Informator krajevne skupnosti Mirna »letnik X. • št. 3/2005 • december 2005 • Izhaja po potrebi
Žalna
slovesnost pri spomeniku NOB na Mirni 31. 10. 2005
V kulturnem sporedu so sodelovali učenci OŠ Mirna,
upokojenski pevski zbor z Mirne in recitatorki Slavka Kramer in Bariča	ml
Kraljevski. Slavnostni govornik je bil	,jfi‘
predsednik KS Mirna, p Dušan Skerbiš.
Vese/ božič in veliko sreče v novem letu.
Svet KS Mirna
Nalijmo si
V naših pomladih še češnje brstijo, dišijo trave poleti in ajda cveti, mlada dekleta hitijo, mokra od rose, po stezah na polja med žito, da zrnje s skrbjo bi zorelo vroče poletne dni....
Za fanti so dolge redi in v mraku še brusijo kose..., jeseni pa polne kadi sreče in mošta dajejo vino, najčudovitejši dar naših dni....
Leto za letom gre mimo in kaj naj počnemo mi te novoletne dni...,
veselo se imejmo, za srečno življenje naše nalijmo si polne čaše in z njimi pomlad si poglejmo....
(Avgust Gregorčič)
SILVESTRSKI POLJUB
Preživimo nekaj uric silvestrske noči v objemu Speče lepotice, ki s svojim sijajem krasi Mirno, Krajane vabi kot vsako leto, da si ob kozarčku kuhanega zaželimo vse lepo v novem letu.
Zbrali se bomo uro pred polnočjo pred domom TVD Partizan in z baklami, ki jih prinesete s seboj, odšli na grad in v veseli družbi ob ognjemetu pričakali novo leto.
Niko
___________IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV__
1. razširjena seja sveta KS Mirna v letu 2005,
le še ukinitve nekaterih prehodov. Vsako človeško življenje šteje, pa če je prehod še tako nepomemben.
Gradbeno dovoljenje naj bi dobili spomladi in ker je bil proračun za naslednje leto sprejet, je optimist in verjame, da bodo dela končana v letu 2006.
Poročal je še o opravljenih delih na cestah - preplastitev ceste v Volčje Njive in trase Brezovica - Šev-nica, seznanil nas je z zapleti pri asfaltiranju ceste v Sotlo, kjer nekateri posamezniki ovirajo dela, saj vidijo pri večjih investicijah možnostza zaslužek pri odkupu zemljišča, vendar bo letos cesta končana predvidoma do družine Kozole.
Govoril je še o pluženju, ki občino lahko v eni sami noči stane 2-3 mio.
Predsednik je predlagal, da v naslednjem Krajanu poskrbimo za intervju z g. Velečičem, saj najbolje pozna stanje na naših cestah.
ad, 4. Za sodelovanje med KS Mirna in OŠ Mirna je ga. Marinčič dejala, da je vzorno. Šola živi s krajem in kraj s šolo. Tesnejše vezi se kažejo vse od leta 2001, ko je stavbo šole prizadela toča. V letošnjem šolskem letu je KS plačala lutkovno igrico 113, kije najmlajše opozorila na nevarnost na cesti. Policijska postaja Trebnje pa je ob tej priložnosti predstavila svoja službena vozila. Priporočila se je za finančno pomoč tudi pri letošnjem otroškem abonmaju, za katerega je KS Mirna že v preteklem letu pokrila polovico stroškov in s tem omogočila ogled številnim otrokom. Zahvalila se je za posluh in razumevanje vseh članov sveta in spomnila še na akcijo Papir za papir, vokviru katere bodo v oktobru zbirali sredstva za papir, ki ga potrebujejo pri svojem delu.
Povedala je še, da se je že sestal sosvet za varnost KS Mirna, ki je bil na pobudo Policijske postaje Trebnje ustanovljen pri KS Mirna predvsem vdobro otrok.
G. Šenica je poročal o sestanku stalnih članov Sosveta za varnost.
N. Borštnar se je OŠ Mirna zahvalil za sodelovanje na kulturnem področju.
ad. 5. G. Skerbiš je ponovno poudaril slabo stanje doma Partizan: streha pušča, električna napeljava je le zasilna, le za peč pri centralni kurjavi je Sklad za kulturne dejavnosti odobril sredstva, ki pa jih trenutno še ne moremo izkoristiti. Barbaro Kolenc, predsednico društva Partizan, je prosil, da uredi pri notarju prenos lastništva doma Partizan na KS Mirna, da bi lahko začeli iskati sredstva za najnujnejšo sanacijo, Branka Gregoriča pa, da pripravi projekt za električno napeljavo.
Na naslednji redni seji bomo formirali gradbeni odbor, ki bo skrbel za sanacijska dela vdomu.
Predsednik je prisotne tudi seznanil s povečanjem zavarovalne premije za stavbo doma Partizan, o čemer je svet že predhodno sklepal.
B. Gregorič je dejal, da bo potrebna temeljita prenova električne napeljave, to pa pomeni kar veliko sanacijo.
A. Kastelic je opozoril, da je treba sanirati načrtno na osnovi temeljitih planov.
kije bila 12.10.2005 ob 18. uri
Prisotni člani sveta KS Mirna: N. Borštnar, M. Jevševar, I. Zaplotnik, F. Štepic, M. Novak, V. Kolenc, A. Kirm, D. Skerbiš, J. Bračko, B. Kraljevski, S. Jakoš,
člani občinskega sveta: E. Novak, A. Kastelic, J. Kovačič, F. Jevnikar, opravičila sta se g. Majcen in g. Tomšič, ostali gostje: A. Marinčič, J. Šenica, M. Marin, B. Kolenc, A. Starič, T. Povšič, T. Kotar, D. Zakrajšek, B. Gregorič, J. Slak, C. Pungartnik, Š.Velečič
DNEVNI RED:
1.	Zimska služba (g. Bračko);
2.	Informacija o gradnji železniškega prehoda (g. Velečič);
3.	Sodelovanje z OŠ Mirna (A. Marinčič);
4.	Problematika doma Partizan (D. Skerbiš)
5.	Aktivnosti za postavitev koče na De-bencu (F. Jevnikar);
6.	Dela na mirnskem gradu (M: Marin);
7.	Pobuda za ustanovitev turističnega društva (D. Skerbiš);
8.	Javna razsvetljava v KS Mirna;
9.	Izvedba ankete o samostojni občini.
ad.l. O organizaciji zimske službe je poročal g. Bračko, ki je v poročilu za preteklo zimo povedal, da je KS Mirna porabila za pluženje cca 2.100,000.-, kajti velik strošek je predstavljala tudi sol za poledenele ceste.
V letošnji zimi bomo poskrbeli za ceste po enakem razporedu s službami Komunale, CGP in našimi traktoristi, s katerimi bomo nove pogodbe o delu sklenili v oktobru. Krajane bomo o organizaciji zimske službe obvestili pisno po gospodinjstvih. Kupili bomo dva boksa, da bo na nekaterih ključnih mestih na Mirni vedno na razpolago mešanica peska in soli, ki jo bodo krajani lahko uporabili v kritičnih dneh.
Program pluženja bomo obravnavali na naslednji redni seji.
ad. 2. Železniški prehod proti Zapužam bo zgrajen v naslednjem letu, je povedal g. Velečič. Dela so se zavlekla zaradi priprave dokumentacije in odkupa zemljišč, vendar računajo, da bodo slednja zaključena v oktobrukajti vsi lastniki zemljišč ob trasi so podpisali izjaveo prodaji.
Investicija je vredna 90 mio SIT, od tega bo država prispevala polovico. Prehod bo opremljen s semaforjem, drugega - proti sv. Heleni - pa bodo ukinili in bosta obe sedanji cesti povezani ob progi. Prav ukinitev enega prehoda je najmočnejši argument za gradnjo, tej pa bodov naslednjih letih sledi-
Predsednik je samokritično ugotovil, da še nismo uredili zapornice pri vhodu v šolo. Do
konca novembra moramo zavarovati dohod k OŠ Mirna, za organizacijo del pa je zadolžen g. Bračko.
Potrebno je tudi poiskati rešitev za neurejen odprt prostor za šolo, za kar je pomoč obljubila že prejšnja županja.
Največ pozornosti pa moramo posvetiti področju varnosti.
Predsednik je še predlagal, da bi C. Kozole pripravil idejno rešitev, predvsem pa se mudi z ureditvijo knjižnice, ki bo sicer za Mirno izgubljena. Sklepu ni nihče nasprotoval.
ad, 6. Ker je bil članek o gradnji koče na Debencu objavljen v Krajanu, seje F. Jevnikar omejil le na novosti po izidu glasila. Od tedaj je bila izdana odločba za odmero 1000 m2, zdaj pa teče pogovor med občino
in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Arhitekturni projekt je končan, začeli bodo iskati izvajalca. Še vedno upa, da bo objekt pod streho do konca leta.
Predsednik gaje dopolnil z mislijo, da smo sindikatom obljubili objekt do naslednjega prvomajskega srečanja,
ad. 7. Gradbena sezona na mirnskem gradu se zaključuje, je povedal dr. Marin.Obsežna južna stena je narejena. Da stoji streha take velikosti, je zasluga KS, občine in republike v zadnjem letu. Če bo podpora vseh še naprej tako močna, bo obnova gradu končana čez tri leta, Veliko zaslug za pridobivanje sredstev ima g. Skerbiš.
ZB je obnovila spominsko ploščo, gotovo je obeležje kneginji Emi.
Grad je treba čimprej spraviti tudi do uporabnih funkcij, tako bo v njem med drugim knjižnica, ki bo namenjena turističnim interesom. 200 do 300 avtobusov obiskovalcev letno bo treba nekako zadovoljiti.
Skrbi ga obnova kapele, ki je uničena, a le z njo bi grad dobil staro panoramsko podobo.
Predsednikjedejal.dajeA. Peterle obljubil, da bo 18.11. ob 15.30 odkril obeležje kneginji Emi, odkritja pa naj bi se poleg krajanov udeležili še drugi evropski poslanci, člani občinskega sveta, sveta KS Mirna in donatorji.
ad. 8. Več moramo narediti za promocijo kraja, zato je predsednik dal pobudo za ustanovitev turističnega društva, ki naj bi delovalo samostojno ali v sklopu Društva Partizan, kakor se bomo že dogovorili. Mirna ima dovolj zanimivosti, moramo jih le pravilno ponuditi in najti ljudi, ki bodo pripravljeni delati na tem področju.
ad. 2. B, Gregorič bo izdelal celotno ponudbo za obnovo javne razsvetljave na Mirni. Ta je stara že 30 let, torej močno zastarela. Nabava novih svetil je cenejša kot vzdrževanje obstoječih. Poraba energije je bistveno manjša, ena svetilka je na račun to-kovine plačana že v enem mesecu. Kan-delabreje prebarval pred desetimi leti, zdaj so potrebni manjše sanacije zaradi korozije, sicer bo v nekaj letih škoda veliko večja.
Podoben projekt je že uspešno izpeljal v sevniški občini.
Predsednik je izpostavil še pereče nihanje napetosti v naši KS, ki škodi predvsem računalnikom.
S. Jakoš je pojasnil potek posodabljanja pri elektrifikaciji.
ad. 9. Predsednik je povedal, da pri obeh sosednjih KS ni posluha za občino Mirnska dolina, zdaj pa sta vložili prošnjo za samo-
stojni občini. Nihče ne ve, kako se bo zakonodaja spreminjala, nismo pa pridobili mnenja naših krajanov, če želijo morda tudi oni samostojno občino. Seveda bi se morali vsi predhodno seznaniti s prednostmi in slabostmi, za kar bi lahko dobili izračune od občinske uprave.
A. Kastelic seje pozanimal pri občini Mirna Peč, ki je po velikosti primerljiva z našo KS in ugotovil, da taka majhna občina lahko uspešno deluje le, če ima zagnane ljudi, se javlja na številne razpise, za kar so potrebni dobri strokovni delavci. Meni, da nismo sposobni pripraviti vseh elaboratov do 1. novembra, ko poteče rokza prijave.
Anketo med krajani bomo izvedli le, če bo jasno, da lahko opravimo vse do roka.
J. Kovačičje v nadaljevanju razprave izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom. Opozoril pa je, da bo potrebna večja aktivnost na področju vodooskrbe. Tudi o kopališču bi se morali več pogovarjati, saj je bilo vanj vloženega veliko denarja, zato je potrebno najti neke rešitve.
Na vprašanje F. Jevnikarja, kaj je z Zvijavni-co, cesto v Sotlo in mirnsko obvoznico, je odgovoril Š. Velečič:
-	o cesti čez Zvijavnico je bila pred kratkim prostorska konferenca vLjubljani, verjetno bo zgrajena v kakih dveh letih;
-	z obnovo ceste v Sotli naj bi štartali v naslednjem letu, če bo Direkcija za ceste iz-polnilaobljubo;
ki je bila 03.11.2005 ob 19.30. v prostorih KS Mirna.
Prisotni: J. Bračko, M. Jevševar, I. Zaplotnik, N. Borštnar, F. Štepic, D. Skerbiš, J. Mandelj, B. Kraljevski, opravičila sta se M. Novak in S. Jakoš;
od občinskih svetnikov J. Kovačič, F. Jevni-kar in J. Tomšič,
gosta N. Strel, Komunala Trebnje in G. Kunej, Župnija Mirna.
DNEVNI RED:
1.	Pokopališka dejavnost;
2.	Plan zimske službe;
3.	Krajan - zadnja številka v letu 2005;
4.	Izračuni, vezani na samostojno občino;
5.	Prireditve do novega leta;
6.	Poročilo o komunalnih opravilih;
7.	Aktualnosti.
ad. 1. Predsednik KS Mirna nas je seznanil s pritožbami krajanov, ker so pogrebni stroški na Mirni dokazano najvišji v vsej občini, ozi-
- gradnjamirnskeobvoznicesevseboljod-daljuje,čuvapasekoridorzanjo.
Novi župan bo imel veliko dela s pridobivanjem potrebnih sredstev.
J. Kovačičje poudaril, da moramo spoštovati ceste v celi Mirnski dolini, saj prihaja nov koridor, ki bo povezava na avtocesto.
Predsednik je predlagal, da na naslednji razširjeni seji v januarju spregovorimo predvsem o vodooskrbi, bazenu in cestah v naši KS, s čimer smo se strinjali.
Podžupan g. Pungartnik je povedal, da podpira vse točke dnevnega reda, obljubil, da bo občina podprla vse aktivnosti. Kaže, da bo po rebalansu proračuna nekaj denarja več, ki ga bodo preusmerili na vodoo-skrbo. Treba pa je dati večjo težo in veljavo gradbenim odborom.
Tudi za bazen bo treba najti neko rešitev, saj je bilo vanj vloženega preveč, da bi lahkoodnehali.
