9 Največji slovenski dnevnik
Veil* vse leto -
1
1 2
n
v Združenih državah	j
Velja za Tie leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TKUET0N: C0RTLANDT 2876.
j
GLAS
List: slovenskih delavcev v Ameriki,
I	Tbe largest Slovenian Daily in i the United States.
| Isscad every day except Sundays t	*nd legal Holidays.
I	?5,000 Readers.
Entered u Second Olaat Matter, September 21, 1903, it the Poet Office at Hew York, N. Y, under the Act of Conffreee of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 250. — ŠTEV. 260.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 24, 1923. — SREDA, 24. OKTOBRA, 1923.
VOLUME TYYT — LETNIK XXXX
BAVARSKO STANJE OGROŽA KABINET
Če ne bodo na Bavarskem razmere v najkrajšem času urejene, bodo izstopili socijalisti iz Stresemannovega kabineta. — Posledica tega bo meščanska vlada ali pa razpust državnega zbora. — Kakor hitro bi se finančno stanje nekoliko izboljšalo, bi bilo vse dobro, r
Berlin, NYimv-ija, 2'.\. oktobra. — Vladni kro^i so preja i< ani, <la >«i* Xtr<'s<'iiiaimov kabinet ne bo mogel dolgo <"a-vzdržati na površju.
Pri prihodnjem sestanku državnega zbora se Strese-iiiiiniiu najhrže ne bo posrečilo dobiti zaupnice.
i'e se, ne bodo razmere na Bavarskem v najkrajšem easu uredile, bodo socijalisti izstopili iz Stresemannovega kabineta.
Posledica te^a bo meščanska vlada, ki pa ne bo imela pri ljudstvu posebnega vpliva.
< e se pa meščanska vlada ne bo mogla vzdržati, bo državni zbor razpušeen, in vršile se bodo nove volitve.-
Kazni borzni listi izjavljajo, da bi se razawere v Nemriji znatno izboljšale, če bi bilo mogoče že vsaj za silo urediti nemške finance.
Socijalisti so odločno proti Kalirovi vladi, ker vedo, da je vse fašistovsko direktno proti njim.
Monakovo, Bavarsko, 2D. oktobra. -sJala nemški vladi neke vrste ultimatum.
V svojem proglasu pravi, da bi bila zveza med Berlinom in Monakovem mogoča, če bi bil državni brambni minister < Jessler takoj odstavljen in če bi dobila Bavarska novo ustavo.
To sta dva najmanjša pogoja za obnovitev medsebojnega prijateljstva.
"PRESIDENT WILSON ' REŠIL V DUISBtJRGU JE PROGLAŠE-POSADKO.	NA REPUBLIKA.
gibanje na Bavarskem naperjene
Bavarska je po-
Parnik President Wilson, kate- B™«lj, Belgija, 23. oktobra. — re-ra lastuje Cosulieh črta in ki jo	belgijska poročevalska
Slovenjm dobro Znan. je rešil a^ntlira	da je bil danes
ofMiirje in posadko štirijarbolne v l)u,s'Hlrjni reklamirana poren-
ska republika.
Vsa javna poslopja separatisti.
so zasedli
jadrnice "Portugese" v bližini A-zorskih otokov. Rešilno delo je bilo izvršeno v soboto ponoei, kakor naznanja brezžična brzojavka, ki jo j»* prejelo tukajšnje zastopstvo j omenjene družbe.
Ko je parnik zagledal jadrnico, je bila »lednja v plamenih, in j>o-sadka jo je zapustila. Morje je bilo zelo nemirno, zato je bila rešitev jako težavna. Robert Stuparič.
kapitan parnika, je ukazal spusti- :,.t„:	r»„, • i
11	1 f eei jutri z >oro\ at i. rravi, <• -t 1110
ti v morje rešilni čoln, v katerega so se potem rešili brodolomci.
P.irnik "President Wilson" je odpotoval dne 11. oktobra iz New-York a proti Trstu.
POVZROČITELJ FILIPINSKE GA GIBANJA.
METODISTOVSKI SKQF 0 RUSKIH RAZMERAH
Duhovnikom se ne godi nobena krivica, toda vlada jim je prepovedala vmešavati se %v politiko. — Bolj še vilL za odpravo nepismenosti.
Slika nam predstavlja Manuel Quezona. ki je duševni vodja onih Filip;ncev. ki ni^o zadovoljni z Ameriko, posebno pa ne z ameriškim guvernerjem Woo dom. Sovraštvo napram Amerika neem neprestano narašča. Vsak trenutek lahk i izbruhne revolucija. Amerikanci, ki pre bivajo na f lipinskih otokih pravijo, d« s«- j m zdi k'»t da bi živeli na ognjeniku.
New York, X. Y. 24. oktobra. — Y New York se je vrnil iz Rusi-v metodistovski škof Edgar Bla-Ke. ki se je udeležil v Kusiji vse-ruskega cerkvenega koneila. —^ S<»f Hlake je imel v New Yorku na seji metodistovskili duhovnikov ohš ren govor. v katerem je očrtal razmere v Rusiji. Značilno je, kar .»»ve o Rusiji ta duhovnik, ki je vse prej kot komunist ali boljše-vik. Ta visoki cerkveni dostojanstven pred
k h senatorjev, ki so se vrnili v Ameriko iz Rusije, kjer so študirali taniošnje politične in gospo-n;;r>,kt* razmere. — Škof Hlake je ožigosal rusko cerkev pod earistic-nim - stemoin ter z laskavo besedo
VELIKI NEMIRI PO NEMŠKIH MESTIH
V Hamburgu so se završili veliki nemiri. — Dvajset oseb mrtvih, stopetdeset ranjenih. — Včeraj so dospele vladne čete v Draždane. — Akcijski odbor, ki ima pravico proglasiti generalni štrajk. — Separatisti nimajo na Porenskem posebnih uspehov.
MINISTR. PREDSEDNIK SMUTS 0 FRANCIJI
Ministrski prcdsedn.k Južne Afrike zahteva, naj se takoj skliče posebna konferenca, na kateri mora biti brezpogojno zastopana tudi Amerika.
VON KNILUNG SE NOČE UDE-
LBŽEVATI DRŽAVNOZBOR
SKIH SEJ	London, Anglija, 23. oktobra.
__Južno-afriški ministrski predsed-
Berlin, Nemčija. 23. oktobra. —jnik je imel danes ob priliki neke Ministrski predsednik Knilliutr jej ga banketa jako značilen govor, dane«? izjavil, da s * ne bo u leleže- v katerem so posebno pomembni val sej državnega zlu ra. ki Ho za- naslednji odStavki:
— Versaillsko mirovno pogod-ra prej nemška vlada popolnoma bo je podpisalo veliko števil« mož. izpremeniti svoje stališ.'.- napram	temi so pa danes morda sa
liavarski.	mo trjje aij štirje, ki še vedno za
mesta. T ud'
STRAŠNO DEJANJE VARANEGA LJUBIMCA
'Berlin, Nemčija, 2:1. oktobra. — Danes so izbruhnili veliki nemiri v Hamburgu. Zvečer mesto še vedno ni bilo pomirjeno. Nekatere uliee so demonstranti zabarikadi-rali. Popoldne se je zavrnilo ver vročili spopadov.
V pristanišču poeiva vse tlelo. Ponekod štrajkajo delavci, ponekod so pa gospodarji zaprli svoje tovarne.* y Draždani, Nemčija, 2:i. oktobra. — Danes je dospelo sem par močnih oddelkov državne hrambe. Prebivalstvo je vladne vojake mirno sprejelo.
Pirna, Nemčija, 2:). oktobra. — Ko so danes dospeli sem državni brambovei, so civilisti streljali nanje. Vojaki so odvrnili z ognjeni.
Draždani. N emcija. oktobra. — Tukaj se je usta-
ik je potrdil vse ono, kar je n akcijski odbor, ki ima pravico napvedati generalni n j !<:n povedalo ze vec aiuerls" j
Berlin, Nemčija, 2:1. oktobra. — Pri spopadih, ki so se vršili v Hamburgu med lačno ljudsko množico in policijo, je bilo mrtvih dvajset oseb, nad 150 jih je bilo pr ranjenih.
Malo je manjkalo, da ni razburjena ljudska množica ocenil sedanji boljševiški režim, zasedla nekaj policijskih postaj. Demonstranti so se še-k stremi za tem, da demokratizira le tedaj umaknili, ko so dobili policisti ojaeenja. Policisti
religijo.	-----4----A----"■-- " J
> k(.f lllake je ostro obsodil gotove ameriške liste, ki hote ali nehote pri občuje j o neresnična na-t leevanja na rovaš sovjetske vlade. ki s^ večinoma vsa izmišljena, j neresnična in podla. Mesti Petro-grad in Moskvo je opisal kot dve varnejši mesti kakor pa katerokoli mesto v Združenih državah z istim številom prebivalstva. —
_ ...	Proslavo prvega majnika je praz-
Zaljubljenec m mogel prenašati, < novalo rusko delavstvo nad
ker je zena, v katero je bil a-1 (lfVitf>jllo in mirnf).
ljubljen, občevala z drugim. L - ravi.
Sprva so domnevali, da gre za
vse
ToTtrr Pnjmo.
umor m samomor.
j vzemajo odgovorna
OKUPACIJA VLADKF.GA SLOPJA V nONNU.
PO
Stockholm, Švedska, ol
--List "Svenska Morgenbla.1'
Berlin, Nemčija, 2:1. oktobra, — j roča. da je kupil nemški predsed-Bonna poročajo, da so tam se- j nik Ebert v S vie i lep eri^u-ek. parat isti zanetili vladno poslopje. 1 kamor se bo v najkrajšem času .Okupacija se je zavraila brez: preselil. Predse !nižtva je baje že prelivanja krvi.	'do grla sit.
PREDSEDNIK EBERT JE ] jaz sem eden izmed onih. Odgo BAJE NAVELIČAL SVOJEGA vornost za ono. kar se je zgodilo URADA.	v Parizu, mi pa vedno teži na ve
I sti. Mirovno pogodbo sem podpi-sal s protestom, ker sem že vna-P°-! prej slutil, da ne bo pomenila ničesar dobrega. Evropo je treba rešiti. To se pa mora zgoditi ta koj, da ne bo prepozno.
V najkrajšem času je treba sklicati tozadevno konferenco, pri ka teri bodo zastopane tudi Združene države. Poziv se ne tiče toliko materijalne kot moralne pomoči. V tej temni uri poginja Evropa vsled premalo pravičnosti. Vsi evropski narodi se z zaupanjem o-bracajo na Ameriko.
S francoskim narodom globoke simpatiziram, odločno pa obsojam francosko politiko. Francoska politika je grobokop Evrope.
Zaenkrat je edin namen francoske vlade zdrušiti Nemčijo. Ce se ne bo pravočasno izpametovala, bo sama storila pod temi razvalinami svojo nečedno smrt.
Denver, Colo.. 23. oktobra. — Električar A. II. Mitchell je bil smrtno zaljubljen v 30-letno Mrs. Georgio A. Bryan. Mrs. Bryan je | bila poročena, obenem je pa imela tudi 50 let starega ljubimca A. ■J. Sherie-ja.
Mitchell, ki je tudi sam poro-
— V Rusijo sem prišel v dvomih. Reklo se mi je. naj se varujem, kajti ulice Petrograda in Moskve, so nevarne, zlasti za tujca. Priznati moram, da bi ne bi šel v Rusijo, če bi me ne bila zvala tjakaj dolžnost. Toda pozneje se je izkazalo, kako neutemeljena je bila moja bojazen. Ael sem kamorkoli se mi je zdelo, in sicer podnevi in ponoči. Ulice so mirne in na
imajo pet mrtvili in dvajset ranjenih.
Neko poročilo pravi, da je bilo med množico, ki je oblegala ]>olicijske stražnice, veliko število žensk.
