Insorati so sprejemajo in volja tristopua vrsta:
8 kr., ee so tiska lkrat,
12 2 n i* >i i* - ii
15 ,i i, i; d „
Pri večkratnem tiskanji apna primerno zmanjša.
R o k o p iti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne spiejomajo
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedieija na Dunajski cesti št. lf> v Medija-' tovi hiši, II. nadstropji.
Kaj si nam prinesel, cvetoči maj?
Po zimi politikarji politikujejo, nn i pomlad pa vojskovodje zapovedujejo! Vojske, v nj splošne letos ne bode; nn političnem nebu se tudi vedno tu in tam bliska, a strela dosihmal še ni udarila iu m začelo goreti. Netiva je sicir do ti pripravljenega, a požarna straža po vladarskih kabinetih hitro potlači, kedar so pokaže kje kakšen plamen. Začelo je goreti na jugovzhodu naše monarhije, a veliki požarni stotnik drugače imenovan poveljnik Jovsnovič, gasi iu gasi plamen, upamo, da ga bode pogasil, iu da Be ue vname vsa Evropa, dasiravno so bili, kakor pravijo nekateri pripravljeni plamen podpihovati, a Jovanovič jih ni čakal, niti prašal ali sme gasiti. Tudi tam v deželi Faraonov se je nekaj kuhalo m kuhalo, b lo je več kuharjev pri ognjišč', ki bo drug drugega tipodrivuli. A prišla sta dva velemožna gospoda iz Pariza in Londona in kuharje po-mirilu, tako da hočejo še zanaprej skupno pri ognjišči sedeti in paziti, da juha ne bode preveč osoljena. Posebuo pa je velemož, drugače angleški konzul, resnobno rekel, da ue bode za druge kostanj iz žerjavice pobiral. To je pomagalo. — Pn kako, da mi dunes le ogenj in sinod po glavi roji. Glejte danes zjutraj sem šel po polji, in videl Bem jRrino, krompir in fižol ves osmojen. Trije ledeni možje eo nam žugali, a še le ua Vnebohod Kristusovo so je zvršilo, kar so ti žugali in Feliks nam ni prineBel sreče, marveč veliko škode na polji. Glejte dau daneB še svetniki v pratiki niso
zanesljivi vremenski proroki, kdo bo sicer še kaj verjel? Vrtnarji, ki so po sv. Bonifaciji brez skrbi bili za svoje tujezemeljske južne riintline, bo letoa hudo opeharjeni. Maj naa je zopet v fcušec nazaj poslal, menda le za kratek čaB, dasiravno se o takem mrazu ne moremo pritožiti, kakor doli v Bosni in Sarajevu, ker so baje imeli 2° pod ničlo, vendar nam je že ta mrnz dosti škode učinil.'
Od vrema kvasi, kdor drugega ne Vf. Imam še mnogo povedati o tem mescu, samo nepo-čakani ate tako, da bi jeden pot vse radi zve-dili. No, začenjam od kraja pripovedovati, pa vendar nočem staviti, da bi kaj važnega ne izpustil, ali kaj manj važnega poročal. Kaj Čemo, okus jo ravno različen. — No, začnimo! Tam na skrajnem zahodnem koncu Evrope, od koder je najbližnja pot v Ameriko, na zelenem otoku Ervin zdihuje sto in sto let katoliško ljudstvo pod težkim jarmom, v katerega so ga vpregli oholi zmagonnsni krivoverni Au-gltž'. Kedar jo struna prehudo napeta, rada poči. Taka je tudi tam. Ljudstvo obupano hoče Bi samo pomagati, lažnjivi prijatelji ga hočejo izvoditi na kriva pota, ki no vodijo do miru in blagostanja. A gorje I v ognji pogori poslopje, pn vstaji pa dežela; strah in groza vladi po deželi, kjer strast vlada, in kar so pregrešili neusmiljeni zatiralci, to bb msšuje nu nedolžnimi ljudmi; padel je lord F. Cavcn-dish, ljudomil gospod, ki je z nogami Btal med ljudstvom, z glavo je pa Begal do najvišega plemstva v deželi, zavratnn roku gn je umorila in Bedaj on počiva pod zeleno gomilo Bvojega
Po po£tl prejeman velja:
Za eelo loto . . 10 gl. —	k.
Za pollcta . . 5 „ —	„
Za eetrt lota . 2 ,, 50	,,
V administraciji velja
Za celo leto . . 8 gl. Za pol leta . 4 Za eetrt lota . . 2
V Ljubljani na dom\ velja lit) kr. več na leto.'
Vredništvo na Diinajsk štev. 15 v Modijatovl hiši.
Izhaja po trikrat na tedon in sicer v torek, čotrtok in soboto.
rojstnega grada, kot žertva zvestega spolno-vanjn svoje dolžnosti in ljubezni do domovine, ki ga jo izdala, kajti preveč je zaupal svojemu pošten u in pomirljivosti. Ntbrojna množica, okoli 50,000 ljudi ga je spremila na majhno pokopališče v Edensor, prebivalci v vasi so skoraj vsi najemniki in v službi pri vojvodu, za podložne je postavil hiše z vertovi. Venec, ki ga jo poslala kraljica, mu je na zglavje rakve položila soproga; tužoega srca je gledal štiri in sedemdesetletni oče v hladno zemljo položit svojega sina; pred 42 leti mu je umrla soproga in sedej zopet toliko žalost. — S potrtim srcem je stal pri odprtem grobu lord G'adstone, neznana žalost brati mu je bda na obrazu. Lord Cavendish je mogel kazen prestati za svoje rojake, tlačitelje irske. Iz Irskega 8top;mo sedaj v drugo katoliško deželo v deželo Francozov, po katerih se tudi sedaj, ko jih je Nemec hudo ponižal, rad svet ravna. Tam vidimo, da se katoliško ljudstvo upira vsiljeni postavi, ki prepoveduje krščansko iz-rejo mladine. Rekli bi lahko, postave so take, kakeršno je ljudstvo, in VBaka dežela ima tako vlado, kakeršno si zasluži. Je reB, kolikor ni zmedenega vmes. Francozje so si sami tako vlado izvolili, a pomisliti jo treba, da no Francozje občudovanja vredni v dobrem in v slabem ; Francija ima najbolj verne katolike, razpošiljajo gorečo misijonarje po vseh delih sveta, ima pa tudi najhujše sovražnike svete vere in vsega krščanstva. Sedaj so ravno tako vrste ljudje ua krmilu, ali vsaj taki, ki od skrivnih družeb dobivajo nvoje migljeje in ukaze, tedaj
Koledar papeža Gregorija XIII.