Aktivnostim za samostojno občino Mirna ne nasprotuje. Svetoval pa je, da če se bomo odločili za anketo o samostojni občini, moramo v njej pošteno predstaviti analizo stroškov in krajanom jasno povedati, da bi morali potem sami skrbeti za šolstvo, vrtec, krajane v DSO, brezposelne itd, in da je preostanek sredstev po vsem tem skoraj enak vsoti, s katero sedaj gospodari KS.
roma so v Šentrupertu in Mokronogu za polovico nižji, čeprav je mrliška vežica last KS, prav tako pa tudi zgornji del pokopališča. Na pobudo krajanovsmo dolžni zbrati tri nove ponudnike za upravljalca mrliške vežice, nato pa izbrati cenovno najugodnejšega.
N. Strel je odvrnila, da je nivo storitev primeren glede na cene, ker pa cenovna politika Komunale ni njeno področje, bo pripombe posredovala odgovornim.
G. Kunej je na osnovi finančnega poročila o pokopališki dejavnosti iz leta 2001, ki je bilo v celoti zadnje objavljeno v Krajanu, analiziral usluge, navedel nabave iz poročila, ki niso realizirane, Cene so po njegovem nesprejemljive, moti pa ga predvsem, daje iz pobranih sredstev premalo vrnjenega v dela na pokopališču, medtem ko je sama najemnina za grobove sprejemljiva.
Predsednik je njegovemu mnenju v ime-
6. redna seja sveta KS Mirna,
nu krajanov pritrdil, hkrati pa poudaril, da se kontejnerji pri pokopališču še vedno polnijo z neustreznimi odpadki, vemo pa, da je cena odvozov le teh zelo visoka. Ob smrti imajo svojci največje stroške, treba je najti rešitev, da bi jim prihranili vsaj finančne skrbi, Nujen je odprt dialog med vsemi, kijih problematika zadeva: Komunala,Župnija in KS.
J. Bračkoje razpravo dopolnil s podatkom, da je bila analiza o pokopališki dejavnosti izdelana že pred nekaj leti, ko je vedno znova kak svetnik odpiral podobno razpravo, treba pa je povedati, da je bilo pokopališče po zaslugi Komunale vsa leta urejeno.
J. Kovačič je pripomnil, da so cene previsoke, urejenost pokopališča pa je res na nivoju.
J. Mandeljjedodal, da je primerjava med posameznimi KS nujna, saj je večino sredstev v izgradnjo vežice vložila KS. Poleg tega je treba poskrbeti za ogrevanje prostora za svojce.
Predsednik je prepričan, da bi morali vedeti, kako Komunala razporeja sredstva. V desetih dneh moramo pridobiti primerjavo cen pogrebnih uslug in najemnin v našem okolišu. Prav tako bomo krajane izčrpno seznanili s širitvijo pokopališča.
Na ugovor N. Strel, da so v poročilih navedene vse investicije, a le teh nihče ni natančno bral, je predsednik še dodal, da bomo pregledali vsa poročila za nazaj.
Imenujemo delovno skupino (G. Kunej, J, Kovačič, J. Bračko), ki v naslednjem tednu pripravi usmeritve za pokopališko dejavnost,
J. Tomšič je pripomnil, da naj se prečiščene informacije objavijo v Krajanu.
ad. 2. Za naše ceste tudi v bodoče skrbijo Komunala, CGP in naši traktoristi, je povedal J. Bračko. Obstoječemu planu dodamo pluženje desnega kraka ceste od kapelice v Volčjih Njivah, traso Glavna cesta - Glavna cesta pred delikateso Mercator (Komunala) in stransko pot v Zagorici do družine Jakopin (Mirt).
Pet dni še počakamo na morebitne pripombe članov sveta, nato sprejmemo plan zimske službe, ki ga je posredovala Komunala Trebnje.
ad.3.
Dogovorili smo se, da skličemo razširjeni uredniški odbor, ki najpozneje do 08.12.2005 poskrbi za aktualne prispevke, predvsem pa objavimo v Krajanu vse o pokopališki dejavnosti in izčrpne informacije o tem, kaj bi prinesla samostojna občina.
ad. 4. Predsednik je glede na sklep zadnje seje sveta obrazložil, zakaj smo se trenutno odločili, da ne kandidiramo za samostojno občino. Predvsem bi potrebovali ustrezen kader, ki bi moral za sorazmerno majhen zaslužek trdo delati, biti pa bi moral tudi primerno strokovno usposobljen, da bi konkurirali na razpise, ki so potrebni za pridobitev sredstev.
KS Mokronog in Šentrupert sta v pripravah veliko pred nami, saj sta si že pred leti prizadevali za samostojno občino.
Vsi izračuni kažejo, da bi sfinančnimi sredstvi, ki bi jih dobili kot samostojna občina z 2800 prebivalci, ne bili na boljšem. Poleg tega je za naslednje leto predvidena izgradnja železniškega prehoda (45 mio) in ureditev industrijske cone (150 mio), zato bi se morali zadolžiti vsaj za naslednjih 10 let, da bi lahko opravili predvidene investicije.
Menil je še, daje bolje ostati v večji občini, ki bo poskrbela za skladen razvoj vseh KS.
J. Mandelj seje pridružil njegovemu mnenju, saj po njegovih opažanjih v manjših občinah ni videti posebnega razvoja, če le te nimajo lastnega izvora prihodkov, kot je primer Dolenjskih Toplic. Nekatere celo nazadujejo. Mirna nima izvornega prihodka in kaj bi s samostojno občino, če nimamo denarja.
J. Kovačič je poudaril zahteve krajanov po samostojnosti z ugotovitvijo, da se kraj Mirna ne razvija dovolj. Zavedati se je treba, da bo imela tudi občina Trebnje manj denarja, če se odcepita obe KS, res pa je, da se bo pojavil problem ustreznega kadra, če se odločimo za samostojnost. Krajane je treba povprašati, kaj o vsem tem mislijo, da ne bomo pozneje prikrajšani pri razvoju. Moti ga, da v občini Trebnje nismo sposobni pripraviti razvojnih programov. Ker je maj 2006 zadnji rok za vložitev dokumentacije, je še čas, da se prijavi tudi naša KS.
Verjame, da bo Mokronog napredoval, ko bo občina.
Predsednik je povedal, da 50% malih občin po podatkih državne statistike komaj živi. Iz glavarin se nabere premalo sredstev.
V fazi ustanavljanja je Razvojna agencija Mirnske doline, njen ustanovitelj je TOM, kjer bodo strokovnjaki poskrbeli za pravočasna javljanja na razpise za sredstva. V tem vidi možnosttudiza razvoj KS Mirna.
J. Mandelj je dejal, da se v sedanjosti ne da delati ljubiteljsko, strokovnjake pa moraš dobro plačati.
J. Bračko je spomnil še na zahtevne pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidatka za samostojno občino.
F. Jevnikar je mnenja, da gre pri oblikovanju novih občin za politične poteze. Verjetno laže gospodariš z nekoliko večjim proračunom in pošteno, res pa je, da se je treba najprej o vsem dogovoriti. Zanj je pomembneje, da izpeljemo naloge, ki smo si jih zastavili.
Sklenili smo, da v naslednjem Krajanu objavimo objektivne podatke o podobi samostojne občine in za mnenje povprašamo krajane.
ad. 5, N. Borštnar je navedel prireditve, ki se bodo zvrstile do novega leta:
10. 11. Vesel sem Mirnčan, 18. 11. odkritje obeležja Emi Krški na gradu, Miklavževanje, novoletna obdaritev otrok in novoletni pohod na grad. Izdelal bo koledar prireditev, da se ne bi podvajale.
J. Kovačič je opozoril, da imamo v kraju vrsto ljudi, ki so dobili najvišje priznanje -plaketo občine. Pri občinski upravi je treba pridobiti seznam in potemtedobitnike vabiti na pomembne dogodke.
ad. 6. J. Bračkoje v poročilu o opravljenih delih obžaloval, da nismo uspeli narediti vsega začrtanega, tako se dela v Migolski Gori prestavijo na pomlad, za Cirnik pa CGP še obljublja asfaltiranje v tem letu, če bodo vremenske razmere ugodne. Nekaj obveznosti je še na makadamskih cestah. Upa, da bomo uspeli še zaščititi obe brvi čez Mirno, sicer ju bo sol poškodovala.
V Sotli so se dela začela 2001, a se je že takratzatikalo pri odkupu zemljišč oz. pridobitvah soglasij. Gre za širitev ceste in odvod-njavanje-problem meteornih voda.
Večina ljudi je odstopila zemljišča, v teh letih pa je prišlo tudi do sporov med vaščani. V dolžini 400 m so opravljena zemeljska dela, ta del naj bi tudi asfaltirali, spomladi pa naj bi nadaljevali z deli.
I.	Zaplotnik je znova sprožil zahtevo o postavitvi ogledala, a mu je predsednik pojasnil, da DARS ne dovoli postavitve na križišču. Zagotovil pa mu je, da bomo ponovno obvestili Direkcijo za ceste o nerešenih problemih, kajti ob vsakem samovoljnem ukrepu na državnih cestah je KS v prekršku.
ad. 7. V gradbeni odbor za sanacijo doma Partizan smo imenovali C. Kozolca, J. Mandlja in D. Skerbiša. Poskrbeli bomo tudi za kandidiranje za sredstva, ki so namenjena obnovi knjižnice.
Pomoči društvom bomo lahko izplačali šele v naslednjem letu, ker smo veliko porabili za komunalno področje.
G. Kunej je dejal, da ga je prijetno presenetila ustanovitev sosveta za varnost. Vendar mladim ne bomo pomagali, če jih bomo le prepodili z določenih krajev, treba jim je ponuditi alternativo: zdravo okolje, To pa bo tudi župnijski prosvetni dom, ki počasi dobiva svojo podobo. Kletni prostori so rezervirani za mlade, kjer jim bodo (pravtako v mežnariji) ponujene tudi različne dejavnosti. V kleti bo tudi kapela za starejše, prostore bo imela Karitas.
Župnija bo z donatorji in dobrotniki vložila 35 mio in meni, da bi bilo pravično, da se v akcijo vključi tudi KS, svojo pomoč- morda v višini 10% vloženega) pa lahko razporedi na nekaj let.
ki je bila 01.12.2005 ob 18. uri v prostorih KS Mirna.
Prisotni: J. Bračko, V. Kolenc, M. Škufca, M. Novak, J. Štepic, A. Kirm, J. Mandelj, S. Jakoš, N. Borštnar, M. Jevševar, B, Kraljevski, D Skerbiš,
od občinskih svetnikov pa E. Novak, J. Kovačič in B. Majcen.
Opravičila sta se I. Zaplotnik in F. Jevnikar.
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika 6. seje;
2.	Zimska služba (pluženje, tarifne postavke, kontejnerji);
3.	Pogodba o najemu - pokopališče;
4.	Imenovanje inventurne komisije;
5.	Potrditev rebalansa plana;
6.	Zbiranje naročil za novoletna voščila v Krajanu;
7.	Aktualno.
ad.Članisveta nisoimeli pri pombna zapisnik.
ad. 2. Čeprav ima Komunala za opravljanje zimske službe enake cene kot v preteklem letu, smo za naše traktoriste zaradi znatne podražitve gradiva določili višjo ce-noza opravljeno uro pluženja, in sicer5000-Traktoristi so dolžni svoja poročila dostavljati mesečno, podpisati jih morajo tudi člani sveta, ki so zadolženi za posamezna področja, pravtako pa se morajo z njimi traktoristi posvetovati, preden se lotijo pluženja.
Zaradi šolskega avtobusa je treba očistiti še traso okoli pošte (Komunala), za kar moramo pridobiti še občinska sredstva.
Nabavili bomo 5 plastičnih kontejnerjev s premičnim pokrovom za mešanico soli in peska in jih postavili pri spomeniku na Rojah, na cesti proti gradu, v Migolski in Selški Gori, na Stanu in ob Poti na Laze (enega nam bo plačala občina).
Zahvalil seje za podporo dejavnostim Župnije.
Svet je še seznanil, da bo Karitas, ki prav tako zaznava problem dela s starši, ki pri svojih otrocih ne prepoznavajo težav, 25.11. pripravil predavanjevOŠ Mirna.
Predsednikjedodal.dajeKSdala mladim možnost za zbiranje v LT, zaveda pa se, da vseh mladih ne bo mogel nihče zainteresirati. Sosvet bo zasedal znova v novembru.
Izrazil je prepričanje, da bomo našli skupni jeziktudi za pomoč pri gradnji prosvetnega doma.
F. Jevnikar je svet seznanil z novostmi pri
Cenovno najugodnejši ponudnik je CGP, ki ima tudi enotedenski dobavni rok, zato mu takoj pošljemo naročilnico.
F. Štepic je spomnil še na potrebno zaščitno ograjo na lokalki na Cirniku in nezadostno soljenje ceste na tej lokaciji.
ad. 3. Predsednik sveta je prisotne seznanil z iskanjem ponudb za morebitnega novega upravljalca pokopališča in poudaril, da se je potrebno natančno dogovoriti za investicijsko vzdrževanje.
ad,4. V inventurno komisijo smo imenovali V. Kolenca, J. Bračka in B Kraljevski,
ad,5. Obravnavali smo rebalans finančnega plana za leto 2005 in potrdili zahtevo za povišanje finančnih sredstev.
ad. 6. Tiskanje lokalnega glasila Krajan je v celoti strošek KS, zato smo se dogovorili, da zberemo kar največ naročil za objavo novoletnih voščil. Zadolžitve so prejeli vsi člani sveta.
ki je bila 08. 12.2005 ob 18. uri v kulturnem domu Mokronog in v prostorih KS Mirna.
Prisotni: J. Bračko, S. Jakoš, M. Škufca, N. Borštnar, M, Novak, A. Kirm, N. Borštnar, D. Skerbiš, B. Kraljevski, F. Štepic, opravičila sta se I. Zaplotnik in M Jevševar, od občinskih svetnikov pa J. Kovačič, A. Kastelic, B. Majcen, ostali pa so se opravičili.
DNEVNI RED:
1. Predstavitev - ustanovitev Razvojne agencije Mirnska dolina d.o.o.
obnovi koče na Debencu: projekti so zaključeni, razpis za izvajalca je objavljen, zemljišče je urejeno, v normalnih vremenskih razmerah je rok za izgradnjo objekta 31.12. 2005.
Zahtevo za postavitev krajevnih tabel Cir-nik. Ravne (Štepic) znova posredujemo z dopisom.
Za Miklavževanje odobrimo znesek v višini lanskoletne pomoči.
Pomagamo tudi pri organizaciji prireditve Vesel sem Mirnčan s plačilom računa v lanskoletnem znesku.
ad. 7. Podpredsednik g. Bračko je poročal o poplavi na cesti proti hiši C. Možina na Mirni. Predlagal je, da obvestimo občino in Vodno gospodarstvo in v soglasju z njim spomladi zgradimo manjši nasip, saj kaže, da poplave povzroča neočiščena brežina.
Prav tako je treba zaradi poplavljanja na Fužini in na nogometnem igrišču urediti zgornji tok reke do mostu.
Postaviti bo potrebno škarpo pri gasilskem domu, ki ga spodjeda rečica Zabršca.