Po ulicah je bilo toliko ljudi, da kare cestne železnice niso mo^le voziti.
London, Anglija, 23. oktobra. — Tz Aaacliena poročajo, da je danes zjutraj izgnala policija separatiste iz vladnih poslopij. Separatisti so izgubili vso veljavo. Vse mesto je pod močno policijsko kontrolo.
Separatistično gibanje se je povsod izjalovilo.
Berlin, Nemčija. 23. oktobra. — Oficijelno se je moglo dobiti danes za dolar, štirideset tisoč milijonov mark. ^
Neoficijehio so pa plačevali za dolar sto tisoč milijonov mark.
cen, tega ni mogel trpeti. Večkrat j njih vlada red. Z gotovostjo trdim je pripovedoval svojim prijate- t]a je varnejše hoditi po moskov-ljem in znancem, da ne ve. kako j kakor po newyorski ulicL —
— Mnogo .se mi je tudi poveda-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
07JSMLJU
N potom našo banka isrrinjojo xanealjtro, hitro In po
Vtail M Mm mmU mm iiiiiil
JoffMlaviJa:
Baapoinja na sadu]« poftte t* lsplafinj« Tr. poStnl Čekovni *rm<T ta "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranja, Oelju, Mariboru, Dubrovnika. Splitu, Sarajeva ali drugod, kjer Je pai aa hitre
^llfllp n^jni^mji	_
1000 Din.......$12.90
2000 Din.......$25.60
5000 Din. ...... $63.50
PH MkuUtK, Id tnaki« manj ko« sn UmI einarjav ratun U Matov aa pa«tnino In druoa atraika.
Italija fa finlant osamijo; ■aapomja aa eadaje pofce m MaM "Ji
Opatiji m
200 lir	................$10.00
300 lir	................$14.70
500 lir	................$24.00
1000 lir	................$47.00
w aafcaoHI*. M snaftajo manj	aft SM lir	ratanlM aa poitnlna In «ru«a
U
in liram sedaj nI stalna, menja as večkrat ia ase nuAoci oam nI mocofie podati natanCne osne vaapi dne, ko nam dospe poslani denar t roke.
bo ta zadeva končala. Policija je vdrla popoldne v stanovanje A. J. Sherie-ja ter našla na postelji njega in Mrs. Brvan mrtvo.
Oba sta bila le napol oblečena n vsa krvava.	•
Oopoldne je prišel Mitchell v spremestvu duhovnika na policijsko stražnico ter priznal umor.
Prej je policija domnevala, da jo je ustrelil Sherie ter si nata sam pognal kroglo v glavo.
Značilno je, da so bili Mr. Bryan. Sherie in Mitchell veliki prijatelji ter so bili vsaik teden po parkrat skupaj.
IZID DRŽAVNO-ZBORSKIH VO LITE V V AVSTRIJI.
Dunaj, Avstrija. 23. oktobra. — Šele danes je bilo mogoče dogna ti natančne uspehe državno-stbor skih volitev. Zmagale so meščanske stranke, ki imajo v novi dr žavni skupščini 99 mandatov. Socijalisti jih imajo 66.
Vsenemci so imeli prej enoin-dvajset mandatov, sedaj jih imajo pa dvanajst.
Socijalisti so dobili na Dunaja 150,000 glasov več kot pa pred tremi leti.
KRISTALNA POROKA V BROOKLYNU.
Prejšnjo soboto sta praznovala v Brooklvnu znana rojaka Zvon-ko in Karolina Brajkovič kristalno poroko. Praznovanje se je vršilo v ožjem družinskem krogu. Želeti je, da bi se uresničile vse čestitke, ki so bile izgovorjene pri tej priliki.
NAJNOVEJŠA MUSSOLINTJE-VA ODREDBA.
Trst, 23. oktobra. — Tržaški prefekt je izdal danes naslednji odlok; Vsak slovenski časopis, ki izhaja v Trstu, mora imeti poleg besedila slovenskih člankov in o-glasov tudi italijanski prevod.
Časopis, ki se temu ne bo pokoril. bo zatrt.
(Pri tem bo najbolj prizadeta tržaška "Edinost"),
lo o vandalizmu. ki ga baje uganjajo boljševiki. Oni so baje ople-nrli cerkve ter oskrunili oltarje. Bil sem pri službi božji v moskovski katedrali, kjer sem se imel priliko prepričati na svoje lastne o-či. Slovite slike in ostali nesmrtni umotvori ruske umetnosti vise in stoje na svojih mestih. Niti ena slika ni bila odstranjena. Službi božji je prisostvovalo preko 10 tisoč ljudi. Boljševiki niso nikjer posegli v zadeve bogoslužja. Danes deluje v Rusiji petdesettisoč duhovnikov, in sicer samostojno, n pa po diktatorstvu boljševizma, kakor to naglasa tukajšnje easo pisje. Edina zahteva boljevikov je ta. da se morajo duhovniki posvetiti svoji službi ter pustiti politiko na stran.
Ruska pravoslavna cerkev, katere najvišji glavar je bil car, je bila odločna nasprotnica svobode — bila je zagovornica in agentinja reakcije. Ko je bil car strmoglav-ljen, se niso ruski cerkveni glavarji strašili nobenih sredstev, s katerimi so lahko med ljudstvom črnili in na tolče val i sovjetsko vlado. Nič čudnega, kajti cerkev je bila edina organizacija v Rusiji, ki se je lahko spustila v boj s so-vjeti. Vsled svojega antagonizma in nazadnjaštva je cerkev sovražila sovjetske voditelje, hkrati pa se jih — bala. Res je, da kadar bo sovjetski oblastniki zalotili reak-cijonarne duhovnike, ki so delovali proti vladi ter rušili med preprostim ljudstvom zaupanje do nje, da so jih dali zapreti. Resnica je tudi, da so člani sovjetske vlade ateisti ali brezbožniki.
so toliko pošteni, da so povedali to, kar so videli in kar jim je velela povedati njihova poštena vest. Razumljivo je. zakaj je vzdignilo kapitalistično časopisje tak krik proti sovjetski Rusiji, kjer sta postala delavec in kmet iz brezpravne pare svobodna človeka, katerima je vlada na stežaj odprla vratu delavskih vseučilišč. Kapitalizem si pač ne more želeti idealnejših razmer, kot so bile one. ki so vladale za časa earskepa režama, ko je posamezen ruski knez ali boljar lastoval do tristo in več vasi z v>p-mi njihovimi kmeti, ki so tlačanili grraščaku. priganjani od k nut njihovih hlapcev. Sedaj so se razmere ibpremenile: zajedavci so si morali oprtati blsago ter oditi s trebuhom za kruhom, delavci in kmetje so postali — ljudje. £ato tak krik in vik!
kutirali ali preganjali verskih organizacij, zahtevali so pa od njih. naj ne razširjajo svojega delovanja preko svojih označenih mej. do česar >o bili popolnoma upravičeni. S svojega stališča so imeli porpolnoma prav. Reakcionarni e-lement je že davno izginil s površja. Pravoslavni duhovniki, ki se sedaj sami sramujejo koruptira-nega in nazadnjaškega delovanja cerkve, so se sedaj združili v naporu, da reformirajo cerkev. Stavili so si za svojo zadačo, da morajo cerkev demokratizirati. in v veliki meri se jim je to tudi že posrečilo. —
Skof Blake je nato dejal, da ni tajiti, da se med rusko mladino z rapidno naglico širi ateizem ali brezboštvo. To je karakteriziral kot poglavitno nevarnost Rusije Pozival je ameriško intervencijo, ki naj skusi zatreti to protiversko gibanje, in sicer z invazijo skozi slina vrata, ki so odprta v Rusijo — vrata cerkve.
— Ko je bil strmoglavljen cari-zem ni znalo 83 odstotkov ruskega ljudstva niti brati niti pisahi. — Sovjteska vlada si je dala zadačo, la ne sme biti v Rusiji po desetih letih nobenega analfabeta več. — Ta idealna želja ruskih oblastnikov se v desetih letih sicer ne bo še uresničila, toda neki sovjetski uradnik mi je zatrdil, da bo leta 1927 v Rusiji 50 odstotkov pismenih ljudi. Ruska vlada je izdala ukaz, da se morajo vsi njeni vojaki naučiti pisati in citati. Častniki so takoj pričeli s poučevanjem, in danes se lahko reče, da v ruski armadi ni več nepismenosti. — Vseh 600.0C0 vojakov, ki jih ima danes Rusija, zna brati in pisati. Informiran sem bil. da bo z januarjem 1924. opravljena nepismenost tudi pri vseh delavskih uni- i
jah. Te unije so v par kratkih le- baje tudi sestavil načrt, potom ka-tih naučile milijone svojih članov j terega bi bUo mogo5e Prancijo 20. branja in pisanja.—
MASARYKOVO MNENJE O NEMČIJI.
London, Anglija, 23. oktobra. —. Predsednik čehoslovaške republike, Masarvk, ki je včeraj dospel sem, ni še izgubil glede Nemčije zadnjega upanja.
Časnikarskim poročevalcem je rekel:
— Nemčije ni mogoče razbiti v kose in uničiti. V nekaterih nemških državah se vrše politične izpremembe. Te države, ki so bile vedno več ali manj neodvisne, utrjujejo, svoje stališče, napram Berlinu. To pa ne pomenja nič drugega ot^da se bo težišče, ki je sedaj v Berlinu. preložilo kam drugam.
Predsednik Masarvk ne smatra sedanjega položaja v Nemčiji resnim. Predsednik Masarvk je
v ,	.	. ,pet sprijazniti z Anglijo.
Kakor smo ze zgoraj rekli, so
izjave tega škofa in vseh ameri- •	"	«
kajti njim ne more nihče očitati,; <QLAS NARODA', NAJVEČJI da so pospeševatelji ali zagovor-1
SLOVENSKI DNEVNIK V
Boljševiki niso nikoli perse- nik i komunizma. So pa možje, ki1 ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Sir:.-"«! m " --
i 9HR*j..- ..; * -	IS -:
j. ; J-
GLAS NAHODA, 24 OKT. 1923.
"GLAS NARODA"
tn4 PubHsM by
ralelna vrednota odstranjena in s prehodom k zlati vrednosti vpeljana koneno vrednotna reforma. Uporabljali bodo tudi fie srebro in pa papirni denar, ki ga bo lahko zamenjati s srebrom. Srebro bo pa vpeljano samo kot drobiž. Ali nas ne spominja vse to na sedanjo nemško reformo? Ce niso poralelizma prevzeli Nemci od Rusov?
Sedanji denarni obtok v sovjetski Rusiji obstoji v znesku dveh tretjin, iz eervonea, ki ima stalno vrednost, samo ena tretjina je papirni denar. Kredit«se je popolnoma ločil od papirne vrednote in je prešel brez izjeme k računanju v zlatu. Cene na Ruskem so z ozi-
«• L A • NARODA**

Izhaja «uki dan Isvum« w4U te
PREMOGOVNA INDUSTRIJA
Zvezna premogovna komisija je izdala novo poročilo, v katerem tlolži kapitaliste, ki prodajajo premog na debelo, sleparije.
Kdor vodi svojo trgovino z 200 procenti profita, m more hiti poštenjak. Prodajalci premoga imajo pa vee kot dvesto procentov.
V splošnem ne vsebuje najnovejše poročilo ničesar novega.
Javnost je bila že zdavnaj prepričana, da je med pre mogovnimi baroni in prodajalci na drobno nekdo, ki žene cene v višino ter na ta način takorekoč onemogoča, da bi si delavec, ki v mestu malo zasluži, segrel svoje stanovanje
Manjkalo je edinole dokazov. Zvezna premogovni] komisija jili je dobila. Sedaj se pa pojavi vprašanje, č< bo to kaj pomagalo, če se bodo vsledtega znižale cene premogu!