(Dalje.)
Pfglavilre novotti so bile: da se zlaga čas v koledarju zopet z ustronomiškem naj se met ca oktobra 1582 od 4. naprej precej štejt 14. dan. Da Be ognejo za naprej zmotnjav, naj bode vsako četrto leto prestopno, izvzemši stoletna. Le vsako četrto teh stoletnih števil ki se dajo deliti s štirimi, naj ima 1 dan vmes (ali naj bode prestopno leto). Stoletnico IGOO in 2000 naj boste prestopni leti, a no 1700, 1800, 1900.
Julijanov koledar je imel za astronomiško leto 365 dni in G ur, za teh G ur, ki ostajajo je imel vsako četrto leto prestopno, a leto ima 11 minut 12 sekund msnj, teh 11 minul, 12 Bekund so tedaj vsako četrto leto preveč vtaknili vmes, priprost, ročun nam tedaj kaže, da rova metoda Grrgorijevn nekako pravo zadene. Prav natančnu se ve, da tudi ta ni, po Lalundovih preiskavah jo nnmreč astronomiško leto za 24 sekund krajši, kakor knže novi koledar. V 3600 letih bodo ljudje zopet za jeden dau zadej za pravim spomladanskim jedrakonočjrm.
Pomanjkljivost pri Gregorijau:<kem koledarji je tudi ta, da zrčetek mesca ni natnnčnoj
po astronomiški štetvi lune; tedaj more prava spomladanska polna luna nastopiti nekoliko prej, kakor mi navadno čas štejemo. Akn Be primeri, da je prava pomladanska polna luna po noči od sobote na nedeljo zjutraj ob 1. uri, tuko je po navadnem Stenji žo polna luna ob 11. zvečer, iu velika noč precej v nedeljo potem, v resn;ci pa bi mogla biti.osem dni poz-oeje.
Po Gregorijanskem koledarji so tudi lahko primeri, da je krščanski velikonočni praznik ob jednem z judovskim, po določilih nicejskegu zbora je bilo to nemogoče. Zadnjič je bilo to
I. 1825.
Klubu temu je zasluga Gregorija XIII za človeštvo neprecenljiva; njegov koledar nam spričuje o veliki učeoosti in nenavadni bistroumnosti.
24. avečana 1582 je izšlo papeževo piamo „Inter gravissimns", ki določuje dan, ko se ima začeti po vsem krščanstvu novi koledar na 4. oktobru. V uvodu povdarja papež, dn mu je važen nalog pastiratviv izpeljati to, kar je prihranil tridentinski zbor svetemu prestolu. Njegov alavni prednik Pij V je zboljšul brevir, njemu pa je mogoče izpeljati drug nalog, namreč zboljšati koledar po nasvetu, ki ga je stavil Lilio. Potem znpove Gregor duhovnom, da
naj so držd novega koledarja in vsled njegove po Bogu mu podeljene oblaati opominja cesarja in druge krščansko kneze, da nuj vpeljejo koledar po svojih deželah, da bodo povsod jedna-koat pri praznovanji praznikov. Pismu je bil pridejau odlomek novega koledara od oktobra do decembra, da poočituje premembo , ki je potrebna postala. Pridejani kanoni bo dajali navod, da naj vprihodnje stalno imajo 21. dan sušca za aatronomiško jednakonočje. K sklepu se je obetala obširna učena razprava, katero je izdal jezuit KriBtof Clavij iz Bamberga , ki je bil najbolj delavni ud pri komisiji za popravo koledarja.
Prvi vzrok je imenoval Clavij potrebo, spraviti cerkveni koledar v soglasje a predpisi Nicejskega zbora. Ko bi so dnevi v koledarji zmirom premikali, zgubili bi tudi cerkveni prazniki svojo pomembo do letnih časov. Clavij je rekel, da bi tudi vremenska pravila, ki so držo nekaterih mescev, zgubila svojo veljavo.
Najbolj neprijetno jo bilo za tedaj, da sa le moglo jednakonočje za 10 dni naprej pomakniti. Ako no bi bilo mogoče koledar v občo vpeljati, nastalo bi zarad tega mnogo zmešnjav, situost in prepirov pri občenji in prometu. A cerkev je bila to misli, da Btvar ae mora vred ti, da so spolnijo predpisi cer-
bo bb pa lotili podlage kerščanst.va, namreč krščanBke vzgoje mladine. — To bode menda počasi ljudem oči odprlo. — V vrtu evropskem, na apeniuskem poluotoku, vidimo pa dvoje vlad, jedno, ki Be tako imenuje, drugo pa, k' ne nosi imena, a prvi uktizuje. Kraljeva vlada Be boji nevniue ali vlade brez imena, ali Be vsaj tako dela, kakor da bi ue imela prostih rok. v uajsitnejim položaji pa je kralj, v čega imenu Be vlada, mislimo pa tukaj na njegovo lansko potovanje ua Dunaj. Zakaj — to naj vr<al< sum sodi I Od Italije je pa uaj bi že k nam v Avstrijo. Kai pa ae je pri nas zgodilo važ nega v tem meaecu. Od vojske na jugovzhodu Bmo že nekoliko govorili, ostaja narn še, da ae podamo v središče države, a bolje v središči, kajti v Avstriji imamo dvoje središč za to strun Litave v staroslavnem I3eču, za onstran Litave v Buda-Pešti. V obeh kraj h zborujejo modri možje, ter se posvetujejo, da bi zlo odpravili iz sveta. Največi zlo v državi pa je pomankanje denarjev, tedaj pravzaprav tam iščejo denarja, skušajo pa obema vstreči, državi nakloniti več prihodkov, a državljauom naložiti manj davkov. Kako bodo izvršili to, kar je na videz nemogoče. Colniuo hočejo zvišati, iu tako državi nakloniti več prihodkov, s colnino mialijo pa varovati domače pridelke, domačo obrtnijo, a davek bode pa vendar le plačeval tiBti, kateri blaga potrebuje, tedaj je vse prizadevanje obrnjeno, Ijulsvu pomagati, da bode lože davke plačevalo tako, da se davek bolj porazdeli a vendar ne bode bolel prehudo teh, ki sedaj nosijo državno breme — kmete in obrtBike. Tastran In onstran Litave se posvetujejo Bedaj o eolnem cenilniku —
Iz Duna)a pa prestopimo sedaj v nemško metropolo, v Berolm. Tudi tam iščejo državne dohodke pomnožiti te samoprodajo tobaku. Veliko se govori za iu proti, a vpraša se le povsod, k|c bodo denar jemali brez povišanja davka in večih prihodkov, in denar ae more tam vzeti, ker se nekako lože dobi.