Hišo M. Šepca pri sv. Heleni zaliva voda. Pri širitvi pokopališča moramo opozoriti strokovnjake, da ustrezno poskrbijo za odvodnja-vanjeshriba.
Dedek Mraz bo naše otroke obiskal 23.12. ob 15.30 v OŠ Mirna. Za darila namenimo 100% naših sredstev na vsoto, ki jo bo dala občina. Darila pripravi Mercator.
08.	12. 2005 bo ob 18. uri v Mokronogu predstavitev dela Razvojne agencije Mirnska dolina, ki se je udeležimo člani sveta v celoti.
Predsednik je še obvestil, da je pričela rasti koča na Debencu.
V	prvem delu seje, ki smo ji prisostvovali skupno s člani svetov KS Mokronog in KS Šentrupert, nas je avtor projekta T. Levovnik seznanil z namenom ustanovitve podjetja, njegovo ime še ni dokončno. Skrbelo naj bi za razvoj naše doline in bi zajemalo področje od Gabrovke do Boštanja. Dejavnost družbe je svetovanje, izobraževanje, koordiniranje in nadzor nad projekti, usposabljanje informiranje.
V	Evropi so take agencije zelo moderne, model pa je uspešno zaživel predvsem v Zagorju, ki pokriva šestobčin.
7. redna seja sveta KS Mirna,
8. redna seja sveta,
Dejstvo, da je Mirnska dolina ekološko še dokaj neokrnjena in da leži v neposredni bližini avtoceste, ponuja številne možnosti za razvoj. Agencija naj bi povezala številne dejavnosti v dolini, poskrbela za enotno ponudbo, izdelala blagovno znamko, organizirano nastopala do vseh potencialnih partnerjev in države.
Večji del ustanovnega kapitala bo prispe-
val TOM, ostali družbeniki pa se bodo sami odločili za višino deležev, Finančnega tveganja ni, saj se taka agencija sama preživlja z opravljanjem dejavnosti, ki so vpisane v register.
Prvenstvena naloga agencije bo izdelovanje projektov v imenu naročnikov, se pravi strokovno delo in izdelovanje programov, na osnovi katerih lahko kandidiramo za pri-
dobitev državnih in evropskih sredstev za posamezne dejavnosti.
V nadaljevanju seje smo se odločili, da pristopimo k Razvojni agenciji Mirnska dolina, višina vložka pa bo enaka kot v naših sosednjih krajevnih skupnostih.
Zapisala Bariča Kraljevski
Mirna - občina - DA ali IME
Nekaj krajanov se je obrnilo name in me povprašalo, zakaj nismo naredili nič za samostojno občino Mirno.
V krajevni skupnosti Mirna smo pred leti že izvedli referendum z vprašanjem o samostojni občini in takrat se je velika večina krajanov odločila, da želimo ostati v obstoječi trebanjski občini. Po nekoliko spremenjenih pogojih ustanavljanja novih občin smo na svetu KS menili, da je edino smiselna združitevtreh krajevnih skupnosti in sicer poleg Mirne še Šentrupert in Mokronog, za kar smo imeli tudi podporo v organih naše občine. Tako smo se na to temo tudi že dvakrat sestali vsi sveti krajevnih skupnosti Mirne, Mokronoga in Šentruperta in ugotav-
ljali možnosti sodelovanja v skupni občini. Zagotovljeni bi bili tudi vsi pogoji, saj bi nova občina (Mirnska dolina?) štela okoli 7000 prebivalcev, o sedežu pa smo se pogovarjali, da bi bil v Slovenski vasi. S kasnejšimi odločitvami vodstev KS Šentrupert in KS Mokronog, da bodo kandidirali za samostojno občino, pa so vse nadaljnje aktivnosti o zamišljeni skupni občini zamrle.
Glede samostojnega nastopanja za ustanovitev občine Mirna smo bili v svetu KS Mirna mnenja, da bi bili sami premajhni za kakovostnejši razvoj Mirne in okolice.
Z uspešnimi dogovori in aktivnim delom občinskih svetnikov lahko enakovreden ali kvalitetnejši razvoj zagotovimo tudi v obstoječi občini Trebnje, v kateri se KS Mirna dobro počuti injijezagotovljen nadaljnji razvoj.
Nekaj več pripomb imamo le na prepočasno urejanje prostorskega plana, vendar sem prepričan, da bomo tudi tukaj dosegli hitrejše uresničevanje zastavljenih ciljev, vsekakor pa upam, da bo naslednji svet KS Mirna, ki bo izvoljen v naslednjem letu, še uspešnejši, kot pa smo bili mi, ki se nam mandat počasi izteka.
Vabim pa vas, krajane Mirne, da podate svoja mišljenja o eventualni občini Mirna, saj dolgoročno še vedno ni nič izgubljenega. Svoja razmišljanja in prispevke pošljite na sedež KS Mirna, Glavna cesta 28.
Želimo vam veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva ter vesele božične in novoletne praznike!
Predsednik KS Mirna Dušan SKERBIŠ
Zaključek del na gradu Mirna
Mirnska Speča lepotica se počasi prebuja in kaže svojo lepoto dolini, nad katero se ponosno dviga. Prvi kamni so bili na griču nad Mirno po najnovejših spoznanjih položeni pred 6. tisočletji. Ker je to prazgodovina, si danes lahko le domišljajo, kako je tedaj to izgledalo. Verjetno kot neki šotori, v katerih so prebivale družinske celice.
Leta 1035 je oblast na tem delu Evrope pe. Vladala je sedem let, želela pa je po-prevzeia kneginja Ema Krška. Sijajna gospa,	novnozdružiti Karantanijo,
ki je imela v lasti velik del jugovzhodne Evro-	Ker je prva znana vladarica gradu na Mir-
Odkritju Lenassijevega obeležja so prisostvovali pomembni gostje
ni, so ji na vzhodni steni palacija postavili obeležje, ki ga je izdelal Janez Lenassi. Zgodovinarji trdijo, da je bil njen dinastični grad Škrljevo.Vendarje bil tedaj premajhen, da bi lahko gostil kneginjo in njeno številno spremstvo,
Grad, kakršen se obnavlja danes, je nastal nekje v sredini 17. stoletja med letoma 1650 in 1680. Do konca 18. stoletja je imel pomembno gospodarsko in politično vlogo, saj je bilo v njem deželno glavarstvo.
Dr. Marko Marin je grad v najem od občine dobil leta 1962 in od takrat ga tudi obnavlja. Najprej s svojo profesorsko plačo, kasneje so mu pomoč ponudili tudi drugi.
Prijeten kulturni program so pripravile mlade glasbenice
Za 50. rojstni dan novi prostori
Podjetje Tapetništvo TR je v petek, 9. decembra 2005, na Jesenicah odprlo nove poslovne prostore. Investicija je bila vredna 220 milijonov tolarjev, z njo pa so pridobili nekaj manj kot 4000 m2.
povečani proizvodni prostori, upravni prostori in razstavni salon. Stavbo so kupili lani poleti, skupaj z obnovo pa je bil vložek 220 milijonovtolarjev.
Direktor podjetja Tapetništvo TR, Boris Oblak, je povedal, daje povečan obseg dela silil podjetje v to, da so začeli razmišljati o večjih poslovnih prostorih. In dodal: "Zelo
Korenine podjetja segajo v leto 1954, delavnica pa je bila vpisana v register podjetij in obrti leta 1955 z imenom Tapetništvo in sedlarstvo Radovljica. Prvi koraki delavnice so bili usmerjeni v popravila in usluge za potrebe kraja in bližnje okolice, nekaj malega pa so že delali za Elan. Letos podjetje torej praznuje 50 let svojega delovanja.
Ob selitvi v nove prostore na Jesenicah se je podjetje iz Tapetništva Radovljica preimenovalovpodjetje Tapetništvo TR, Ostaja del skupine TOM, kamor se je priključilo leta 2003. Specializiranojeza navtični program in opremo hotelskih sob, Podmeža-klo imajo na razpolago skoraj 4000 m2 površin. Na njih bodo prostor našli


smo veseli, da nam je v letošnjem letu to tudi uspelo realizirati, kajti to je kar velik finančni zalogaj zatako majhno podjetje kot smo mi. Pridobili smo precej novih delovnih površin in s tem izboljšali delovne pogoje zaposlenim, na ta račun pa želimo dvigniti tudi kvaliteto naših izdelkov in storitev."
Predsednik uprave skupine TOM d. d., Bruno Gričar pa je ob otvoritvi povedal, da je podjetje pomemben in uspešen del skupine TOM, katerega poslanstvo je predvsem zadovoljevanje kupcev na področju navtičnega programa in inženiringa, ki dopolnjujejo njihovo ponudbo na področju oblazinjenega pohištva. Povedalješe: "Z zadovoljstvom ugotavljam, da je direktorju in njegovi ekipi uspelo urediti zelo funkcionalne in lepe prostore, ki pomenijo velik korak k izboljšanju tehnoloških in delovnih pogojevin stem najboljšo kvaliteto izdelkov in procesov."
V kulturnem programu na otvoritvi so sodelovali učenci Glasbene šole Jesenice, za zabavo pa so med drugim poskrbeli tudi Trubači izGuče.
Petra Krnc
Oboki so pomemben del gradu - so kot biseri na ogrlici, je nekoč rekel dr. Marko Marin.
Najpomembnejša letošnja pridobitevje obnovljen palacij in streha na njem, kar je bila finančno najzahtevnejša naloga. Zanjo je dr. Marin nekemu svojemu prijatelju nekoč rekel, da ne bo nikoli obnovljena. Večkrat tudi ponovi anekdoto: ko sreča v Ljubljani nekega starega prijatelja in beseda nanese na palacij, se pogovor vselej konča s smehom.
Najbolj pereča točka obnove je bila od vsega začetka južna stena, saj je rušilni dinamit zrahljal podlago globoko pod temelje, na katerih je bila stena zgrajena. Morali so iti globoko vtemelje, da so jo lahko postavili in grad tako počasi, a vztrajno pridobiva svojo podobo izpred dveh stoletij in pol, hkrati pa postaja pomemben del družabnega življenja na Mirni.
Na njem se večkrat lahko srečujejo ljubitelji kulture, družabnega življenja in prostovoljci, ki so pristavili pomemben kamen pri obnovi gradu.
Grad je že gostil nekaj kolonij in kulturnih prireditev, dr. Marin pa ima z njim posebne načrte: upa namreč, da bo nekoč postal središče alternativne kulture. Meni namreč, da ni dobra kultura samo tista, ki prihaja z akademij, ampak lahko takšna nastane povsod. Čas pa bo pokazal, kaj je resnično dobro.
Za prihodnje leto pripravlja posebno presenečenje: napisana je že igra o življenju Kneginje Eme, ki naj bi svojo uprizoritev doživela ravno na mirnskem gradu.
Speča lepotica se torej počasi, a vztrajno prebuja in bo morda nekoč prebudila tudi Mirno, ki se je tisti petek, ko je grad gostil vse, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi, zavila v gosto, hladno meglico. Toda nasmehi na obrazih prejemnikov posebnih osebnih priznanj za vso pomoč pri obnovi gradu tako letos kot tudi v preteklih letih so bili vseeno pristni, obiskovalce pa je ogrel tudi topli napitek po prireditvi in kiepetzznanimi obrazi.
Petra Krnc
Delo Sosveta za varnost KS Mirna
Sosvet za varnost ki je bil ustanovljen na pobudo Policijske postaje Trebnje, oziroma vodje policijskega okoliša J. Senice, seje konstituiral in imel že tri seje, zadnja je bila razširjena.
Policija namreč želi ljudi navajati na samozaščitno ravnanje.
Stalni člani so:
-	Dušan Skerbiš, predsednik sveta KS Mirna,
-	JanezŠenica-VPO, policist Policijske po-stajeTrebnje,
-	Jožica Gregorčič - predsednica staršev OŠ Mirna,
-	Anica Marinčič - ravnateljica OŠ Mirna,
-	Tone Starič - predstavnik gasilcev PGD v KS Mirna.
Povzemamo iz poslovnika Sosveta za varnost:
Namen in cilji posvetovalnega telesa
Namen:
-	preprečevanje in proučevanje varnost-
IZJAVA ZA JAVNOST
V ponedeljek, dne 28.11.2005, so se ob 18. uri v prostorih Gostišča Pri Francki na Mirni zbrali člani iniciativnega odbora na ustanovni seji Občinskega odbora Slovenske nacionalne stranke Trebnje. Na seji so zbrani poleg vodstva odbora izvolili tudi prvega predsednika odbora in sicer Aleksandra Udovča z Mirne, podpredsednik pa je Alojz Metelko z Mirne. Obravnavali so lokalno problematiko v Občini Trebnje, določili smernice za bodoče delo, spregovorili o bližajočih se volitvah ter sprejeli sklep, da v kratkem skličejo tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili program dela SNS v Občini Trebnje, Seje seje udeležil tudi sekretar SNS in član Republiškega odbora stranke Matjaž Engel, ki je zbranim podal poročilo o delu stranke v DZ RS, obljubil pa je tudi, da bo člane novoustanovljenega odbora v kratkem obiskal predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.
Vsem skupaj je ob koncu zaželel obilo uspeha pri bodočem delu odbora.
Predsednik 00 SNS Trebnje Aleksander Udovč
Kabelska televizija
Podjetje EVJ ELEKTROPROM d. o. o, iz Kisovca je na Mirni na Dolenjskem vaš kabelski operater. Na kabelski sistem seje mogoče priključiti v centru Mirne in pa tudi na širšem območju. Trenutno se lahko na kabelski sistem priključite na Lunačkovi, Sokolski, Jamski in Glavni cesti,
Z veseljem vam sporočamo, da se je odslej na kabelski sistem EVJ ELEKTROPROM možno priključiti v naselju Zapuže. Cena kabelskega priključka jeznižana na 108.000 SIT z DDV, na sedežu podjetja pa že zbiramo prijave za priklop.
nih problemov;
-	interdisciplinarno reševanje nastalih varnostnih problemov;
-	združevanje različnih komisij, delovnih skupin ali podobnih organizacij, ki se uk-varjajos podobnimi ali enakimi zadevami pod enotno okrilje, s tem pa doseči učinkovitost, transparentnost in racionalizaci-jodelovanja;
-	vplivanjenavarnostnozavestprebivalcev;
-	ugotavljanje stališč ali mnenj javnosti o varnostnih razmerah.
Cilji:
-	zmanjševanje števila varnostnih problemov v krajevni skupnosti;
-	povečati občutek varnosti pri krajanih;
-	partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi KS;
-	medsebojna obveščenost partnerjev o
Oživitev
turističnega
društva
Vsi večji kraji v naši neposredni bližini ga imajo - turistično društvo, namreč. Pri nas je ostalo le pri obljubah, kajti manjka nam zagnanih prostovoljcev, ki bi se spoprijeli z nalogami in poskrbeli, da bodo tudi naše prelepe vasi dobile na turističnih zemljevidih mesto, ki jim gre.