Kongres bi lahko dosti storil, samo če bi hotel. Za enkrat pa še ni uveljavljena nobena tozadevna postava
Skrajni čas je, da stori narodna zakonodaja vse, kai je v njeni moči, da zaščiti prebivalstvo.
Premogovna komisija je javni obrat, ki mora bit na vsak način pod državno kontrolo. Kar je bilo pri drn gili obratih mogoče, je mogoče brez dvoma tudi pri ten Pioblem je vsestranski, kajti tiče se vsake posamezne družine v Združenih državah.
Zvezna premogovna komisija je tudi stavila par pred logov.
Priporoča ustanovitev zvezne oblasti, ki bi regulirala
dobičke.
Premogu je treba določiti stabilno ceno. In ta cena naj bi bila veljavna ne glede na število in pohlep prekupčevalcev'.
< 'e bi tozadevno odločbo sprejel kongres, bi po dolgil letih brezdelja že vsaj nekaj dobrega storil.
Število prodajalcev na debelo bi bilo treba znižati Teh prodajalcev se je zadnja leta pojavilo kot gob pc dežju.
Na ta način bi bil odpravljen temeljni vzrok" neznosne draginje.
Končno poudarja komisija, da morajo dobavo ii razdelitev premoga kontrolirati lokalne oblasti.
Ko se pojavi največja potreba, naj lokalne oblasti skrbe, da bo vsak založen s premogom. Sedaj je 7x1 bat nasprotno. Dočim narod zmrzuje, imajo prekupčevalci nabito |>olne zaloge.
('e noče premogovna komisija poskrbeti, da bodo ljud je pozimi na gorkem, mora napraviti kongres potrebne korake.
Napravil jih bo pa le v slučaju, če mu bo javnost po tem svojih zastopnikov zapovedala.
Zadnja poročilo javljajo, da, so komunisti zavzeli Hamburg.
Naj pride, karkoli hoče. Naj pri-
, „„	dejo boljševiki. komunisti, naj
rom na novo zlato vrednoto samo okoli 2nad mirovnimi cenami, Tj-ocki osvoji Nemčijo
dočim znaša delovna draginja 50%. Sokolnikv pravi, da «>e bo tudi! «1	. .. . ' A . ,
«-_ 1	• 1 1 - - * 1	,	Slabše ne bo nikjer kot le pod
zunanja trgovina lepo razvijala; lani je znašala 22» milijonov zlatih®
rubljev, letos pa računajo na 400.
Računanje v zlatu ima v Rusiji popolen uspeli-
Novice iz Slovenije.
Finančni položaj in denarstro Rusije.
Na ruskem poslaništvu v Berlinu je Sokolnikov, ljudski finančni komisar, razložil finančni in vrednotnopolitični položaj Rusije, 17 teptetnbra tega leta. Ruski proračun izkazuje pri izdatkih zadnjih ineseeev sledeče številke — to so samo poračnnski izdatki, ne faktični jih 17. septembra se ni mogel vedeti; za julij 140 milijonov zlatih rubljev, za avgust 160. za september 170. Teh 170 milijonov bodo takole pokrili: 110 milijonov z rednimi dohodki davkov, carine itd 15 milijonov z izdajo sovjetskih rubljev, tako z dolgoročnim zlatim posojilom, ki bo prvo te vrste v Rusiji, s kratkoročnimi zlatozakladni-mi nakazili finančnega komisariata, s krušnim posojilom in z zlatimi obligacijami železnice.
Te številke nam odkrijejo nad vse zanimvo strukturo ruskega denaratva. Potem ko je bila začela sovjetska Rusija a krušnim posojilom prve poizkuse za vzpostavitev dolgoročnega državnega kredita, je prešla sedaj k zlatemu posojilu. Tistih 15 milijonov sovjetskih rubljev ni niti desetina proračuna. Sokolnikov je izjavil, da bi sovjetska Rusija.čf? bi bilo neobhodno potrebno, natiskalnico bankovcev lahko pogrešila, da se pa temu sredstvu toliko časa ne odreče, dokler ni ruski finančni po^pžaj popolnoma utrjen. To pa sedaj še ni. Prehod k paralelni vrednosti, ki se je izvršil v decembru 1922 z vpeljavo zlatega červonca. se je dobro obnesel. — Pomislimo na sedanji poizkus Nemčije, ki bo zaenkrat operirala s tremi paralelnimi vrednotami. Da ne bi cirkulacije papirnega rublja preveč utesnili, da bi torej Še zmiraj lahko pobirali inflacijski davek, so razdrobil zlati denar navzdol samo do enega červonca, kar odgovarja desetim zlatim rubljem. S tem razdrobi jen jem samo do gotove meje so potegnili trdno mejo proti prevelikemu prodiranju červonca v mali promet. Cervonec nima zamenjalne dolžnosti z zlatu ali devizah, stabilnost vrednosti mu daje državna banka Ta banka ima tudi relativno velik devizni zaklad, ki ni nič dragega kakor ogledalo aktivne trgov-ake bilance. Aktivnost bilance pa podpira tudi odredba, da mori biti uvoz za nljmanj lOJlfc manjši kakor je izvoz. Sokoliiikov je rekel, da bodo s tiskanjem sovjetskih rabljev najbrž v devetih mesecih ______________,
popolnoma prenehali. Potem bi bila denarna reforma končan«, pa- bil prej v obrata pomožni d«k-
Poroka.
Novem mestu se je poročil I^eo-nard Jurič, carinski uradnik, z Viktorijo Pisk&r iz znane poštene rodovi ne. Poročil ju je pročt dr. Elbert v svoji kapeli. Kot priče so prisostvovali gg kanonik, Jakob Porenta in vWiji revident dr-A,ivne železnice.
Umrla je v Ljubljani
Frančiška Kozlevčar, mati Josipa Ko/.levčarja, uradnika Mestne
hranilnice ljubljanske. *
Kandidat smrti.
Hlapec Jolef O^redkar iz Medvod. zaposleni pri posestniku Jesa-!m. si je skušal dne 3. oktobra »prerezati vrat. Težko poškodovanega
prepeljali v ljubljansko bobui-•o. Njegovo stanje je kritično. Vrtt>k samomora je nežna«.
Tatvina v Ptuju.
Karoetanu Živku Stamatoviču
neznani uzmoviči odnesli več predmetov v vrednosti 20,000 K.
Dva velika vloma.
Dne 27. septembra je bilo vloan-jeno pri učitelju Franu Dularju v Stranki gori. Storilci so odnesli iekaj obleke in perila, 290 Din gotovine in zlato damsk o uro, vse ■kupaj v vrednosti 6185 Din. Na-lalje so bile ukradene tudi hranilni ene knjižice na ime Vrtmk z .logo 37.000 Din.
V noči od 29 na 30. jieptembra je bil izveden v prostore lesnega rgovea Vinka Jana v Zgornjih Gorjah drzen vlom. Ukradeni sta Ml i dve lovski puški, nekaj obleke in perila ter obligacija državnega posojila za 10,000 Din. »Skupna škoda znaša :W:000 Din.
Zntvoritev pošt.
Dne 29. septembra je prenehala poslovati pomožna pošta Obrež ob Dravi. Hkrati je začel dostavljati -elski pismonoša tetpošte vsak dan •azen nedelj tudi v vasi Obrež in G rabe.
Dne 30. septembra je prenehala poslovati za letošnjo .sezijo polet-la pošta Sv. Sv. Janez ob Bohinjcem je?eru. Hkrati se je otvorila famkaj pomožna pošta z istim nazivom.	-
Po "d rod bi poštnega ministrstva je prenehala pošta Unec poslovati. Njen okoliš se je priklopi] polti Rakek.
3tavbeno gibanje v gorenjski metropoli
Iz Kranja poročajo: V maloka-terem slovenskem mestu se je v letošnji stavbeni sezaji gradilo toliko. kakor v Kranju. Čimbolj se bliža sez'ja h koncu, tembolj mrzlično se deluje in skuša spraviti še nedograjene »ta/vbe pod streho.
Pod Jeienovim klancem, kjer je za soeijalne potrebe vneti sedanji občinski svet na svoječasni pbred-log dr. SaboHivja odstopil stavbene parcele po Din 1.23 za 1 kvadr. meter, sta dve lični stavhri že pod streho. Vflčja, to je vila g. Likarja, je že pokrita in se ometuje, manjša, last g. Vinko Bataca, je tudi že skoro dograjena; vodoivod-ni nadzornik g. Tcsarik je isto ta«-ko že gotov s temelji *rvoje stavbe, ki je nameravana v lepem domačem narodnem slogu. Prepo-trelma je bila prestavitev mestnih tehtric. Dek> se izvrši brez najmanjše obremenitve mestne blagajne. Donos tehtnic za mesto se bo pa s tem gotovo povečal. Vele-
francottkim gospodstvom.
iugaslmi<mfika
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Sbbtmta
Inkorporlrana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
trični stroj, v stanovanjsko hišo za svoje nastavijenee. Miro Peterim je dogradil in pokril lično st.ivbo. v kateri bo v prvi vrsti poskrbljeno /.a samska stanovanja; v bližini namerava postaviti vele-ti žec Anton Majdič lepo vilo. Razveseljiva jc vest, da namerava tudi lekarnar Fran Havnak parceli-rati in oddati v stavbne namene svoje obširno posestvo kraj *4 Zvezde"', ki je bilo dosedaj velika ovira razvoju mesta proti severu. Odločitev sr. Savnika je tembolj umestna, ker smo prepričani, da bo ccl kompleks v par letih zazidan. Rndoll' Jeglič jo lično prezi-dal svojo stanovanjsko hiišo. Na lepe prostoru nad savskim drevo-, redom je postavil obširno gospodarsko in stanovanjsko poslopje podjetni Berjuk; v neposredni bližini istega si je zgradil mestni tesarski mojster Pernuš lepo stanovanje in obrtne prostore.
V sredini mesta restavriira občinski svet svojo pred dvema letoma po zaslugi gospodov župana Pire a, bivšega župana Hlaka hi podjetnega ravnatelja Pirea ugodno kupljeno starodavno hišo kranjskih vojvod, ki obeta (postati ena najlepših mestnih hiš V kratkem se preseli mestni občinski urad v to hišo. ker dosedanji skromni in nad vse slabi občinski uradni prostori nikakor niso bili mestu v ponos. Mestna posvetovalnica je pa že preseljena v starodavno vojvodsko dvorano, ki una prekrasne portale iai lesen strop iz leta 3G37. Spomladi se baje začne restavrirati to poslopje tudi cd zunaj v prvotni obliki.
Veleindustrijalec Vinko Majdič je prejel novo moderno turbino, katera je namenjena zgraditvi velike električne centrale na Savi; delo je v polnem teku.
Največje delo sedanjega mestnega sveta je gotovo pri vabit ev velikih tekstilnih tovarn, katere se grade n^ prostranem, dosedaj praznem pašniku pod Gaštejem. Do strehe je končana 3000 kvadr. metrov obsegajoča stavba, v kateri bo nameščena tkalnica, vendar je to šele četrtina nameravane prve stavbe. Poleg iste so se te dni začeli kopati temelji druge, za sedaj 6000 kvadratnih metrov oibse-gajoče stavbe za tiskarno in belil-nico, ki bo prva v naši državi. Ta stavba je nameravana v celotni izmeri 18,000 kvadratnih metrov. Jugoslovansko - češka tvorrtica bombažnih tnskanin delniška družba v Kranj» se nazivlje to vele-podjetje, .gradi že na južnem delu istega prostora po iniciativi mestnega županstva tri stanovanjske hiše s tri lese ti mi stanovanji, od katerih bodo dve v najkrajšem času regotoHjeni. Gradbo tovarn je (prevzela tvrdka "Slograd", ki jih izvršuje pod vodstvom inženirja Pirkmajerja z uprav ameri-kansko naglico.