kvenega zbora. Tudi grBka cerkev ima 21. dan BUŠca za jednakonočje, niso hoteli še večega razkola delati. Ko bi bili premakuili 21. dau sušca, bi mogli prenarediti tudi brevir in mi Bale in določbo za premakljive praznike, ker bi bilo provzročdo mn< ga troška in dela.
Po katoliških deželah na Laškem, Francoskem, Španjolskom i. dr. so novi koledar kar neutegoma vpeljali; tudi v Svnjci in na Nizozemskem niso odlašali. Lo nekaterim rodovom to ni bilo po godu, posebno ki ho praznovali ob dneh, ki «odaj izpadejo, kakega po-isobiioga svotnika svojega reda. Pošiljali ho prošnjo na prošnjo do papeža, pa jo bilo vho zastonj, in h časom, ko ho minuli vaodo polni dnevi, ho so polegli razburjeni duhovi.
Težejo pa jo to bilo po protestantskih deželah, vzlasti pa v Nemčiji, razklani po verskem propiru. Mcsoca soptciiibra 1582 je po Blal papež posebnoga poslanca do cesarja Uu dolfa II. s prošnjo, naj uluižc vpeljati koledar ]io Bvojih deželah. Ob istem čusi ho bili tudi pozvani katoliški državni ntanovi v Nemčiji, naj bodo delavni pri tej vpeljavi; vsaj jo dekret za vpeljavo podpisal goreč škof Urban iz Pasove 23. Hoptembra. A cesar je bil počasen pri Hvojom delovanji; vho ho mora najproj dobro prevdariti. Da, škof PuhovhIu iu vojvoda Viljem IV. Bavarski sta mogla ukaz za vpeljavo nazaj vzeti, kor jo conar mislil, da mu segata h toni v njegovo vrhovno pravico.
(Konoc prihodnjič.)
Z ognjem aem začel, z ognjem hočem končati, in aedaj pa govoriti o velikem požaru, ki je vuičil higienino razitavo v Moabitu pri Beroliuu. Kolikor se sedaj ve, je začelo 12. t. m. ob C uri zjutraj goreti na desuo pri glavnem vhodu v tako zvani delalni aobi, kjer je bilo veliko ročuega orodja. Ko pride mož požarne straže mimo te sobe mu naproti pride natakar bližnje pivnice, kjer pa niao nič kurili, ter mu reče: po dimu amrdi, morda kje gori. Mož, ki je bil tesar, razbije se sekiro vrata imenovane izbe. V kotu najdeta star topih, ki je tlel. Prineao vode polijejo tepib, hodijo po ujern, in s palicami ga otepajo, a to je bilo „vzrok nesreči". Pod izbo, pod pivnico, da pod vaern razstavuim poslopjem je bil prazen prostor, kjer ao bilo treake in diuga odpnd uina. Ko bo mislili ljudje da bo ogenj pogasili, ao ga še le prav raztrosili in razuetili. Med tem, ko ao drug drugemu srečo voš.li, da so ogenj pogasil', jim je začelo goreti nad glavumi, poslopje je večidel leseno, deske so bile na novo po barvane, ogenj se jc kar po njih oblizu I, in v tem hipu je bil vatrehi. Odsihmal ui bilo več pomoči. Kukor ae je tukaj godilo pri razBtavi, godi ae vtčkrat ve-lemožem, ki imajo državno krmilo v rokah. Socijalizem tli in tJi po kočah siromašnih delavcev, ko pa ae le ti vzdignejo ter prosijo pomoči, polivajo vstajo z vodo, teptajo z nogami stročad, ki si ne more pomagati, dokler se ogenj bliskoma no vname in strahovito razširi, tako da vae gusilnice uiuio izdajo. Tako se godi na Irakem, tako ae godi na Ruskem, kjer si ljudstvo sč silo, z vstajo hoče pomagati ; ua Ituskem ae je aicer ljudska jeza obr uiia nad jude, ki so dolgo časa raztepavuli tleče iskre, dokler da jim ui plamen nad glavami šviguil, sedaj uaj pa drugi pridejo gasit in reš.t te, ki ao sami ogenj zatroaili. Kar se je zgodilo na Kuskem iu Irskem, žuga vsi Evrop1, ako o pravem času ne pride tiBti, ki spravi nakopičeno netivo v kraj, lakra že tli dolgo časa, le nikar je ne podpihovati. Končam naj pa z nasledki požara v ,,ltmgtbeatru" 8. decembra p. i. — Morje je bilo viharno, valovi bo visoko butali, da se pomiri, treba je bilo nekaj, na katere je sum letel, pometati v vodo, da se poležejo razburkani vulnvi. Zgodilo ae je 16. maja ob 4 uri je naznanil predsednik sodišča llulcinger razsodbo, glasi se tako le:
1. Fruuc Jjuner, bivši ravnatelj pri Itiug theat.ru, obsojen. 2. Jožef Nitache, bivši ma-šioist v liingtbeatru, obsojen. 3. Frunce Geringer, bivši b šni nadzornik obsojen. — Javner je kriv prigreška zoper varnost življenja, a oprošca se prestopka zoper varnost premo ženja. — Nitache in Geringer sta v obeh točkah spoznaua kriva.