Kratko in preprosto: iščemo krajane, ki jim je mar kaj več od »lastnega ognjišča« in bodo s svojimi idejami pripomogli k razcvetu turistične ponudbe. Veliko lahko ponudimo mimoidočim, tudi zadržimo jih lahko za nekaj časa z vsem, kar imamo pokazati.
Le ljudi nam manjka, tistih, ki bodo s svojim znanjem in voljo znali povezati našo ponudbo v celoto.
Spoštovani krajani, če imate veselje, predloge in pobude, pridružite se nam. Skupno nam mora uspeti.
Svet KS Mirna
Kabelski sistem pa bo kmalu na voljo tudi krajanom Zabrdja, kjerže potekajo pripravljalna dela in pridobivanje soglasijza izkoptrase kabelskega sistema. Za območje Zabrdja tudi že pobiramo prijave, cena kabelskega priključka pa je pravtako znižana na 108.000 SIT z DDV.
V mesecu decembru bomo za vas v kabelski sistem vključili enega izmed najzanimivejših programov s slovenskimi podnapisi DISCOVERY CHANNEL in tako še obogatili pestro ponudbo televizijskih programov.
Pohitite in izkoristite čas akcije ter si zagotovite svoj kabelski priključek že danes! Za priključitev na kabelski sistem EVJ ELEKTROPROM nas pokličite na telefonsko številko 03 56 57150.
varnostnih razmerah;
-	soodgovornost in porazdelitev nalog za zagotavljanje varnosti med partnerji
Aktivnosti posvetovalnega telesa
Vsi člani posvetovalnega telesa izvajajo naloge in aktivnosti za doseganje ciljev v okviru svojih pristojnosti.
Posvetoval no telo za doseganje ciljev:
-	obravnava in analizira letno poročilo o varnostnih razmerah v lokalni skupnosti;
-	oblikuje strategijo dela za odpravljanje vzrokov za razraščanje negativnih pojavov v lokalni skupnosti;
-	oblikuje prioritetno listo reševanja varnostnih problemov;
-	izvaja projekte;
-	pridobiva finančna sredstva in strokovne sodelavceza izvajanje projektov;
-	ustanavlja delovne skupine ali podtelesa na ravni krajevne skupnosti ali sosesk za izvajanje posameznih aktivnosti;
-	pripravlja reklamna sporočila, izdaja zloženke in druge pisne materiale o varnostni problematiki;
-	organizira okrogle mize in debatne večere o preventivnem delovanju;
-	sodeluje na razstavah, sejmih in podobnih prireditvah, kjer lahko vzpodbuja preventivno delovanje
-	pripravi letno poročilo in analizo rezultatov dela posvetovalnegatelesa;
-	seznanjajavnosto svojem delu.
Med neposredne aktivnosti so zapisali:
-	namestitev dodatne svetilke, ki bo osvetljevala igrišče pri vrtcu,
-	namestitev svetilke pri Dani za osvetljevanje mostu čez Mirno,
-	odstranitev klopi pri spomeniku na Rojah, kerjih je potrebno renovirati,
-	zamenjava ključavnice na vratih doma Partizan,
-	zaporavhodavdomPartizan,
-	ureditev varne poti do šole ob nasipu ali na nasipu Mirne.
Člani Sosveta za varnost krajevne skupnosti Mirna se sestajajo vsako prvo sredo v mesecu, zato lahko njim neposredno ali v pisarno KS Mirna sporočate svoja opažanja in predloge, ki bodo pripomogli k uresničevanju zastavljenih ciljev.
Spisek TV programov v KRS Mirna, november 2005:
SLO 1, SLO 2, POP TV, A KANAL, GAJBA TV, TV 3, VAŠ KANAL, HTV 1, HTV 2, HTV 3, PRO 7, SAT 1, VIVA 1, BBC WORLD, CNN, TV 5, RTL, RTL 2, SUPER RTL, CARTOON/TNT, DS F, EURO-SPORT, RAI UNO, ZDF, N 3, MTV, AR D, KABEL 1, 3 SAT, SPICE PLATINUM, TV PINK, NATIONAL GEOGRAPHIC, VOX
V KRS se prenašajo tudi radijski programi na UKV področju.
DEŽURNI TELEFON VSAK DAN OD 7. DO 21. URE - 041 207 222
Mmm, dober golaž!
Brata Rok in Boštjan Hrenk, ki vodita lokal FORCA BAR sta organizirala domiselno prireditev, bolje rečeno tekmovanje v kuhanju govejega golaža. Prijavilo seje šest ekip (ekipo sestavljajo 3 člani). Dogodek se je odvijal 29, oktobra na prostem pred lokalom Forca Bar. Številni firbci in sladokusci so lahko štiri ure (od 10. do 14.) vonjali omamne dišave, ki so se širile iz kotličkov, kamor je vsaka ekipa vmešala k predpisanim 80 de-
IMajboljši golaž je skuhala ekipa Paradiž
kagramom govejega mesa še svoje čira -čare. (Beri: čebulo, sol, poper,...). Po določenem času je stroga, nepristranska komisija »ekspertov« razglasila rezultate. Prvo mesto
Zadovoljni z 2. mestom
Tokrat pač ni šlo; nekdo mora biti tudi zadnji
si je prikuhala ekipa »Paradiž« iz Mokronoga, drugo mesto je pripadlo ekipi »Ptičja gripa« z Mirne, tretje mesto pa so še ujeli mladi člani ekipe »Trije kralji«, prav tako z Mirne. Vse tri ekipe so prejele pisna priznanja in bogate nagrade. Drugi pa morda naslednje leto, saj prireditelj načrtujetekmova-nje »razširiti« in ga ponavljati, tako da bo postalo tradicionalno. Lepo, domiselno in razveseljivo, še predvsem zato, ker so se »prebudili« mladi Mirnčani.
Dušan Zakrajšek
Komisija - sami sladokusci - je imela naporno delo
Prve tri skupine so prejele priznanja in praktična nagrade: 1. Paradiž Mokronog (v sredini), 2. Ptičja gripa (levo), 3. Trije kralji Mirna (desno)
Sam s seboj
Z lenobo, hladno neprizadetostjo se umikajo modri luči, ki drvi proti bolnišnici,
Nesreča, Nikogar več se ne dotakne. Nič pretresljivega. In nič tragičnega. Del vsakdana. Naše kulture. Nerazumljive.
Nezavestno, mlahavo telo pripeto na aparate. Niti človek nisi več. Samo še številka. Statistika za črno kroniko. In kup stroškov. Veliko stroškov. Komajda se še kdo ozre nate. Se pač zgodi. Življenje teče dalje.
In v tej čudni ujetosti, ko nisi ne tu ne tam, ne zmagovalec in ne poraženec, izključen iz igre moči in v srcu vre jeza, bes, obup na nemoč, na zapuščenost, si obupno želiš še ene priložnosti. Novega jutra in vseh tistih krasnih stvari.
Karkoli obljubiti, priznati karkoli, odpustiti karkoli in komurkoli, se spraviti s komerkoli za še eno hudičevo priložnost.
Ohraniti svoj prestiž, moč, pri Bogu in ljudeh doseči odpuščanje za svojo brezobzirnost, preračunljivost, brezvestnost, ki je tako alitako rezultatzgleda in vzgoje, preteklosti, zgodovine. V resnici si sam žrtev.
Vseeno. Samo še ene priložnosti si obupno želiš.
Potem pade maska in si sam s seboj. In s svojo vestjo, ki vse postavi na pravo mesto. Pred katerim nima kam bežati. Kaj obljubljati, se opravičevati.
Spoznaš, da življenja ne moreš kupiti. Potem ni več želja. In ne hinavščine. Le še vest. In neskončen strah.
Takrat se do bolečin zaveš vsega zla, izrojenosti, grozljive sprijenosti, nadutega kretenstva, laži, incestnega mešetarjenja za lastni ponos, dušo, stanje.
Nisi več pameten in ničesar več nimaš. Le še pobožno željo po milosti, ljubljenosti in spoštovanju. Po preprostosti. Po nasmehu, besedi dober dan, ki je kot objem, pesem, poezija, kot lepa prastara molitev iz davnine, ki se je okleneš kot sanj, upanja.
Takrat spoznaš, da ni slučaj, da situ. Da je življenje do drugih dosti manj pravično, pošteno in radodarno. Da si zato tudi ti kriv.
In postane ti neskončno žal.
Če to sploh še kaj pomeni.
Daniela MIKUŠ
Ko ostaneš sam
Pesnik bi rekel:« Hodil po zemlji sem naši.« Moja pot je tokrat imela drugačen namen. Hotela sem pogledati v bolniško sobo Martina Jevševarja iz Zabukovja, ki že osem let leži, nepokreten, prizadet od kapi. Bolniška postelja, taka, ki se lahko v vzglavju dvigne, topla soba s krušno pečjo in televizorjem.
Martin si sam ne more nič pomagati, zato je ob njem žena Milka, mati njunih treh otrok. Neguje ga, hrani, umiva, preoblači in kar preveč skromno pove, da mož nima preležanim čeprav že osem dolgih let leži. V sobi je tudi invalidski voziček, ker očeta, kadar je toplo, zapeljejo ven, kjer so pred hišo naredili uto iz lat. Obiski so redki, razen otrok in vnukov, še tu in tam kak sorodnik. Prepuščeni so sami sebi in skrbi za delo, nego, kmetovanje, pa še in še.
Zanimalo meje, če kdo od organizacij,, ki naj bi se ukvarjale s takimi problemi, pride na obisk. Tišina, nato odkimavanje glave in žalostni: »Ne«. Pohvali otroke, lepe besede
zahvale nameni dr. Tratarjevi in medicinski sestri Anici, patronažni sestri in zdravnikom v novomeški bolnišnici. Prijaznost osebja vsaj malo olajša tegobo bolezni, v nočeh pa, ki so doge in težke, je sama z možem, sama z nemočjo, da bi stanje izboljšala.
Milka je v negovalnem delu že dolga leta, ne samo ob možu, več let je hodila negovat tudi očeta na Češnjevec, do koder je od
zadnje postaje vlaka ali avtobusa še debela ura pešhoje. Pa je zdržala, zdrži tudi sedaj, vodi jo misel, da mora kot žena in mati storiti vse, kar se da, za njen sedanji dom in družino. Njene želje so skromne, neznatne, da le ne bi bilo slabše, pravi. V meni pa se je zbudilo vprašanje kje so vsi tisti humani ljudje raznih komisij in organizacij? Kje so časi, ko so bili obiski k takim bolnikom organizirani, ko so se k sosedski pomoči vabili tudi osnovnošolci. Smo se res že tako razčlovečili, da ob takih tegobah enostavno obstanemo, kot da nam ni mar težav sokrajana? Ne verjamem, prepričana sem, da je seme humanosti še živo, da bomo ponovno delali na tem, da obudimo toplo, iskreno sočlovečnost!
Milka, tebi in otrokom želimo, da vzdržite, da vam življenje na drugih poljih prinese zadovoljstvo kot plačilo za prijazno skrb.
Pavlina Hrovat
Za sožitje generacij in dobrososedstva
Na pobudo in v organizaciji našega DOBREGA SOSEDA ANDREJA BAJUKA in njegove soproge MAKSE smo »vaščani« - stanovalci naselja Roje (I.) soboto 17, 09. 2005, preživeli v prijetnem druženju.
Kot sta v vabilu - programu zapisala pobudnika, naj bo to srečanje eden od zidakov za utrjevanje prijateljskega sobivanja sosedov in vseh generacij. Tako so bili povabljeni vsi ORIGINALI - STAROSELCI, priseljenci ali primoženi (prihajoči), odseljeni -odmoženi oz. odženjeni (odhajoči), ki so se večinoma tudi udeležilitega srečanja.
Program je bil bogat in zanimiv, začetno ogrevanja pri bivši trgovini MAKSI, nato lep pohod (kdor je zmogel) z Roj preko Trstenika, Aplenka, Drage, kjer so bila ponekod tudi »črna vrata« zidanic, do Turistične kmetije Možina na Bradu, kjerje bil prijeten zaključek.
Na koncu srečanja pa je bil opravljen še »svečan obred« razrešitve dosedanjega in izvolitev novega »STAREŠINE« srečanja, to je predaja dolžnosti in pravic od dosedanjega Andreja Bajuka na novega Marjana RA-JERJA. Želimo, da bo ta tradicija ostala!
R. Žibert
Pobudnik in organizator srečanja Rojčanov, Andrej Bajuk (na fotografiji prvi z leve) se je ob domači kapljici gostišča Pri Možini kar oddahnil
Najbolj utrjeni so se z Roj do vsaj 8 km oddaljenega cilja odpravili peš.
»VEZI«, literarni krožek DU Mirna
Krožek je pričel delo 11. novembra in prvi gost našega večera je bil prof. Janez Gregorčič, ki je tudi pesnik. Kar premalo samozavestni so naši obiskovalci. A kaj se hoče, ne morejo in ne moremo biti vsi Prešerni in ne Dostojevski.
Vsak človek je unikat, ki v sebi nosi dar ali spomin, ki bi bil vreden, da se ga zapiše in opiše. Zato ponovno vabljeni! Pogovori tečejo o vsebinah knjig, beremo pesmi in prispevke, vse je bolje, kakor početi ničesar.
Ime Vezi nas bo povezovalo v našem literarnem ustvarjanju, pa tudi v medsebojnih stikih. V Vezeh bomo opisovali dogodke, želje, ljubezen, s prispevki bomo poskrbeli, da kaj lepega, veselega, grenkega, pomembnega ne utone v pozabo. Naša naslednja gostja bo gospa Anica Zidar, cvet naše doline. Prof. Gregorčiču se zahvaljujemo za večer, ki ga je poklonil Vezem, vsem pa, ki radi berete, pišete, recitirate in poslušate, želimo, mira in topline v božičnih praznikih, v novem tetu pa fiaj se vam izpolni vse, česar si najbolj želite.
Tokrat se vam prestavljamo stremi prispevki.
Animatorka Pavlina
KOŠČKI SONCA
Francka Pate -»skromnost, modrost in dobrota«
V Domu starejših občanov v Trebnjem trenutno živi devet krajanov iz naše krajevne skupnosti: Frančiška Janežič, Ana Prosenik Juvančič, Slavko Kirm, Vilibald Mole, Ana Pajč, Frančiška Pate, Jožefa Sladič, Alojzija Štangar in Danijela Žukovec. Kako jim tečejo dnevi, kako se otresti groze vseh nas, ki bomo kmalu na njihovem mestu, kako se izogniti strahu pred lastno nemočjo in vendar polno živeti tudi v poznih letih svoje jeseni - o tem in še o marsičem sem poklepetala s svojo sosedo, gospo Francko Pate
Poznava se dolga leta in včasih sem bila njen vsakodnevni gost, Odkar živi v Domu starejših občanov v Trebnjem, so se ti obiski nekoliko skrčili, in vedno sem jezna sama nase, ker so izgovori močnejši od volje, a teta Patkova, kakor ji rečemo v Gorenji vasi, razume vsako opravičilo, kot je vedno z veliko mero razumevanja sprejemala vse, kar ji je prineslo življenje.