Končno dobiva tudi naš kolodvor drugo lice; v kratkem zasveti tudi tu preipotrebna električna luč.
Impozantna stavba Narodnega odnosno Sokolskega doma se v podrobnostih v prednji fasadi izvršuje ter ibo v kratkom sama hvalila svojega mojstra prof. Voimi k a in ves odbor. V spodnjih »prostorih so že nastanjene delavnice edine .puškarske šole v državi. Čuje-»no. da se dela z vso paro na to, da bodo notranji prostori že to zimo vsaj zasilno uporabni za oibičajne zimske prireditve.
Večina meščanov je prepleskala
Italija odpravlja slovenske šole po Primorju. Večinoma vse srednje Šole so že nadomestili z italijanskimi.
Ta politika je slaba.
Jezika se človek, posebno pa otrok zlahka priuči. Toda gorje Italijanom, če bodo naši fantje provorili pristno italijanščino ter obdržali v srcu sveto slovensko oporoko svojih slovenskih očetov.
V Avstriji ga ni bilo skoraj človeka. ki bi govoril tako klasično nemščino kot pokojni dr. Krek.
Ko je jrovoril v državnem zboru. so se nemški inteligenti našla jali na njegovih besedah.
Ne glede na to. pa ni bilo šc nikdar na Balkanu tako pametno navdušenega Jugoslovana, in ga morda ne bo še leta in leta. kot je
bil pokojni Krek.
* * *
S pomočjo italijanščine bodo naši ljudje lahko poudarjali svoje težnje, in s pomočjo tega jezika bodo lahko marsikaj preprečili, kar se kuje in kar se bo kovalo proti njim.
Poglavitno je seveda vprašanje, če se jim bo zdelo vredno boriti se za ostanke svojega trpečega
naroda v Primorju.	*"
* * *
Nemčija je zaenkrat razbita na štiri dele.
Berlin z okolico in severom ima staro nemško politiko. Diktirati, kadar je mogoče, izogibati se in iskati stranskih vratlc, kadar je difttanda nemogoča.
Na Bavarskem so fašisti. Hodijo v črnih srajcah, ki so črne vsled umazanca, ne pa v sled črne barve.
Saška je komunistična.
Porenska je osnovala neodvisno vlado, ki pljuje na Berlin in škili proti Parizu.
»^e pred par meseci bi lahko iz sesala Francija iz Nemčije milijarde in milijarde zlatih mark.
Sedaj bo pa morala kmalu pre križati račun, ki ga je delala brez kremarja.
Berlinska vlada bo rekla, da ne more plačati, ker ontrolira samo peščico nemškega prebivalstva.
Saški komunisti bodo rekli, naj pošlje Francija račun gospodarju v Moskvo.
Bavarski fašisti bodo rajši umirali za domovino kot da bi privoščili Poincareju zadnjo večerjo.
Porenskim separatistom bo pa j moral šteti Pariz lepe denarce. če jih bo hotel obdržati pri življenju.
Ta je današnji politični položaj na Nemškem.
Poincare je seveda drugih misli. Stresemann drugih, in kot pravijo. se tudi kajzerju zaenkrat še
ni zmedlo v glavi.
* * *
Namesto, da bi Francija pred par meseci posnela smetano, bo morala Fedaj goltati siratko, ki ji bo obležala do zadnjih dni v želodcu.
Pa naj bo, kakor hoče.
Slabo je za Nemčijo, slabo je za Francijo.
Brez vsakega najmanjšega dvo-rtla bi bilo pa mnogo slabše za ves svet, če bi v svetovni vojni slučajno Nemčija zmagala * * *
Marsikateri čisti dobiček je umazan.
Glavni odborniki:
Pr«eednlk: RUIJOXiF PERDAN. 933 E. 188 St., Cleveland, O. Podpp*d«*dnJ«c: LOUTS KALANT. Box 10« Pearl At«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISH LE R, Ely, Minn. ZaCaanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »«1. Ely. Minn. Blaffftjnlk neizplačanih amrtnln; JOHN MOVERN, «11 — int Aro.
Oulutb. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bldf., IM Grant Bt at
Sixth Ave-, Pittsburgh. Fa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 208 Bakewell Bid*.. «or. Diamond and Grant
Street*. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 8treet, Chicago, UL FRANK 8KBABKC. 4823 Washington Street, Denver, Cola.
_	Porotni odbor.
LEONARD 6LABODNIK. Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson BIdg., Puyallup, Wash. FRANK ZORICH. C317 St. Clair Ave.. Cleveland. U.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O.
PAULINE ERMEXC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wta. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElARC, 538 Market Street. Waukegan. in.
--v	Jednotlno uradno glasilo: "GImm Naroda**.	___
V»e atvaxl tikajoče (• uradnih xaJev kakor tudi denarne poUlJ&tve
naj «e pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae pofillja na pred* aednlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška ■pričevala, naj ae pofiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Član te organlxaclje, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na .gL tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
trgovec Franjo Majdie zida na pe-j odroma olepšala svoje h*e, mnogi
so poskrbeli tudi za nove trotoar-je, kar vse mapravlja ugoden utia na poaetmke našega mesta. Kranj se razvija in napreduje, vsem pal daje dobnr vzgled vestno in dobro občinsko gospodarstvo.
Požar v dekliški gimnaziji.
V	mostni žt-Rski jjinuuLziji v Novem Sadu je izbi-nhnil p«»žar vslttl nepazljivosti .srwLskega sluge. Požarni hrambi se je posrečilo lc*ka-lizirati požar. Navzlic nastali paniki ni bilo nobene nesreče.
Nesreča v rudniku.
V	premogovniku pri Alekaineu ^ je prisodila težka nesreča, pri kateri je 10 rudarjev izgubilo življenje. V nekem rovu s** je pojavil dušljivi plin. v katerem se je zadušilo deset deJaveev.
Roparski napad v Bosni.
V	okolici Berčka je skupina razbojnikov v vojaških uniformah napadla hišo botra tega veleposestnika Ilenrtka Pfaffa. Ker napadeni ni imel denarja doma. s> ga roparji eskortirali k premožnemu ml;narju Srbotieu, kjer je morval
v svojem imenu najeti posojilo GO.tXK) Din ter se zavezati, da vrne posojilo najpozneje v treh dneh. izposojeni znesek sd roparji zaplenili ter potem izginili v gozdu. ' )rcižn >ška postaja je bila Micer takoj obveščena o dogcidku, vendar je zasledovanje ropai-jev ostalo doslej brezuspešno.
Kriza v tržaškem fašist o vskem časopisju.
"Pcpolo di Trieste*' wl 5. otkt. poroča, da je odstopil njegov politični ravnatelj inž. Giovanni ^lene vni. Pravijo, da pomeni ta od-stop ^korajši.jo smrt fašistovske-ga glasila v Trstu.
Kraljica noče dojilje.
Beogradsk i Balkan*' sta vi j a kraljieo Marijo za vzgltnl dobri*
matere in piše: "fcraljea ^larija se je odrekla vsemu, kar bi jo lah-, ko zaviralo v materin.-kili di»lžno-i Stili. Ko SO ji rekli, tla bi kazalo , dol iti za malega prestolonaslednika doj ijo, kraljica kratko, jas-j no in odločno izjavila: — Xe maram nobene dojilje. Jaz sem to dete rodila in hočem, da iz mojih , prs prejema moč in življenje."
i
Slovesen sprejem splitskega škofa.
V	soboto 29. septembra je pij-vpel v ^plit nov« imenovani škof •ir. Kvirin Klemen lionifačič. Mesto jc bilo okrašeno z zastavami in prebivalstvo je piiredilo liove-
j mu škofu burne ovaeije. Škof se .ie pinlal tnkoj nato po ovojem prihodu v stolnico, kjer je v sta-roslovonskem jeziku podelil ljud-jstvu blag« slov.
Prvi v Jugoslaviji zgrajen brod.
V	Beogradu so dne 2. oktobra izpustili v vodo prvi brod, zgrajen
| v Jugoslaviji. Zgradil ga je K us j Sirotnik. ki je bil nekač na Volgi I lastnik loO ladij iai 80() Šlepov. V teku petih mesecev se zgradita še dva močnejša rt-morkerja.
Baronica Glsl von Gisslingen pri Pašiču.
Ministrski pre<lsednak Xikmla Paši T- 'baronico (jLsl von (lisslin-gei>, soprogo zadnjega avstr »-fgr-skega poslanika v Beogradu barona Gisla von 'iisslingen, ki leta P»14. izročil avstro-ogrski ultimat srbski vladi. Zanimivo je. da >ta baron Gisl in njegova žena -i. daj jugoslovanska državljana Baron < iisl živi nekje na Štajerskem v bližini Radgone.
Izšel je
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
knjiga, je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
riferiji mesta veliko moderno trgovsko hišo s skladišči m gospodarskimi poslopji, ki bodo tudi ae letos pod streho. Elektrarn ar Pavel Mavr dokončuje svojo novo napravn, ki bo imela desetkratno prejšnjo kapacitet&bter bo v veliki meri lahko krila potrebe mesta. V polnem razumevanja obstoječe stanovanjske mtzerije preosiduje isti gospod objekt, v katerem Je
tteiAD, *ABO6AJTE BE VA
•GLAB HASODA', NAJVEČJI
Inova zanimtva knjiga	> Hp RPLENJE iA strahote z bojnih pohodov bivšega 1 slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Faji-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem upora ter njega zakletvi.
NA KRVAVIH POUANAH Spisal iTao^MatiSj ' — ${ir—	
	Knjiga J« trdo tmui, TMbnje 270 Urad tak 80 slik ii roju*
	"OLAS hasoda" 88 Oortfamdt Btn*, »9W York, n. T.

t1 *< )
\ '. <
Morski razbojnik.
Spisal kapitan Frederick Marry**.
(Konec.)
aLAS KAHOPA, 24. OKS. fte£
ii£313ii
^ Takšno je bilo jedro te povesti, kolikor je nanašala n« nesrečno mater teh dveh mladih mož, ki sta po hitrem prečitanju »edela z roko v ntki im v žalu^nera molku. Ta molk je pa kmalu pretrgalo sto in &to vpraianj, ki jih je stavil Edvard bratu glede vse-ay. česar se je še mogt-1 spominjati o svoji nesrevni materi. In l*Yanci»eo je tudi pripovedoval vso zgodbo svojca viharnega feivljenja.
"Kar tiiče zakladov*', je dejal Francisco, 4'jih marini vzeti v svojo last.tT
"Ne, in jih tudi ne smtuš" , je odgovoril Edvard. *'Iast »o tistih, ki m> uj*4i razbojniško ladjo; morajo kot plen razdeliti mednje. Xkkdar se ne snien dotakniti niti beliča. Jaz bom, vsaj tako se nadejam. vtaknil v /ep lep del teh zakladov. Vendar pa obdrži in fthrnni te listine, ker so naslovljene nate/*
Admiral je zvedel v»e -posanK-z-nosti te pomenljive nodne razpra-ve in je poslal po EdvaYda s »poročilom. da ga bo jako veselilo, ako ira pride obi-ikat s mojim bratom. kadar jijna bo drago. Prav tako je povabil heer španskega gtivertierja, ki jo j«* hotel imeti za svojo varovanko, dokler o«taiie v Port Royalu. To ponudbo je Klara sprejela z veseljem in drugega dne po sodbi so se naptrtili k admiralu. Predstavili so mu Fran-'•isea in Klaro, ki so ji obenem dali na razpolago najboljše sol>»- in primerno post rez.bo.
" IVmplemore", je dejal admiral. " bojim se, da vas morain poslati na Port o Rieo poročat guvernerju, da je njegova hči na varnem."*
"Želel bi. da bi rajši poslali ko- bi?' gn dniRega, jaz pa ji v tem zagotovim njeno srečo."