Jtiuner je bil obsojen ua 4 mesce proBtu ječe, N.tsche na 8 mesecev iu Geringer nn 4 mesce poostrenega zapora. Vsi skupaj so dolžni škodo povrniti vsega Bkupaj (5087 gld., druge zahteve, posebno zavarovalne družbe, napote na civiluo pravdo. Sodišče je lo toliko priznalo odškodnino, kolikor se je da preceniti; drugi zatožeui Avgust Breithufer, bivši ognja — čuvaj v Riugtheatru; Anton Land-sti'iner, policijaki svetovalec; Adolf Wiljem mestni inženir iu Leopol Ilcrr, ogleda orodja uicBtue požarne straže so upozuam uekrivi.
8 tem je končana žuloigra zveršena pri Uingtheatru. — Valovi bo dobili avoje žertve ; t)Udjo na Dunaji pa menda tudi drugod so kakor piščeta v kurnjeku. Koliko krika, ko liko kuvHanje je med nj ma, kar pride kuharica z uožem v roci, sedaj pottgue kikirikavea
za perute in mu vrat odreže, vse omolkue in se skrije, a čez nekaj trenutkov je stari krik iu vik v kurnjeku.
Politični pregled.
V Ljubljani 19. maju.
AvHtrijHke dežele.
Dminia, 18. maja. Vojaški nakazili list objavlja provisoron rod o osnovi boBuo-hrcegovinske armado. Vojaki imajo pri-Kogati: „Prisegam Bogu vsogamogočnomu, da bodem zvesto Hlužil cesarju in kralju Francu Jožefu in da bodem pokoren poveljem Hvojih prednikov, tudi ob nevarnosti življenja." Po redu (statutu) ostanejo bosno-hreogovinsko konipauijo pešeov pod geuoralkomando v Sarajevu. Za luuhamodanco ho imata osnovati dva „vojno — imaua." Pokrivalo bodo vojakom in nadčastnikom ,,1'ch."
Kakor smo že poročali, j« vlada ua Koroškem priporočevala županom in oblastnijam, naj pazijo na |H»HVc£eujv nedelj in praznikov- Euuk ukaz je izšel iz Gradca, ki županom po okrajnem glavarstvu zapoveduje, du o ča^u škifovega obiskovanja iu birmauja uaj ue dopuščajo hrumečih in preglusnih vest-lic, kukor je u. tuko zvau „ringelspiel" ker, pravi ukaz ,,iz ozirov dostojnosti in pobožno s t i je potrebno, da se to v o b l i ž j i cerkve opusti." — „Naročam tedaj gg. županom v smislu § 24. občinskega reda vsako tako razveseljevanje strogo prepovedati, inv če treba, zabraniti."
Dobro in vse hvale vredno I Od kar ao se začeli nedelje in prazniki oskrunjevati brez vse kazni, je tudi ljudstvo zlasti mlado, čez dalje bolj divje poslao. Množili ao Be uboji pijaučevanje, ter z njimi diuge nesreče in zuana slovenaka pobožnost in Čednost je če dalje bolj pojemala io ginila. Gotovo bode pa takrat boljše, kadar bodo začeli duhovski in deželBki predstojniki vzajemno za posvečevanje nedelj in praznikov skrbeti. Naj bi se ti časi kmalo in povsod povernili! Ne le Cerkvi, ampuk tudi državi bodo v največi prid, tedaj bode tudi ljudstvo srečnejše.
Vuaiiije drinve. lx Tjomloim 16. maja. V spodnji zbornici je predložil Gladstone poBtavo, ki He tiče zaostole najemščine na Irskem. Postava predlaga, »ko išče kak najemnik pogojenja naj plača najemščino jeduega leta, in naj se skaže, da ne moro več pl čuti. Državni donesek je dar, in ne sme preseči jrduoletne najemščiue ali polovice zaostalega. Ako plača najemnik eduoletni dolg, nuj bo mu zbriše dolg, kolikor gu še ostaja. Državni donesek so jemlje iz irske cerkveno zalege, in če tega ni dovolj, iz drugih državnih prihodkov. Po kratki debati se je sprejela postava pri prvem branji brez glasovanja.
izvirni dopisi.
'Ma Dnnaja, 17. maja. (Osodba zarad požara gledališča na ringu) Gluaovita pruvda zarad požara v ringtheatru je končana; včeraj ao razglasili ruzaodbo, ki je pa veliko milejša, kakor je občinstvo pričakovalo. Državni pruvd-nik kiMičavši svojo zatožbo je rekel sodnikom: „Uavuajto po postuvi, toda ravnajte po človeški." Izmed 7 zatožencev bo bili samo trije za krive spoznani, namreč gledališni vodja J a u n e r, pa N i t b c h o in Geringer, ki slu atala v njegovi službi. Policijski avetovalcc
JLaudsteiner , Hei r, Wilhelm in Breithofer so bili zn nekr.ve spoznani. Obsojeni ho : Juuner na 4 meBece zapora, Geringer na 4 mesece ječe, pooHtrene z enim postom na mesec, Nitsche pa na 8 meBecev ječe, poostrene z enim postom na mesec. Razun tega morajo povrniti raznim poškodovanim osebam 6087 gl. Obsodba je jako milosrijiva v primeri b strašansko uesreče, ktero so bili obsojeni b svojo malomarnostjo in zanikruostjo zakrivili. Vendar pa z njo niso bili zadovoljni in zagovornik Jaunerjev je Kodniji naznanil, da bode vložil pri rmjviši sodnji pritožbo n čevosti, in da bode vzroke povedal v pritožbi.