»3. decembra je minilo dve leti, ko sva se z možem odločila, da se preseliva v dom, saj ne bi mogla več skrbeti zase. Huda odločitev je bila to; mogoče bi še odlašala, a jaz sem bila takrat v bolnišnici in prevladala je skrb za bolehnega moža. Nisem ga mogla tako dolgo pustiti na breme sosedov in prijateljev. Pridružila sem se mu čez teden dni, a že v januarju naslednje leto se je njegov čas iztekel.«
Z veliko žalostjo, a z vdanostjo je sprejela tudi njegov odhod, kakor je vedno prevzemala nase vsa bremena. Ni ji bilo lahko, Veselovi Francki z Velike Ševnice,
»Februarja bo 84 let, odkar sem se rodila. Štirje otroci smo bili, najstarejši brat je prevzel domačijo in delal na žagi, sestra se je poročila na Selo, brat Lojze je umrl v ujetništvu in nikoli nismo izvedeli, v katerem taborišču je ugasnilo njegovo življenje.
Mama so bili doma iz Lašč in z njimi so povezani najlepši spomini na dom. Veliko smo peli in to je marsikdaj omililo utrujenost po napornem kmečkem delu.Tudi selski nečaki so pevci, ševniški pa ne.Zdaj ne pojem več, čeprav imamo v domu zbor, prestara sem.
Rada sem hodila v Trebnje v šolo, pa čeprav je bilo daleč in posebno pozimi zelo naporno, Silno sem si želela postati šivilja, a so me doma rabili za delo na polju in v hlevu. Ponoči sem šivala »kovtre«, da sem si zaslužila vsaj nekaj svojega denarja. Tako
sem lahko kdaj pa kdaj razveselila svoje nečake.«
V tistih najinih klepetih na klopci pred njuno hišo v Gorenji vasi sem izvedela marsikatero podrobnost iz teh časov, veselo in žalostno, posebno pa me je vedno prevzela njena ljubezen do mame in občudovanje vsega, kar je bilo povezano z njo. Morda sem se prav od nje naučila ceniti in spoštovati tudi neskončno odrekanje svojih staršev. Tudi trdna vez z vsemi šestimi nečaki je biia nekaj posebnega: kteti Francki so hodili kakor domov in pridno jo obiskujejo tudi zdajvdomu.
»Tri leta po mamini smrti sem se poročila v Gorenjo vas. Za otroke je bilo prepozno. Domek je bil skromen, Lojzetova plača še bolj, pa sva kmetovala in po skromnih močeh vedno kaj na novo postorila. Ves čas pa naju je pestila še bolezen: če sem bila jaz v redu, je pa Lojze zbolel. A takrat smo si Gorjani pomagali med seboj pri vseh večjih opravilih. Vedno si lahko računal na soseda. Delili smo si dobro in slabo.«
Tudi zdaj zbrano in umirjeno sprejema živ-Ijenjevdomu,
»Vse je dobro, ničesar mi ne manjka, le doma nisem,« ji vedno znova zadrhti glas, ko mi to misel ponavlja ob slehernem srečanju.
Kar seješ, to žanješ, so rekli včasih, in če za koga, potem to velja zanjo. Nikoli ni šel nihče mimo hiše, da ga ne bi povabila na kozarček ali pa mu odrezala najslajšega kruha iz peči. V tisti majhni kuhinji, topli in dišeči po čistem in dobrem, ni nikdar zmanjkalo prostora, pa če se je nagnetlo še toliko obiskovalcev.
Le redko mine dan v domu, da bi ne imela obiskov; sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci ji krajšajo dneve v domu, kjer je že tako polno zaposlena. Enkrat tedensko se dobi-
jo v skupini za samopomoč Šmarnice, kjer se pogovarjajo o najrazličnejšem. Dvakrat na teden se s terapevtko dobivajo v miselni skupni, ob četrtkih je skupno branje Dolenjskega lista, trikrat imajo skupinsko telovadbo, ob vseh pomembnejših praznikih Dom organizira prireditve, ob sredah se stanovalci srečajo v kapeli, enkrat mesečno praznujejo rojstne dneve vseh, ki so jih imeli v preteklem mesecu.
»Postrežejo nam z okusno hrano, poskrbijo za higieno, lahko obiščemo zdravnika, imamo oprano, zlikano, pa saj se ne spomnim vsega,« se opraviči, čeprav vem, da je malo ljudi pri teh letih še sposobno tako natanko poznati podrobnosti vsakodnevnega življenja.
Nočem je žalostiti, zato odhajam na obiske takrat, ko sem dobre volje, ker bi se sicer ne mogla spopadati z njenim domotožjem in vedro, kolikor se le da, odgovarjati na številna vprašanja o njeni domači vasi.«Pa saj ne bi mogla več skrbeti zase,« se vedno sama potolaži.«in vsi so tako dobri z mano.«
Temu lahko pritrdim. Sestre, gospodinje, terapevtke, direktorica in sploh vse osebje, ki ga srečujeva ob obiskih, je več kot prijazno z njo. Kot v starih časih doma pa ima tudi tam v Domu zmeraj na mizi polno košarico bonbonov, Še vedno ji je v največje veselje, da lahko koga obdari, razveseli z drobnim darilom. Nikoli se ne pritožuje, raje umolkne, kotda bi povedala kaj slabega. Hvaležna je za vsako drobno pozornost in vsem, ki soji v življenju stali in ji še stojijo ob strani.
Veliko sem se naučila od vas, teta Patkova, nikoli ne boste vedeli, kaj vse ste mi dali. Srkala sem vaše modrosti, potrpežljivost, dobroto, a verjetno bodo morala miniti še leta, da vam bom lahko včem podobna.
Vem pa eno: če bi dobrota imela ime, potem bi nosila vaše.
Bariča Kraljevski
OBVESTILA
Obvestilo vodje policijskega okoliša
Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi §	1 množičnega metanja
petard in uporabo drugih pirotehničnih izdel-kov. Medtem ko je meta-'i'\ i nje petard nekaterim po-sameznikom in skupi-I nam zabava, je za večino državljanov neprijetno dejanje, Neprevidna in nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, itd.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje.
Policisti Policijske postaje Trebnje bodo storili vse, da bi omejili nezakonito uporabo in zmanjšali možnost poškodb. Dosledno bodo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno (v šolah, v bližini šol, vrtcev, zdravstvenih domov, bolnišnic, domov za ostarele, športnih objektov, cerkvenih objektov in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi).
Zavedati se moramo, da je neprimerna
uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic,
Občane opozarjamo, da so previdni pri nakupu. Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj ta sredstva, če se jim ne morejo odreči, kupujejo v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkovdovoljenje. Pirotehnična sredstva se lahko upora bljajo od26.12.2005pa do02.01.2006.
Zima pomeni za udeležence cestnega prometa poseben letni čas. Nizke temperature, led in sneg niso značilnost ostalih letnih časov, pozimi pa lahko ti dejavniki povzročijo velike neprijetnosti v cestnem prometu (zasneženo vozišče, snežno ploskev, poledico), zato bi vse voznike opozoril na uporabo zimskih pnevmatik, ki je obvezna od 15. novembra 2005 do 15, marca prihodnjega leta.
V zimskem času, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša in čas zaznavanja nevarnosti daljši, so pešci ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Opozoril bi, da pešci v cestnem prome-
tu nosijo svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi trakovi. V primerih, ko ni hodnikov za pešce, morajo le ti obvezno hoditi po levi strani v smeri hoje,
Do meseca novembra 2005 se je na območju KS Mirna zgodilo 53 kaznivih dejanj, v36 primerih je bila podana kazenska ovadba, v vseh ostalih primerih pa je bilo podano poročilo na okrožno državno tožilstvo. Za 11 kršitev s področja javnega reda in miru smo podali obdolžilni predlog sodišču. S področja prometne varnosti je bilo obravnavanih 18 prometnih nesreč, od tega so se 4 prometne nesreče zgodile s telesnimi poškodbami. Obravnavali pa smo tudi samomor.
Pobude za vaše boljše varnostno počutje oziroma težave mi lahko napišete in pošljete po elektronski pošti na elektronski naslov janez.senica@policija.si ali sporočite na Policijsko postajo Trebnje, kjer sem dosegljiv na telefonski številki 07 34 62 700.
Ob koncu leta bi vam zaželel veliko sreče, zdravja, predvsem pa varno Novo leto 2006!
Janez SENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
Družina je dom
Res je! Družina je skupnost, kjer smo doma, kjer živimo in kamor se z vsake poti radi vračamo.
Ena takih je osemčlanska družina Tomšič iz Škrjanč. Ata in mama, oči in mami, pa še štirje fantje, Andrej, Bojan, Rok, Tomaž, vsi že šolarji Osnovne šole na Mirni. Od prvega do petega razreda devetletke se razteza čas njihovega nabiranja učenosti. Radi hodijo v šolo, udeležujejo se raznih krožkov, Vesela šola, šah, le športa je manj, ker so vezani na prevoz. Zato pa domače dvorišče včasih postane nogometno igrišče. Pogovor z njimi nakaže, da so željni znanja. Imajo računalnik, zmerno stopajo na pot elektronike in tehnike, fantje radi pomagajo staršem, Andrej in ostali pa že včasih spečejo pecivo ali kekse.
Ob obisku so si vzeli čas, posedli okrog mize, se odprto in sproščeno pogovarjali, Nihče v tem času ni omenil televizije, nihče ni tipkal po mobitelu. Velika miza in topla kuhinja je pogovoru dala poseben čar. Začutila sem, da jih veže prijateljstvo, zaupanje v starše, v lepe odnose s starimi starši.
Kdo bi vedel, v kaj se bodo razvile deške glave. Kaj bodo počeli, otem še ne razmišljajo, razmišljata pa mami Danica in oče France, ki skupno pot ubirata že dvanajst let. Malo- veliko, kakor se vzame. Veže ju ljubezen in skrb do sinov, pa tudi spoštovanje do starih staršev. Lep, zelo lep dom v pravem pomenu medsebojnih vezi, v želji, da bi bili drug drugemu najboljši.
Še en obiskovalec se nam je pridružil. Stric Jože, ki je duhovnik, je družini prinesel Miklavževa darila in tisto iskreno veselje, dobro-voljnost, iz katere rastejo Tomšičevi sinovi. Ob dobri kavi in keksih, ki jih je z mamino pomočjo spekel Andrej, seje popoldne prehitro skrilo v večer. Kako redki so taki popoldnevi, redki kakor biseri, ki bogate življenje te
in še mnogih drugih družin.
Skrbeti za tako veliko družino je mogočno delo in velika odgovornost. Veliko je dela s kuhanjem, pranjem, pospravljanjem, a vse teče, ker delo opravljajo v harmoniji treh generacij. Fanlje se udejstvujejo tudi v cerkvenih krožkih in v povezava enega z drugim njihovemu življenju daje žlahtnost. Ob slovesu me je imelo, da bi prižgala cigareto, pa stari oče pove, da v celi vasi ni kadilca. Koristno in zdravo. Za razmislek meniinmnogimdrugim.
Flvala za lep sprejem, družina Tomšič, naj vam bo dana moč, da uspešno nadaljujete pot in delo, da vaši fantje postanejo in ostanejo dobri, prijazni možje in ljudje, Naj v njih ostane otroška doba kot kažipotskozi življenje.
Pavlina Hrovat
december 2005 • Krajan
ZANIMIVOSTI O MIRNSKI DOLINI
O življenju ljudstev na naših tleh
- nadaljevanje - 3
V prvem sestavku pod gornjim naslovom smo v telegrafskem stilu omenili ljudstva, ki so pred našim štetjem živela ali so se selila preko naše današnje domovine v obdobju pred našim štetjem. Navedeni so bili tudi nekateri najdeni materialni viri, ki dokazujejo, da je bila Mirnska dolina relativno cvetoča in gosto naseljena. V tem nadaljevanju pa bomo na kratko osvetlili pogled v arheološke najdbe, ki izpričujejo obstoj in način življenja takratnih prebivalcev.
Rimska doba je na Dolenjskem, kot po vsej Sloveniji, zapustila mnoge sledi. O ostalinah, ki jih je zapustil rimski čas v naših krajih, je v strokovnih zapisih možno najti mnogo podatkov. V Trebnjem so najdeni številni materialni viri kot miljni kamen, relief s poprsjem, razni kamni, vzidani v cerkev, grad, župnišče, kamni ogelski, vzidani v cerkev Dečja vas, itd. Že leta 1823 so v Radečah našli, sedaj že izginuli, rimski nagrobnik z žrtvenikom, posvečenim bogu SAVUSU in ADSHALUTI. V Hotemežu ob rimski cesti CELE-IA - NEOVIDUNUM so odkrili ostanke pristanišča in rimske grobove. V zaselju BORJE -DOBOVICA so našli novec cesarja HADRIJANA. Na gradišču pri VIHRU so našli rimsko gomilo in sledove zidane stavbe ter rimski vodnjak (po poročilu Jerneja Pečnika). Pri Doljnjih Jesenicah so našli rimske novce. Blizu Sv. Roka so odkopali rimske grobove. NaTrati pri Skrovniku je najdeno 15 gomil s pridatki iz rimske dobe. Rimski nagrobnik vzidan v zid razrušenega gradu RUKENSTEIN. Na ledini TLAKE pri Cerovcu je bil izkopan rimski grob s pridatki - poleg lončene žare še dve oljenki z latinskim napisom FORTIS in SREDCEN ter bronasto zaponko in še novec cesarja PIJA ANTONINA (hranjeno v Narodnem muzeju v Ljubljani). Zanimiv arheološki kompleks je med Kapljo vasjo. Šentjurskim hribom pri Tržišču, kjer so najdeni rimski grobovi in nagrobnik vzidan v cerkev Sv. Jurija. V tem okolišu so najdeni še dva srebrna uhana, bronasti prstan, uhani s poliedrom. Na Rakovniku pri Šentrupertu je najden zlatnik vladarja ARKADIJA, na Homu pri Šentrupertu orožje in konjske ostroge, na Rojah pri Gabrovki uhani s kocko, itd.
Umetnostni zgodovinah Ivan Stopar postavlja najdeno cerkveno zidovje pod temelji sedanje cerkve Sv Jurija na Šentjurski gori pri Tržišču v KAROLINŠKO OBDOBJE, to je v 9,- 10. stoletje (n. št.).
Navedeni podatki, in še mnogo drugih, nam pojasnjuje dogajanje in sliko tedanje rimske civilizacije na tleh sedanje Slovenije, še posebej pa mikroregije Mirnska dolina.
Skoraj pol tisočletja so bili naši kraji pod rimsko okupacijo. To je od zavzetja Furlanije in naše Primorske do Postojnskih vrat, v 1. stoletju pred našim štetjem, do razpada ZAHODNORIMSKEGA CESARSTVA koncem 5. stoletja po našem štetju.