"Kaj? Poročiti ne hočete z njo? Ifm! Lepo mnenje imat** o varnem s**bi' Pi>čakajte vendar, dokler ne postaneta kapitan!"
" 1'pam, da mi ne ho trrsha dolgo čakati na to", je odgovoril Ed-vard skromno«
' No, le polagoma", je dejal ad-miTiH; "niste mi ae omeniJi. da imate zapiske o zakladih, ki so .«kr«iii na onih otokih."
"Moj brat jih irma, ne jaz
"Poslati moramo potije. Mislim, da je najbolje, če greMe vi, Ed-vurd. Franeimo, vi ipa morate i njim."
"Rad", j** odigovnrtl FVaneivo sm^homa ; "toda moje mnenje je, da bi rajši počakali, dokler Edvard ne postane kapitan. Žena in zakladi naj pridejo k njemu obenem. Mislim, da inu ne smem iz-r«K-iti onih lintm pred poročnim dnem."
"Na mojo čast", je rekel kapitan Manly, 44 želim. Tem premore, da I« dobii Isvoje imenovanja kaj kmalu: zakaj adi se mi, da je zelo nuiogo odvisna od tega sr«*ča mlade goapice, moj delež pr. plenu in adnirir&lova osmina. R<*s. admiral, to je javna stvar, in prepričan *em, da Edvard zasluži povišanje."
44In jaz tudi, Manly", je odgo-
ten nazor! A mi nismo tako popolnoma natančni'', je rekel admiral.
Henry Bordeaux.
— Ali Me se naočHi onih treh angleških hewed ? — je v
"Kje pa je mlada go^spica T Sporo- Marv de Laurane svojega izvol je-čite ji, da je obed že priprav- nega čestilca, Jeana Seravaia, — Ijen."
Štirinajst dni po t ara fpofgovotn se je vrnil kapitan Templemore z zakladom; 44Enterprise" pa se je pod poveljstvom nekega drugega čast m k a povrnila iz Porto Ri-<*a ter prinesla guvernerjev odgovor na admiralovo pit-omo, v katerem ga je bil obvf^til. kako je Edvard otel njegovo hčer. Pismo je bilo jtolno zalivale do admirala in poklonov do Edvarda. In kar je še bolj važno, obsezalo je tudi potrdilo k z\ezi mladega častnika z njegovo hčerjo.
di ni zavedala, da bi jo bila usoda kaj odlikovala. Za njene — vsled tako lagotnega življenja — postale kratkovidne oči je pome-onih treh angleških besed meni v!njal svet presrečno mladino, ki je
radost
—	Tri besede, da, — se je Jean zasmejal, — ne ene več.
—	Hitro mi jih povejte.
—	Takoj. Slajše bodo, če vam jih izrečem ob za padaj očem večeru.
nje edino delo ljubimkanje. Niti sanjala bi ne, da so nekateri ljudje bedni, ali pa da imajo že čez štirideset let. Pričakovanje ljubezni ji je meje sveta premaknilo malo dalje. (Zdaj je prav omalovažujoče motrila stvari, ki sicer o-
Parnik Montreaui je zapuščal ( čarajo: lepe obleke, ples, godbo in ženevsko pristan išče. Mlada člo-j poklone. Celo sladoled iz vanilije veka sta stala zadaj na mostišču in citrone, kar je zelo ljubita, bi in zrla na oddaljujoče se mesto, | je ne raztresel. V mehki zamišlje-ki se je potapljalo v zlati prah av-; nos ti jo je opajala neka živa, pa gustovega solnca. Celo sivo zidov-1 neznana slast. On je resnobno mo-
Nekako šest tednov po tem važnem pogovoru je mr. Withering-to:i, čitajoč ogromen zavoj pisem v svoji zajtrk oval ni scxbi v Fšns-!uiry S<|uaru, tako močno potegnil za zvonec, da je imel Jonatan - vojega gospodarja skoro za zblaznelega. Ta misel ga iii pa prav nič j zpodbud'la, da bi se bil požui"2l! ™ in delal hitreje svoje svečane in umerjene korake. Pokazal se je
je katedrale sv. Petra je bilo kakor v plamenih.
— Pojdiva tjakaj. — je namignila Mary, — tam bova na boljšem. Slišim zvoke Alessandrove-ga orkestra, ki svira "An der schoenen, blauen lDonau'\
Tam bova na boljšem, je pometam bova sama. — Dekle je potovalo v spremstvu svojega očeta, ki pa ji ni bil prav nič v
pri vratih, ne da bi bil izpregovo-lil besed:co.
napoto. Ta "oče" je bil videti še
trii to ljubko deklico, ki strla njegov ponos. Ni se več smehljal, temveč mislil je na one tri angleške besede, ki jih ji bo povedal. — Njegovo pravo življenje je traja lo šele mesec dni. Se je 1 .iše spo minjal pohodov po Sudanu in Ton kingu in svojega službovanja pri kolonijalnem ministrstvu, kjer je bil častnik mornariškega topništva ? V Evjan je sprem/il svojo bolno mater, ki ji je zdravnik pred
precej mlad in je skrbno pazil nai pisal lahno vodo. Tu je tudi nale
"Zakaj se vendar ta človek ni svojo obleko; prav zdaj se je na-
<Klzval na moje zvonjenje!" je zakrival mr. "VVitheringtan.
•'Tukaj sem!" je dejal Jonatan svečano.	«
"T< rej tukaj si! A bes te pten-
hajal v družbi treh dam, "katerih ena je lwla dosti čedna.
Mary in Jean, ki je vedel, da se bo moral drugega dne ločiti od svoje ljubljenke, in ki ni imel mo-
taj! Prihajaš semkaj, kakor bi bil' fj. (]a se te ljubke deklice lepo ^amo še kak duh kletarja! Kdo pa J poslovi, sta odšla mimo gruče god-da pride semkaj, Jona-j benikov .ki jih je obdajal krožek
poslušalcev, in sta obstala na pro-
misns, tan?
4 Ne morem povedati, igospdd."
4'Ali jaz morem, ti stari svečani tepec! Edvard pride sem! Naravnost domov pride!''
44 Ali bo spaJ v svoji navadni soje vprašal vedno mirni Jo-
čel ju ladje.
Ona se je o krenila k njemu in mu laskavo dejala: — No, izpre-govorite mi sedaj one tri besede! Objela ga je z nežnim pogledom
natxn	Ida ga ohrabri. in še pristavila: —
" Ke. Najboljšo spalnico zanj! Pove,Jte mi iih	saj zato sva
Veš, .Jonatan, uženjen je — kapi-' Prišla semkaj!
tan je postal — kapitan Templemore!"
4 4 Da gospod !''
44 In našel je svojega 'brata, Jonatan! Brata dvojčka!"
4 4 Da. gospod !''
44 li rat a Franca — o katerem se je mislilo, da se je izgub«!. A to'
On se ji je radosten nasmehnil:
—	Mislil sem, da sva prišla poslušat godbo.
—	Tudi zaradi godbe sva prišla semkaj, seveda, — je odvrnila smehljaje. Nenadoma je dvignila roke, prijela za svoj slamnik, ki ga je obletaval veter.
je doVga pove*»t, Jonatan, in jako _ Pazhe, __ je dejal, — odne-Njegova uboga mati 'lo vas ^ kot gaJeba
voril admiral, "in da dokažem svojo resno m«K>l, prliaja tukaj inr. Hadlev z imenovanjem. Samo n^Vaj malega je še treba, da je popolno — "
"In to, ncinLkn, je vaš podpis, admiral", je Ogovoril Manly ter prijel za pero in ga podal svojemu predutojniku.
' Tako je!" je odgovoril admiral ter te podpiral na listino; "se daj pa ni treba ničesar več. Kapi tan Templemore, čestitam vam!"
Edvard sr je globoko poklonil, njegov rdeči obraz pa je kaizal arino zadovoljno**.
"Jas ne morem dati imenova nja, admiral", je rekel Francisco ter mu izrodil neke papirje, "toda dat i mu morem navodila — in vi deli boete, da niso truden kontna — zakaj zdi *e mi, da je zaklad veli ke vrednosti."
"Bo« me blagoslovi, Manly! Ko napoči dan, morate odpluti!" je v 7 Vi (krnil admiral. "No, to je a dosti, ds naloži m vvfe. ladja Evo tu — fitajte — potem pa na piaite «voja povelj« ter jim priložite prepis tega."
"To bi morata hiti moje premoženje", je dejal Franeiaro ter 2alo«tno nasmejal, "toda ne bi se n rsd dotaknil."
čudovita! — Njego^-«	mat* 1
ie že davno nr.rtva!"	I
"In coelo quies! (V nebesih jej mir!)" je dejal Jon&tan ter po-gledil proti nebu.
"Toda njego\ brat se je zopet naak-l!"
"Ktsurgam! (Vstanein zopet!)" je dejal kletar.
- O, in vi me boste pridržali? j — Z obema rokama, kot vaš
I slamnik.
Ona pa ni pozabila prvotnega vprašanja ter je ponovila : — Odločite se, čakam na one tri besede! Toda, da je izgovorila ta stavek, "V desetih dneh bo tukaj — to- Je morala stopnjevati svoj glas. rej glej, da vse pripravi«. Jona-Plla(ie,1ič P® si je mislil: — Ven-tan! Hog blagoslovi mojo dučo!"| dar jih ne bom tu zaklical, v splo-je nadaljeval stari Wathermgtou; Šno veselost teh goslačevf — in
"skoraj ne vem, kje mi glava stoji. Ona je Španka, Jonatan!" Kdo, gospod t*'
je, obotavljaje se, previdno odvrnil: — Veter bi jlih odnesel, toda te tri besede so tako dragoce-
"Kdo? No — žena kapitana ne, da jih ne bi želel izgubiti. Saj Templnnora. in njega so kot mor-j vam jih takoj porečem, takoj ko
«•'.' A * * .t teak aJk n mm tU « m « —a -	_____1 ' _ , w , 9
bo t lama in neznosi.
Oba sta se prepustila lahnemu ritmu lepega valčka: v resnici pa
kega razbojnika postavili pred sodišče!"
"Koga. gospod?" 44Koga? Vendar njegovega brata. Franca! Jonatan, ti si star, zabit nore*;!"
'' Ali zapovedujete ne kaj dru-?ega. gi^spod?"
4 Ne — nc — to ibcdi dovolj — odidi!"
pravzaprav nista poslušala te godbe, temveč neko staro pesem, ki se jima je zdela nova. Ona je navidez zrla pred se na jezero, ki se je daljšalo in daljšalo kot majhno | morje. V resnici pa je deklica zr-
In tri tedne po tem pogovom sot4*1 v	s™e in se je divila prav-
*e kapitan, gospa Templemorova karšnemu odkritju. Do danes «e
je lahno prepuščala življenju, ki ni od nje terjalo ničesar, nobenega napora, nikake žrtve, a zato se ta-
in njegov brat FVartcisco ustanovili v hiši na veliko ve&eije mr. Withering ona, ki se je že zdavnaj naveliča! aoroot&rstva ki starega služabnika J on at ana	;
H rat a-dvojčka sta mu bila v ve-; selje in radoe«t na stare dnu Zatjs-J nila sta mu v miru oči — razdelila j njegov blagoslov in njegovo veti-ko imovino — in tako se konča naša povest	,
o morskem razbojniku.
tel na gospico Mary de Laurane. v katero se je koj na vso moč zaljubil, ker je bila svežih in lahno pordelih lic lftt vrtnica, ker se je ponašala s svojimi modrimi, drznimi očmi in se je odlikovala po neobičajnosti in jasnosti in odkritosrčnosti govora, ter ji je povsem nedostajal vsak smisel za koketnost, saj je mnogo mikavnjše vpli vala njena naravna priprostost.
