluje več kot 3000 ljudi. Sindikat civilnih letalcev je za prihodnji teden napovedal stavko Iz solidarnosti z osebjem letališča. POLJSKI REPATRIIRANCI Pariz, 12. dec (AFP) Včeraj je bilo repatrilranlh 477 Poljakov, ki so delali v sovjetskih tovarnah, ali pa so bili zaposleni v kmetijstvu. Od 3 do 1. decembra je bilo repatrilranlh 187 Poljakov. EGIPT SUDANSKI POSLANCI ZAHTEVAJO AMNESTIJO Kairo, 12. dec. (Tanjug). Opozicijski poslanci lz Južnega Sudana so zahtevali od generalnega guvernerja splošno amnestijo za vse tiste južn» sudnnske voditelje, ki so bili kazilo-van| zaradi dozdevnega sodelovanja v uporu v Južnem Sudana. Posredovanje Francije v arobsko-izroelskem sporu Pariz, 12. dec. (Tanjug). — V pariških političnih krogih opozarjajo danes na možnost, da bi Francija ponovno skušala posredovati v sporu med arabskimi deželami in Izraelom. Vladni stevamo nekatere izmed glavnih. i2ražajo danes »globoko sodobnih značilnosti afriškega j kovanje« spričo najnovejšega kontinenta - splosno prebujanje , indjdenta ^ko-izraelski meji, in presnavljanje povečanje eman- , odklanjajo sleherni ko cipacije afnskih narodov m dežel \ ter splošno naraščajoči pomen menxar- tega dela sveta. Vsemu temu pa se pridružuje še nesporno dejstvo, da bodo stiki drugih narodov z Afriko čedalje bolj postajali merilo zrelosti sedanjega sveta. J. SMOLE V istih krogih izjavljajo, da je Francija nedavno ukinila embargo na izvoz orožja v Egipt ta da pošilja v manjših količinah vojaško opremo tudi ostalim bliž-njevzhodnim deželam, vštevši Izrael. Razen tega utegne po mne- nju teh krogov znano francosko stališče proti razširitvi bagdadskega pakta pomeniti eno izmed glavnih prednosti Francije pri takšni posredovalni akciji. Atentati v Maroku upadajo Pariz, 12. d<>c. (AFP). V poučenih krogih izjavljajo, da je bilo v Maroku avgusta nad 820 atentatov, septembra 613, oktobra ^ >6 im novembra 386 atentatov. Decembra je bilo v raznih atentatih ubitih 80 ljudi, od tesra samo en Evropejec, ranjenih je bilo 140, med njimi 33 Evropejcev. DANES PO SVETO kov je več tem, ki se predvsem ti-čejo odnosov med zahodnoevropskimi deželami, medtem ko bo moral odbor ministrov Evropskega sveta določiti skupno stališče glede odnosov med Vzhodom ta Zahodom, Notranji problemi, ki razdvajajo zahodne dežele, pa že zdaj vzbujajo misel, da obstoje znatne ovire za formuliranje enotr.ega zahodnega stališča. Predvsem gre za fran-cosko-nemška nasprotja glede Posarja, ki so zdaj zaostrena s francoskim odporom proti hitrejšemu tempu nemške oborožitve. ______________________________________________ ,__________________ . ______ _ Tudi r»red Svetom atlantske- žaJ na Bližnjem in Srednjem vzhodu Galilejskem Jezeru, še bolj poslabšu- sprotno, s tem ustvarjajmo nove vire „ y , svetom atlantske na , s zavzemajo prav nič zavi- je že tako težaven položaj. Se zlasti napetosti, ki namesto k pomiritvi vo- ga pakta SO veliki problemi, danja vredno vodilno mesto na se- zato, ker na izraelsko-sirski meji do- dijo k nadaljnjemu poslabšanju že Vzlic čedalje očitnejši težnji po znamu akutnih mednarodnih proble- slej ni bilo hujSin spopadov. Izrael- tako težavnega stanja. mov. Izraelsko-arabski odnosi so že skl uradni komunike govori o napa- Res je, da so obmejni spopadi več let tako zaostreni, da često za- du na sirske položaje kot o povračilu samo eden izmed izrazov sploSne na- dostuje tudi na videz nepomemben za incident, do katerega je prišlo dan petosti v sklopu arabsko-izraelskin povod, pa pride do eksplozivnega po- poprej. Uporaba represalij pa se ni odnosov, niso pa činitelj postranskega ložaja, ki nenehno skriva v sebi ne- dala nikdar opravičiti z razlogi, ki pomena in sodijo med tiste elemente, varnost spopada z veliko hujšimi po- bi bili za vse sprejemljivi. Minula ki ovirajo upostavitev ugodnih pogo- sledicami. leta so potrdila tudi na izraelsko- jev za ureditev tega ProbleJ”a- V zadnjih mesecih se Je stanje arabskih mejah, da na tak način nil M. BRATIC na arabsko-izraelskih mejah poslab- 1 Incident na Galilejskem jezeru Izraelsko-arabski odnosi ter polo- Kar se je v nedeljo zgodilo na moč korenito urediti problemov. Na- - ■ ■ ■ --- ——— - tem ustvarjajo nove vire spremembi sestave te vojaške zveze spričo novih razmer v mednarodnih odnosih, pa bistvenih sprememb, kakor poudarjajo tukajšnji dobro poučeni krogi, ni moč pričakovati pred predsedniškimi volitvami v Ameriki konec prihodnjega leta, kakor tudi ne pred odstranitvijo anglo-ameriških nasprotij glede skupne zahodne kontrole nad uporabo atomskega orožja. Mnoge zahodne evropske dežele se ukvarjajo zdaj z mislijo — to velja zlasti za Veliko Eritanljo — da bi zavoljo tega odprtega vprašanja umaknile svoje »atlantske« čete in oborožitev v okvir svojih meja. Protest sudanske vlade Kartum, 12. dec. (AFP). Sudanska vlada je dames uradno sporočila, da je vložila protest pri briitaosko-egiptovsiki vladi, ker Siidama niso povabiilri na razgovore o pripravi novega anglo-egiip-tovskega sporazuma o Sudanu. Sudanska vlada i®raža začuden je, ker še ni prejela niti uradnega obvestila o tem sporazumu, ki določa pooblastili« mednarodne komisije za nadzorstvo nad plebiscitom v Sudanu. Odstop sudanskega guvernerja London, 12. dec. (AFP). Fo-reiiign Office je danes sporočal, da je britanska vlada sprejela odstop sudanskega generalnega guvernerja Knoxa Helma. Sporočili so tudi. da se je britanska vlada Čudna poteza šalo, lahko rečemo, do skrajne stopnje. Vrstili so se incidenti, obdolži-tve in nasprotne obdolžitve. Ves spor je dobil tudi za mednarodno Javnost veliko širši pomen in obseg. V zvezi s tem sporom se je hkrati pokazalo za taadc°l s7cTabTemv\nf^udl%oVtrebSlI V diplomaciji ni nikdar priporo«- .izsiljevanje«. Niti ta sodba ne zveni da bi netrudoma ukrenili kaj teht- Uivo uporabljati velike besede kakor posebno pametno. Ce Poljska ali ka-neca za Smavo sJm samem I »nemogoče«, »nikakor« ali »nikoli«, terakoli druga dežela predlaga nor-nega za poravnavo spora samega. i «eop;ezni diplomat bi se kaj malizacijo meddržavnih odnosov, je - SY sm‘*,u 5»° dos,eJ sp^f" lahko znašel v nehvaležnem položa- to stvar, o kateri bi bilo treba pre-zenih več predlogov. Čeprav se v njih * da bi dogodki demantirali, misliti — ne glede na to, kaj mislijo zrcalijo različni nazori, dasi pomenijo ^jar ge ne izpostavljajo takšni nevar- o politiki te ali one vlade — če gre ti načrti v nekem smislu tudi odsev nostj predstavniki zahodnonemške pa še za obljubo o izpustitvi pripor- raznovrstnih, pa tudi nasprotujoem si vla(je odločno izjavljajo, da Bonn nikov, kar je konec koncev izraz nje- Kojisti — bi morali vendarle pome- ne bo upostavij diplomatskih odnosov ne dobre volje, bi mora! imeti Bonn niti začetek procesa, ki bi šel v smeri z vzhodnoevropskimi deželami, »ne še več razlogov za pozornost, pomiritve. Obe neposredno zaintere- Elede M kaj uGdo ponudile v za- V dobi, ko pomeni normalizacija sirani strani sta izrekali pripombe menjavo«. odnosov tako rekoč splošno težnjo, ki ali odklanjali posamezne predloge v riavno Ah cnnn^n- J® Je treba skrbno negovati, odločni celoti, toda že razprava sam* je obe- Ne prav tako davno, ob sP“ra*“ napadi na predloge takšne vrst- ne tala, da bo moč to vprašanje pre- mu o normalizaciji diplomatskih od zvcniJo reaHstično, niti ne morejo makniti z mrtve točke. nosov s SZ, so zahodnonemški funk n.nrav.t, ll vtiča cionarji, vštevši kanclerja Adenauer- napraviti ugodnega vtisa, da G. ALTMAN Gospodarski boj med obema Nemčijama Bonn, 12. dec. (Tanjug). — V začela posvetovati z egiptovsko j kakih 50 km od indijskega glav vlado glede novega guvernerja. * nega mesta. Večkrat je bilo poudarjeno, da je } tzriztU zadovoljstvo s tem, za zagotovitev uspeha sleherne akcl- pomet med Bonnom ln Moskvo v Je predvsem potrebno, da se m»r,Jo prihodnje ne bo mogel iti prek Wa-in pripravljeni iotimo obravnavanja shingtona> Londona ali Pariza. Pojas-celotnega kompleksa vprašanj, ki so .izjeme, v zadevi Sovjet- ske zveze se glasi: gre za eno izmed nem izrazu »izraelsko-arabski odno- r> j"e0,|menova? po= »PO«»če vladam, pri katerih f nudbo Poljske glede izmenjave dipio- akreditirani. S tem želi Zahod-matskih predstavnikov, povezano z na NemCija onemogočiti politično pripravljenaapoga,ati^Ss*ea o^Cust^ » gospodarsko uveljavljenje večjega števila vojnih zločincev — Vzhodne Nemčije. Sovjetsko-indijski razgovori New Delhi, 12. dec. (AFP). — Predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin in prvi sekretar KP SZ Hruščev sta imela popoldne dveumi razgovor z indijskim ministrskim predsednikom Nehnljem. Dopoldne sta sovjetska državnika obiskala pokrajino Sonepat, Ob Novoletni jelki vzgajajmo otroke v čutu tovariške povezanosti z drugimi Novoletna jelka je postala že naš tradicionalni otroški praznik. Celo preozko bi ga bilo imenovati zgolj otroški praznik, saj naše javno življenje okrog Novega leta dobiva že vrsto let ob njem nek poseben karakter. Da ne govorimo o njegovi popularnosti: domala ni več ustanove, podjetja in zlasti ne kraja, kjer ne bi na ta ali oni način praznovali Novoletne jelke. Priznajmo: otroška leta in na videz drobni dogodki v njih pustijo sledi za vse življenje. Tudi Novoletna jelka je lahko tak dogodek, saj našim otrokom toliko pomeni in iz tega izvira naš dolg do otrok. Ob takšnem prazniku, ki ga z vsem srcem občutijo otroci kot svoj praznik, mora biti naša pozornost do njih podesetor-jena. Naša skrb, ki je sicer naša vsakdanja naloga, dobi ob tem čisto posebno vsebino, poseben značaj, je pozornost, ki jo otrok občuti na svojski način in poveže mlado srce na nas z močnejšimi vezmi kot ob tisti vsakodnevni, pa naj je ta še tako lepa. Kakšna je lahko razlika med toplim domom in domom, ki ga včasih tako niti imenovati ne mo- remo! Prav do teh otrok imamo toliko večjo odgovornost in smo jim dolžni posvetiti vso našo skrb. Tudi otrokom v bolnišnicah ali v zavodih za slepe, gluhoneme, otrokom v posebnih vzgojnih ustanovah, otrokom padlih borcev, pripravimo prijetno praznovanje in končno tudi vsem mla- Nekateri namreč mislijo, da je za otroka vse dobro, samo da je nekaj. Ti se prav gotovo ne zavedajo, da ni občutljivejšega in neizprosnejšega kritika, kot je prav otrok. Ne gre za kakršnokoli razkošje, ne, gre za tisto toploto, ki jo lahko ustvarimo s skrbno pripravo tudi v skromnih razmerah. Zdi se mi, da smo marsikje delali napak, ko smo ljudi, skoraj bi rekel, razvajali. Razvajali pa bolj starše kot otroke same, čeprav se tudi pri teh lahko čutijo posledice. Značilen je tisti tip staršev, ki z otrokom letajo od prireditve do prireditve in to predvsem z egoističnim namenom, zbrati, kolikor je največ mogoče. Mrazom. Na vozilu bi se peljala skozi vasi, obdarovala šole, se ustavila samo za kratek čas in ustvarila v vasi občutek praznika. Toda ponovno je treba poudariti, da je uspeh odvisen od najskrbhejšin priprav. Zgodi se, saj so takšni obiski že marsikje v navadi, da pa včasih vse skupaj