Ni gol primerljej, da ravno sedaj, ko ae je pri nas vršila porotna sodnija zarad atraš nega požaru gledulišucgu, je v Berlinu zgorelo velikansko poslopje, ki je bilo odločeno za razatavo rešilnega orodju. Takrat bo Berolinci ošabno govorili : samo v Avstriji mogoče, pri nas ae kaj takega ue more zgoditi, iu glaso-viti berlinski šaljivi list. ,,Kladderadatsch" pisal je dan pred tamošnjim pi žarom: ,,Tudi dunajska policija se hoče vdeležiti razstave zdravstvenih iu rešiln h pripomočkov. Razstaviti je boje hotla požar gledišča na riniu, kakor ao ga op aale Bodnijske preiskave. Pa prepozno so to naznanili, in odreči si moremo ta podučni okus. Toda niso si ga odrekli. Drugi dan so imeli priliko z lastnimi očmi gledati strušui požar, ki se je od duuajskegu ločil v tem, da pri njem ni konca vzelo nobenih ljudi.
X llumiju, 18. maja. (Državni zbor. Delegacije iu vstavovorski češki poslanci. — Baron Nadherny. — Državni denarni minister.) Čolna komisija gospodske zbornico jo včeraj dovršila posvetovanje o čolnom tarifu ter sprejela predloge vladino brez vse promembo. Drugi teden bodo reč prišla v obravnavo v gospodski zbornici sami, ki bo broz dvoma pritrdila nasvetom odsekovim. Od zbornico poslaucov /, večino 17 glasov sprejeti nasvet poslanca Ilalhvicha, po kterem naj bi so noktoro deželo in okraji oprostili žitno colnine, bo toraj zavržen, iu vsled toga bo postava drugi teden Ao enkrat prišla nazaj v zbornico poslaucov. Ko bo t,n predmet doguan, so bodo državni zbor razšel n;t počitnice, morda 25. ali 2(5. maja. Gospodska zbornica pa bodo po binkoštili prvo dni meseca juniju šo /.bo rovaln, ker hoče pred razhodom rešiti postavo o volilni promonibi. Meseca junija so snidejo nekteri deželni zbori, med njimi zlasti zbor Stajarski in Tirolski.
Pred razhodom bodo državni zbor volil tudi poslanco za delegacijo, ki so na jesen zbero v Budapošti. Liberalni poslanci pomski ho sklenili, da so s svojimi češkimi tovariši zarad teh volitev 110 bodo porazunioli, ampak izbrali lastne kandidate. To jo t,oni čudnejši, kor jo vstavovernih poslancev •!(!, čeških pa 44. Prav lahko jo mogočo, da eden ali drugi zboli, ali iz posebno važnega vzroka k soji priti no moro, in da bodo trma nemških pom-ccv ponižana. Pa v svoji slepoti vsega toga 110 spiovidljo, ampak hočejo brezobzirno rabiti svojo moč, dokler jo šo imajo. K jutranji soji pride gotovo tudi žo novo izvoljeni češki konservativni poslanec lniron Nadhorny. Dobil jo IGO glasov (no 121, kakor jo stalo napačno v telegramu). UBtavovorci so so volitvo zdor-žali, ker so sprovidli, du ostanejo v manjšini.
Državnega denarnega ministra Ao zdaj nimamo. Prigovarjali so Szlavyu, da bi šo ostal v službi, pa zastonj. Govorica, da Coronini postimo njegov naslednik, jo potihnila, iu vsi listi soglasno poročajo, da mora biti novi mi-
nister Madjar. Imenujejo bo Ludvik Tisza, brat ogrskega ministerskega predsednika, reški guverner grof S z a p a r y , pa grof Franc Zichy. Najmanj upanja ima bojo Tisza, največ grof Szapary.
V Narajcvii 13. majnika. Sinoči sem prejel ,,Slovenca" od 9. maja. Ona opazka iz Sarajeva posneta iz „Politikeu me je silno zbodla. Ne vem , kako morejo tuko neBlane dopise prejemati pametni časniki. O naš h rozin* rab do čaBtitih očetov fraučiškauov pač nočem ua drobno pisati, ker mi je stvar pre-i resiiB, da bi jo razpravljal po časopisih. Le nekoliko besedi naj svojim BloveuBkim rojakom spregovorim,
Težko je vprašanje o farah. Papež so nadškofa poolastili, da sme za hedaj vse prosto oddajati, a v teku enega leta naj častiti očetje dokažejo, kterim župani bo oni patroni, kterim namreč so na svoje Btroške sozidali cerkve iu župue ataue, pa se bo moglo razsoditi , ktere naj ostanejo „beneficia regularia" in ktere morejo biti „bi uelic a saecularia." Da bi bb stvar lepše zvršila, t-o nadškof predložili provincijalu predlog, nuj se patri Burni odločijo, ktere iu koliko žup bi oni svetovnim duhovnom hoteli odstopiti. Predlog je bil Bprejet z veseljem. Stvar ae sedaj razrmšijuje. Ako bodo ponudbe očetov nadškofu všeč, proBili bodo vkupno bv. stolico, da je potrdi; ako mu ne bodo všeč, odprta ostaue prva pot in vtsgiie — minuti več let, predno ae zadeva kouečuo reši. Tako je sedaj stanje.
Bili smo z nadškofom v Fojuici, kjer biva proviucijal. Lepo bo iiub sprejeli vbi očetje, prelepo, du presrčuo tudi vse ljudstvo. Da je sedaj uekoliko nemira, da se stvari prevdarjajo in Be tudi različno o njih sodi, to je kur naravno. A mislim, da bi se že povoljuo rešile vso zadeve, če bi mi vsi imeli pred očmi edino le čast božjo iu blogor naroda. Do sedaj buio službeno a predniki očetov v najbolji zvezi in predniki odločujejo. Dobro vem, du )e najboljim očetom hudo, da nekteri po ča-nikih javno mnenje begajo; in predniki bi dotične kaznovali, ko bi jih poznali. Io resi mi nismo prišli v Bosno prouzrokovat novega razkola, uiti ljudstva hujskat provi očetom frančiškanom; prišli arao pozvani od viših in najvišjih oblasti cerkvenih iu državnih, da vtrjujemo iu zastopamo prid katoliške cerkve v Bosni; a tudi očetje ao nam rekli sami, da uečejo razkolni-kom na ljubav iu v veaelje razprtij delati. Vprašanje naj be reši, kakor že, toliko je go tovo, da v djanju deset do dvanajst let glede fara ne bo spremembe, ker do tačas ne bo domačih svetnih duhovnov. A predno mine toliko let, vtegnejo «e razmere premeniti, duhovi pomeriti, in hujskulci dobiti zasluženo plačilo.