Prve dni je ostajal bolj v ozadju; bil je ves očaran, prevzet, o-plašen. Ona ga je s čudežno silo privlačevala. V njpgovih očeh je opazila skrito moč in gorečo strast ki jo je očarala. Vendar pa ni u-bogal vseh njenih željic, ni pritrjeval vsakemu mnenju te lepe razvajenke in jo je včasih celo po karal. Toda koder se ji je posrečilo, da mu je ugajala, jo je to na-dak> z neizmernim veseljem. Od dneva, ko ga e prvič zagledala, torej že mesec dni se je v njej odigraval stalen boj med svetskimi običaji, ki so ji narekovali mero in red v čustvovanju, in med hre-pennjem, da bi spoznala življenje, ki je bilo razgtbanejše od njenega. Slieila je mornarjem, ki radi jadrajo po neznanem morju. Njemu je bilo določeno, da odpotuje jutri, in zato je sklenil, d ase ji na poslednji peti okrog jezera razodene. Kaj ga ni mar ona ojunači-la, ko mu je neprestano izkazovala posebno naklonjenost? Zakaj bi ne sprejela njegove ponudbe, da mu postane žena, ki ga bo na življenjski poti spremljala?. . . Toda v hipu, ko naj bi spregovoril, ga je obšla neodločnost, zakaj njegovo premoženje ni bilo veliko. Ali ga je dekle dovolj ljubilo, da bi se zadovoljilo živeti ž njim tudi manj razkošno? Ali bi se ona raje ne odločila za kateregakoli čestilca, ki so jo — na njegovo veliko jezo — obkrožali?
Parnik je čvrsto rezal jezerske valove. Zdaj je orkester sviral za potnike drugega razreda, a do najvišjega mosfciča je bilo čuti le režoče zvoke flavte. Mlada človeka sta sklenila oditi z mostu, kjer je postalo že bolj vetrovno. Sed la sta drug poleg drugega na
Ničesar nismo jedli, čemu naj bi pilit
VABILO K row IH VESELICI
Tem potom se vabi vse rojake m rojakinje iz Greater New Torka k udeležbi igre "Stori Tlija katero ptii bA (Mov. pevsko m dnu matično društvo "Domovina" ▼ nedeljo 4. noratnbra 1MB v dvorani na 62 St. Mark's Place v New Yorku. Začetek predstave točno ob 5. uri popoldne. Po igri prosta zabava. Za mnogofarojen. obisk a»> priporoča dr. "Domovina".
(2x 24431—10)
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najiolidnejše ustreči
ZA T0CK0 IN BEDNO IZVB8EVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BBEZSKBBNO POTOVANJE V STABO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi x& vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano	j
FRANK SAKSER STATE BANK
83 CartUndt Street! : : Hew York, N. Y.


klop in zrla staro, zasanjano mestece Nvon sredi prelestne pokrajine. Toda za ves ear prirode ae
nista doesti zmenila. Le s težavo je Mary prenašala ta molk, ki se je Jean vanj pogrezal.
—	Jutri se povrnete v Pariz? — je slednjič izpregovorila in prikupno pristavila: — Ah, škoda! — In da bi odločno strla tovariševo molčečnost, ki jo je s strahom opažala v njegovih očeh, se je pošalila : — Drugi mesec pridem tudi jaz v važ Pariz. Neka moja prijateljica bo namreč napravila veliko neumnost — poročila se bo, in biti morain zraven.
—	Kako neumnost? — je Jean odvrnil povsem raztreseno ter se takoj prebudil iz sanjarenja.
—	Da, poročila se bo z mladeničem, ki je brez premoženja, in, kar -je še hujše, povrhutega je on zdravnik, ki bo ves dan odsoten, včasih celo vso noč.
—	Toda čemu pravite, da je to neumnost ? — je ponovil mladi prijatelj, ki ga je zadeva hipno pozanimala, — se li morda ne ljubita ?
Sretpo in ostro jo je pogledal v oči. Mary pa ni pozabile te hipne in skoro nasilne pozornosti; odgovorila je: — O, nasprotno, celo obožujeta se!	i
—	Potem pa vas ne razumem?
—	O, takoj me boste razumeli. Njeni roditelji — Helena ji je i-me •— ji ne dajo več kot pet tisoč frankov rente, njen mali zdravnik, ki je šele začetnik, pa ima komaj tolikšne prejemke. Tako življenje je bedno. Prisiljena bo, da najame stanovanje za dvatisoč frankov.
On ji je le kratko odgovarjal, kar je značilo njegovo nezadovoljnost. ki je pa ni uplašila. Po svoji materi Angležinji je podedovala zdravo računajoče mišljenje in zato je povsem trezno zaključila:
—	Zelo nesrečna bosta, to je njihovo lastno delo.
—	Ste prepričani?
—	Seveda! Za ljubezen je treba ugodnosti in udobnosti. Preraču-nila sem. koliko stane življenje v Parizu.
—	O, tako!
—	Da, letno je treba najmanj tridesettisoč frankov.
—	Najmanj ? — je pritrdil Jean Seraval z nekoliko ironično res nobo, ki je dekle ni moglo razumeti.
— Saj vam lahko dokažem točnimi številkami, — je pristavila.
«— Hvala, saj vam verujem. Njihov razgovor je postal bi zarno zavit. Mary je vnovič poudarila: — Da, bedno bosta živela.
—	O, njihova revščina je pač le relativna, — je nasprotoval mladi prijatelj, — mnogo ljudi izhaja s še manjšimi dohodki.
—	Mislite?
—	Dobro vem. Poleg tega pa vedite, da bistvenih stvari sploh ni treba kupiti. Lepota neba, vode in gozdov je izven cene.
Čar današnjega večera. . . koliko stane?
—	Čas imava, da se naslajava',
—	je odgovorila Mary; — premoženje pa nam to omogoča.
—	In 6e ni denarja, kot napri-mer pri onem parčku?
—	Tedaj se človek ne sme poročiti.
Sled* j o trditev je Izrekla z neko posebno skrbnostjo, da bi dovolj jasno oblikovala resnico.
Medtem pa je parnik ie pustil za seboj Thomon, ki je ležal na, visokem obrežju v okrilju zelenja. Že je bilo videti kraj Evian. Ve-trič se je polegel, zato sta oba o-stala na krovu. Spomnila se je, da bo moral Jean Seraval, njen prijatelj Jean, jutri odpotovati.
Solne e se je naigibalo v zaton, bil je ta trenotek, ki preivzame svetloba, predno ugasne, neibmer-no mehkoto. Valovi
so radost n« Tztrepetavali pod ljubkim! božanj »n zraka.
Mary se je ozrla v svojega spremljevalca. Na njegovem obrazu je opazila pretresljivo' otož-nost. Vsa zavzeta, skoraj prestrašena je zašepetala: — Kaj vam jet	i. ^
—	Meni? Ničesar. '
Toda ona je čutila^ da je njegovo srce žalostno, daisi ji je? bil vzrok Se neznan.	v
Morebiti je ona povzročila a svojimi nepremišljenimi, toda nedolžnimi besedami to' globoko in nenadno, melanholijo. J A ^ \
. > -
Skušala se je otresti mučne vzne mirljivosti, ki jo je obšla:
— Torej recite mi zdaj vaše tri besede.
Komaj pojavivši se-nasmeh ji je ostal nedovršen.
, Jean je malomarno^ otivrnil: — Nimam jih več. Najbrže so potonile v jezerski globini, — in takoj nato je brezbrižno pristavil:
VABILO.
Slov. pevsko društvo "Zvon" v Forest City, Pa., vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz Forest City in okolice na JESENSKO VESELICO, katera se n&i v soboto 27. oktobra zvečer v društvenih storih na Grand Ave., Forest t'ity. !>a bo vsak dobil dovolj za v želodec, bo skrbel odbor. Godbo pa bodo oskrbovali z domačimi po-— Ne žalujte po njih, te tri bese- j skočnicami tamburnši društva de so bile brezkoristne.	r'Zvona". Torej na veselo svide-
nje v soboto 27. okt. zvečer!
A. Kužnih, tajnik. _. (24-26—10)_
LEPO POSESTVO Z GOSTILNO --NA PRODAJ. -
Ia-ži zraven kolodvora, pol ure >d Mokronoga v '.»v eni ji. Obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, njive in vrta. V hiši se nahaja dobro obiskovana gostilna; ima 5 srtb. 'i kleti in v*e potrebne pritiklin*-*. Posestvo je pripravno tudi /a vsako drugo obrt. Nastop;
lahko takoj. Cena «»kr«nr 20«H) dolarjev. — Na prodaj je tudi
Zdaj je razumela. Z neskončno nežnim pogledom je objela svojega prijatelja, ki se ji je zdaj za-zdel lep in ponosit, in e pomislila — a prepozno — kako sladko bi bilo ležati v njegovem naročju, žrtvovati se mu, zaupati mu vse. prav vse.
In one pozabljene tri angleške besede so ji prišle na jaaik. Ah. ee bi mu jih zaklicala, zaklicala vneto in zatajujoče!
Pa se ni upala---
Od zdaj sta govorila le vsakdanje, brezpomembno. Strogo sta za- prav lepo posestvo četrt ure <d prla svoja srca drug pred drugim, i Xovega mesta. Prodajalec Jernej Ljubezen se ju je hipoma dotak- i Fabjan, gostilničar in mesar, No-nila. ljubezen — neizprosna bogi-1 v0 meste, Slovenia. .Jugoslavia.
(24-25—10)
nja. ki se veseli svojih žrtev. Ta-, ko sta preživela ta večer: ugiba- POTOVALNI ZASTOPNIKI, la in premišljal asta o ceni in vred j kateri so pooblaščeni nabirati na-nosti življenja, namesto da bi res-i ročninc za "Glas Naroda", so: nično živela. Niti ona. niti on se nista upala pretrgati zastora, ki je zakrival skrivnost treh besedi: I love vou!"
Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Mazilo velikega tlcveca.
Za oboJele sklepe !n mišice J^optr lioleč-ine v prsth in hrbtu, te spravi rt-vmatlztm vui« mi-
Sit ^ v LU'pdii". Za pomlrjer.je bolestnih, skeletih zbodljajev nevralgije. Za Izpi'.hke in udrjmenja. Zt-i»er 1 olt«:i ln LoleC-lne. Vdrpnlte pa — prepodite bolečino.
Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, kd-j jo boste ratlli. S5 in TOc. steklenica v lekarnah
F. AD. R1CHTER & CO.
i 104-114 So. 4th St.. Brooklyn. N. Y.
-i
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2, in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
11.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih, slovenskih, stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Pr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
£njig& vsebuje 157 strani,
L U

Juan Miseria. Spisal P. L, Goloma. H
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	_ . ,6C
He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. ^
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-pestavljen. Vsebuje 239 strani,	\ .69
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	\
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. ! ■ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr. ft&anstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.49
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično »lik^fh domačih značajih, r-j Vsebuje 231 strani,	t M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem sveta znan« po-vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	jM
Uernač ZmagovaC. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve imaftilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	^ .49
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. A Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisu-je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- ^ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, < x r nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki ^ "" junaki borili zoper prevzetne graščake in juna- ^ " Ško umirali mučeniške smrtL	^ ^
Vsebuje 878 strani,	ft^j .19
POfTNINA PROSTA
••GLAS NARODA"
82 Cortlandt fit, New York

1


V
TrLAS NARODA, 24. OKT. 1923.
CAROVNICA.
Spisal JEAN &AMEAU.
-i « * - * 4
Z* "Glas Naroda" poslovenil J. T.
Nasvet glede delavskih
(Jugoslovanski Oddelek F.LI.8.)
Nikar ne govori ta-
* 30	(Nadaljevanje.)
—	Pascal, prosim te. nikar ne bodi tak. ko. Ni ne v*ega konec.
—	I)a. zame je vse končano.
—	Nikar nr. Vedno »t* da zn< va začeti.