postane bolj komedija kot resno in hkrati radostno otroško doživetje. Ko že razmišljamo o prireditvah ob Novoletni jelki, sc mi zdi, da mnogokje grešimo v samem stilu prireditve. Najbrž bi res moralo veljati pravilo, da so te prireditve za otroke in zato ne nosti: pozornost do staršev, z voščili naj se spomnijo tudi otrok v bolnišnicah, zavodih, staršev padlih borcev, vzgojiteljev, društev itd. Tudi takšna voščila lahko ustvarjajo topel občutek naše družbene povezanosti. Ne bi pa bilo prav, če bi skrbeli samo za majhne otroke. Ob takih prilikah smo končno vsi neke vrste otroci. Zato zlasti ne smemo pozabiti na doraščajočo mladino. Če ne bomo zanjo nič napravili, je pač naša krivda, da se nam bo zgubila po gostilnah ali njej neprimernih veselicah in tu našla zabavo v alkoholu. LE S POOSTRENIM VARČEVANJEM PRI VSEH IZDATKIH T( bo v bivšem novomeškem okraju moč uravnovesiti pro-račun in sklade, medtem ko primanjkljaja bivšega OLO Črnomelj Dolenjska sama ne more sanirati letošnje Takim ljudem po navadi tudi nobeno darilo ni dovolj dobro, kritizirajo vsevprek in kako kvarno lahko vpliva tak odnos na vzgojo, lahko precenite sami. Mar ne bi bilo bolje, da način obdarovanj usmerimo v dva pravca: individualna obdarovanja naj bodo v družinah razen za tiste otroke, ki ne živijo v družinah ali pa dim ljudem v domovih vajencev so brez staršev. Tem otrokom bi in srednješolskih domovih. morala biti posvečena posebna Lahko bi rekli, da so že po- skrb. Organizacije pa naj bi zlo-vsod priprave v polnem teku, da sti razmišljale o kolektivnih ob-bi bilo lahko praznovanje kar daritvah šol, pionirskih odredov, najlepše. V zadnjih letih so se društev itd. Tako bi takšna ko-zlasti v večjih središčih že izobli- j lektivna darila, smuči, sanke, kovali, skoraj bi lahko rekli, za športno opremo, lahko s pridom vsak kraj svojski načini prazno- ; uporabljali in se ob njih veselili vanj, ki dobivajo svoj tradicio- vsi otroci določene skupine. En-nalni karakter. Pri tem smo seve- krat eni, drugič spet drugi. Nji-da dobili mnoge izkušnje, ki jih hova skupna last bi bilo darilo, razvijamo naprej in dajemo pra- zanj bi skupno skrbeli in se na-znovanjem že določeno obliko, vajali tudi k skupni odgovornosti. Vendar so pri tem velike razlike, I katerim ni‘vselej vzrok le mož-1 _ Pri tem J? va™° .TP~J nost, ki jo imamo, da praznova-nje uspešno pripravimo. Vzrok je v glavnem v našem odnosu, v naši prizadetosti in odgovornosti do nalog. « Ko presojamo stotine prireditev, ki smo jih imeli priliko videti v preteklih letih, dobrih in tudi slabih, se človeku izlušči poglavitna misel: ni vseeno, kaj pripravimo za otroka. Zaradi inventure zaprto sanje zbiranja sredstev. Sodil bi, da je mnogo pametneje, da zbiramo sredstva v skupni fond, ki ga upravlja prireditveni odbor za določeno področje. Tako je n. pr. urejeno v ljubljanskem okraju. Okrajni odbor Socialistične zveze je imenoval pripravljalni odbor, v katerem so zastopane razne organizacije. Ta odbor upravlja denarni sklad in skrbi, da je smiselno razdeljen. Le na ta način je mogoče, da so prireditve skrbno pripravljene in da skrbimo za ko-ektivne obdaritve posebno v tistih krajih, kjer si naš praznik šele utira pot, da posebej ne omenjam skrbi za tiste kraje, ki so gospodarsko najšibkejši in jim je Tovariš uredniki Bližamo se dobi letne inventure, ki predstavlja za nas trgovske uslužbence precejšnji napor, zlasti za uslužbence o tistih detajlističmh trgovskih podjetjih, kjer poslovanje ne dopušča, da bi bil obrat zaradi inventure zaprt ali pa da bi bil zaprt za več dni. Primorani smo pač opravljati inventuro tudi ponoči. Z zadoščenjem smo pozdravili najnovejši odlok 'Zveznega izvršnega sveta, ki nam zdaj pri znava pravico do plačila za nad urno delo ob inventurah, enako kakor delavcem. Zato pa se tembolj čudimo, da bodo nekatera grosistična trgovska podjetja le tos celo podaljšala čas inventure oziroma čas, ko zaradi inventure ne bodo izdajala blaga, namesto da bi dneve inventure spričo novih predpisov skrajšala. Slabi zgledi vlečejo. Zato se bojimo, da bodo tudi o drugih grosističnih podjetjih, o kolikor ne čutijo potrebe, boriti se večji promet, skušali podaljšati si »novoletni odmore. Kam pa bo to x>odilo? Marsikatera trgovina na drobno, ki ima prav konec ali začetek meseca največ prometa, bo prišla o težaven položaj, če bo treba obnoviti zalogo blaga, ki bo morebiti pošlo. Pa si oglejmo prve objave o dnevih inventure. Po teh objavah najbolj raztegujejo čas inventure v grosističnih podjetjih tehnične stroke. Podjetje »Gradbeni materiali Vižmarje je lani delalo inventuro tl dni. letos pa je za to določilo 20 dni; podjetje »Slooe-nija avtos (razen skladišča gum) predlanskim 0 dni, lani 11 dni, letos pa 17 dni; podjetje »Volan< lani 11 dni, letos n dni. podjetje »Aotocommercet lani 12 dni, letos pa kar 32 dni• podjetje >Avlo-tehnat lani 12 dni. letos 16 dni l.e podjetje »Elektronabaoa< se bo letos namesto lanskih. 20 dni zadovoljilo s 17 dnevi. V prvih treh primerih, ko se inventura konča Tl. decembra, pa je treba prav za prav prišteti še 1 in 2. januar, sta za vse prosta. V Dteh naperi enih primerih bi dala brez dvoma inventura zato nujno potrebno pomagati, kolikor le moremo. Zavedati se moramo, da smo prav v teh krajih pred najtežjimi nalogami: ni sredstev in tudi možnosti za prireditve so minimalne. Poglejmo samo en primer izmed mnogih, se opraviti v mnogo krajšem času Ne moremo namreč verjeti, da bi ravno podjetia tehnične stroki potrebovala toliko več časa za in oenturo, kakor druga podjetja. morejo na njih biti izvajalci otroci. To so prireditve, ki jih odrasli dajemo otrokom. Otrok ima Prireditve v Ljubljani niso namenjene samo ljubljanskim otrokom. Ze prejšnja leta je tisoče namreč do otroka izvajalca čisto iz 0gje jn daljne okolice drugačen odnos kot do starejšega I obiskalo pros]ave v Ljubljani in 1Z,2fJ?ua- l/ V-t6m PnmerU C‘"bl je prav, da tudi letos pripravlja-občutek, da je vse ■nameni no 1 . T • ui • njemu, da je, bi rekli, središče J° m110?1 izlete v Ljubljano. pozornosti. Nekaj čisto drugega j j0 je ie bežna skica je seveda zabava, ki je tudi‘ena izmed oblik, kjer pa je vsak otrok obenem tudi izvajalec. Navada, da mnogi pričakujejo nekih navodil, kako naj organizirajo praznovanja, je že za nami. Tisoč glav — tisoč idej m to je osnovno gibalo, da je Novoletna jelka dosegla tak razmah in tolikšno pestrost. Vendar pa pri tem vse premalo spoznavamo in se učimo, ker pogosto ostane izvrstna ideja skrita drugim. Tako so n. pr. čudovite prireditve, ki jih ponekod organizirajo na prostem, seveda če so vremenske razmere ugodne. Kot povsod, bi se morala tudi ob Novoletni jelki manifestirati naša poglavitna naloga, da vzgajamo človeka v čutu tesne in tovariške povezanosti z drugimi. V družini dobi ta občutek svojo posebno toplino prav ob takšnih praznikih. Vsakdanjost se spre- kako bi lahko pomagali. V mestu j meni v drugačno razpoloženje, v ali večjem središču je vrsta usta- j povezanost in prijateljstvo. Toda nov in podjetij, ki bi lahko zbra- I tudi otroke bi morali uvajati, da la in opremila skupino z dedkom i imajo pri tem določene odgovor- Premalo sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni Dobili bi jih lahko iz raznih virov, ne da bi obremenjevali živinorejce Veterinarska služba ima velike naloge, zato potrebuje precej sredstev. V začetku letošnjega leta so v mariborskem okraju cepili zoper kokošjo kugo 41.000 perutnine. Pred kratkim pa so začeli ponovno cepiti kokoši v tistih krajih, kjer je največja nevarnost, da bi se pojavila kuga. Vsako leto cepi jo prašiče po vsem okraju, da bi jih zavarovali pred rdečico. Samo letos so jih cepili več kot 50.000. Razen tega so jih cepili še zoper nekatere druge, v okraju manj nevarne kužne bolezni. Med govejo živino je treba zatirati predvsem dve kužni bolezni: jalovost in tuberkulozo. Obe veterinarji preganjajo, kolikor jim dovoljujejo gmotna sredstva. Letos so zdravili več kot 4000 jalovih krav. Tuberkulinizirali pa so 20.000 krav in med njimi odkrili 238 tuberkuloznih. Število tuberkuloznih krav so prejšnje leto že zmanjšali pod 1 °/o, a v zadnjem času spet narašča. To je posledica nakupa živine v sosednjih krajih brez potrdila, da govedo ni tuberkulozno: Pri polovici odkritih tuberkuloznih krav so namreč ugotovili, da so jih živinorejci kupili v ptujskem okraju in na Ilrvatskem, kjer tuberkulozo še niso tako omejili kot v mariborskem okraju. Precejšnji uspeh pri zatiranju tuberkuloze so dosegli tako, da so živinorejcem, ki so prodali okuženo govedo, izplačali del razlike med cpno plemenske in klavne živine. mišljanj o naših praznovanjih Novoletne jelke, zabeležena v želji, da bi vsa praznovanja kar najbolje uspela. Zvone Miklavič Ob navzočnosti številnih ljudskih poslancev in odbornikov obeh zborov je na seji OLO Novo mesto pretekli petek poročal o gospodarsko-finančnem položaju obeh bivših okrajev Jože Knez, predsednik sveta za gospodarstvo. Tako za proračunske izdatke in investicijsko dejavnost v okraju je značilna nedisciplina, da so bili številni izdatki angažirani že pred dejansko ustvaritvijo. Ko se je situacija zadnje mesece zaostrila, sta prišla oba bivša okraja v resne težave. V novomeškem okraju so ugotovili, da predvideni dohodki ne bodo v celoti ustvarjeni; primanjkljaja bo, kakor kažejo podatki, skoraj 29 milijonov dinarjev, zlasti pri tistem delu dobička, ki bi ga morala ustvariti gradbena podjetja. Da bi dosegli uravnovešenje v proračunu, bodo v novomeškem okraju zmanjšali predvsem negospodarske investicije. Zato so sprejeli popravke v načrtu elek-trifikacijskih in komunalnih del, določili novo, manjšo razdelitev v prosvetnih investicijah, v izdatkih za soc. skrbstvo in zdravstvo ir.' v okr. kreditnem skladu. Najobčutneje je izpad dohod ka gradbenih podjetij prizadel okrajni stanovanjski sklad. Namesto predvidenih 62 milijonov dinarjev bo ta sklad po oceni dosedanjega položaja dobil le do brih 48 milijonov dinarjev, kar še zdaleč ne bo zadostovalo za najnujnejše potrebe. Zlasti malo so letos dobili iz tega sklada posojil zasebniki za gradnjo stanovanjskih hišic, čeprav je znano da z mobilizacijo lastnih sredstev dosežejo najboljše uspehe V Novem mestu so zadnje tedne volivci ostro kritizirali neekonomične gradnje stanovanjskih hiš na Grmu in obsojali eksperimentiranje arhitektov. Gradnje bi morale biti cenejše in bolj gospodarske. Bivši novomeški okraj bo s tem, da je že 1. r.ovembra ustavil različna investicijska dela in znatno omejil različne proračunske in ostale izdatke, lahko stoje ra- uravnovesil čune. Medtem pa je stanje v bivšera okraju Črnomelj precej bolj kritično. 2e od začetka leta V’r^va' čunski izdatki niso bili realni... primerjavi z dohodki, ker so bili slednji planirani, zlasti v industrijskih podjetjih, previsoko-Bili so vzeti iz ocen proizvodnje po ekonomskih elaboratih investicijske graditve, ki pa ni nezaključena v predvidenem rnkit niti nove proizvodne kapacitet ne dajejo še tolikšnih dohodko™ oz. ponekod niti še niso steiu (bivša tovarna učil, tovarna Pie" tento, »Marmor« itd.). Ker je n®" publika že doslej krila belokranj* ski proračun s pribl. 