V tem času so takratni prebivalci naših krajev doživljali dobre in hude čase. V začetku se je pod Rimom začel gospodarski in tudi kulturni razvoj, ki pa je nato zaradi vojnih pohodov vse bolj nazadoval. Kajti naše sedanje ozemlje je bilo vrata in veža, skozi katera so Rimljani, njihove legije osvajale Iliri k, Panonijo, Dacijo in celoten Balkan. Na drugi strani pa so preko tega istega
ozemlja tekle poti, po katerih so pritiskale velikanske množice ob selitvi narodov, ki so iskali bogastvo Rima. Že pred našim štetjem, so se selila preko naše sedanje Slovenije mnoga ljudstva: Boji, Latobiki.Varcijani.Tavri-ski, Gepidi, itd. V rimski dobi pa se je mešanje in selitev narodov še povečalo, posebno proti sredini 1. tisočletja našega štetja. Najprej so preko takratnega llirika pustošila germanska plemena (Vzhodni in Zahodni Goti, Vandali, Sasi, itd.). Za njimi pa so prihrumeli divji Huni z zloglasnim Atilo na čelu. To je sprožilo splošno premikanje in medsebojno vojskovanje, posebno še po razpadu Zahodnega Rimskega cesarstva. Največje selitve so bile v 5. in 6. stoletju. Najprej z vdorom Gotov, Langobardov in Avarov in nato še slovanskih plemen, to je Poljakov, Čehov, Slovakov in Alpskih Slovanov, ki so bili predhodniki Slovenov in seveda Južnih
Slovanov, ki so poselili Balkan.
Rimska država je dosegla svoj največji obseg pod cesarjem TRAJANOM, kije umrl I. 117 po n. št. Po tem pa kljub utrjenim mejam imperija (LIMES) in velikanski armadi (blizu sto legij) hi več vzdržala pritiska germanskih in slovanskih narodov, ki so napadali in vse pogosteje prebijali LIMES in nato v roparskih pohodih plenili rimske province.
S tem se je začel zaton Rimske države, ki je trajal približno tri stoletja. Že v četrtem stoletju Rim ni mogel ustaviti germanskih Gotov, ki so skozi ilirsko-italska vrata (iz smeri Panonije - Postojne in Gorice) vdrli v Italijo, I. 410 oropali glavno mesto Rim ter se umaknili. Končno pa je 1.476 germanski vojskovodja ODOAKER zavzel Rim in odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja ROMULAAUGUS-TUSA (njegova matije bila doma iz Petovia). To je bil konec zahodnorimskega cesarstva. V Italiji je nastala gotska država.
Med zadnjimi narodi, ki so se selili ali napadali Rim preko našega sedanjega ozemlja, so bili Langobardi. Le-ti so se 1.568 n. št. pod vodstvom svojega kralja ALBOINA umaknili z našega sedanjega ozemlja in na ta način odprli prostor za naselitev naših prednikov.
To vretje, vojskovanje za ozemlja in medsebojno mešanje se je na naših tleh umirilo v 7. in 8, stol. n. št., ko se je oblikovalo LANGOBARDSKO kraljestvo - velika Samova država - plemenska zveza in nato velika Frankova država v Zahodni Evropi, ter v tem okviru tudi kneževina Karantanija, država naših prednikov. S tem pa se začenja nova zgodba, to je obdobje konec 6, stol., ko naj bi po navedbah naših zgodovinarjev Boga Grafenauerja, Milka Kosa in drugih že v prvem naselitvenem valu najgosteje poselili ravno ta gričevnat svet med Gorjanci in Kumom, med Krko in Savo in kar je za nas posebno zanimivo, zelo na gosto so se naši predniki naselili prav v Mirnski in Temeniški dolini. Seveda so naši predniki pri poselitvi naleteli na staroselce iz rimske dobe, saj niso vsi zbežali ali bili pobiti. Le-ti so bili večinoma krščanske vere in drugačne kulture. Iztega obdobja pa je o življenju na sedanjih našihtleh zelo malo podatkov.
Se nadaljuje...
Viri:
Skupina avtorjev: Zgodovina Slovencev - CZ Ljubljana, 1979
Dr. Marko Marjan Slabe: 700 let Šentjanža, 1979
P. Baučer: Zgodovina Norika
France Režun: Naši kraji - Založba CIK Trebnje, 1992
Pavel Diakon: Zgodovina Langobardov
RudiŽibert
Mirna leta 1954 (foto: arhiv D.Z.J
Vedenjsko težavni otroci
Gospod Pucelj kar takoj na začetku razloži, da mu naziv vedenjsko težavni otroci ni všeč, ker otroka že v nazivu obsodimo, da je problematičen, kar pa ni res. Problematično je njegovo obnašanje. Otroka moramo spoštovati, takega, kot je, obravnavamo pa njegovo vedenje.
Starši se prevečkrat odločamo namesto otrok in jim ne damo možnosti, da se slabo odločijo. S tem jim onemogočimo, da se sami odločajo in da sami nosijo posledice, pa naj bodo to dobre ali pa slabe. Stem ni mišljeno, da lahko storijo tudi škodljive stvari, to jim kot dobri starši preprečimo. Prej ko jim pripustimo odločitve, prej bodo speljali tudi nekaj slabih. Prav je tako, Kajti ko ne bodo več pod našim budnim očesom, bodo prav gotovo naleteli na slabe odločitve in takrat bodo imele hujše posledice,
Primer:
Mama gre s hčerko v trgovino, skupaj nakupujeta, plačata in zapustita trgovino. Pred trgovino pa mama opazi, da ima hčerka v žepu čokolado, kije mama ni plačala. Pomeni:
-	hčerka se je odločila »da nekaj kupi po svoje«,
-	za to svojo slabo odločitev mora hčerka tudi odgovarjati,
-	zato jo mama pelje nazaj v trgovino in hčerka mora prodajalki povedati, kaj je storila in
-	vrniti čokolado.
Vzpostaviti moramo prostor, v okviru katerega se otroci sami odločajo. Vedno jih nagrajujemo in ne kaznujemo, ker jih moramo imeti brezpogojno radi.
Primer:
Otroci imajo praznovanje, starejši sin tepe mlajše otroke. Kaj naredimo? Starejšega otroka opozorimo, da to ni primerno vedenje in da če bo še pretepal ostale otroke, bo moral zapustiti ta prostor, dokler se ne bo odločil, da jih ne bo več pretepal. Če stem nadaljuje, ga dejansko odstranimo iz družbe, ker je nevaren za okolico; ko se bo odločil, da jih ne bo več pretepal, gre lahko nazaj vdružbo. Pomeni:
-	povedali smo mu, kaj je prav in kaj ne,
-	dali smo mu možnost odločanja
-	mu povedali, kaj so posledice
Ljudje imamo v sebi več oseb, za vsako od njih imamo drugačno obnašanje.
Primer:
Če gremo na razstavo, se drugače obnašamo, kot če smo na igrišču, celo oblečemo se drugače. Takšni so tudi naši otroci, zato starši svojih otrok ne poznamo dovolj. Tudi otroci imajo za različne priložnosti različna obnašanja. Zato lahko verjamemo, ko nam učiteljica reče, vaš Janez pa... (odgovarja pri pouku,...). To je normalen pojav in tako tudi mora biti. Otroci so sposobni registrirati dva ali pa več setov različnih vlog. Primer:
-	pri mami gre otrok spat ob 8 uri zvečer
-	pri očetu pa ob 10 uri
Vendar moramo vedeti, da če mi ne delamo iztega problema, bo otrok naslednjič pri mami spet šel normalno spat ob 8 uri, Tudi če poizkušajo drugače, jim enostavno rečemo »pri meni je pa tako, ne glede na to, kako je tam«. In če so pravila jasno določena, jih bodo otroci tudi sprejeli.
Otroku moramo pravila jasno razložiti, ker jih lahko pravilno razume le, če so prilagojena vsaki priložnosti posebej. Isto obnašanje na različnih mestih je lahko moteče in nesprejemljivo.
Primer:
-	če v gozdu ali v naravi vpiješ, je lahko sproščujoče
-	če pa vpiješ pri pouku ali vslužbije lahko zelo moteče
G. Pucelj je povedal nauk zgodbice o zvezdici Zaspanki in njeni vzgojni kazni. S svojim zamujanjem vslužbo je na Zemlji povzročila veliko zmedo, zato mora na Zemljo, da to popravi. Narediti mora nekaj dobrega in nato se lahko vrne v zvezdne steze.
Za konec nam je povedal tri pravila.
Prvo - zlato pravilo:
»Nikoli ne naredi sočloveku nekaj, za kar ne želiš, da bi drugi naredilitebi.«
Drugo - diamantno pravilo, ki je popra-vekzlatega pravila:
»Nikoli ne naredi človeku ničesar, česar si ne želi.«
Pomeni: kar je meni všeč, ni nujno všeč tuditebi.
in še tretje pravilo:
»Problematično je tisto vedenje, s katerim prizadeneš druge.«
Povzetek sem tokrat pripravila Andreja Kolar Starina
Piknik ribičev in gasilcev
Megleno, oblačno, nič kaj prijazno sobotno jutro, nasje zaspano pozdravljalo. Up, da bomo imeli piknik z ribiči RD Sevnica, nam je počasi ugašal. Pa vendar nasje premagala radovedna žilica. Starše smo potegnili za rokav, vzeli dežnike in se napotili proti Bruni vasi. Kakšen lep pogled na tako velik ribnik!
Mladinci, pionirji, ribiči in še nekaj ostalih članov PGD Mirna, smo se zbrali pod tamkajšnjo strešico. Po nekaj minutah srečanja smo ugotovili, da starejši udeleženci ne jemljejo stvari resno. Sklenili smo, da moramo vse vzeti v svoje vajeti. Ribiči so nam posodili prave ribiške palice. Le ti so nam natikali hrano in črvičke, mi pa smo jih varno namakali in čakali na ribo velikanko.
Da nam je šla zapletena reč bolje od rok.
Dobro srce -hitre roke
Predvečer Miklavževega večera (5.12.) je bil vedno poln vznemirjenja. Vsakdo ga doživlja po svoje. Nekdo v radosti, zaradi preproste dobrote samega Miklavža in njegovega angelskega spremstva, nekateri v strahu pred zlodjem, ki vedno znova navdušuje svoje zveste privržen-
ce, kakor tudi tisti, ki ta večer preprosto spregledajo vse drugo razen daril, ki jih nestrpno pričakujejo. Čeprav je v igrici, ki so jo več kot odlično pripravili veroučen-ci devetega razreda, Mikalavž nekoliko zamujal, pa se to ni zgodilo pri obdarovanju mirnskih otrok. Kar 230 otrok je iz rok samega Miklavža sprejelo darilno vrečko, v katero so prispevali: Baron Company d.o.o. Celje, Gostišče pri Francki, Unitehna in Greda d.o.o.. Kolinska d,d. Mirna, Prodajalna Mercator - Cesta na Gradec, Krajevna skupnost Mirna in Občina Trebnje. Hvala vsem dobrotnikom in posameznikom, ki ste pripomogli pri obdarovanju mirnskih otrok.
Petra Krnc
so nam ostali pripravili malico. Ko smo se podprli, je vsak zopet poprijel za »čudežno orodje«. Vsak od nas si je na tihem želel, da bi ujel kar se da veliko ribo. Slednje je uspelo našemu mladincu, sicer sinu enega izmed ribičev. Lahko bi rekli, da je šlo zgolj za ribiško srečo. Počasi seje shladilo, mi pa bi še kar vztrajali, Pa vendar smo morali zapustiti lesene stolčke ob vodi. Zadnji pogled tistega popoldneva smo namenili ribniku in ribiškemu priboru.
Vsekakor je bilo to za nas izjemno doživetje, saj smo navajeni upravljati z gasilsko cevjo in ne z ribiško palico. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, je bilo kljub temu nepozabno.
NA POMOČ IN DOBER PRIJEM!!!
Mladinci in pionirji PGD MIRNA
............ ................BagywirorgwBmqaiHn
POZNAMO SOSEDA?
DR. MARKO MARIN
Seveda ga poznamo! Že vrsto let je med najvidnejšimi krajani in tudi občani, saj njegovo ime in portret večkrat zasledimo v Krajanu, občinskih in državnih informacijskih sredstvih, televiziji... Pa vendar, koliko ga v resnici poznamo kot človeka, soseda? Rad bi odkril vsaj delček tančice, ki prekriva nekaj desetletij za nas, sosede, kar skrivnostnega Markovega življenja.
Kljub večni stiski s časom je Marko rad pristal na pogovor. (Bralci naj mi oprostijo, ker uporabljam le ime brez univerzitetnih titul, ki si jih je moj gost pošteno prištudiral. Sva pač soseda »od malega«.)
»Ti sprašuj, jaz bom odgovarjal,« je z njemu značilnim smehom začel, Pojasnil sem mu, da bi krajani radi izvedeli kaj več o njegovih prvih desetletjih življenja. Nisem imel pripravljenih vprašanj, nihče jih tudi ni pogrešal. Markoje govoril, kot bi za katedrom predaval študentom svojo priljubljeno zgodovino. Krasen (so)govornik!
»Rodil sem se v Gabrovki pri Litiji 3. aprila 1930. Na Mirno sem se prvič preselil z devetimi meseci, česar se ne spominjam (smeh...), za »stalno« pa sem se s starši preselil, ko mi je bilo 5 let. Oče je bil mesar, takratne razmere pa so bile za življenje izredno težke. Morali smo se preseliti v skromno bajtico v Laze (streljajoč Mirne proti Trebnjem, op. p.), kjer smo životarili do konca vojne. Medtem sem v šoli počel raznovrstne vragolije, tako da z učitelji nisem imel najboljših odnosov. Moja učena teta Milka, ki je bila nuna v Ljubljani, je takoj povojni nabavila potrebne knjige za prvo in drugo gimnazijo, da sem jih preštudiral in opravil izpite privatno in se lahko vpisal v 3. in 4. letnik. Peti in šesti razred gimnazije sem končal v Ljubljani, zaradi finančne stiske pa sem 7. in 8. razred višje gimnazije končal na Šolati v Zagrebu. Kot pater Gregor sem nekaj časa preživel med frančiškani, ker pa mi duhovniški poklic ni najbolj dišal, sem šel na služenje vojaškega roka.
V oficirski šoli v Bitoli sem doživel marsikaj, predvsem nič lepega. Nečloveško maltretiranje polpismenih oficirjev in nekajmesečni kruti vojaški zapor me nista zlomila. Na političnih predavanjih sem študiral francoščino, kar seveda ni šlo brez kazenskih sankcij. O teh tragičnih dogodkih bom morda kdaj napisal knjigo...
Z nostrifikacijo sem se po vrnitvi vpisal na prvi letnik fakultete. Doštudiral sem zgodovino, pritegnila pa me je tudi gledališka dejavnost, zato se m d i pl o m i ra I tu d i iz te zvrsti.