Objela <ra je in začela š**|K*taje govoriti:
—	Kt*r te iieizni«*rii<> ljubim, te ne morem videli žalostnega in tako brez {Malima. Morda je nekoliko moja kriv<la. da si tako ne-srečen. Nikar ne taji, kajti jaz predobro vem. Ali hočeš. Pascal, da >e ločiva ? Bova že dobila kak vzrok. Potem se lahko ]M»ročis s svojo se«tričiui. l^^at ln>» postal, ugleden mož boš, in pri prihodnjih volitvah 1» prav lahko prodrl. Ti boš srečen, moj dragi Pascal in jaz tudi mogoče n«- bom preveč trpela. Sieer je pa moje trpljenje povsem moja stvar. Poslušaj, Pascal, ali se hočeš ločiti od mene?
Pogledal jo je presenečeno in začudeno.
Iz njenih žalostnih temnih oči je odsevala neizmerna nežnost. I\tnice no ji drgetale kot da bi imela vsak trenutek izbruhniti
v jok.
—	Ka govoriš, Melanija? — jo je vprašal ostro in oči so se mu zalesketale. — O ločitvi govoriš ti. ki me tako ljubiš?
—	Pascal — to je resnica. Prisegam, da je to resnica. Vse sem natančno premislila. Izprevidela sein namreč, da sem ja»z edina ovira tvojepa napredka, .^tar si šele enointrideset let. in kakorhitro boš bo<rat, ti bodo vse poti odprte. V bogastvu boš pozabil težke dneve. pozabil boš tudi na svojo prvo ženo, na svojo ubogo Melanijo. ki bi ti rada dala bopastva vsepa sveta, pa ti ni mopla dati druge-jra kot svoje srce, svoje ubogo, ljubezni prekipevajoče srce.
—	Molči, molči — je rekel in jo objel. — Ti si svetnica. Ti ne zasluži« samo, da bi te ljubil, tebe bi moral oboževati. Jaz te ljubim, moja dobra Melanija. jaz te obožujem.
—	Torej nočeš? — je rekla napol žalostno in napol veselo.
—	Ne. jaz nočem — je vzkliknil. — Skupaj bova prenašala nesrečo. Svet mi ne bo mogel storiti drugega kot me zavidati, da imam tebe. Moj Bog. koliko si pretrpela zastran mene.
P<»kril jo je s poljubi, in ona je vsa zažarela v neskončni sreči.
—	No, ker me hočeš obdržati, bova pa skupaj ostala. Verjemi, da bi mi bilo težko ločiti se od tebe.
Med strastnim poljubljanjem je šepetala: — Hvala, hvala.
Naenkrat je pa dvignila plavo. Bližal se je velik hrum. Zunaj se je moralo nekaj ]>osebnega zgoditi.
—	Kaj pa imajo? — je vprašal Pascal.
Hujše so kričali in ploskali. V kričanje se je mešalo ropotali je s kotli, pokrovkami in drugo posodo.
Pascal je stopil na hodnik.
—	Pojdi sem, Melanija, bova videla kaj je.
Na hodniku sta srečala pokovnika.
—	Kaj pa je? — Ali se banda še ni izdivjala?
Pascal je hotel iti v pisarno, toda nče mu je nasvetoval, naj pre rajši v sprejemnico. kjer ni bilo na oknih zaprijal.
—	Pa ne >topi preblizu okna. In tudi luči ne smeš prižgati. Lju-
Industrilani komisar . države
Poraz Nemčije.
Malokdaj se v svetovni zgodovini zgodi, da znajo sodobniki kak zgodovinski pojav pravilno oceniti ; to lahko naredijo šele poznejši rodovi, ki so jim vsi zaključki New York Bernard L. Shientagjua ™zpoUgo. P* dogodki, ki je pripravil letak, vsebujoč na><> tak«	in glasm. da jih vidi
vodila, spisana v najbolj enostav- 111 sllžl vsak< mu ie treba le nem jeziku, v katerih se razlaga j pravllno ^tolmačiti. Med te Pr-kako naj poškodovani delavec po-|vovr*tne **°d°vinske do-odke ne-stopa, da si zagotovi odškodnino v;Pre*>ledne dalekosežnosti spada.se-zmislu zakona o delavskih kom- ^ »emAi P°raZ V ^raSanjl1
penzacijah. Ta letak bo razdeljen! Pomhrja- In I>reve^ se °
, .	, i - • xt 110™ govori dvakrat ali trikrat.
po vseh tovarnah v državi .New	°
ir » iti.- • * u	i	smo priča nečesa, kar je dole-
i ork. Kaj treba napraviti, ako , *	. ■V
, , -ii	i i >> telo dosedaj malokateri rod. Sko-
je kdo poškodovan na delu. —j
tak je naslov teh navodil ki je
bil pripravljen zlasti za one fle
lavce, ki ne znajo dosti o kompenzacijskem zakonu in ki so le malo vešči angleščini. Navodila so bila prevedena v razne druge jezike. Navodila navajajo sledečih osmih točk,
v državi Aew i orK zapomni
1 raj bi bil« na mestu tudi zdaj tiste slavne besede: — Danes se začne nova zgodovina, in vi boste lahko rekli, da ste bili zraven. —
Drugič tekom par let je bila Nemčija poražena; drugi poraz je bil hujši od prvega; drugi se je
........, , i Nemcem ponesrečil z največjimi
ki naj si jih vsak delavec!. ,	.	, , , ...
.	„ ,	. žrtvami vojevani poskus, dobiti
zavi New i ork zapomni: {	.
na svojo stran javno mnenje sve-
1- Obevsti svojega delodajalca *	m -i , . •- , ,
A , . .	/ i ta.	Tragika obstoji v tem, da je
takoj in to pismeno; povej mu,	XT	-	. , . ,
._ , , . L.f	^ ',sla	Nemčija ze v prvi boj brez
treh edinic, ki bi ji mogle izvoje-vati zmago: brez politične priprave, brez gospodarske in tudi brea
kdaj. kje in kako si bil poškodovan. Zahtevaj od njega zdravnika. Tzroči ali daj izročiti to obvestilo delodajalcu osebno ali pošlji po registrirani pošti. Pošlji po pošti prepis tega obvestila državnemu Labor Departments Ako ne obvestiš delodajalca v roku tridesetih dni po nezgodi, utegneš zgubiti pravico do odškodnine.
2. Ako delodajalec ne priskrbi zdravnika, ko si ga naprosil za J
to, pokliči svojega lastnega zdravnika in delodajalec bo moral plačati zanj.
3. Kakor hitro mogoče, vloži pri Labor Department svojo prošnjo za kompenzacijo. Ako ne v-
vojaške. Kajti s šestnajstimi pod-morniki hoteti uničiti tako po* morsko silo, kakor je Anglija. — kaj se to pravi ? Potey je šla drugič v boj brez orožja, a z istimi napakami; manjkal ji je pregled, napačno je cenila moe nasprotnika. vrhutega je bila pa popolnoma pasivna, tako v diplomatičnem ka-
bo pozval Francijo pred svetovno razsodišče kot večno ogroževate-ljico miru in da zaradi nje svet še ni umirjen. — Ne smemo pustiti, da bi jezna Nemčija oborožila lačno Rusijo! —
Sedaj Nemčija zaenkrat na to ne more misliti, mora uporabiti vse moči doma. Tu ji grozi tretji poraz, domača vojska; ta bi jo zadavila in Evropa bi ne imela drugega opravka, kakor napraviti ji nagrobni napis: Finis Germaniae.
Mi še ne vemo. v kako važnem zg<xlovinskem času živimo.
m
Kretanje parnikov - Shipping News M

37. oktobra:
Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg. Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne.
Nove stavbe v Sarajevu.
V Sp'a je vii se že a'coraj deset let ni lii^e-UM- gradilo. I^etos pa je stavbeno delavnost znatno oživela. Zgradilo se je 26 novih liiš. 35 "■bowns-kih hišic". 170 lišš pa se je adaptiralo oziroma dvignilo za eno nadstropje
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest. da je naš mož, oziroma oče. sin in brat
ANTON ZUPANČIČ po kratki in nmčni bolezni v nedeljo T. oktobra umrl; pokopan je bil .10. okt. na slovensko pokopališče sv. Jožefa.
Tem potonf se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali na strani v času bolezni in smrti. Posebno se zahvaljujemo družinam: Anton Zeleznikar st.. Bartol Za-verl, Lovrenc Železnikar. John Zupančič, Mrs. Josijuni Mrklič, Mrs. Matildi Ostanek in Misrc Ani (ieivman. Nadalje se zahvaljujemo za darovane vence L. Kotarju, Ant. Železnikarju, Fr. Žigonu, Ig. Blatniku, pev. društvu "Naprej'*, faranc/m iz Čateža, društvu Najsv. Imena in društvu sv. Lovrenca.
30. oktobra: R«aolute Cherbourg, Hunbarg. Mauretanla, Cherbourg*
SI. oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg. Bremen: Bremen, Bremen; America, Genoa; Bevtde-i20- novembra: re. Trst.	Duillo, Genoa,
14. novembra:
Taris, Havre: Zeeland, Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg: Yorck, Bremen.
|15. novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg, Bremen; Orduna, ■Cherbourg. Hamburg: Chicago. Havr«?; iRyndam, Boulogne: .Muenchen, Br«men.
1. novembra:
H ansa, Hamburg, . novembra.
' Majestic, Cherbaurg; Rotterdam, Boulogne; Pres. Fillmore, Bremen.
. novembra:
Berengaria, Cherbourg. 7. novembra:
Belgenland, Cherbourg: Puffren, Ilav-e: Pr*s. Tolk. Chtrbourg: Seydlitz, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pitta-urgh, Cherbourg, Hamburg,
10. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Martha Washington. Trst; C.ymplc. Cherbourg; Derf-flinger, Bremen; Orea, Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg.
3. novembra:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cher ' bourg. Hamburg.
Bremen; Pre«.
!21. novembra:
I Canpoic, Cherbourg, Van Buren, Cherbourg,
22. novembra:
Mount Clay, Hamburg.
24. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Ohio, Cherbourg Hamburg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenlu, Chtr. baurg.
27.	novembra:
Berengaria. Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield. Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Mongolia. Hamburg.
0. novembra:
I*resldent Wilson, Trst.
• decembra:
Leviathan. Cherbourg: La Ravoie, Havre; Olympic, Cherbourg; Veendam, Boulogne.
kor v finančnem oziru. Poslužila se je novega sredstva, velikanskega splošnega štrajka in pasivnega odpora; a tudi veliki štrajki ne morejo večno trpeti in upornost
j je podlegla zunanjemu pritisku in ........... ............ .........
I ožiš te prošnje tekom leta dni. notranji denarni katastrofi .Devet! Zahval hi jemo se č. g. Rev. F. M. utegneš zgubiti pravico do odškod mesecev se je bil gigantski boj, nine. Prošnje se sestavljajo s tem, končal je s priznanjem popolnega da se izpolnijo predpisane tisko-: poraza jn zvoki mrtvaškega sovine. Ako delodajalec ti ne more|na ^ spremljali prostost Nemčije 3ati take tiskovine, piši po njo na;na pogrebni poti, Dočim je pa pr-urad Labor Departmenta. Ako tvo-j vj ^^ povzročUa zmaga vse cn-ja nezgoda ne spada pod delav-j^n^e> je zmagala sedaj samo Fran-.ki kompenzacijski zakon, te ob-|cjjai m zato je polom Nemčije tu-vestijo o tem.	strašnejši. Nobenepra nima.
4. Pravico imaš do zdravni- ki bi ji stal ob strani; naj govori ške oskrbe dokler jo potrebuješ, j prvi angleški minister kar hoče. j Nimaš pravice do kompenzacije, j naj daje še tako dobre nasvete. | i ako nisi onesposobljen za več odi Francija gre hladnokrvno svojo j
dje so zdivjani. Bog ve. kaj se še lahko pripeti.