50-odstotn dotacijo, je razumljivo, da okrr0. usmeritvi učenca v praktične ,e kovne šole, ki dajejo kader. v danes najbolj potreben, bo uredna tem oziru važen regulator So pa nekateri. k[ zatrjuj®!®^ ^ čala«. Takim naj povemo, da sC[n nes zagotovljeno stanovanje v . najemnikom po pogodbi ob 8k nnmsklh (zaščitenih) najemnin. J je> državljan, ki so vseli v stanovanj k| ga danes zgradi družba, P'*..ko-Za to stanovanje zaščiteno l°tcljgj nomskol najemnino Od družbe knjo prejema poselino pomoč, ki s®_ oj« ob tolikšni družbeni pomoči PJjflot vredno dvigati glasu za ao ‘ din na leto, saj Re je gradnja »*«L. razliki ‘ med zaščiteno In 5-Hrir?""1 v raziiK] men inscnonu •»» siril'’111 sko najemnino. Zasebni »1! za” ..jtc* grndltelj pa.plačujeta za b*So # .* to sama, sama morata 8krb® « -.5 stroške Investicijskega ln te« vzdrževanja hiš ali stanovanja- \a graditelji so angažirali lastna jfol Rtvn pri zidanju In plačujejo , rCd. kreditirana sredstva t obrestmi ^ ki so sicer minimalna, venj«iofe' obračunavajo. Odrekli so se ° |,|ge ni m dobrinam v korist zidanja ali stanovanja. Sama lastninska vica na MSI ali stanovanju praktično razlikuje od PraV nuninua jc« «»«7 uu |iiioauttn ui imiuu, p|>jjktltiHf) kjer znaša mogoče mesečni zaslužek stanovanja, 'ki "ga'“sedaj uživa • ,0 obeh zakoncev ki sta zaposlena, tud I IlajctnnIk k, J(, „^„„11 pogodbo.^. ■J J I)a f po tem. dn Je prva odsvoljlva ',-hd- n. pr. takih 40.000 zakoncev bodo prejemali še na- (H|iva, medtem ko pravica do *t» prej otroški dodatek v polnem zne- vanj« po najemni pogodbi tudi iaLo sku. Zakonca pa. ki sta sezidala sta- tavlJa už|valcu (najemniku) traJ^, še pobirajo pristojbino, ki seje otvo“nonv^a3Wfopjb“ažereVz^ae "•""p«««" >■»» p •I STOlln«',”,; k?'«^ *"^ ohranila iz predvojne JUgO^t*V1 Je’ I postaje v Kočevju Poslopte 1e so- 1 l! 5° recimo 1-.000 din na mesec, pu „ najemnikom ob njcg-vl fiRI^.jnrile vendar zbranih aredstev ne do- J SV»«, ^ i !ia?ka. X I - - ®fdal lahko postavim« vprnš/J biva sklad za zatiranje živinskih j za železniško osebje ln garderobo, kužnih bolezni. Tndi pri pasjih Novo poslopje je precejšnja prido-taksah bi lahko dobili v ta sklad , nekaj sredstev in še iz drugih vi rov živinorejske dejavnosti. Koristi, ki jih imajo ztvtno- nlške postaje. Okrajni odbor Ljudske tehnike za kočevski okraj se v svojimi orga- ,---- ’ **•. • v* i J v ujli aj v svojimi OIK«- rejci od zaščite svoje živine pred nlzacljami Skrbno pripravlja na pro-kužnimi boleznimi in ki jih bo slavo desete obletnice Ljudske teh-moč z večjimi sredstvi še pove- nike. ki bo prihodnje leto. za izved-Jati. so tako velike, da nc bo ni- bo P™a»ve je izvoljen Iniciativni komur žal teh izdatkov. Sicer pa odbor. Na splošno je delo LT v kočevskem okraju zadovoljivo. Minuli teden so pod vodstvom LT predvajali šolski mladini poučen film »Bodite bodo tako malenkostni, da ne ......, bodo presegli vrednosti niti pol C e' bi * i mefi do vol j pmotnih sred- j kilograma prodane živine, pri ne- j previdni., razen tega pa Je bilo še stev za take podpore živinorej- katerih živalih pa komaj čet rt I Predavanju o prometnih predpisih. F. K. I cem, bi tuberkulozo lahko odpra-' kilograma. P. J. v. D. .. , . eelotl. In to zaradl 1 kdo 'd™žbi%‘eč’dnje ln kdo o? Idcalno preračunanega dohodka od vfg prejema. Da ne bi zavlMjLJijo lastnega stanovanja. k| presega 15» nekod , razveseljivo na'lr':„i,k« illn na mcRoc na posameznega dru-| aRdrnfne „sehne M"1,'?.';* „re- tInskega člana Zakonca v prvem ,rrildn|0, h| blln troha temeljito 9 primeru na potrebnjeta družbene t#-li«ntl. nll ne 1«! kazalo ostri \„n podpore za svojega otroka, a jo pre- | ,, spr0menltl ko- M bilo «of'" je jematn, v drncem primeru pa zakon c n potrebnjeta podporo družbe m vzrejo ln vpgojo svojega otroka. Je Pa ne prejemata. Sicer pa Je realna vrednoat otr« fikega dodatka od čaaa ustanovitve to pravice pred leti pa do danea. ob- | čutno padla In Je blln prvotna uredba | že spremenjena v ftkodo družin z I večjim Številom otrok. Omenjeno 1e Že bilo. d« *e ne plača davek od dedHčIne In Aitrpa v primeru, če podeduješ ali doblft v j dar dvoje večjih ali tri manjša »ta- I vi ni spremeniti g0 i« pravično ln v duhu «?:n.lš*v. k1 5 zakonitih določilih utrjene. , j,fl. zidanja j. cilju posneševnn.ln vanj n« najširši osnovi. Naročniki »Ljudske pravice« so zavarovani za prim*1 nezgode! Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V IDRIJI Višja ideološka raven pogoj za uspešno delo v organih družbenega upravljanja Komunisti si morajo bolj prizadevati za povečanje svojega vpliva v družbenem življenju — Ne samo za industrijo, potrebno je skrbeti tudi za razvoj ostalih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva V Idriji je biilia v nedeljo ob-c»nska konferenca ZKS, ki sta ji razen 69 delegatov prisostvovala sekretar Okrajnega, komiteja '**rica tov. Tine liemškair in Pjsdsedniiik Občinskega lijudskega. j**bara Idrija tov. Lado Božič, “'lede na živahnost im plodnost *^apra\ c in aktualnost vprašatnj, m so jih obravnavaJi, je konfe-morda najbolje uspela od Jsch dosedamjih obči-nskih konične Zveze kom imostov v go>ni-okrajni skupnosti. V razpravi delegati zl«S'td poudarili potire- Luikam, ki je tudi v prejšnjem komike ju opravlijail to dolžnost. Spričo sedanjega položaja so na konferenci razumljivo največ razpravljali o načinih za hitrejši napredek gosipocllarsitvia in dvrig storilnosti dela. V idrijski občini so doslej skrbeli le preveč z>go!j za probleme rudnika in ostale industrije, pri tem pa zanemarili raizvoj ostalih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva. Le-fo sk’ paj z gozdarstvom in živinorejo preživlja v idrijskem kotu znaten del prebivalstva in bo zato 1)0 Po večji ideološki vzgojii ko- treba v prihodnje bolj skrbeti za &*uai$tov ui sprejemu no vili čla- 1 pospeševanje kmetijstva. Zlasti je n®'T. Majhna ideološka raven je potrebno okrepiti in zboljšati P° njihovem mnenju poglavitni 1 splošne kmetijske zadruge, ki so 'zro NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI Maraova in Engelsova pisma K. Mara in F. Engels: »Izbrana pisma«. Izbral, prevedel in komentiral dr. Predrag Vranicki. Založila založba »Kultura«, Zagreb 1955 O najraizlličnejših osebnih problemih, o ljubezni na primer, družini, prijateljstvu, gmotnih težavah, o vseh tistih iinitianmih stvareh človekovega žitvJijenjia nam ne pove veliko ta, v tem aziiiru nenavadna korespondenca. Vsekakor ne pove toliko, kolikor običajno pričakujemo od takšnih pu- . Ože Lisac na mesec dni zapora. Raj Lesjak na mesec dni zapora, Ed-i?rd Plešnar, Vinko Zajc in Slavko gocevar vsak na 4 mesece zapora, :;lBa Debeljak na 2 meseca zapora, 8oiatem ko bil Janko Majnik ob-(SJ®n na 4 mesece zapora nepogojno. ji°tožena Mira P: olla oproščena. ...Javni tožilec se bo zaradi opro-'*‘Ve Stevtlnth kaznivih dejanj ln :*radt prenizkih kazni na sodbo F** tožil. Čeprav so nekateri obto-'flei za vrsto kaznivih dejanj, po-B®',erb, tatvin, goljufij in pod. dobili rffazmerno mile kazni, pa je nad IIiih1* moralna obsodba vseh poštenih tiai kl obsojajo gospodarski kriml-5?' huje kakor navadne tatvine, saj ski ol3toženci v glavnem oškodovali *uPno ljudsko premoženje. Prepovedani posli Ko jc bil zoper mladega Ivana Val-rrja. iz Boča nad Mariborom postopek »ar*»di spravljanja ljudi preko meje že DnČan’ ’e P°v®dal, da mU je pri tem Ij *,u pomagal tudi Ernest Raner, kmeČ-"vee iz Velikega Boča nad Mari Ranerja je Valher potreboval, da v’ dclavi ??ror„ J-bilo spravljanje ljudi varneiše. Pod nagrade je Raner ponudi: Jel apja Ivana Čagrana vsakokrat po eno „?®bo in jo spravila iz Maribora po jenskih poteh do Zovenrjevega vrha. U er }e 5rl vedno v predhodnico z na-8°. da obvesti Valherja, 8e bi se bli— . 0 ps _____________ _______bo spre Trikrat Jc Sel z Ivanom Valheriem Maribor, kjer sta prevzela od ielezni-•krat po in jo spravila iz Maribora po Nepravilno postavljen zidarski oder povzročil nesrečo Gradbeno podletje .Šiška« gradi ,. Mostah v Pavšičevi ulici neko po-v'°PJe. ob zgradbi so postavili 3 m ■sok lesen oder, vendar tako ne' 'r°kovn1aSko. ‘da Fe Je le-ta 10. de-jftnbra dopoldne pod težo apna, mal-n? dveh zidarjev podrl Pri ne-St se 1e hudo poškodoval del iver ‘'Pfan CiaSper. ki so ga morali takoj aDeljatl v bolnišnico. Kulturne beležke Upravnik Bizantinološkega initl-tutfc srbske akademije znanosti, univerzitetni profesor dr. Georgij Ostro-gorski, pojde konec decembra v London, kjer bo prisostvoval svečanosti OD 50-letnici ustanovitve Zgodovinskega društva Velike Britanije, ob tej priložnosti bo dobil naslov častnega člana ugledne britanske znanstvene ustanove. it V zbirki »Gledališče sveta«, ki jo objavlja milansko založniško podjetje »Nuova Academia«, je izšla tudi knjiga znanega slavista univerzitetnega profesorja v Padovi Arturja Cronija, ki obširno opisuje življenje m delo dubrovniškega književnika in dramaturga Iva Vojnoviča ob popolnem italijanskem prevodu »Dubrovniške trilogije«. ★ Izšel je prvi zvezek kolektivnega dela sodelavcev Bizantinološkega inštituta Srbske akademije znanosti »Bizantinski viri za zgodovino jugoslovanskih narodov«. To delo zajema najstarejše zapiske bizantinskih pisateljev o Slovanih med V. in X. stoletjem. ★ Letos praznujejo Madžari dve pomembni obletnici: 75-letnico rojstva in 10-letnlco smrti znanega madžarskega skladatelja Bele Bartoka ter 70-letnlco smrti najpriljubljenej-šega madžarskega pianista ln skladatelja Liszta. V okviru Bartokove proslave je bilo v Budimpešti več svečanih predstav; odprta je bila tudi razstava o njegovem življenju in delu. Ob obletnici Bartokove smrti Je bila madžarska državna opera povabljena v Francijo, kjer naj bi uprizorila neko njegovo delo. Svečane predstavo in koncerti, ki bodo prihodnje leto, bodo zaključeni z mednarodnim Bartokovim festivalom oktobra 1956, ki se ga bodo udeležili glasbeni umetniki lz več dežel. V Budimpešti bodo praznovali obletnico smrti velikega skladatelja Liszta z velikim mednarodnim natečajem pianistov, ki bo septembra 1956. ★ pred nekaj meseci so v bližini Reinheima v Posarju po naključju odkrili bogato okrašen grob neke keltske princese. Našli so med drugim velikanski bronasti vrč za vino, ki Ima izrazito keltske značilnosti. Arheologi menijo, da sodi ta grob v četrto ali peto stoletje starega veka. K. Manc blilkaciij. Skopa je im udržama, kadar je govora o teh zadevah in samo pazljiv bralec jo bo razumel in občutil kot kokument prijateljstva in v njej spoznal bogastvo človeških vrednot avtorjev teh pisem. Veliko zainiimiiivejše je to dopisovanje v drugem smislu. ?isma Marxa in Engelsa, ki sta jih izmenjavala ali jih pošiljala svojim sodobnikom, izbrani a v tej knjigi, so predvsem pričevanje o intenzivnem