Do Bedaj Bta se naselila v Bosno samo dva nova redova. Prej so bili očetje trapisti v Marija Zvezdi in zagrebške miloBrduice v Sa-rajovu, Travniku, Drveutu, Baujiluci i Mostaru. Sedaj bo prišli očetje jezuitje, du bodo pod-učevali in vodili Bemeuišče osnovano po zapovedi tr.enškega zboru, to jo deško in bego-slovno Bemen.šče. Deško Bemeuišče ostane zmiraj v Travniku ; bogoslovno pa se utemelji v Sarajevu, se ve, da še le v osmih letih. Oboje je provinc jaluo, tor«| za c lo Bosno Hercegovino. Tu bodo delali častni očetje jezu ti in pa v misijonih, kadar Be bo ponudila prilika ua nje. Zadnjo dni ho bo naselile tudi sestre od družbe hčera božie ljubezni. To družbo je še le pred 13 leti vstanovila sedanja vrhovua prednica Frančiška Lehuer. Materna hiša je ua Dunaju v „FasuugasBe"; do sedaj se je
žena 12 krajih v avstro-ogerskej monarhiji na' Belila; v Sarajevu je toraj 13. zavod, kojega sedaj vatauovljajo. Neko cerkveno društvo je dalo precej deuara, pa bo nadškof kupili pre-ceišen vrt za milosrčnice, ki imajo sedaj jako tesne prostore, in ne morejo razvijati Bvoje delavnosti, ter hišo in lep vrt za to uovo družbo. Zadnje dni jo došlo Bera pet aestra, med ujimi suma vrhovna prednica. Ža bc hiša zida in pripravlja Ob enem bota dva zavoda. Prvi Be bo imenoval „Marijui zavod", kjer bodo revne airote vso odgojo dobivale zastouj in kjer bodo užkinje dobile stau , hrano in poduk za čas, v kterem bodo brez službe. Drugi se bo imenoval „Jožefov zavod', imel bo vrt za male otroke, šole notranje in vuunje za poduk in obraževauje meščanskih deklet, pa šole za pod-učevauje v ročnih delih , gospodinjstvu i. dr. za one odrašČene, koje do sedaj niso imele prilike, podučiti Be. Treba jim je veliko deuara. Cesar aami ao jim dali lepo avoto in bo bb silno veselili, da ao jih škef poklicali v Sarajevo; tukajšnja vlada je dobila imgljej, da uaj jim v vsem na roko gre. Bog jim obudi veliko dobrotnih src.
Bodo li škof še kake druge redove, možke ali ženske sem poklicali, tega ue vem, pa tudi nami ne vedo; zgodilo ae bode to, kar bodo okoliščine zahtevale in pripomočki pustili. Mislim, da bo za Bosno tim bolje, kolikor več dobrih delavcev vanjo prid. Posebno dobro bi bilo, da bi ae moglo veliko čisto katoliških šol osnovati, ktere bo vlada jako rada podpirala. Bog nam daj dober vspeh vsem ; očetje frančiškani in mi, vsi imamo dela dovolj, bIožuo hočemo delovati.
Še to uaj opomnim , da Banjaluka akoraj gotovo še dulje časa ontane brez škofa; zadnje dni so naš nadškof odločeni -za začasnega administratorja. V Mostam bo bili 3. nedeljo po veliki noči intromzirani škof Buconjič iz reda frunč škauskega. Posvečeni ho bili že pred letom in bo bili do sedaj apostolski vikar za Hercegovino. — Kanonika bvu do Bedaj še* zai raj le dva. Tretji, diguitariu^, g. Bežič skoro pride, ker je že davno potrjen na Dunaju in lt mu. Na četrtega pa mislim, da bomo še dolgo čakali.
Vstanek ae noče poleči. Skoro se kaže, da zopet raste, odkar so gozdi ozeleueli iu Be zrakovi ogreli, čuie ae o napadih na c. kr. vradiiike. V Čajmci bo ubili enega dobrega vradnika rodom Hrvata iu euega „kadiju"; in zopet se čuje iz Konjice, da bo tam enega če no ubili, pa vsaj težko ranili. Nove us^aške čete ae menda prikazujejo v Rimanji planini, ki ni ruvuo daleč od Sarajeva.
Konečno prav lepo prosim, da poročila iz Bosne čitajte jako oprezno, vsaj ove o cerkvenih zadevah. Ne mialite , da so domišljije euega ali druzega nezadovoljneža, natisnjene v časopiau, misli in uazori vseh in celega reda fiunčiškanskegu. Od naše strani ne pisari o teh zadevah nikdo v liste, ker vemo, da je polemika v listih malokdaj koristna, mnogokrat pa škodljiva. Z Bogom !
Domače novice.
V Ljubljani, 20. maju.
(C. k. deželni predsednik) jo ogledoval 11. mestno deško šolo 1(5. t. m.; a 17. jo bolnišnico usmiljenih sostor.
(Nova dekana.) Včeraj sta bila instalirana oba dekana za Kuuin,k in Cirknico. V nedeljo presv. Troj ce pa bota vsak na svojem mestu.
(Odpoved.) Prečast. gosp. Centrich, ki je dobil mestno faro v Brežicah, se ju tej
odpovedal ter ostane na dosedanjem mestu. Za slovenjobistriško faro ni nikdo prosil ter je v novič razpisana.
(Matica Slovenska.) Prihodnja seja Mati-činiga odbora bodo v 3. dan meseca junija, letošnji redni veliki zbor pa v sredo 14. dan junija. V 24. dan t. m. poteče obrok za oglašanje nasvetov, katere treba sprejeti v vabilo na veliki zbor.
(Keglanje za ,, Narodni dom") nehavne deljo 21. t. m. in razdele so darila, tačas svira tudi muzična kapela c. k. 26. pešpolka Milie-laj veliki knez Ruski.