Med študijem in tudi kasneje sem spoznaval svet in področja znanosti, ki so me zanimala. Z mojim bodočim svakom Sergejem sva z avtoštopom prepotovala Italijo do Rima in še dlje, francoščine sem se leto in pol intenzivno učil v Parizu, vsako leto sem vsaj
deset dni na seminarjih prebil v Benetkah, kjer je sedež Inštituta za gledališke raziskave. Slovenska Akademija je soustanoviteljica tega inštituta, na katerem sem tudi predaval. Predaval sem še na Univerzitetni profesorski konferenci za gledališke raziskave... Še bi lahko našteval, Skrajšano: Predaval sem na osemnajstih nacionalnih univerzah in inštitutih.
Skratka, na Mirno se vračam kot evropsko uspešen človek.
Ob vsem tem mojo notranjost preveva nekak krasen občutek, da mi ob večkratnem ponujanju bogatega in lagodnega življenja v tujini ni nikdar niti na misel ni prišlo, da bi tam ostal«.
KRAJAN: Nas, Mirnčane, pa le zanima, kaj te je toliko prevzelo, da si prišel živet nazaj na Mirno. Nam zaupaš vzroke za to odločitev?
Dr. MARIN: »K odločitvi je nekoliko pripomoglo naključje, za drugi del pa krivim domotožje oziroma globoko vtisnjene spomine na otroška leta, na starše, sestro, sosede, znance.
Naključje je hotelo, da sem vedel za določilo v republiškem predpisu, da lahko vsak državljan, ki želi zidati hišo ali stanovanje, dobi 400 m2 zemlje vta namen. To je bilo daljnjega leta 1962, ko sem služboval v Kopru.
S teto Alojzijo, dolgoletno odlično učiteljico na mirnski osnovni šoli, sva modrovala, kako bi prišel do lastnega kotička in se odločila, da greva pogledat razvaline mirn-skega gradu. Pogovoril sem se še z Vilkom Marinom, takratnim vplivnim krajanom, in se napotil k Cirilu Bukovcu, takratnemu predsedniku Občinske skupščine. Čez dva dni mi je ponudil pogodbo o dodelitvi razvalin-gradu, ki naj bi ga usposobil za potrebe gledališke dejavnosti.
Oba doma (družbenopolitični in gospodarski) skupščine sta dovolila, da se mi grad dodeli z uporabno pravico parcel, ki se dotikajo grajskega zidu v oddaljenosti 20 metrov. Moje grajske ruševine so torej razlog, da sem sedaj na Mirni«. (Smeh)
KRAJAN: Sedanjost gradu nam je znana, predvsem pa je vidna. Kaj pa vnaprej? Kakšni načrti se še porajajo v tvoji glavi, seveda v zvezi z gradom?
Dr. MARIN: »Imam lastno, imenujem jo Grajska, knjižnico s 15.000 predvsem strokovnimi knjigami. O sodelovanju se prav zdaj dogovarjam z novinarjem Jurijem Popovem in glavnim urednikom Mladinske knjige, ki imata skupaj tudi več kot 5000 knjig, data veliki potencial združimo in knjige umestimo v grajske prostore. To bo nekaj enkratnega.
V naslednjem letu bomo na gradu (v notranjosti) obnovili hišno kapelo, južno steno pa bomo opremili z arkadnim hodnikom. Treba bo obnoviti celotno zunanjo steno in namestiti novo streho, treba pa je obnoviti tudi streho na kašči. Usposobili bomo prostore za vaje kulturnih dejavnosti in dva prostora za gledališke predstave. Vse to moramo postoriti v naslednjem letu. V alternativni program je zajeta obnova zunanje kapele. S tem bo ogrodje stavbnega kompleksa v celoti obnovljeno. Po realizaciji tega plana si bom nekoliko oddahnil. Morda se bo po petinštiridesetih letih le pokazala prilika, da izkoristim kakteden za dopust«. (Smeh)
KRAJAN: Kako smo ti všeč sokrajani? Kaj si misliš o nas?
DR. MARIN: »Presrečen sem, da so mi »moji« krajani pripravljeni pomagati pri uresničitvi res zahtevnega in dolgotrajnega projekta. Vse bolj čutim, da se zanimajo za moje delo in vse bolj mi stojijo ob strani. Želim še, da bi vsaj nekateri doživeli užitke, ki naj bi jih grad v prihodnje ponujal.«
KRAJAN: Marko, hvala za prijeten pogovor.
P. S. Dr. Marko Marin je častni občan obči-neTrebnje,
Z dr. Markom Marinom sem se pogovarjal Dušan Zakrajšek
moj otrok pa že ne!
V petek, 25. novembra, je Župnijska Karitas v sodelovanju s sosvetom za varnost pri KS Mirna, Zavodom Pelikan in OŠ Mirna v avli slednje pripravila predavanje, Predavanje terapevta g, Zvoneta Horvata, ki nas je uvedlo v pričevanje očeta ozdravljenega odvisnika. Srečanje ni odpiralo samo problemov, ki nastajajo in se pojavljajo, ko je otrok že bolj ali manj na poti odvisnika. Pomembno je ustvarjanje družinskega okolja in ozračja, v katerem otrok raste, se razvija in doživlja popolno sprejetje in uresničitev. Predavatelj je opozoril, da je alkohol danes v slovenskem prostoru največja zasvojenost, pa ne pri odraslih, ampak pri mladih, Srečanja se je udeležilo kar 50 slušateljev, kar kaže, da se zavedamo resnosti te problematike v našem kraju. V januarju bo na to temo še eno predavanje, ki ga organizira sosvetza varnost pri KS Mirna.
Petra Krnc
Delavnica adventnih venčkov
V	sveže zasneženo sobotno jutro pred prvo adventno nedeljo (26. 11.) so se z veliko muko otroci začeli že navsezgodaj prebijati po klancu proti župnišču.
V	veroučni učilnici so animatorke Sabina, Greti, Nataša, Tamara in Nastja pripravile delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Prvo presenečenje je bil sneg, drugo še prijetnejše presenečenje pa so bili otroci. Kar 53 se jih je zbralo, pa še nekaj mamic in ekipa je bila popolna. Veselje je bilo skaljeno sa-
mo za trenutek, ko je vse popadel strah, če bo dovolj materialov, pa saj veste, da Jezus zna delati čudeže. Na koncu je še precej ostalo. Venčki so bili zares domiselni, kar škoda, da ne morete videti vseh skupaj. Nič kaj domiselno pa ni bilo vsesplošno kepanje in 'ribanje' po končanem delu, saj smo imeli sneg prav v vsakem žepu, nosu, ušesih,... Zares, bilo je pravo zimsko in adventno razpoloženje. V soboto, 28. januarja 2006, paspetpovabljeni.	Petra Krnc
Ilustracija najlepše nemške besede in nagradna ekskurzija v Berlin
Goethe Institut v Ljubljani je v sodelovanju z matičnim berlinskim inštitutom tudi v Sloveniji izvedel natečaj: Ilustracija najlepše nemške besede. Prispelo je več kot 620 ilustracij: risbe, slike, kolaži, plakati, tilmi, fotografije,...
Štirinajst učencev OŠ Mirna je pod mentorstvom Mete Plauštajner ilustriralo besedo »Libelle«, ki pomeni kačji pastir. Ilustracijo so na plakatu ponazorili s fotografijami posameznih črk, ki sojih oblikovali s svojimi telesi, in potem še besedno opisali.
Sedemčlanska žirija s področja šolstva, kulture in medijev je izbrala najlepša dela in mirnski učenci so zmagali v kategoriji osnovnih šol. Direktor Goethe instituta gospod Naumann je te in prav tako prvou-vrščene srednješolce z gimnazij iz Novega mesta, Radovljice, Celja ter Srednje glasbene šole Ljubljana nagradil s 4-dnevno ekskurzijo v Berlin. Tja so učenci v spremstvu profesoric Mete Plauštajner in Simone Koščak odpotovali konec oktobra.
Prvi dan so si ogledali mesto velikih razsežnosti z avtobusom (Stad-trundfahrt), Po prijetnem sprejemu v mladinskem domu Meininger v centru Berlina so naslednji dan prisluhnili štiriurnemu ogledu parlamenta ter si mesto ogledali še od bliže. V nedeljo dopoldne so si privoščili še vožnjo z ladjo po reki Spree, popoldne pa si ogledali še najstarejši živalski vrt v Evropi, železniško postajo ZOO in ulični kulturni živžav.
Meta Plauštajner
Zenski pevski zbor Svoboda Mirna na sozvočenjih
V Krškem je pod naslovom Sozvočenja 19.11.2005 potekal regijski koncert zborov Dolenjske, Posavja in Bele krajine s tematskimi sporedi, ki ga je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Tekmovalci smo bili izbrani na medobmoč-nih revijah, kjer so strokovnjaki, glasbeni ocenjevalci, določili udeležence. Zmagovalca je čakal nastop v Slovenski filharmoniji v počastitev 15. mednarodnega dneva zborovskega petja. S sklepnim koncertom izbranih zborov so se tako pevci pridružili milijonski množici po svetu, ki je s petjem počastila ta pevski praznik.
Za nastop v Krškem smo pripravile splet ljudskih pesmi, naš zborovodja Stane Peček pa je vanj vključil še dramske in folklorne elemente, in publiko nam je uspelo navdušiti z vsem, kar je nastalo pod naslovom
»Brez moškega telesa ne boš prišla v nebesa«. Ni preprosto, če moraš petje združiti še z gibanjem po odru in z recitacijami. Pevce daje trema že ob »zakravatanem« nastopu na odru, ko morajo paziti ie na intonacijo zborovodje in interpretacijo drugih glasov vzboru.
Uspelo nam je. Bile smo dobre, čeprav nismo zmagale. Smo pa zato toliko močneje ploskale zmagovalcem, kajti poštena pevčeva duša premore tudi priznanje boljšim brez zavisti in jemlje vse le kot izziv za še več vaj in še lepšo pesem.
Med nastopom smo tudi ličkale, saj se je ta že
skoraj pozabljeni običaj vsebinsko vpletal v zamisel našega programa. Ko smo najmočneje ploskale ob razglasitvi najboljših, pa je naša kronistka Rotka našla tolažbo za vsa tista tiha upanja, ki so živela med nami:«Po-jejo že, pojejo, ličkat pa ne znajo.«
Bariča Kraljevski
Krožek za zgodovino se nadaljuje
Koncem oktobra letos so se začela predavanja za II. letnik študija zgodovine v krožku DU Mirna.
Program za II. ietnikje sestavila mentorica gdč. Petra Kiderič, prof. zgod. in pedagogike. Obsega obravnavanje zgodovinskega dogajanja v času od konca starega veka do reformacije, Programje razdeljen v22tematskih področij.
Na našo prošnjo je prvo predavanje imel Dr. Marko Marin na temo Slovenci v času vladanja kneginje Eme Krške, za kar smo mu zelo hvaležni.
Krožekdelujevokviru programa »vseživljenjsko izobraževanje« preko CIK Trebnje oz. UTŽO Trebnje.
Vabimo ljubitelje zgodovine, da se nam priključijo, kajti »nikoli ni prepozno«. Informacije na telefon 30-47-023 (R. Žibert).
Za Mirno z ljubeznijo-šestič
Na gričku nad starim vaškim jedrom, torej v cerkvi župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika, se je prvi petek v mesecu decembru odvila že 6. prireditev Za Mirno z ljubeznijo. Tokrat je bila posvečena predvsem čebelam, pripravili pa so jo Kultur-noumetniško društvo Klas Mirna, župnija Mirna in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Mirna.
Domačinom sta se tako predstavili dve domači društvi, ki vsako na svoj način pomaga pri razvijanju družabnega življenja na Mirni.
Mirnski gledališčniki, torej KUD Klas, so pripravili igrani pogovor s Petrom Pavlom
Glavarjem. Z njim so želeli sporočiti, da Glavar živi v vseh, ki imajo radi čebele in poudariti, da je v postmodernem času težko določiti končno resnico. Avtorica besedila je bila članica društva Petra Krnc, ki je sicer tudi povezovala omenjeno prireditev.
Osrednja točka je bila multimedijska predstavitev življenja in dela Petra Pavla Glavarja, kije zadnja leta preživel na Lanšprežu pri Mirni, sicer pa velja, poleg Antona Janše, za največjega strokovnjaka za čebelarstvo na Slovenskem. Avtor projekcije je Franci Šivic, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je povedal, da je najprej želel posneti film, a ker ni bilo denarja, je 220-letnico Gla-
varjevega krsta obeležil s projekcijo. Če bi posnel film, bi želel, da Glavarja igra sedanji nadškof AlojzUran, morebiten kandidat pa bi lahko bil tudi novomeški prošt Jožef Lap.
Predstavili so se tudi vsi trije upokojenski zbori pod vodstvom zborovodkinje Katarine Makor. Ženski pevski zbor je na citrah spremljala Helena Krnc, moške pa je na zaključku prireditve, ko so zapeli Slakovo Slovenski čebelar, na harmoniki spremljal Grega Drčar.
Prireditev si je ogledal tudi ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan.
Petra Krnc
ZANIMIVOSTI
»VESEL SEM MIRIMČAIM«
Tekmovanje harmonikarjev je v soboto, 10. decembra, privabilo v športno dvorano Osnovne šole na Mirni blizu 600 navdušenih poslušalcev.
Prireditev, ki jo je že šestič vodil prizadevni organizator Niko Borštnar, je uspela. Tekmovanja seje udeležilo 38 harmonikarjev, ki so bili razdeljeni vtri starostne skupine, izvedbo skladb pa so ocenjevali izkušeni glasbeniki. Komisiji je predsedoval profesor Primož Kravcar iz Trebnjega, pomagala sta mu člana Vasja Kos in Jernej Koprivc.
Resda je nekaj harmonikarjev, predvsem mlajših, pokazalo nekoliko skromnejše znanje, zato pa so bolj rutinirani vidno napredovali od prejšnjih let. Tako je komisija kar trem vrhunskim harmonikarjem podelila vseh 100 možnih točk in to: petnajstletnemu Maticu Štavarju iz Gradišča pri Materiji, leto dni starejšemu Matjažu Štrasbergerju iz Zlaganja pri Škocjanu in tri leta starejšemu Janezu Lekšetu iz Nudenja pri Škocjanu, ki je že pred nekaj leti postal celo evropski prvak, Vsi trije so prejeli zlata priznanja in kristalne vaze. Zlata priznanja so prejeli še: Tanja Župane iz Dobrove pri Senovem, Denis Kozinc, Peter Turk, Grega Drčar, Niko Poles, Matej Dragan ter Ivan Srpčič.
Prijeten večer sta popestrili glasbeni skupini The call boys in Suha solza, ki s svojimi izvedbami nasmejejo in spravijo v dobro voljo še tako resne poslušalce. Nenazadnje je treba povedati, da je že v športni dvorani dve domači skladbi urezal ansambel Boruta Žukovca, ki je po prireditvi v domu »Partizan« zabaval občinstvo, ki se je tja preselilo na ponujeni prigrizek in domačo kapljico. Treba je povedati, da je domačin Borut Žu-kovec izvrsten harmonikaš, ki smo ga že nekajkrat predstavili tudi v Krajanu, saj je kot za šalo pobiral zlata priznanja na mirnskih prireditvah kottudi v Ljubečni in drugod. Kot kaže, je odšel »med profesionalce«.