dnihovmem naporu, velikanski praktični dejavnosti in izčrpavajočem znanstvenem delu. Ko se znajdemo pred nadvse za-ni m vviini podrobnostimi procesa, ki je pomendil nastajanje docela novega, od vseh dotedanjih svetovnih nazorov korenito različnega pogleda na svet ter človekov položaj im vlogo v njem, nas mine sleherna radovednost glede zadev privatnega življenja. S temi pismi pridemo v stik z idejami, ki so omajale im porušille stoletne utvaire in usposobile delavski razred, da je ubral pot bistvenega spremim jam ja sveta. V tej korespondenci se zrcali nr-la doba. njeni problemi iin boji. Hegel, Feuerbach im mladohege-ljnmoi, politični spopadi, religioz- ni in filozofski prepiri v tedeinji; Nemčiji, teze utopičnih socialistov, vojne iin revolucije, prve delavske argumziaciije, začetne slabosti in maraiščainije deia/vekega gibanja, uspehi angleških ekonomistov, zgodovina im jezikoslovje, n&jmovejši sadovi prirodoslorja, ideje miaioonitščainskiiili filozofov in ekonomistov, iluzije in laži, kakor tudi dejiamski uspehi — vse to naleta v teh pismih na odmev, analizo, podporo ailii nasprotovanje, usitvairjailno kritiko ali sprejem. Kot osnovni motiiv pa se iz mmo-aice dogodkov znanstvenih področij, dejstev, problemov in raizprarv o njiih čcdailje določneje očntaivajo formulacije dialektičnega materializma. Leta od konca 1842. do začetka 1848. (ko je objavljen »Manifeste), o katerih nam po svoje govori ta i šče, ki se je ukvmrjailo ravno ‘ s korespondenca, so v tam oziru tam poreklom, torni koreninami, zlasti zainiimivo. Štiniindvaijsetlet-' gibalnimi silami, kii so pogojiile ni Mairx pošlje 30. novembra 1842. ! ‘"v‘'— J--------*— J—v' - pismo Arnoldu Ruggeju, v katerem mm opiše svoj spopad s skupino berlinskih mladohegdijam-cev. V pismu pravi, da se je postavil po robu meglenemu raz-gl&bljamijiu, velikim zvenečim frazam, samovšečni nečimrnosti njihovih člamkov in da zahteva več določnosti, več proučevanja stvair- mer, ne pa politične raizmere v religiji, »zaikaj religija, ki je sama na sebi brez vsebine, ne živi od nebes, temveč od zemlje im propada sama od sebe z razpadom popačene stvarnosti, katere teorija je.« V bistvu opozarja ta formulacija že na docela novo smer mišljenja, diametralno nasprotno dotedanji filozofiji, politični ekonomiji, politiki. To ni več niti Hegel niti Feuerbach, to je nekaj bistveno različnega od njiju dveh. Filozofi so dotlej v najboljšem primeru proučevali zgodovino re-lii.giozmiili predstav in filozofskih idej, jih kritizirali ali razvijali dalje, to pa sq počeli, ne meneč se za n jihovo podlago in ne da bi proučevali njihovo pravo po-reiklo. Z Mairxom in malo kasneje z Engelsom se je pojavilo gledi- takšne ali drugačne ideje, družbe- ni ustroj in ustanove, ekonomske kategorije itd. Obdobje kakiiih potih let (od konca 1842. do začetka 1848). je doba napora dveh mladliih prijateljev, spričo katerih je prišlo do tega, da sta odkrila notranje zveze in dotedanje znanstveno filozofsko izkustvo človeštva sploh, ga uporabila za ustvarjanje materialističnega pogleda na zgodovino. Z izdajo »Manifesta Komunistične partije« se zaključi to obdobje, v katerem je človekova misol prodrla na naijobčutl jivejše im najmanj raziskano torišče — področje gibalnih sil in zakonitosti človeške zgodovine. Kar bralca tega izbora pisem naj'bolj privlači, so ravno pota tega prodora in ovire, na katere sta oba prijatelja naletela. Izbor seveda vsebuje veliko večje število Marxoviih im Engelsovih pisem. Cilj tega kratkega prikaza pa ni mogel biti zajeti celotmo problematiko tako bogate in zapletene korespondence. Naš namen je bil predvsem opozoriti na eno izmed številnih privlačnih plati te korespondence ter opozoriti na delo, ki ga je z erudiieiijo dobrega poznavalca opravil avtor komentarjev im pre-vofW teh pisem dr. Predrag Vra-niokii. M. TERŽAN IZ LIKOVNEGA SVETA Nemška barvna grafika 1955 Prod Štirimi leti jo osem nemških muzejs-kih ravnateljev izde.lalo naijrt, kako naj bi se barvna grafika • i 1 • ‘i •» I * ““V v il(i nun razmer, temeljitejše poznava- približala obfeinstvu, umetnikom pa nje stvari. Dalje izjavlja, da sodi, dal« pobude, da bi se v večji meri po-i ■svetili tej lopi umetnostni panogi, ua je treba reiriiclijo ^ kiPlitrzuraitL Zamisel jo &prožil ravnatelj hanno-p red vsem V kriliiiki poldiiicndlh raz- verske »Kestner-Gosellschaft«, znani pospeševalec moaniih 71. Med njimi več, ki jih j. jznamo ž© iz na«© Moderno galerije: II. A. P. Orioshaber, Johanna Schiitz-WoJff, Georg Meistormann ln Carl II. KHemann (ki je na letošnji ljubljanski mednarodni grof. razstavi prejel nagrado 100.000 din). Izmed drugih so bolj znani že Walter Becker, Uolf Miiller-Landau, Karl Kodel, Konrad Westpha;l. IzveČine so zastopani mladi umetniki, tretjin« Izmed njih je stara komaj 30 let, žensk pa je 9 med njimi. Letošnja razstava je bila, oziroma že bo razstavljena v 36 galerijah in muzpiih po Zahodni Nemčiji, mimo teffa S© v Baslu ln Bernu. Kot je vid 1 ■gfoggjgjll ilPSil.., ^ :m ti F. Engels deti, je ta zamisel popolnoma uspe- la: veliko 5 te vilo umetnikov se je zaceJo ukvarjati s barvno grafiko, med občinstvom pa se je pomnožilo zanimanj© za to lepo umetnostno zvrst. Leta 1953, ko je bila prvič prirejena ta razstava, j© bilo prodanih že 1100 listov. — Tudi pri nas so zanimanj© ta grafiko, slasti za oa-rvno, po zasJugi načrtno pripravljenih razstav v Modemi galeriji in drugod, širi in poglablja. L. A. NEKAJ NOVOSTI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI La Farse H.: I/Europc blessiie. Inventair© photop:rafique do« monu-monts detruits. (New York 1947 prelep.). (II 130 191). Marivaux par lui-meme. Pariš 1U54. (F 57/1955). Marouzoau J.: Lexique do La terminologi« linguiRtiiiue frn.ncais, a.lle-mand. anjilaia, italiem. 3o 6d. Pariš 1951. (Č l'J2 805). Mary A..: I.a flour do la prone irancaUe depuis los ori(?i.nos jiwqn'ti ln fin du XVIo slftcle. Pariš 1951. (F 77/1955). Moulinior L.: Lo pur et 1’impnr dana la panse des Hrecs diHomfers n Arjstoto. Pariš 1952. (fctudos ot commentalres. 11.) (II 130 180) Newman B.: Titos yuffosIavia. London (1952). (122 402). Ntlssom N. A.! dogo! p-t PiHers-bourjj. Stockholm 1954. (Trudv po slavljan&koj filolosii. 4.). (115 733). Ortsveneiclmis von osterreich. Tlearb. nuf Orund der Erffc-bnisso der Volksr.iihlunff vom 1. .Tuni 1951. 2. Aufl. Wieo 1953. (II 117 304D. C SPOBT IN TBLESHA VZGOJA D IZ DELA ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO »PARTIZAN« FLRJ V INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH Pomoč delavskih svetov Prizadevajo?, si, da bi zajela kar največ delavcev v svojih organizacijah, Zveza za telesno vzgojo »Partizan« ni žela zadovoljivih uspehov. To je resno vprašanje, s katerim se danes intenzivno ukvarjajo vse organizacije »Partizan«, saj so prav delavcem, zlasti še delavski mladini, pravilna in sistematična telesna vzgoja in vse ostale oblike športnega dela v društvih »Partizan« nujno potrebne za ohranitev zdravja in kondicije — mimo zabave in razvedrila, ki ju prinaša telesnovzgojna dejavnost. malo prizadevanja, da bi zagotovili potrebna sredstva in pogoje za sistematično delo v telesni vzgoji mladine. V kolikor tudi dajejo taka sredstva, dobijo le-ta večji del nogometni ali kaki drugi klubi. Ce bi delavski sveti posvetili več pozornosti tem problemom, bi bil uspeh neprimerno večji vzlic seda-NERAZUMEVANJE nje, da za en industrijski kolektiv njim objektivnim težavam. To kaže Tu imamo nedvomno tudi obiek- zadostuje — ali kar je še huje — da tudi praksa: tam, kjer so se odloču-tivne težave le-te so predvsem po- ie veliko pomembnejše nogometno joči, predvsem delavski sveti, bolj manlkanie dvoran s Dotrebnimi Dri- moštvo, košarkarsko ali odbojkarsko zavzeli za to, kjer so imeli za težave Dravami ln rekviziti nizko števUo moštvo, kakor da bi vsaj prav toliko .Partizana« več razumevanja, je bilo Strokovnega prednjaškega kadra ne- pozornosti posvetili pomnožitvi dru- delo neprimerno boljše in uspeh ve- “dKi?ub ^ vsemu Ta^moi doseči ^KoSaTin potrebno je, da so ‘ “splošno sodelovanje .Partizana« bol jte Rezultate Da pa b” te težave tudi v industrijskih središčih šport- in delavskih svetov bi v veliki meri mevanja^ia^dblorte SJSKL2?«* ter vsakdanja potreba de- družbenem življenju. 2al pa še zmeraj prevladuje mne- ZANIMIVA ANKETA MED ZAGREBŠKIMI SREDNJEŠOLCI »Naštejte deset športov...« V treh zagrebških gimnazijah (I. ženski, VI. ženski in IX. mešani) so pred dnevi anketirali 416 srednješolcev, od teh 198 dijakinj in 2X8 dijakov. Odgovarjali so na vprašanje: »Naštejte deset športov, s katerimi bi se najraje bavili.« Rezultati ankete: Mladinci: plavanje, nogomet, košarka, vaterpolo, rokomet, smučanje, veslanje, tenis, atletika, odbojka. Mladinke: plavanje, umetno drsanje, smučanje, tenis, veslanje, odbojka, košarka, telovadba, namizni tenis, rokomet. Po tej anketi smo dobili pravzaprav zelo zanimiv vrstni red. Le-ta lahko služi kot vzpodbuda za nekatere zveze, da razširijo svojo dejavnost med šolsko mladino, posebno če gre za zveze, ki niso še množične. Mogoče bi bilo dobro, če bi tudi aktiv telesnovzgojnih učiteljev in profesorjev v Ljubljani ali kakem Polfinalni šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 12. dec. - Udeleženci številom najkvalitetnejših nogometa-polfinalnega turnirja so imeli danes Sev ali košarkarjev, ki pogosto niti prost dan Dopoldne sta igrala pre- niso člani teh delavskih kolektivov, kinjeno partijo iz VIII. kola Damja- P*č pa slehernemu delavcu, ki bi se novič in Trajkovič. Partija je po- rad ukvarjal s to ali ono športno novno prekinjena v boljšem položaju disciplino. za Damjanoviča. , VLOGA DELAVSKIH SVETOV in koristnejša, saj Je »Partizan« te- i lavstva _ _ meljni člen v telesni vzgoji mladine. ; Od tega bi imeli nedvomno korist drugem mestu s pomočjo športnih Ljudje ne razumejo dovolj, da se i delavci i njih kolektivi ter nazad- zvez izvedel podobno anketo. Ver-»Partizan« ne ukvarja zgolj s telo- nje celotna skupnost. Lj. L. | jetno jim ne bi bilo žal... vadnimi vajami in orodnimi vajami, pač pa so v okviru te organizacije dane možnosti tudi za vsestransko športno vadbo. In to ne le s pičlim Pnlfinnl«. v šnlmn I V našem sistemu samoupravlja- romndie v sauiu nja, ko delavci in delavski sveti iz- Sabac, 12. dec. — Dopoldne so bile ključno odločajo o vsem, kar zadeva na polfinalnem turnirju odigrane življenje in delo takega industrij-prekinjene partije iz prejšnjih kol. skega ali tovarniškega kolektiva, je Rezultati: Vasiljevič - Djaja 0:1, Ugri- od stališča delavskega sveta nasproti novič - Janoševič remi, Bertok - j »Partizanu« v veliki meri odvisno Smederevac remi, Kržišnik - Jano-: stanje telesne vzgoje delavstva in DNEVNE NOVICE Delavsko prosvetno društvo Svo- Sreda, 14. dec. ob 20: L®s^°''®,c'u»enc* da — Poljane, Ljubljana, vabi bregova«. Abonma Vajenci u boda .