(Za starosta pri , Sokolu") je izvoljen dr, I. Tavčar, odstopivšemu g. Ravnikarju se je zbor zahvalil za njegovo večletno delovanje pri „Sokolu".
(Svarilo.) Is več krajev dolenjske strani je dobilo vodstvo zakupa deželnega vžitnin-Bkega daca naznanila, da se tam klatijo sleparji, se oglBŠajo za dacarje in zahtevajo dac od vina. Okoli Mirne peči in pri sv. Petru ob Novem mestu se ie 11. in 12. t. m. klatil velik, bvadaat iu precčj dobro gosposki oblečen človek, so izdajal za pregledovalca (revidenta) in ogledoval kleti, a daca ni še pobiral. Kdor takemu Bieparju kaj plača je ogoljufan, Ker mora pravemu dacarju zopet vse plačati. Naj si toraj krčmarji, da se varujejo škode, pomnijo to: Revident ne pride nikdar brez dacarja. daca pa ni treba nikomur plačati, če ue da tiskane pobotnice, na kateri je pritisnen z višnjevo (plavo) barvo kranjski orel. Vsak drug je Blepar in nsj ee mu pokažejo vrata ali pa izročiti ga žandarjem.
Telegram „Slovencn."
Z D u n aj a 19. maja
Rechbauer, Tavfferer in Moro interpelirajo ministra Pražaka, kako se njegov razglas o slovenskem jeziku strinja z razsodbami najvišje sodnije in njegovimi prejšnjimi be sedomi
Bazne reči.
—	Iz Celja se nam piše: 0. g. Her-kulan Šavor, duhovnik kapucinskega reda, je umrl na dan Kristusovega vnebohods. Rojen je bil leta 1852 v Radovici na Dolenjskem, v duhovnika posvečen 1. 1877. Ranjki je sloyej kot slovenski pesnik; pod besedo ^sureum1' je objavila ,,Danica" mnego njegovih krasnih pesniških umotvorov; celo nemški je pesnikoval ,,Graz. Volksbl." je pred par leti objavil nje govo nemško pesem, v kteri popisuje žalostno osodo takrat hudo etradajočih Istrijancev. Znani dobrotnik graški, grof Lilienthal je vsled te pesmi revežem daroval precej velik znesek denarjev, če se ne motim 150 gld. Naj v miru počiva blagi narodnjak in pobožni duhovnik!
—	V Celji se nabira za spominek, ki se ima postaviti v slavo cesarju Jožefn II. — (Toda menda ne kali na prostoru, na kterem stoji zdaj lep spominek v čast Materi božji, o kterem se je govorilo, da se bo podrl?)
—	Razdivjanost naše mladine, prepogostoma se bere o grozni razuzdanosti odrasle šolske mladine po raznih časopisih. Mnogi učitelji sprevidijo tudi B8mi, kako razdivjana je šolska mladež; toda malo jih je toliko pogumnih, da bi tudi očitno pripoznali, da po tej poti ne bo šlo dalje. Navadno Be glasijo vsa sporočila do vikših oblastnij prav vgodaa; veduo se še naglašuje, kakšen velikanski napredek je videti povspeh.h sedajšnje šole v primeri b poprejšnjo. Natiboma pa se premnogi učitelji iht jo ter sami naravnost obupavajo nad človečanstvom, če bo še dolgo
tako naprej dirjalo po potu razuzdanosti in brez-božnosti. Bodimo odkritosrčni!
—	Iz celjske okolice: Slednjič je naznanil „Slov." da je župan celjske okolice podpisal znano pismo zoper vpeljavo slovenščine v šolo in urad. Nato je pa podpisa'a ve lika večina občinskih odbornikov (izmed 18 odbornikov 11) prošnjo za slovenski jezik. Razburjenost po soseski zoper nemškutarsko š,'evo je silna. Če ima mož še kaj poštenja, bi moral svojo službo popustiti. Slišimo, da je z županom vred podpisal nemčursko pismo tudi Jožef Jezernik, po domače grenadir ua Polulah. Škode za moža, da se je dal zapeljati. Sploh bo treba pri ckoličanskem uradu malo na prste pogledati ondašnjemu nemšku-tarskemu občiuskemu pisarju Hofmanu. Sramota za ceio naroduo sosesko , da njo vlada prav za prav človek, ki besed co slovenski pi-sati ne zns.
—	Obseg 15. sošitka zabavnega čabavnega časopisa ,,Alte und Neue Welt" je sledeči: Die hI. fiinf Wunden, von Clem. Brentano. — Um's liebe Brot. — Eine Auswanderung3 ■ Geschichte. — Katbol. Zeit-genosseo. Bischof Dr. A. Raess. — Alpen-Blu-men. —Botanieche Studien. — Die schimpfen-den Dioskuren, — Eine Studenten-Geschichte. — Der PalmsonntEg. — Im Schwabenlande. — Reise Eirinerungen.— Blumen, Ferdin. Ileite-meyer. — Pariser Bor3etreiben. — Allerlei: Seltsame Jagdpacbt.
III u s tr a ti on e n sind folgende: Die hI. fiitf VVunden. — Der Hofraum einer Ni\v-Yorker-M:ethkaseme. — Dr. Aodreas Raess. ■— E n Alpenatrauss. — Nach erfochtenem Siege. —Eiu spaniseher Fotograf. —Haaschen von Moakgut.
—	Za državno laško posojilo, ki bi imelo znašati 364 miljonov fr., se je podpisalo samo 70 miljonov. Malo zaupa pri obilnosti denarjev I
—	Sv. krat je prejelo v Neu-Pest sedem judovskih otrokTpet dečkov in dve deklici; naj mlajši otrok je star 11 mesecev, najstarši 11 let. Krstil jih je v pr čo starišev župnik v Neu-Pest, Vincent Iilek; krBtni boter je bil grof Aleksander Karolij in trgovec z usnjem Lovvenritt. Oče, poprej trgovec v Budapesti sedaj oskrbnik grada Ellenberg, in mati sta ostala pri svoji veri, daairavuo so bili otroci krščeni z njih privoljenjem.
—	Umrl je vesoljni gubernator v Turkeatanu, general Kaufroan, ki je čitate-ljem časopisov znan iz vojske zoper Turkmene.