Melanija ga je prijela za n>ko. Šla sta skupaj v nerazsvetljeno j dveh tednov; pač pa imaš pravi-sobo. Strahoma se je pritisnila k njemu.	jco do kompenzacije tudi v sluča-
—	Moj Bog, kakšna množica ! Zakaj tako kriče?, Ivam beži j ju, da si bil onesposobljen za manj T .od dveh tednov in celo potem, ko
<\iti!a je. da trese Pa.scalova roka v njeni.	j si povrnil na delo, ako te je nezgo-
—	Prihajajo, prihajajo! — so kričali.	j da prisilila delati za manjšo pla-
—	Ali imajo *lamnatepa moža?	čo, ako je oslabila tvoj vid ali
—	I)a. pa še velikega.	.sluh, ako je pokazila tvoje lice: v Versaillesu. diktirala ga bo sa-Ko je slišal polkovnik besedi "slamnati mož", je zaklel. Slam-• ali ako ti je povzročila kako stalnjma. drugi <?a bodo samo podplsa-
poškodbo ali otrplost prsta, rokejli. Sploh vidimo od svetovne voj-ali kakega drugega dela telesa- ! ne sem prikrit, a ljut boj med —
Jevniku za njegov trud v bolezni n za lepe pogrebne Obrede in pevskemu društvu "Naprej" za zapete žalostinke. Še enkrat prisrčna hvala vsem!
Ti pa. dragi mož, oziroma oče. sin in lwat, počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami!
Forest City, Pa., 15. oktobra 19211.
Žalujoči ostali: Fannie Zupančič, žena.
Joseph Tony in Frank, sinovi.
Molly in Rosie, hčeru not naprej, in tudi Washington ji \	y porest Q\ty pa
prav nič ne imponira. To je tisto, j	Frank in Leopold^ ibratje.
kar je treba prav posebno pribiti. \	Amalia se«tra.
Francija je danes kljub majhne- j	y rie.veandul, Ohio.
mu številu prebivalstva prva dr- j Anton in Lucija Zupančič, stariwi
v Čatežu.
zava v Evropi, ona lahko naredi, kar hoče. Diktirala bo druffi mir
V -
nati mož predstavlja poraženega kandidata.
—	Prokleta banda! — se je jezil polkovnik.
Prijel je sina za roko ter mu zapoved al: — Pojdi v svojo sobo in se ne prikaži več. In tudi ti. Melanija!
Pascal pa ni hotel iti v svojo sobo. Hotel je ostati ter videti vse.
Žarečih oči se je približal oknu.
—	Pascal — jaz se bojim — je zamrmrala Melanija. — Prosim te, Pa&al, ubogaj svojega očeta.
Kljub temu jo je pa gnala neka silna radovednost proti oknu. Na vsak način se je skušala prepričati, kaj se godi naf ulici.
Množica ni več letela proti levi. V.se se je stiskalo kot da bi hotelo napraviti prostor veliki po&ebnosti.
Ljudje so dvigali roke ter kričali. Prišla je množica s lampi-jončki. Dospeli so do polkovnikov« hiše.
—	Bojim se — je rekla Melanija tiho ter se še bolj stisnila h Pasoalu.
Za lampijoni so nosili nosilnico, na kateri je bil velikanski klaoiinati mož. Da bi pa vsakdo vedel, ko ga predstavlja, je imel na prsih ogromno tablo z napisom "Aubier".
Pascal se je stresel.	i
—	Pojdi ven. pojdi ven — je ponovil polkovnik.
—	Ne, tukaj bom ostal, prokleto — je *ikal. — Okno bom odprl.
Toda polkovnik ga je potegnil nazaj.
—	Nesrečnež, kaj ti ne pade v glavo? Kamnjali te bodo.
Dva fanta sta udrihala s palicami po slamnatem možu, da je
bilo groza.
—	Prokleta drhal! — je proklinjal Pascal.
Melanija in polkovnik sta ga hotela pridržati, ga odtrgati od okna, da bi ne sledil s pogledom tej grdi igri, toda on se ju je otresel.	„
—	Pustita me, pustita me! To je nezaslUno! In kako bi bili ponižni, če bi bil jaz izvoljen. Prah bi mi polizali s čevljev. Frokle-
Bil je razburjen do skrajnosti.
Zunaj so pa vedno bolj udrih ali po slamnatem možu. Bili so ga s palicami, cokljami in metali kamenje vanj.
Neki mladi človek je dregnil slamnatega moža z. gorečo bakljo, da se je uneL
V«-selje je prikipelo do viška. Ljudje so se objemali in kričali: Ži vela republika!	t I i • I J k %
—	V reko i njim!	t	^
—	Da, ao zatulili. V reko ž njim. v vodo ž njim \
Sprevod se je odpravil proti reki, Še dolgo easa je bilo slišati petje in rjovenje.	\
—	Prokleta svojat — je ponovil Pascal in jeze jokal.«
______<D«li« prikodajit) 4	^ ^ fl,
________.__
5.	Varujte se "runerjev" —j Francijo in Anglijo, bodisi glede neodgovornih ljudi, ki ti vsilju-j Nemčije, kakor glede Orijenta; jejo svoje posredovanje in ki sej doslej je vselej zmagala Francija, po krivem bahajo, da so v stanu j Lloyd George je nekoč rekel, da priskrbeti ti več odškodnine, ako jim kaj plačaš. Zastopniki organizacij pa so vpravičeni posredovalci za svoje člane.
6.	Ko 11- Labor Department obvesti o zaslišanju o tvoji stvari, pojdi na to zaslišanje. Isto se vrši v tvojo korist.
7.	Zakon zahteva, da mora delodajalec biti Zavarovan f:a delavske kompenzacije. On mora v ■»voji delavnici nabiti na "vidno mesto naznanilo o tem; glej za to naznanilo.
8.	Labor Department bi bo pomagal, da dobiš vso kompenzacijo.
Za informacije o kompenzacijskem zakonu, o svoji nezgodi, o ovojih pritožbah prijavi se osebno ali piši najbližjemu uradu Labor Departmenta- Taki uradi so: v Mew Yorku (125 E. 27 St.); v Albany (v kapitolu) ; v Syracuse (120 Jefferson Street); v Roches-teh (134 South Ave) in v Buffalo (Iroquois Building, 37 Church Street). Izrezi si te naslove; u-tegneš jih porabiti.
moški! Zaščitit« m
Proti Mlcxraja
NshaTite ■> najboljšo cm«'it* PR EPHEDRA n MOŠKE Velika to ha S6c. Kit U'a) $1 Vri kkaiaani aH Su-Y Kit D« p t: B 98 Bcakman St.. N«w York
Pišite za okrožnico.
'I
Napad na profeaorja.
V Gsijeku je neki Drago tin Štibl v neki gostilni razsajal ter začel razbijati kozarce m steklenice. Ko ga je sin gostilničarke profesor Živkovie skušal pomiriti, je nasilnež potegnil nož in i njim sunil (profesorja v desno prano stran. Pirofawr Živkovie je bil v težkem stanju prepeljan v bolnico, Štibl je bil aretiran.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oienll bi se; 3. Kazen; 4, Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli blBd; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen In pomlad ; 29. Ro&ca i slavni j; 30. Nairn zvezda; 31. Iiabko noC; 32. Pod noč: 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde: 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSl nas; 30. Na morjn; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarCica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ru-dečih roi: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. L<epa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj • tak talofltna; 56. Slanica; 57. Ojt te mlinar; 58. Pojdam v rate; 59. Slovenac, Srb, Hrvat; 00. Naša zvezda; «1- V slovo? 82. Iz-gnbljenl cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako nmlrs pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey 81oveni. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. It boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko. Frankopanka; 80. fito čut 19, Srbine tnžni?; 81^ Pobratim!ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tlbl noCL 85. Milica; 86, NJoJ; 87. Nje«a ni; 88. Pod
oknom; 89. Prva ljubezen; 00. J^ahko noč: 91. Pri oknu art molče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-Snja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 90. Lahko noč: 100. Raztsnek; 101. 8m> čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena a poštnino $8.
"GLAS NARODA"
82 Oortlandt Street
Hew York

Vorlc. Plymouth, Havre. Pari«
SUFFREN .................. 7. nov.
■PARIS ............ 14. now.; 12. aec.
New Yorlc. Havre. Paris
ROUSSILLON.............. g. nov.
CHICAGO ............ 17. novembra
LA SAVOIE ............ 24. novembra
New York. Viso | Spain J. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ......... 27. okt.
Kate u »»ToiiU lokmhcm i[ati ali u (larmi arad: 1S STATE STREET.	NEW YORK
P0ZDBAV.
Pred svojim <kIIifKlom s pynii-kom "Paris'" pozdravljam vse >v< j« prijatelje in znance na Th« :nas, \V. Va. Se postihej po. zdravi jam Franka Kotnika in dra-žino ter vse one. ki s> me spvein, I i na kolodvor. Pozdravljam tudi Franka Kocjana in Franka I^o-irarja ter jima želim cibilo uspeha. ' Oht-nem se zahvaljujem tvrdki Frank Sak»er State Bank za po-' strežbo ter jo vsem rojakom priporočani. — Anton Perše. na potu v št I Rupert.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačani karte a veji m sorodnikom za ntie črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Majestic 3. nov.; 24. nov.; 15. dec.
< Največji parnllc na svetu.) Olympic .... 10. nov.; 1. dec.; 1. mar.
AMERICAN L*NE Joint WHITE STAR UNE Service
Xew York — Cherbourg — Hamburg
Mongolia ............ 25. okt.; 29. nov.
Minnekahda '3. razred) ...... 1. nov.
Pittsburgh 8. nov.; Canopic 23. nov.
Red Star Line
N>w York — Cherbourg — Antwerp Belgenland 7. nov.; Gothland 14. nov. Zeeland .............. 21. nov.; 5. jan.
Dobra hrana. 2iaprU prostori. Velika ?avna zbirališča. Oglasite pri lokalnem agntu ali pri	'
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
•e more Izplačati dolarje le potni-kom ▼ Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega {Kitnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je približno $200.— ca enega potnika.
V alnčajn, da naslovljenec sa Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat ilj lahko dolarje nazaj ali J nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki se glacs na dolarje, tudi t dolarjih IzpUčajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi poSiljajo mnogi navadne amerižke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljadl na deželi, ker so banke oddaljene ln Izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele pot*m, ko dobe iz Amerike potrdilo, da ao jim bili odobrenL
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo r Ameriko, je najbolj« pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim Izplačajo na mdnjl poŠt* Dres neprtlik.
Tudi za nabavo potnega lista '— (posa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni Uit ee pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
ao veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le st potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje,
Ysled naraščajočih stroSkov smo
ae morali odloČiti prerrredlti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Zs izplačila do $25. računamo po 7B centov; od $28. naprej
po 8%. to je po 8 cente od fsskecs
Na —fcaznlrl aaj be (sm: Tip lafeti v
Ta pristojbina je velja VSa dolarska Wiffli ▼ JofoslaTlJl ln ItaiijL
FRANK SAKSERI STATE BANK 82 Csftlodt St, Ntv Terk Citj
Pozor čitateljie
Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki še niso amerlSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuSčenl brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljercev.
Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland t Street New York Glavno zastopstvo Jadranske bank«.
*A VWOKAM JM IXtL4
NAJVEČJA ARABSKA F SANJSKA KNJIGA
SaSftdTsjia flnstroTaaa lsdaj* TftsbnJ« m utrni ET Ovna i potato* U.-m
SLOTZNI0 FUBLUHDT9 M« a ConUntt Strte«, M«w York 01tj, M. T«
ROJAJQ, NASOCAJTE SE HA 'GLAS »AXODA% NAJVEČJI BLO VENSKI DNEVNIK T XDBXTtiOHH DJUUVAS.
i