----, ----------- članstvo in prijatelje društva na red- v gospodarstvu. r-iraudou*: ni letni občni zbor, ki bo v torek, Petek, 16. dec. ob 20. Girau 13. decembra 1955 v terenski dvorani v Zarnikovi ulici 3. — Odbor. ZROJ, pododbor Sp. Šiška, obvešča vse rezervne podoficirje, da bo dne 14. decembra ob 20 v Gasilski št. 5 sestanek za vse rezervne podoficirje. Na sestanku se bomo po- tek, 16. aec. od ai. »Trojanske vojske ne bo«. Abon LMS I. . . nnr; Sobota, 17. dec. ob 20: Matej »Vesolje v akvariju«. Premie Krstna predstava. Izven. Šentjakobsko gledališči Ljubljana, Mestni dom govorili o strokovni vzgoji rezervnih “ Sene{i6: podoficirjev in drugih aktualnih pro- Sreda, 14. dec. ob 20. G. --[o. podoficirjev in drugih aktualnih pro blemih. Krojaško podjetje Lesce v likvi-1 daciji poziva vse svoje upnike in _ ,, d b cmio toriatvr četrtek, 15. aec. oo veselo* tudi T »Logaritmi in ljubezen« igra. Red B. Vstopnice so prodaji. - * ob 20: Schillep »Marija Stuart«, tragedija. oo-U vanje M. Saričeve. Izven. ~ ■ dolžnike, da priglasijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje dolgove do v-n1- M -ar,rPVP izven. -— podjetja najkasneje do 20. januarja sbd 17' dec ob 20: G. SeneW<* mec Vor. v»/-» fom v c-. L-ii no hmrin nrl- oODOla, I/. UCl«. uu yeS6lO" Goerner: 1956, ker po tem roku ne bomo pri, znali nobene terjatve oziroma bomo izterjali vse dolžnike po redni sod- .. b 15 30. nijski poti. - »Krojaško podjetje Nedpepeika;, pravljična' igra. PoP«1' »Logaritmi in ljubezen«, igra. Izven. danska predstava. Izven. ob 20: Finžgar: »Divji lovec«,.11“ ska igra. Izven. Večerna pre«**, Ker sta bili obe dosedanji PT ševič 1:0. — Prekinjeni sta ponovno partiji Janoševič - Franolič in Vasiljevič - Mihaljčišin, obe v remi položaju. Stanje po VIII. kolu: Djuraševič 5 (—), Djaja 5, Čirič'4,5 (—), Sofrev-ski, Jovanovič 4,5, Bertok 4 (—), Kržišnik 4, Janoševič, Franolič 3,5 (1), Momič, Ugrinovič 3,5 (—), Osmanagič 3,5, Mihaljčišin 3 (1), Božič, Stambuk 2,5 (—), Smederevac 2,5, Vasiljevič 2 <-, 1). delavske mladine. V malone vseh republikah, še zlasti pa pri »Partizanu« Srbije, niso delavski sveti temu vprašanju posvečali zadosti pozornosti, kar je ukvarjajo z drugimi pomembnimi vprašanji, so le redko postavljali vprašanje telesne vzgoje na dnevni red — in zavoljo tega je bilo pre- VESTI IN DOGODKI Pred IV. Gorenjskim smučarskim zletom pilo nad 10.000 smučarjev in sankačev. Razen domačih tekmovalcev od .lajmlajših pa do Polde, Muleja, Kor-dežev in ostalih bodo nastopili tudi tekmovalci s Koroške, iz Franclje, Madžarske, Avstrije, Zahodne Nem- „ . . ... . . ,,ITT v čije Švedske, Italije, CSR, Poljske in ^ Ljubljani se je začelo VIII. ša-nordijskih dežel. Tako bo »Gorenjski hav^k" prvenstvo smdikaln.h podružnic, viVmnn»iAna amnair tiirii na katerem sodeluje 22 šestčlanskih mo-zlet« ne samo množična, ampak tuai j cbllninp nordijskih *UUl 5tcv- Le-ta so razdeljena v štiri skupine, kvalitetna smučarska prireditev. , gtanje n ^ , 8kopina;FDi_ Spored IV. Gorenjskega smučar- j rekcjja PTT 9, Pravosodje 8,5, želez-skega zleta bo zelo pester. Najprej ničar I 7,5, Litostroj II 6, Svet za zdrav- Odbojka V zadnjih petih letih je število registriranih mladincev nazadovalo za več kot polovico Konec tega tedna bo v Beo- odbojka čedalje bolj . priljubljena gradu plenum Odbojkarske zveze športna panoga v šolah, ko so te Jugoslavije. Na njem bodo raz- ekipe vsekakor v gmotno slabšem pravljali o dvigu odbojkarskega položaju kakor tiste v odbojkarskih podmladka, saj uradni in stati- klubih. stični podatki kažejo, da v zad- Po podatkih Odbojkarske zveze njih petih letih število registrira- Hrvatske se je število registriranih nih mladincev in mladink malo- mladincev in mladink v zadnjih pe- ne nenehno pada in je položaj tih letih gibalo takole: 1950 — 1523, takšen, da nam grozi, da bomo v 1951 — 308, 1952 — 254, 1953 — 309 in kratkem ostali brez kvalitetnega 1954 — 405 članov. Skrčenje je znatno, odbojkarskega podmladka. Dosedanje izkušnje opozarjajo na ne- _ _ . . ... . ' varnost, da se to število, če ne bodo . , - . . . eHFu 51110 uf? u i storili učinkovitejših ukrepov, še bolj eden izmed resnih vzrokov, da teles- približno 79 odstotkov odbojkarskih .krx, v-inhi ki cmriPinieio v zveznih na vzgoja v delavskih kolektivih ni organizacij domala povsem zanemar- ln republiških prvenstvih so skoraj- zadovoljiva. Delavski sveti, ki se da svojot' pozorno^t posvetili članskim ekipam, večjo skrb za mladince pa imajo šele neposredno pred kakim tekmovanjem, na katerem naj bi le-ti sodelovali. Zanimiva je primerjava uradnega števila registriranih mladincev s številom mladih odbojkarjev, ki sodelujejo v tekmovanjih izven tekmovanj, ki jih organizira Zveza. Vtem ko je bilo leta 1954 v kartoteki Odbojkarske zveze Hrvatske registriranih le 405 mladincev, pa je istega leta na srednješolskih igrah v tej republiki tekmovalo kakih 200 ekip s približno 1800 igralci in igralkami. Mar že ta primerjava ne zadostuje, da ovržemo vse trditve o dozdevnem nazadovanju odbojkarskega podmladka? Ce združimo ti dve številki, dobimo 2205 mladinskih tekmovalcev, se pravi 882 članov več kakor leta 1950, ki je štelo za najplodnejše odbojkarsko leto. To pomeni, da gre samo za sorazmerno zmanjšanje in slabe oblike dosedanjega dela. Na plenumu Zveze bodo predlagali tudi izmenjavo dosedanjega tekmovalnega sistema za mladince. Prav tako so predlogi, naj klubi prevzamejo patronat nad šolami in jim pomagajo v organizaciji Lesce v likvidaciji«. »KROSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno si ^er 5ta 0111 uuc uubcu«u<- . .. ga oskrbi v zadrugi, semenarni ali stavi »Logaritmi in ljubezen« drogeriji. prodani in mnogo ot>1-skov^Jce,»a v Ce veliko stojiš ali mnogo hodiš dobilo več vstopnic, jih kupite v* uporabljaj osvežujočo kopel z »Jela« predprodaji od torka dalje P . *ejj, soljo. Poizkusi in povej drugim, da gaj ni v Mestnem domu. V cejj je »JELA« sol odlična. 15. decembra, bo ob 20 zadnji -----------------------------------------uprizorjena Schillerjeva tragej™ V drogerijskih poslovalnicah dobite »Marija Stuart« z gostjo Mina Saričevo v naslovni vlogi. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Torek, dne 13. decembra: lekarn GO' KO T A B L E T E za dezodorizacijo toaletnih in drugih revolucije št 3. zatohlih prostorov. »TaDor«, xrg revolucije si. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Dl) PHAVA Ml A Torek, 13. dec. ob 19.30: Verdi: - v maskah„ Gostovanje tenorist Odbor za sadjarstvo in vinograd- Josipa Gostiča. Veljajo vstopn . ništvo GZZ LRS obvešča člane Dru- kupljene 6. decembra. — Ne štva kmetijskih inženirjev in tehni- vstopnic je še na razpolago, kov ter vse ostale sadjarje, da bo v četrtek, dne 15. decembra ob 15 KINO v predavalnici Agronomske fakultete PARTIZAN: Angleški barvni f®8’ v Ljubljani, Krekov trg 1-n., pre- »Doktor v hiši«, dr val ing. France Adamič; »Odmi- TAM: »Osebna tajnica«. „ ranje breskev in stanje mineralne ,, K-n-ha. “ TsMh5r5ane‘’ ŠtUdlJ ‘n raZiSkaVa V l6tU let. delavka — olgof ^aga Vasig 1954-55. v.6i 29 let , p«avne {ak Zaječat K O NCER Tl “ Dušana; Jožica Janžič, 28 Lz 7 , spodinja - Marjana; Marija L*JJ2 Olga Jovanovič, pianistka iz Beo- 2.3 let, gospodinja, Kozjak — Franc*' grada, koncertira jutri za beli abon- Marija Zdolšek, 20 let tapet, delanj ma. Vstopnice v Filharmoniji, za _ Marjana; Štefanija Leskovar. ? abonente modrega abonmaja in za jet, pos. hči, Sele — Danico; Huj'?; garda Kikl, 23 let, gospodinja S«® ilj — Albino; Marija Belina, baletna plesalka — Bogdana; Marci-Pevec, 21 let. predi ca — »Ples med člani Rožnik, med mladinci pa Kovač in Popovič. Klub ima dobro urejeno gospo- j darsko poslovanje, zlasti pa skrbi za j „ . _ ____x to, da imajo člani dovolj koles, če- , Na IV. Gorenjaskem s:muprav niso vsi v posesti lastnih }coles. zletu bodo letos prvikrat sodelo- Uspehi bi bili lahko vidnejši, to-v sa. . ’x d« precej članov služi vojaški rok. množična zimskošportna priredi- Novi odbor, ki mu predseduje tev zares »mala gorenjska pieško. je sklenil v bodoče še čarska olimpiada«, saj bo nasto-; posvetiti delo mladini in pio- l nirjem, letošnji poizkusi pa kažejo, da bodo v tem uspeli. Šahovsko prvenstvo sindikalnih podružnic bo na vrsti 7. januarja nočni slalom na pobočju Smarjetne gore v Kranju. Naslednjega dne bodo na Bledu tekme tekačev, istega dne pa bodo sankači tekmovali v Kropi. Med tednom bodo po vsej Gorenjski meddruštvene, sindikalne, šolske in druge množične tekme. 14. januarja bodo ________________ v Tržiču tekme v alpskih disciplinah Tehnika I 1. z mednarodno udeležbo. Zaključek zleta bo v Kropi s tekmami v tekih in skokih. Svečana proglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo dne 15. januarja v Kranju. stvo LRS 4,5, Triglav-film 0,5. II. skupina: Izvršni svet LRS 8,5, železničar II 5,5, Litostroj I 5, Zavod za socialno zavarovanje 4. Tehnika II 1. III. skupina: Radio Ljubljana 8, DOZ I 7,5, ŽIŽ 7, Glavna zadružna zveza 5. TSS 4,5, Obrtnik 4. IV. skupina: OLO 8,5, Slovenska filharmonija 8, DOZ II 4, Kurilnica 2,5, študente popust. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Ivanka, Kerin, ’27 let, knjdgovodkioijj Brežice — Mirana; Danica Heric* Torek, 13. dec. ob 20: Miller: »Lov let. učiteljica, Poljčane — na čarovnice«. Abonma A. Kristina Voh, 30 let, goepod131^ Sreda, 14. dec. ob 20: Miller: »Lov Remšnik — Silvo; Danica Arko, na čarovnice«. Abonma H. let, nameščenka — Jasno. Četrtek, 15. dec. ob 20: Machiavelli: Umrli so: Ivan Dokl 64 let, »Mandragola«. Abonma B. ni6ar Zff Hlapje; Alojz ‘ Praznik. ® Petek, 16. dec. ob 15.30: Golia: »Jur- je^ upokojenec; Anton Kovačec, če«. Zaključena predstava za gim- to otrok; Ivan Galun, 49 let, nazijo in osnovno šolo Domžale. ]jarski mojster; Slavko Madžarac, Sobota, 17. dec. ob 20: Lorca: »Svatba ie+ ravnateli krvi«. Izven in za podeželje. Nedelja, 18. dec. ob 10.30: Golia »Jurček«. Izven in za podeželje; ob 15: Miller: »Lov na čarovnice«. Izven in za podeželje; ob 20: Machiavelli: ^Mandragola«. Gostovanje ljubljanske Drame v Vevčah. V sredo, 14. decembra, bo v Drami ja vzgojo podmladka. V tem zapisku se bomo poslužili samo podatkov iz; tekmovanj ter s trenerji. Plenum bo Hrvatske, saj je Odbojkarska zveza Hrvatske pripravila za plenum naj-podrobnejšo razčlenitev. Opozoriti moramo, da je podoben položaj tudi v drugih republikah in je zategadelj vsi zaključki na temelju stanja na Hrvatskem moč prenesti tudi na ostale naše kraje. Bilo bi paradoksno, če bi rekli, da število mladinskih odbojkarskih ekip nazaduje samo zaradi spremenjenih gmotnih pogojev, kajti s čim razpravljal tudi o organizaciji stal nih in daljših mladinskih tekmovanj ki bi se jih udeležile ne le ekipe registriranih klubov, marveč tudi srednješolske in in društva »Partizan«. Seveda bi bila ta tekmovanja samo v okviru mesta in okraja. ZABELEŽENO V MINULOSTI »Olimpijsko« jajce Navada Je, da ob otvoritvi olim- bi sicer pojasnili dejstvo, da postaja pijskih iger Izpuščajo golobe. To so storili tudi 1. 