—	Tudi na Dunaju je prepovedano tobak kaditi v vsih prostorih dvornih gledišč. Govori se, da se bode prepoved tudi na vse druge gledišča raztegnila.
—	V Brodi j je neki že čez 7000 pregnanih judov iz Rusije. Njih rojaki jim sicer pomaga.o, a vendar je mnogo revšine med prišlimi.
Priporočila vredne knjige večinoma nove:
i. Friedricli Leopold grof Stolberg.
Sein Entvviklungsgang und VVirkon im Geiate der Kirche. Von Juhann Janssen. Cena 3 gld. Ta knjiga spričuje, kaj človek z goado božjo zamore postati, če z njo sodeluje ter se Duhu božjem ne ustavlja. Naj nikdo izreka malo ne ceni; ravno grof Stolberg kaže b svojim delovanjem, da vera ni nikomur na poti, da postane plemenitaž kakor ga svet spoštuje, pa tudi ves vnet za Boga m sv. cerkev. Grof Stolberg je res izgled, ki vtiem kaže, kukov bodi Kristijan v toliko težavnih za Cerkev in
državo nevarnih časih, kakor je živel Stolberg. (1750—1819).
2.	Handbuch der Postoralmedicin.
Von dr. August Sičibr. Cena 3 gld. 60 kr. Pisatelj je bil profeser v Wiirzbergu ter je predaval svetnim in biagoalovskim učene m io poslušalcem „z vso gorečnostjo katoličana za svojo syeto Cerkev", pravi sam s predgovoru. Že sam obseg knjige je ves drugačen, kakor pri novosegnih zdruvnikih. Ni mogoče celega uavoditi, naj opomnimo le na Kap. III. Spt cielle Hyga<iie dea Klerikers: Ge-sundheitsgrundanschauungen. Predig1', Schule, Be chtstuh), Kraokenbemh, Begiiibuiss, Kran-kenhaus, Senik ar, Gtfši/igniss, Kloster, Missi-onen, Kap. IV. Mortalitiit u. Morbilita-. Ein-flus8 des Coelibates (popolno keršansko), Be-rufjkrankheiteu. Kap. VI. Der Seelaorger u. derAizt. Bez ehung z\v schen beiden. Unglaubo unter den Aerzten. Verhalten des Pristers ge-gen die Aerzte:... Kap. VII. Medizini^cher Aberglaube f tiherer u. neuerer Ze,t. Simpa-thiliuren i. t. ti.
O kratkem: Tu kajiga je vse drugačna, kakor njene sestrice. Ja prečitati bi tudi laji-kom ne škodovalo.
3.	Franc Šuseika. Abfall und Riickebr Cena 10 kr. Mala, pa zan miva knjižca ki kaže, kaj je navadno vzrok odpada in po-vernitve.
4 Dejicy Posvstneho zapevu atarečeškeho. Spisat Karel Konrad. C na 1 gl. 80 kr. (češko).
5. Das Christenthum und Einspiuche sei-ner Gegner 4 Auflage voa Vosen. Na novo predelal Rheinsttdter G mnasialdirtcktor. Cenu za vezano knjigo 5 gl. 10 kr. Knjigo vsi katoliški časopisi 'n presojevalci izvrstno hvalijo iu priporočajo. Že njeu naslov kaže potrebnost v dandanašnih časih.
Vse navedene in druge knjige dobivajo se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
1.	Herz-Jesu-Monath von Fr. Hattler. Ctna nevezano 1 gi. 8 Kr. Kakor znano, je ine^-ec rožnik posvečen Srcu Jezusovemu. Znaj pisatelj jezuit Hattler je v tej knjižc za vsaki dau posebej, feokor pri šraaruicb, prired i nekoliko naukov za premišljevanje, m kaj molitev (navadno 7, odpu.-tiki) in kak izgled v posnemo.
2.	Die Leliren der Nationalokonomie, seit einem Juhrhuuaerce. Vou Kari Pčriu. Cena 1 gl. 80 kr.
Marsikdo bo pri čitanji naslova znabiti mislil: Kaj to meni mar? M; pa pravimo: Pfcč, nam vsem je mar; gotovo nam gre več mar, kakor .mislimo. Človek mora zraven duše tudi telo preskrbeti, to se zgodi le po pametnem narodoetn gospodarstvo. To ravno uči knjiga. Po splošnih opominjih sledi presoje-vanie mnogo krivih učenikov njih krivih naukov in pogubljivih nafel in potem razvoj kršauskih načelov ali kršanekega socijalizma k zboljšanj narodnega gospodarstva. Ia la kršansko narodno gospodarstvo nas zamore pogina rešiti itd. Knjižica podaja več, krikor na prvi pogled obeta. Bodi tedaj vaem mislečim priporočena.
3.	Joost von den Vondel. Sein Lnbeu und seine Werke. C^na 2 gl. 64 kr. Pisatelj jezuit Aleksander Baumgartner pravi v predgovoru: Odlomke te kujige sem že 1. 1880 razglasil v „Stimmen aus Maria Laaeh"; ker ao mi pa imenitni možje, n. pr. škof Raes veduo prigovarjali, naj izdam posebno knjigo, to storim rad, ker Vondel je bil naj veči pe-sn k na kršanski podlagi. Meni je delo napravilo mnogo prijetnih ur, naj bi drugim čitanje knjige pripravilo enako mnogo duh. veselja.
Most
z enim obokom so bo zidal čez potok Temenico pri Goriški vasi blizo Mirne peči, kterega stroški so se cenili na 460 gld. Kdor hoče to zidanje prevzeti, so mora zadnji čas do 25. maja Oglasiti ter poslati dotične ponudbe, ker so bode ob 11. uri dopoldne tega dneva v šolskem poslopji v Mirnipečl zidanje mostu onemu prepustilo, kteri bo delo za najnižjo ceno prevzel. Prcdplača ali vadij znaša lO°/o-
Znpanija v MirnipeSi 18. maja 1882.
•Vamc« Gialič,
župan.
Iidajat lj in odgovorni vrednik Jožef Jerič.
i. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.