1952 v Helsinkih. Nekaj KOLESARJI ILIRIJE Vse za pionirje Dejavnost kolesarjev Ilirije ie v našj športni javnosti znana. Podrobnejši vpogled v njo pa »mo dobili na občnem zboru tega kluba sredi minulega tedna in ugotovili, da 6« tudi Ilirija uvršča med solidne kolektive. zlasti v delu z mladino. Zato so imeli največ uspehov seveda mladinci, kj sestavljajo večino članstva. Odbor je že poizkušal uvrstiti v svoje članstvo pionirje, kar mu je tudi uspelo, v prihodnjem letu pa bo bo še okrepil s tem, da bo prirejali pionirske dirke. Največ uspehov so klubu priborili AKADEMIJA TVD »PARTIZANA« ŽELEZNIČAR MARIBOR USPEL PRIKAZ DELA Maribor, 11. dec. — Kot za- in voditeljev nenehno iz leta v leto ključek jubilejnega leta ob 25-let- nici obstoja in KMetnici dela po osvoboditvi je TVD »Partizan« Železničar Maribor priredil v dvorani Prosvetnega doma v soboto zvečer in v nedeljo popoldne uspelo svečano telovadno akademijo, ki Je potrdila, da Je bilo društvo res najboljše v ocen J e- dni pozneje so poročevalci iz Helsinkov zabeležili nevsakdanjo vest: iz Stockholma so sporočili, da je eden Izmed golobov priletel v stanovanje nekega prebivalca Stockholma, znesel jajce ln znova zletel skozi odprto okno. Novinarji so to jajce imenovali ___________________________________ »olimpijsko«. napreduješ Po uspelih »Mladih voj a- ^ kih« moške dece so člani na krogih Predlije avtomobilsko kolo pokazali dobro izdelane, a težke •» * Našemu avtomobilskemu prvaku Milivoju Vukoviču se je pred petimi leti na dirkah v Opatiji pripetila nezgoda, ki pa ni imela hujših posledic. V polnem diru se je namreč tekmovalcu snelo sprednje kolo na avto vaje, ki so zahtevale daljše priprave. 16 pionirk je nastopilo na visoki gredi s posrečeno točko Kabajeve. Pod-načelnik Svetozar Zei je nato z 12 pionirji prikazal točko »V teku in ulUBkYV lloJuwyre . skokih«. Članice so nastopile na dvo- _ vanju za pokal »Ljudske pravice« višinski bradlji. Točna in skladna je mobilu In se kotalilo pred avtomobi kot najboljše telesno vzgojno dru-; bila vaja ženske dece »Pri igri in lom. Vukoviču se je s skrajnim na-štvo v Sloveniji plesu« Lazarevičeve. Ritmične vaje porom posrečilo avtomobil zaustaviti. Vse točke so bile skrbno in vest- Turkove »S šali« so žele živahno kolo pa Je zdrvelo po cesti. Na srečo no pripravljene. Nastopajoči so potr- odobravanje. Nato so nastopili mla- . se je vse to pripetilo na ravni cesti dili marljivo delo v društvu, ki pod dinci v talni telovadbi in dokazali, i ln ne na ovinku, kjer bi se zelo tež-vodstvom neumornih funkcionarjev da obvladajo svoja telesa. 1 ko Izognili nesreči. CELJSKE VESTI Četrtek, 15. dec. ob 20: R. Marinkovi; 5. oo zo: R. Marimvv*- . »Glorija«. Premiera. premie18 abonma in izven. Petek, 16. dec. ob 15: R. Marinkovič* za red H uprizorjena igra »Lov na -Glorija«. I. srednješolski abonm * čarovnice«, ki je bila za ta red abon- Sobota, 17. dec. ob 20: R. Marinko maja odpovedana dne 18. novembra. »Glorija«. Sobotni abonma in Vstopnice, ki so bile takrat kupljene, Nedelja, 18. dec. ob 15.30: R. Marm' veljajo za jutrišnjo predstavo in odtlej izgube veljavo. kovič: »Glorija«. Nedeljski abon ma in izven. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 13. dec. ob 16 ln 20: Gostov8 nje v Škofji Loki ob priliki obel skega praznika: Wtlliam Sna* speare: »Othello«. .,»• Četrtek, 15. dec. ob 16: Vasja Ocvlt ' »Tretje ležišče« Red C in Nedelja, 18. dec. ob 16: Vasja Ocvi>__ »Tretje ležišče«. Izven in za deželje. po- GO- OPERA Torek, 13. dec. ob 19.30: Balet: Kogan-Semenov: »Amazonke«; Mozart: »Les petlts riens«; Lhotka: »Balada«; Borodin: »Polovski plesi«. Abonma red E. Sreda, 14. dec. ob 19.30: Massenet: »Manon«. Abonma red G. Četrtek, 15. dec. ob 19.30: Musorgski: »Hovanščina«. Abonma red C. V ponedeljek, 19. decembra, bo v Verdijevi operi »Rigoletto« gostoval znameniti baritonist Paolo Sil- Ponedeljek, 19. dec. ob 16 in veri, član Metropolitan Opere v New Yorku. Cene vstopnicam bodo od 1400 din navzdol. Naročila za rezerviranje vstopnic sprejema tajništvo SNG, Cankarjeva 11-L, telefon 22-526. Rezervirane vstopnice bodo za dvig pripravljene v četrtek, 15. decembra od 10.30 dalje pri operni blagajni. Dvignjene morajo biti do petka, dne 16. decembra do 12. ure. Vse nedvig- - njene ali sicer razpoložljive vstop- PREDSTAVNIŠTVO - ZASTOPSTV nice bodo v petek, 16. decembra od za srbijo sprejmem. Imam Pi8?l 17. ure dalje v prodaji pri operni „o. Zlatko Kres Renvrad. Cvm„ blagajni. stovanje v Tržiču. Bratko Kre »Celjski grofje«. ... Pripomba: Dne 13. dec. na g°8.a vanju v Škofji Loki bo igral *>a8. ob 16 Mayr Metod Laci Cigoj. ob 20 P3 DROBNI OGLASI no. Zlatko Kres, Beograd, čeva 29. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA y SREDO, 7. DECEMBRA d°P°! .3 Gledališka nasaža se je izgltbu pes volčjak. SliSi ime » Vurči«. Kdor ve, kam s® ko pes zatekel, naj javi na Ljuasl6 milico št. 1, Trg revolucije s»-426i Gledališka pasaža Torek, 13. dec. ob 20: Gogolj: »Revizor«. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji (tudi LMS III). u intim«'«' Minimum ........................................................................................................................................................... »Kaj bomo storili z njim?« je vpražal Ridgeway. »Spravili ga bomo semkaj.« »Toda menda ne bomo samo kramljali z njim?« »Ce vam niso všeč metode, ki jih nameravam uporabiti pri Malem Willyju — vam ni treba priti*« Ridgeway se je spomnil strahovitega trenutka, ki je visel na robu perona podzemeljske železnice in dejal je, da mu sploh ni mar, kaj bo Bonet storil z Willyjem. Digby Mitchell je pripomnil, da imajo sicer opravka s prekleto druščino, ker pa je že začel, bo gnal stvar do kraja. XXVIII. Marcottijeve račune o tem, da bo lahko zaprl lokal in se malo pogovoril, je samo trenutno prekrižal obisk Gregorja Keena. Ob >oi dveh je čakal na hodniku pred svojo pisarno, ko je Sally Teninngsova pritekla po stopnicah in pohitela mimo njega, da bi se preoblekla. Marcotti je iztegnil roko in jo zadržal. Na sebi je imela čevlje z zelo visokimi petami, črne mrežaste nogavice, kratko črno krilo ,ki ji ni segalo čez kolena, in majhno svileno bluzo, ki je komaj zakrivala njene prsi. »Sally, kam pa tako hitite?« je vprašal Marcotti. »Gospod Marcotti, rada bi se preoblekla in šla domov.« Marcotti je s prosto roko odprl vrata pisarne. »Ne boste še šli, Sally,« je rekel in pokimal z glavo Boonu, .d je stal na vrhu stopnic. »Nekaj malega se imam pogoVoriti z vami.« Nalahkoma jo je potisnil v pisarno. Boon je vstopil za njima in zaprl vrata. »Vam je tu pri nas všeč, Sally?« je vprašal Marcotti* »Saj vidite, sicer ne bi več delala tu,« je odvrnila Sally. Marcotti se je naslonil na pisalno mizo. »Dekleta z dobro službo, dekleta z lepim zaslužkom in z napitnino, kakršno dobivate vi...« — ozrl se je na Boona. »Gelly, mar ne misliš tudi ti, da bi takšna dekleta morala biti vsaj malo pametna« »Vsekakor,« je odgovoril Boon. »Res nas skrbi glede vas, Sally,« je povzel Marcotti. Sklonil se je naprej, vtaknil prst v izrez na Sallyni bluzi in potisnil svilo za nekaj centimetrov navzdol. Sally ga je udarila po roki in zardela. »Tako čedno dekle kakor vi, in tako lepo grajeno pa počenja takšne reči,« je rekel Marcotti. Sally je planila s stola. »Grem,« je rekla in stopila proti vratom. Boon se je naslonil s hrbtom na vrata, Marcotti pa je, še vedno naslonjen na pisalno mizo, iztegnil roko in zgrabil dekle za nadleht. Z grobo kretnjo jo je zasukal in sunil v naslanjač* »Tu sčdi!« je rekel. Glas mu je drhtel od zadovoljstva. Kako težko diha, kako preplašena je, on pa še ni niti začel. »Ce se me... če se me še enkrat dotaknete, Marcotti, pojdem takoj na policijo!« je rekla Sally. »Najprej boš govorila.« Vrata so se odprla, Cahill je naglo vstopil in jih zaprl za seboj. »Vse v redu šef. Vsi so odšli.« »Dobro,« je rekel Marcotti. »Zdaj pa se lotimo našega malega posla. Sally, pred dvema nočema je neki moški po imenu Ridge-way prišel po zadnjih stopnicah semkaj. Cahill in Bonn sta glede tega zastavila članom orkestra in ostalim dekletom nekaj vpra-Njnj. Zadnja vrata zaklepamo ob pol dvanajstih. Ridgeway je bil8 prišel okrog polnoči. Med pol enajsto in dvanajsto uro pa si samo ti tu gori.« »Ne vem, o čem govorite,« je rekla Sally. Glas ji je drhtel* »Ce nam poveš, kje lahko najdemo Petra Ridgewaya, te boi*10 pustili oditi.« »Nikdar nisem slišala o kakem Ridgewayu.« »Ce nam poveš, se ti ne bo nič zgodilo. Saj nam boš to P0* vedala, Sally? Zakaj bi neki morali biti grobi s teboj« »Kako naj vam rečem, če pa ničesar ne vem?« »To mi že preseda. Ti si ga spustila noter. Ce si nekoga sPu stila noter, potem ga poznaš. Zdaj pa govori! Kje je?« y Jjj »Zadnjikrat vam pravim, da ne vem. Marcotti, pa tudi ce vedela, vam ne bi rekla!« Marcotti je pogledal svoja dva osebna stražarja. »Spretno dekle, mar ne, fanta?« Napravil je korak naprej udaril Sally močno po licu, najprej s hrbtom dlani, pa z dla*1!0’ pa s hrbtom dlani.. • V njem je nekaj raslo, oči so se mu leske tale, usta je imel odprta in čudno spačena. Ko je za hip nehal je Sally odprla okrvavljena usta, da bi kriknila, jo je zgrabil eno roko za lase, z drugo pa ji je zatisnil usta. Nato je rek »Morda bi bilo bolje, da bi ji zamašili usta.« Gelly je prišel od vrat in izvleke! iz žepa robec. Držeč vedno roko na dekletovih ustih, je Marcotti rekel: »To je zadnjikrat, SaUy. Potem bosta Cahill in Gelly in midva bova ostala sama. Samo ti ir> iaz Kje je Ridgeway*' Odmaknil je roko, da bi dekle lahko -»»govorilo. »Ne vem,« je odvrnilo dekle z grozo v očeh. ,0 »Lahko te prisilim, da boš govorila,« je rekel Marcotti i” pogladil z roko po laseh, čisto nalahno, kakor da jo boža. »To zelo pripraven način — zame.« »Ne, ne!« »Ti veš, kje sc Ridsew.ay skriva, kam si ga skrila.« »Ne! Prosim vas, ne dotikajte se me!« odšl8 ?« KINEMATOGRAF! PREDVAJAJO kino »u n i o n« Francoski barvni film »rdeče ih Orno« del. Brez tednika. Predstave ob l5‘ 17, 19 in 21. V gl. vlogi Daniel ^®rieux in Gerard Philipe. Prodaja stopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. ^^N>XXXXXXXXXXVXXVXXXXVXX\\X\.XX‘.XXXXV»>.V\AXV »AUTO-HRVATSKA« TRGOVSKO PODJETJE — ZAGREB— DRAŽKOVICEVA 47 obvešča vse svoje poslovne prijatelje, da bo letna inventura v v: eh skladiščih od 15. do 25. decembra 1955 • MED INVENTURO BODO SKLADIŠČA ZAPRTA! 2981 kino »triglav« Francoski film »VRAG V TELESU« Sadnik. V glavni vlogi Gerard Phi-uPe. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. ^^\\\\\\\\\\VO.'s . WA\\ V.VvVs,XV-.X KiNo »komuna«: Ital. film: »V Vrtincu greha«. Tednik: Filmske hovosti Št. 51. Predstave ob 15, 17, in 21. Kino »sloga.: Danski film; »Se ni Prepozno«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega 'ilma. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11. in od H.dalje, matinejo pa od 9 dalje. »KINO VI Č« Francoski film Edvard in Karolina Tednik: Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Daniel Gelin. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXV\ KINO »SOCA«: Franc, barvni film: »Rdeče in črno« II. del. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Visoka Barbaree«. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Katica, poljubi me«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Angleško-ital. barvni film: »Romeo in Julija«. Predstavi ob 17 in 20. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »Škrlatna ravnina«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Ameriški barvni film: »V dolini bobrov«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Angleški film: »Ugrabitelja«. Predstave ob 16, 18 in 20. VXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> KINO »ŠIŠKA* Angleški barvni film Bankoveo za miliion funtov V glavni vlogi Gregory Pečk in Jane Griffits. Režija: Ronald Ne- ame. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri. Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvsx0 Hišni sveti * Upravniki poslopij ★ Stanovalci IZŠLA JE KNJIGA »KUČA I STAN« ki je nujno potrebna, saj prikazuje, kako lahko sami z maloštevilnim orodjem in še manjšim materialom opravite razna popravila v^tanovanju in hiši (hišni vodovod, hišna kanalizacija, električna instalacija, tla in mizarski izdelki, štedilniki, peči in dimniki, izolacija pred vlago, streha, popravila ometa, pleskanje itd.). • KNJIGA IMA 170 STRANI • FORMAT KNJIGE JE 17 X 24 cm Q CENA 250 DINARJEV Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali v direkciji »Gradjevinske knjige«, Beograd, Masarykova 2 3578 ŽELEZARNA SMEDEREVO BO SKLEPALA POGODBE za svoje izdelke panoge 114 za prvo polletje leta 1956 od 15. do 31. decembra 1955 POGODBE BOMO SKLEPALI PO POSEBNEM PISMENEM POVABILU POGODBE ZA IZDELKE 117 BOMO SKLEPALI HKRATI ZA VSE LETO 1956 3546 Raznašalko sprejme uprava »LJUDSKE PRAVICE« \ PAZNJA - REUMATIČARI VAŠE ZDRAVL JE ČUVA ALGA ZA NASAŽU Obveščamo podjetja, urade in ustanove ter zasebnike, da bo dne 16. decembra 1955 ob 10. uri dopoldne JAVNA DRAŽBA v prostorih »AVTOMEHANIKE« na Koroški 40 — dvorišče, na kateri bo prodano premoženje podjetja »AVTOMEHANIKA« v prisilni likvidaciji: • dva osebna avtomobila • tovorni avtomobil • prikolica, za tovorni avtomobil pa kason 9 avtomobilski rezervni deli 9 razno orodje in drugi pomožni material • Avtomobili so na .ogled pri podjetju »AVTOREMONT« v Mariboru, Masarykova 17, ostali material pa v prostorih na Koroški cesti 40. Pravico nakupa na dražbi imajo zastopniki podjetij, uradov in ustanov, ki se izkažejo s pooblastili, ter zasebniki. LIKVIDACIJSKI UPRAVITELJ M 598 INDUSTRIJA TRAKTORJEV IH STROJEV BEOGRAD — T0ŠIN BUNAB 268 POTREBUJE VISOKOKVAUFICIRAHE IN KVALIFICIRANE STRUGARJE REZKARJE PHALCE IN VISOKOKVALIFICIRANE ORODJARJE Plača po tarifnem pravilniku. V POŠTEV PRIDE TUDI ZAGOTOVITEV STANOVANJA PO USPEŠNO KONČANEM POIZKUSNEM DELU 3557 PODJETJE I v f »TITO« VOBOSCE - SARAJEVO NUDI VSEM ZAINTERESIRANIM PODJETJEM rudarsko razstrelivo RAZNIH VRST IN DIMENZIJ ZA POVRŠINSKO MINIRANJE RAZSTRELIVO JE IZVRSTNE KVALITETE Z VELIKO DETONACIJSKO HITROSTJO ZLASTI OPOZARJAMO SPLOŠNA BOLNIŠNICA »SliSAK« na Reki TOME STRlZlCA ulica št. 3 PRODA NA JAVNI DRAŽBI na novo razstrelivo FTV-3 KOPASTE OBLIKE, KI SE UPORABJA ZA RAZSTRELJEVANJE MANJŠIH IN VEČJIH STEN BREZ POPREJŠNJEGA VRTANJA LUKENJ Dobava je možna tudi v manjših količinah zaradi preizkusov. Za vse podrobne informacije se obrnite na zgornji naslov — Telefon 27-37 — Prodajni oddelek. 4248 dne 21. in 22. decembra letos: • 6-SEDEZNI OSEBNI AVTOMOBIL »Packard« (v popravilu) — g . Začetna cena 2,500000 din • 6-SEDEZNI OSEBNI AVTOMOBIL »Buick« (brez akumulatorja) g • uporaben — Začetna cena 434.000 din • TOVORNI AVTOMOBIL »Fiat 508« z nosilnostjo 400 kg uporaben — Začetna cena 700.000 din Telefon 41-24 Pravico do nakupa imajo prvenstveno podjetja, ustanove in zadruge. za tem pa zasebniki. - Kupnina se položi takoj v gotovini ali z virmanom 3518 ‘V\x\\\\vv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w^^ v GRADBENO PODJETJE »MOSTOGRADNJA« BEOGRAD — VLAJK0VIČEVA ULICA 19a Telefoni: 29-204, 22-193 in 27-128 IlE STROJNA TOVARNA IVO LOLA RIBAR ŽELEZNIK — BEOGRAD Z montažo električnih peči v LIVARNI in strojev za precizno kovanje (polavtomatov) v KOVAČNICI smo povečali zmogljivost v teh obratih, in lahko izdelujemo: ODLITKE JEKLENE ODLITKE do 3500 kg/kom, kvaliteta Stg 38.81—60.81 IZ MANGANOVEGA JEKLA do 3.500 kg/kom STROJNE ODLITKE do 50.000 kg/kom, kvaliteta Ge 14.91—26.91 ODKOVKE do 150 kg/kom SERIJSKI: cilindrične osi, polosi (za traktorje) in drugo do & 80 X 1000 mm POSAMBZ (prosto ročno kovanje): zobnike, drogove, ekscentrične osi, vzvode, obroče in drugo j 3553 vV>\VvXXXXXXXXXXXVVVXXXXXXXNXXXXXXXX>XXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXV»XV>XXXXXXXVVXXXXXX\NXXVVXX\XXSX>XVSXXXXXXVS>XXXXXXXXXXXX,nn I <»s.xxxxxxx • RAZPRODAJA različne tehnične potrebščine in rezervne dele za naslednje stroje in vozila: KOMPRESORJE: Arpic, Diamon, FMA, Climax, Pneumatic, Ingersol, VVortington, Dormons, Amsrog, Witvort TRAKTORJE: Ansaldo BULDOŽER: International KAMIONE: Ford, Betford, Diamond, GC, Jeep, Dodge, škoda. Fiat, Pionir, Chevrolet RAZNE KROGLIČNE LEŽAJE MAZILNE VERIGE IN KOMPRESORJE • JEKLO ZA VZMETI Razen tca delov imamo v skladišču različne druge dele za malone vse ostale motorje 9 Razprodajo v naši delavnici v Batajnici (nasproti železniški postaji), nekdanja železniška mehanična delavnica <9 Seznami materiala so v podjetju, Vlajkovičeva 19a, kjer so na ogled # Prodajamo državnim in zadružnim podjetjem kakor tudi zasebnikom 3520 9 ^ist izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica io/II — Uprava: Kopitarjeva ulica 2., telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-F i-l-Z-1393 — poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi ne se vračajo / ZAČELA > SE JE SREDI NOVEMBRA, TRAJALA PA BO DVE LETI V IN POL / TOREK. 13 DECEMBRA Drobne ZANIMIVOSTI OPICA S ČUTOM SOLIDARNOSTI. V neki londonski trgovini z malimi živalmi je ušla opica iz kletke. Preden jo je popihala, je odprla še več kletk, da je z njo vred ušlo 27 belili miši, 7 papig, 2 kanarčka in 1 lišček. IZNAJDLJIV NOGOMETNI KLUB. Nemški amaterski nogometni klub Olimpia v Wll-henshavenu je duhovito uredil vprašanje slabega obiska nogometnih tekem. Brez vstopnin© imajo odslej dostop na nogometno igrišče žene ali zaročenke, ki pridejo s svojimi možmi ali zaročenci gledat tekmo. Klub se je odločil za to po anketi, ki je pokazala, da možje in zaročenci večinoma nočejo pustiti doma svojih žen in zaročenk samih in da zato ne hodijo na nogometne tekme, vstopnic pa jim tudi nočejo kupovati, ker se jim zdi to predrago. Že prvo nedeljo no tem sklepu se je pokazalo, da je storil klub prav. Na igrišče je prišlo mnogo več moških kakor sicer. MESO ALI RIBA. Na Norveškem je prepovedana prodaja mesa na prostem. Ko je ondan neki branjevec v Bergenu prodajal na stojnici kitovo meso, so ga ovadili Branjevec se je zagovarjal, češ da 1e kit riba, ker živi v vodi. Prodaja rib na trgu pa ni prepovedana Tržnj nadzornik pa je pravilno trdil, da je kit sesalec, sesalci pa niso ribe. Zadeva je prišla pred sodišče. Sodnik sl je pomagal tako. da je izjavil, da kitovega mesa ni moč smatrati ne za živalsko ne za ribje. Ker pa velja prepoved samo za prodajo na prostem, in sicer samo za meso. je branjevca oprostil. IZ VŽIGALIC SESTAVLJENA GLASBILA. V dunajskem predmestju Fiorisdorfu živi izdelovalec glasbil Fritz Sauer-bom, ki izdeluje glasbila Iz vžigalic In jih poklanja ljudem ob raznih svečanostih. Tako .ie nedavno izdelal iz 7:iao šlbic kitaro In jo poklonil Benjaminu Gigliju, ko ie le-ta gostoval na Dunaju. Ko je Avstrija spet postala svobodna. je Sauerborn poklonil predsedniku republike iz vžigalic sestavljene gosli. Predsednik je sicer darilo sprejel, prosil pa je Sauerborna, naj pošlje gosli dunajskemu županu za mestni muzej, da bi jih lahko videli tudi ostali držav-ljani. Zdaj Izdeluje Sauerborn gosli z« direktorja obnovljene dunajske Opere. Srečala se bosta na Antarktiki — na sliki levo vodja angleške odprave dr. Vivian Fuchs, na desni — znani alpinist Edmund Hillary, vodja novozelandske odprave. POTNI LISTI namesto triptikov Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (ECE) je na sestanku strokovnjakov za carino in turizem 14 evropskih dežel v Ženevi objavila, da je dana možnost, da bi do pomladi prihodnjega leta zamenjali dosedanje triptihe v avtomobilskem prometu v Zahodni Evropi z mednarodnim potnim listom. Zdaj mora biti avtomobilist alti motociklist elan avto- ali motokluba, če hoče dobiti triptih oziroma izkaznico, da se lahko voza po tujih deželah. V prihodnje pa bi zadostoval Angleška odprava na antarktično področje V nekem londonskem doku ,so natovorili na ladjo 25 polarnih psov, dvoje skrbno zloženih letal, dva težka motorna vlačilca, mnogo sam in zabojev z napisom: »Pemmikan«. Ni torej čudno, da se je zbralo v pristanišču na tisoče radovednežev, da bi videli priprave za odhod kanadske motorne ladje »Theronr s prvim delom angleške odprave na področje Antarktike. Nekateri sanjači se že pripravljajo na polet na Luno, geografi pa so pametnejši in pravijo, da je za znanstvenike dovolj dela še na Zemlji, da niti naš planet še ni raziskan. Na raziskovalce, na razvoj in napredek čaka še cel: Ar ViNiann^^rlluv‘:i,useu kontinent sedmi s 14 milijona zornost med uddeželTSšfo kvadratnih kilometrov površine, odiom-c*. ■ X? angiesKe ,5000», v«*« gor™n„ »,j-' ^ffiKv”—”!« brz tudi z velikim zakladom na-1 \fou,n(t p „ . A _ j,'.^ agovujcc ravnih bogastev, predvsem urana, hoče Čeprav so raziskovalci pomorskih ; antarktična;, vif dežel raziskovali šele skrajna zu- del love sr* ri n °d. Fe- rlan j a področja tega velikega kon-l Južni f^ai T je bfizte 3200 km timenta, se je ze vnel spor za po- jj-. , ° Je , , rr, m samezne dele Antarktike. Na sre-; fe !LJP; ^'-1 80 J5.01 čo so znanstveniki treznejši in 1 O,ko^V w. tel ° človeško uvidevnejši kakor politiki. Tako Rote/sr^te bo. sodelovalo, v mednarodnem 'te? FF**™. Avstralija in Južna Afrika so prispevale sredstva, angleška kraljica pa je prevzela pokroviteljstvo nad odpravo. Celotno vodstvo so zaupali profesorju geologija na univerzi v Cambridgeu njem bo preživela zimo 1957. Prodiranje prek Južnega tečaja se bo začelo v novembru 1957. Udeležilo se ga bo 15 članov z dr. Fuchsom na čelu. Od druge strani pa bodo prodirali Novozelandci pod Hillaryjevim vodstvom. Nekje med Wedellovim in Rosso-vim morjem se bosta oba dela odprave srečala, potem pa se bosta skupaj vračala proti Rossovemu morju. Meteorologi in geologi bo- logi bodo proučevali življenje na področju večnega ledu, radijski tehniki pa bodo delali nove poskuse s kratkimi valovi. »Times« in Radao London bosta sproti poročala o pota in uspehih te velike znanstvene odprave. Admiral Richard Byrd pa je odletel iz San Francisca na Novo Zelandijo, kjer bo prevzel vodstvo svoje pete odprave na Antarktiko. V njegovi odpravi bo mnogo potni list za tiste dežele, ki jjjj noče avtomobilist ali motocikli** obiskati, ne bo pa več potrebno članstvo v avtoklubu. Potne l5Sle bi izdajale pristojne oblasti 111 omejem bi bili na potovanje * tiste dežele, ki bi se vključile t novi sistem. Treba pa bi bilo urediti še nekatera druga vprašanj*, tako da ni izključeno, da se bo zadeva nekoliko zavlekla. . mednarodnem 1 in ^ J Ku te iT Z1T- geofizikalnem letu 1957-58 v obli- ; Shackleton friitlbte K ki odprav na antarktično področ- I naM; r>d tekte! ubrati pot je 12 narodov. To bo torej miro- taX naoredov/l J* f ljubno tekmovanje, v katerem se da fe'Si' ^ bo bil boj za napredek človeštva.! prav<; podobna u^da Angleška odprava je nedvom no največja in tudii njenii cilji segajo najdlje. Nova Zelandija, Vzlic tehnično zelo izpopoln jeni opremi pa bo morala tudi ta odprava premagati velike težave. Začela se je z odhodom ladje »Ineron« iz Londona sredi novembra in trajala bo dve leti in pol. V Montevideu pride na krov Hilla,ry im še pred začetkom novega leta bo prvi del odprave že na področju WedeWovega morja. Osem članov odprave bo preživelo zimo na ledu v zalivu Vahsef. t u znaša v juliju im avgustu temperatura do —62« C, snežni viharji pa dosežejo hitrost nad 200 kilometrov na uro. Sledila bo glavna skupina odprave, ki bo prodrla 500 km daleč na antarktično področje im postavila glavno ta,borišče. V Posebne snežne »mačke« pripravljajo za angleško odpravo na Antarktiko. Tehtajo 3,5 tone in so opremljene s posebnimi gosenicami za sneg. Nazorno propagiranje treznosti *Tt>£™erižk,a televizijska družba At>L je pokazala v nedeljo v svojem programu moža v deliriju tremens, zadnjem štadiju pijanosti. 1 o nenavadno prikazovanje spada k oddaji, s katero hočejo opozoriti ameriško ljudstvo na nevarnost alkoholizma. do imeli polne roke dela. V an-..znanstvenikov državnih inštitutov tarktični zemlji pod ledeno skor- j in znanstvenih sodelavcev ameri-jo bodo iskali zlasti uran. Fiziio-1 ške vojske Audrey Hepburn v filmu »Vojn* in mir« v glavni vlogi Nataš« Eisenhower na svoji farmi v Gettysburgu Prebivalci Gettysburga hodijo zdaj ponosno po mestecu. Zelo ponosni so že na to, da je skoraj vsak ameriški predsednik obiskal v bližini mesteca ležeče bojišče, r.a katerem se je bila ena izmed odločilnih bitk v državljanski vojski, še bolj pa na to, da »njihov« predsednik in ožji rojak Eisenhower že nekaj tednov s svoje farme vlada deželo. Eisen-hower je kupil nad 200 let staro posestvo leta 1950 za 40.000 dolarjev. Ko je bil dve leti pozneje izvoljen za predsednika in ko je razglasil, da namerava preživeti zadnje dni svojega življenja v Gettysburgu, so začeli prebivalci ega mesteca iz golega navdu-senja, pa tudi iz preračunljivosti CfrUn lil n/.... i Gettysburgu, seveda ne ustreza v celoti Eisenhowerjevemu okusu, najbrž pa še manj njegovemu osebnemu zdravniku, ki strogo vztraja na tem, da mora imeti predsednik še popoln mir in da sme delati dnevno največ dve uri Okrog predsednikovega doma se namreč od jutra do večera preriva množica prodajalcev. Za člane vlade in druge visoke državne funkcionarje zadostujejo sobe v treh hotelih. Zdravniki računajo, da bo lahko Eisenho-wer zapustil svojo farmo sredi januarja. Nekaj obiskovalcev lahko spravi Eisenhower pod streho tudi v svoji hiši, ki so jo prezidali v moderno trinadstropno poslopje. Na srečo Eisenhower skoraj sploh ne more priti v mesto, ker je preveč zaposlen z raznimi posli, s pripravami na proračun in s tradicionalno poslanico, namenjeno ameriškemu ljudstvu. V Gettysburgu namreč skoraj ni izložbe, v kateri ne bi bilo predsednikove slike v zvezi z najrazličnejšimi reklamami. V Gettysburgu so »dobro poučeni krogi« prepričani, da Eisenhower ne bo več kandidiral za predsednika, marveč da se bo takoj po poteku svoje poslovne dobe v začetku leta 1957 umaknil v Gettys-burg. S tem bo postalo tudi zanj pereče vprašanje, na katero je zadela že večina ameriških predsednikov, kako namreč kriti izdatke zase in za svojo družino. Za svojo ženo porabi zdaj letno Gettysbure ima finnn ™\ kakih 20.000 dolarjev Eisenho-in vsem fe hte P lvalcev jwer P3 ni bogat. Od honorarja bo s to tetev,?, 0:1 -^P0’ da 23 sv°i° knjigo »Crusade in Eu-vijo niihovo ma^T3eV° °^it_ I r°Pe«. ki jo je napisal kmalu po dobilo na velte ' t mnogo pri~ , vojni in ki mu je vrgla po od-zemljiščtee fJ tik • ^es, cena bitku davkov 470.000 dolarjev, To kar ' ntete mu ni več ostalo dosti, saj je posredni okolici tf i tete ne' doslei porabil za preureditev okolici »Bele hiše«, v farme že blizu 300.000 dolarjev. Seveda pa ne smemo mislit*" da se bo godilo Eisenhowerju tako kakor predsedniku Grant*11 ki je zapustil Belo hišo kot reven mož in z nesrečno investicij« zgubil še 250.000 dolarjev. T* denar so bili zbrali zanj njegov* prijatelji. Eisenhower bo hne* sicer 22.500 dolarjev letne P°" kojnine, toda s tem denarjem n« bo mogel živeti kdo ve kako razkošno. Ko je prevzel predsedniške posle, se je moral namreč odpovedati letni pokojnini T znesku kakih 20.000 dolarjev, k* mu je pripadala kot general3-Kot bivši predsednik bo imel sicer brezplačno na razpolago dv* uslužbenca in tudi poštnih pristojbin mu ne bo treba plaSf vati. Njegovi prijatelji pa menil«' da bo s priložnostnimi članki #" s kako knjigo zaslužil letno najmanj še 15.000 dolarjev, tako a3 se mu pomanjkanja ne bo treba bati. ..........-.................... it ŠOLA PONIŽANJA .... Da bi dosegel, kar sem hotel, sem šel na policijsko direkcijo in se začel z njimi preklat!, dokler me končno niso zaradi ilegalnega prehoda čez mejo zaprli. Tako sem bil vsaj 14 dni v miru in pod streho. Tu, če mi ne verjamete, poglejte odpustnico iz zapora Po zaporu sem z velikim trudom dobil delo pri neki gradbeni tvrdki. Gradili smo ceste. Upal sem, oziroma Um te?,Ya’ ker se mi zopet pridružil gradbeni tehnik .Milko Cvetkovič iz Niša, da se bova že nekako prebila, dokler nama nogometni klub .Union' pri katerem sva nameravala igrati, ne bo našel primerne zaposlitve. Toda po 20 dneh, ko je začelo snežiti, so nam vsem odpovedali Nogomet, ki sem ga imel zi zadnji adut' je tudi splaval po vodi. Od obljub ni moi živeti Se nekaj dni sem ostal v Salzburgu. Priložnostno smo iztovarjali vagone na železniški postaji Mislim reči kot .črni', neprijavljeni nosači, da delodajalcu n treba plačati prispevka za bolniško zavarovanje. No in tako je prišel tudi včerajšnji večer. Zahotelo še m je piti. da bi pozabil na svoje tegobe. Pri čaši vina sem se streznil, čeprav zveni to čudno Priznal sem si: Polomil si ga .Tomo'! Ce še ostaneš tu, boš začel krasti kot nešteti drugi... Danes je štiriindvajseti (december, op. p.) šest mesecev ponižanj imam za seboj. Prosim vas, ali bi mi lahko povedali kdaj odpelje prvi vlak proti Jesenicam?« »DOSLEDEN V VSAKEM ŽIVLJENJSKEM POLOŽAJU« — CARINIK PRIBE2AL IZ JUGOSLAVIJE — NJEGOVA PRVA POT V CARINARNICO V PODROZd »Predpis je predpis,« je dejal 25-letni jugoslovanski “ ?rfgIedali niegovo prtljago. Nato je teoTt«, Z m se odpeli«! v Beljak, kjer je kot politični begunec zaprosil za azil. niteh1^°Vfd0Va,1 je’ da dve leti služboval na Jese-> fntetZ 8f *YlJe-je baje Pobegnil, ker se ni strinjal ondotmm družbenim redom in je imel zato težave. Carinik bi se rad izselil v Avstralijo. V dokaz da oL?? SY°ue71 Pustolovskem begu nobenkrat ni pre-carine otapstvom> nosi pri sebi potrdilo avstrijske Korrekt ta jeder Lebenslage' Zolibeamter flfiditet aus Jugoslawiea Wb trrttr Wtg fMrt* Ih« am tiwwih«iW Zailoa« »U ~ _ j uussm vemiooo tml. Aus er ui mnen COtereu« uber | Ji^osUvkn m w«d trma Ponatis originala in prevod kažeta, da je koroško oa,°pifJe Predstavilo begunca, nekdanjega carinika Svetiš lava V. javnosti kot »korektnega v vsakem življenjskem položaju«. Morda je na tej trditvi le nekaj resničnega, kajti... »... Cez mejo — pravi Svetislav V. — sem prispel 2. januarja v tovornem vagonu z Jesenic. V Beljaku » * se javU žandarmeriji. Tu so me kratko zaslišali, nato pa sem prvo noč prespal v zaporu. Na-slednjega dne so me odpeljali v taborišče in sledila so daljša zasliševanja. Med mojim 18-dnevnim bivanjem v taborišču — potem sem moral na delo k nekemu kmetu — je dent rnedicine. Tega človeka, ki mi je prigovarjal, naj se tu »nekako« zaposlim, da pa mi bodo »pozneje« pomagali pnti v Ameriko, in me kot vsakega novir.ca-emigranta pravoslavne vere potolažil s 40 šilingi pod-pore, sem še enkrat srečal v pisarni W. C. C v Beljaku. Tu v kasarni sem doživel prvo razočaranje v ml3l*b samo kotla, okoli katerega smo z menažko v rokah in v vrsti čakali na zajemalko. Ne-ftnf!e*rn° Porazno je vplivala name druščina »po- rišču ^ero sem zašel. Ko sem bil jaz v tabo- nšč . ni b,lo skoraj nobenega, ki bi imel kak pošten Tfvlfi' Pa 16 bll° toIlko vei takšnih, ki so iz ■ ugoslavrie pobegnili pred zaporom. Da tega pri zagovorili S Je jaSn°' P3Č »» 50 ° tem govorili med seboj. Samo neki Emil _ njegovega priimka se ne morem spomniti — star 26 let ki se mu dobiti politično legitimacijo, se mi je v začetku zdel pošten. Pa tudi on je bil razočaran. Ni im izasliševalcem. op. p.) pa se je Emil seveda tudi zlagal a 3® knel v Zagrebu slabo plačo, čeprav je kot vodni nštalater dobro zaslužil. v dneh,pri5el kmet in me odpeljal v Moos-ma«ncaH°r ‘ fem, Pognal v hiši - povsod zamazano. Hrar.a zelo slaba.. Plače mi je ponudil 250 ni i°pravl3ati bi moral vsa dela, ki domačim ne dišijo, in sicer od jutra do večera. Odkrito sem Od«e?° pod takSnlmi pogoji ne bom ostal. Odšel sem v Beljak na W. C. C., v taborišče St. Mar- Ruterr’ .S U pomoč. Z dr. Matovičem, nekimi Rusi tn Nemci, ki žive tam kdo ve od kdaj, sem se HpVh r SeT Videl' da 3e tolpa- ki si med seboj . denar, zbran med naivnimi in dobrodušnimi liud- ^.niT me”ki' Emigrante pa. ki prosijo za pomoč h tete ■ na. ,deI°' z ovitki sem dosegel, da so mi dali tedei ^ ’ Matovlč P3' kl sem ga najostreje na- 6e mi temhte2agrOZil’ da SC bom vrnl] v Jugoslavijo, in mi ^te«nP°maga Se je na koncu le omehčal nastelte1 v5 “ V’ak d0 Salzburga in nekaj ŠKOTSKA Škot pride d Glasgomu k te^' larju in zahteva eno samo ostrogo• Sedlar ga začudeno pogleda: »Up boste pa oočeli z eno ostrogor‘ ga vpraša. >Stvar je povsem jasna. Če *e mi bo posrečilo pognati z ostrog0 kljuse o tek na eni strani, se b° samo po sebi razgibalo, tudi o* drugU VELIKA FARMA ■ Moj oče ima o Lousiani faT' mo,< pravi Percy, »Jti je tako °e' lika, da nas zmeraj ose poljuo za slovo, ko se napoti o ponede' Ijek zjutraj v stajo, da pomoW krave. kajti orne se lahko šele ° soboto, tako dolgo pot mora PTe\ hoditi.< Freddp pa ga zavrne< >Moj oče zmeraj pošlje o sW° mlade zakonce, da pomolzejo krB-oe. njihovi vnuki pa nam pote01 prineso mleko.* msmmm immm L?*— i »In da bo nesreča še večja, posebnega upanja, da bi naši# v nedeljo odprto garažo.« »Stoj, ženica! Spet si v*eP nepravo stran.«