Organizator vsakoletne prireditve »Vesel sem Mirnčan« Niko Borštnar, se je javno zahvalil vsem donatorjem, ki so pripomogli k izvedbi uspešnega 6. tradicionalnega festivala harmonikarjev, kotje dogodek poime-
noval avtor. Posebna zahvala gre KS Mirna, ISKD Ol Trebnje, Občini Trebnje (županu), OŠ Mirna in številnim drugim. Seveda bo prireditevtudi naslednje leto!
Dušan Zakrajšek
GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI ABONMA
za otroke v vrtcu in osnovnošolske otroke od 1. do 3. razreda. Predstave gledališke skupine UNIKAT si bodo otroci ogledali v dopoldanskem času v spremstvu vzgojiteljic in učiteljev. Cena gledališkega abonmaja je 1000 SIT.
Program abonmaja:
-	torek, 13.12.05,PravljičnaurababicePra...
-	torek, 17.01.06, Od kod si, kruhek?
-	torek, 14.02.06, Jaka in sraka
Vsebinsko in avtorsko izvedbo si lahko ogledate na internetu (www.ljudmila.org/unikat/).
Gledališki in lutkovni abonma ponujamo otrokom v želji, da bi v prazničnih dneh ustvarili ne samo rajalno, ampak tudi kulturno vzdušje,
Kulturne dejavnosti v DU Mirna
Pri DU MIRNA imamo organizirane 3 pevske zbore. Mešani PZ je letos praznoval 6. obletnico, medtem ko delujeta moški in ženski zbor drugo leto. V letošnjem letu smo imeli 18 pomembnejših nastopov, od tega 7 v domačem kraju in 11 izven.
Spomnimo se samo nekaterih. Aprila smo imeli 5. prireditev iz serije ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO, na kateri so bili naši gostje BENEŠKI FANTJE, na obisk pa smo povabili za-
H	*	|
Pozdrav z Mirne je novomeščanom prinesel pevski zbor DU Mirna, ženski zbor in moški zbor ter igralska skupina
tve pod naslovom POZDRAV Z MIRNE - ... (izbranemu kraju). Meseca maja smo bili v Šentjerneju, oktobra smo skoraj v celoti napolnili veliko dvorano Kulturnega doma Janeza Trdine v Novem mestu, decembra pa smo nesli pozdrav v Šentjanž. Nastopili smo na treh revijah, na Taboru v Šentvidu in v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na vseh nastopih dobivamo pohvale in upamo, da so iskrene.
Večino nastopov opravimo skupaj z našo
selja in pri vsakem dogovarjanju za nastop smo posebej naprošeni in opozorjeni, da naj brez igralske skupine nikar ne pridemo.
Pred nedavnim je začela delovati tudi literarna skupina v okviru našega društva, tako da bomo verjetno v naslednjih nastopih vključili tudi člane te sekcije.
Veseli smo, da nas kraj v našem delu podpira in da je obisk prireditev kar velik. Veseli bomo, če bo tako tudi v bodoče, saj tudi v naslednjem letu planiramo kar nekaj zanimivih nastopov. Najlepša zahvala velja vsem
konca Munitič, ki sta bila pred 30-imi leti na Mirni v službi - Ante zdravnik in Vlasta zobozdravnica. Srečanje je bilo prisrčno. 6, prireditev iz te serije smo organizirali vzačet-ku decembra in sicer v Župnijski cerkvi na Mirni. Osrednja tema je bil prikaz življenja in dela Petra Pavla Glavarja.
V letošnjem letu smo organizirali 3 priredi-
dramsko skupino, ki se pod vodstvom naše članice Slavke Kramerjeve razvija v pravo »Potujoče gledališče«; kar nekaj članov te skupine bi po oceni mnogih, ki sojih videli na katerem od nastopov, lahko igralo tudi v kakšnem polprofesionalnem gledališču. Ravno ta skupina posebno starejšim v Domovih starejših občanov naredi največ ve-
našim sponzorjem in dobrotnikom, brez katerih ne bi mogli biti tako aktivni in lepo se priporočamo tudi za naprej.
Vsem krajankam in krajanom želimo lepe Božične praznike in čim manj tegob v novem letu; dovolj pa smo izkušeni in vemo, da se jim popolnoma izogniti ne da.
Tone KOTAR
BADMINTON
Jesen je za igralce Badmintonskega kluba TOM Mirna najzahtevnejša, saj v klubu vsako leto izpeljemo največji badmintonski turnir vSIoveniji -toje mednarodno prvenstvo v badmintonu za mladince in mlajše z udeležbo več kot 200 tekmovalcev iz številnih evropskih držav. Ravno tako se začenja serijaturnirjev v vseh starostnih kategorijah, na osnovi katerih se oblikuje jakostna lestvica pred spomladanskimi državnimi prvens-
tvi. Mirnčani skoraj na vseh tekmovanjih sodijo v sam vrh in tudi bera medalj je že izredno velika,
V tem prispevku prvič ne bomo navajali imen posameznih dobitnikov medalj, temveč se želimo predvsem zahvaliti vsem vam, ki sodelujete pri tej zanimivi in atraktivni igri. Tako so se to jesen še posebej izkazali vsi starši igralcev badmintona, ki so se aktivno vključili v organizacijo in izvedbo mednarodnega mladinskega prvenstva, še posebej pa nam ob strani stojijo glavni sponzor TOM d. d., Občina T rebnje. Krajevna skupnost Mirna, Dana Mirna in Osnovna šola Mirna ter vsi ostali donatorji.
Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in vam želimo SREČNO V LETU 2006!
Iz literarne skupine Vezi
Snežinke
Snežinke plešejo z neba, piš vetra podi jih sem ter tja, narava tiha bela vsa, je kot iz čudežnega sna.
Kraguljčkov znani zvonki glas, prišel je stari dedek Mraz, da vsakemu darilo da, in sreče v letu pripelja, za otroke vse tega sveta.
Rozalija Pepelnak
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš Prelom: Špes, NM Tisk: Kopo d.o.o., Mirna Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi
IMogometni vrh spet na Mirni
Letošnje srečanje vodstva Nogometne	Dolgoletni predsednik NZS Rudi Zavrl je po
zveze Slovenije in gospodarstvenikov pozdravnem nagovoru predstavil načrte Zve-
ter funkcionarjev občine Trebnje je bilo že devetnajsto po vrsti.
Z desne: predsednik IUZS Rudi Zavrl, Boško Vujasin, selektor državne reprezentance Brane Oblak in njegov pomočnik
Seveda vsakoletnega odmevnega srečanja ne bi bilo brez neutrudnega organizatorja Boška Vujasina (v NZS je še vedno aktiven inštruktor in kontrolor) in številnih donatorjev, ki jih druži pripadnost najatraktivnejšemu športu - nogometu.
Da so srečanja res prisrčna in prijateljska, kaže tudi dejstvo, da se vsa ta leta dobivajo skorajda isti ljudje. Letos so se srečali 18, novembra v gostilni Kolenc. V imenu občine in KS Mirna sta razpoloženo družbo pozdravila direktor občinske uprave mag. Janez Slak in predsednik KS Dušan Skerbiš.
ze v prihodnjem obdobju s poudarkom na mladih igralcih. Dejal je, da sedanjemu selektorju reprezentance popolnoma zaupa in
Rajko Rokvič (desno) nogometnim funkcionarjem vsako leto podari nekaj balonov cvička
ga podpira v izbiri najboljših, njegova skrb pa bo, da reprezentanci zagotovi ustrezne pogoje za delo in potrebna finančna sredstva.
S številnimi gospodarstveniki, političnimi funkcionarji ter vidnimi delavci državnih organov Dolenjske in Ljubljane so se pozdravili tudi: predsednik strokovnega odbora Zveze nogometnih sodnikov Milovan Nikolič, legenda slovenskih nogometnih sodnikov Vlado Tauzes, ki je hkrati tudi predsednik 265 članskega Društva nogometnih sodnikov Ljubljana in več znanih slovenskih nogometnih sodnikov, seveda pa tudi selektor Brane
Oblak in njegov pomočnik Jože Prelogar.
Brane Oblak, po mnenju poznavalcev najboljši slovenski nogometaš vseh časov, je posebej za Krajana dejal, da je kot sedanji selektor z razpoložljivim izborom igralcev dosegel optimalno največ, kar se je dalo, za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo v Nemčiji naslednje leto.
Prijatelji so se pomerili v biljardu
»Vesel sem, da so si mladi igralci izborili dodatne kvalifikacije, ki pa so potrdi borbi, žal, klonili pred izredno kakovostnimi Nizozemci. V naslednjem ciklusu bom v A selekcijo izbral nogometaše, kot so Stevanovič, Handanovič, Burgič, Birsa ter še nekatere mlade igralce, čeprav tudi ostalim vrata v reprezentanco niso zaprta,« je še dejal Oblak.
Organizator srečanja Boško Vujasin se je zahvalil vsem, ki so pomagali, daje »žurka« v celoti uspela, Že po tradiciji je Rajko Rokvič funkcionarjem NZS podaril balone pravega dolenjskega cvička, predsednik Zavrl pa je obljubil, da se ponovno snidejo prihodnje leto.
D. Z.

1/ -Xo'VJyrTvi- 4^' Anio'	r/smAsf\AAjy>,

Jjyjjb IhoxiA/ - 'yirZi/fUtL	L./-i
S Jli/i
-'Jam/_______Asvd$A/
r

$
©■
.My /KirtEionfr______________________________________

z /no



.../-x.Ki4\-n^v./vtirv av APt&fcy
A/Ti/ /^ob/rtV	aX/ Ay

/T'/fl/ /psihfyy A/Tl/ ycdfiQ/-
xy /fJ/fT/ipA/ .isuyy,A,r!„y \/^> AU
/-Čra/
JshW-Xl/Vrd A/lTMA 'Y t .. -r
mmmammmammm
mnammummmm
20
CATESKE TOPLICE - Komaj sem čakal na torek. Tega dne smo odšli na plavalni tečaj. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Ko smo prišli, smo odložili stvari v sobe in odšli na kosilo. M sobi sem bil z Andražem in Benjaminom. Po kosilu smo odšli na plavanje. Vsak večer so nas poklicali starši. Po večerjah smo se zabavali v discu. Tretji večer smo odšli v fitness in casino. Imeli smo se lepo, zato mi je čas prehitro minil. Urban Herman, 3. a, OŠ Mirna
Obisk v knjižnici Pavla Golie v Trebnjem
Spoznali smo Tino Krhin. Slišali smo pravljico Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost. Spoznali smo postopek, kako nastane knjiga. Videli smo še ribe, stripe, knjige za dojenčke, malčke, knjige za mladostnike in odrasle, Delavke so bile prijazne, Bilo je zelo lepo, Za nagrado smo jim naredili aranžma.
Lepe pozdrave vTrebnje.
Benjamin Kastelic, Črt Kolenc, Lucijan Kolenc, Eva Jovanovič, 3. b
Obisk v knjižnici
Z avtobusom smo se odpeljali vTrebnje, kjer smo obiskali knjižnico. Ko smo prišli tja, smo si ogledali akvarij z ribami, otroške knjige, stripe in knjige za odrasle. Potem smo se posedeli na stole in blazine. Jaz sem sedela na gosenici. Prišla je ilustratorka Kristina Krhin. Pokazala nam je, kako lepo riše. Narisala nam je žalost in smeh. Zelo smo se zabavali. Bilo mi je lepo.
Ana Abina, 3. a
Ilustratorka Kristina Krhin
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Glavna cesta 37,
Mirna
(DANA)
Tel.: 07/34-34-290, 34-34-291, Gsm: 041/844-488 Del. čas:
pon.-pet. 7.-18. ure sob. 7.-13. ure
V DECEMBRU PESTER DARILNI PROGRAM
Ždimo vam bd bo-Hč, s svetlo lučko v srcu.
V letu 2006 pa drobne pokornosti ki bogatijo naš vsakdan in nas opozarjajo, da je življenje lepo.
Člani KUD Klas Mirna
Avto Center Vovk d.o.o.
Obrtniška ulica 4, TREBNJE
Vsem Krajanom in strankam se zahvaljujemo za fkazano Zaupanje in želimo vesele božično-novoletne praznike, predvsem pa zdravo leto 2006.
Kolektiv Avto Centra Vovk
Vsem krajanom in krajankam želimo srečno v letu 2006, Zdravja, miru, osebnega zadovoljstva in dobre volje. Zahvaljujemo se za vse oblike pomoči in želimo, da bi tudi v prihajajočem letu tako trdno sodelovati kot smo do sedaj.
Delavci in delavke OŠ Mirna
Vsem Krajanom, delovnim organizacijam in ustanovam v KS Mirna želim vesele božične praznike, veliko uspehov, zdravja in osebnega Zadovoljstva v novem letu, veliko užitkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja. Janez Janežič snemalec in poročevalec TV Vaš kanal
IZKORISTITA HOČ ŽIVI SLIKE1
Vesele božične pravnike in prijetno pričakovanje novega leta
OBRTNA ZADRUGA
Pod Radovnico 3, Mirna http: // ww.o^-unitehna.si
K3ER PODJETNOSTI POMAGAMO POSTATI USPEŠNOST
Tudi leto 2006 bomo delili? vami...
SREČNO!
V prihajajočem letu mir, ?dravje in ljubezen vsa v vas naj bo doma.
SMOLIČ MAR13A S. p.
Sapice ll, 8233 Mirna
m
GRADBENA MEHANIZACIJA, PREVOZI IN GOSTINSTVO
Roman MUttVIČ, s. p.
Stan 62,8233 Mirna
vam p srečno, uspešno novo leto 20061
Pri nas so doma jedi iz krušne peči
Cjoran Pevec
rezervacije: lei: 07 / 34 34 5 34 Rakovnik 6,8232 Šentrupert Slovenija
gostilna.javorrak@siol.net
vmw.javornik.com
Gostilna [Javornik vošči vsem bralcem veselo in ?dravo leto 2006 ter vabi na MEHIŠKO KUHINJO od 20. do 22. januarja in na MORSKO KUHINJO od to. do 12. februarja.
Telefon: 34 34 5 34
KAJ BO NOVEGA PRI JAVORNIKU?
MEHIŠKA KUHINJA
20. - 22. januar 2006
DNEVI MORSKIH JEDI
10. - 12. februar 2006
t«r dogodki in praznovanja
vaJih željah! Pridemo tudi na dom! nas. da se dogovorimo o podrobnostih.
pov
skličite
GOSTILNA JAVORNIK Rakovnik 6, 8232 Šentrupert TEL. 07 34 34 5 34 041/ 372 876
Računalniško svetovanje, oskrba in servis MATJAŽ Šemrov s.p.
Sokolska ul. 22 8233 Mirna
Srečne in vesele pravnike!
MATJAŽ Šemrov
www.sos-sp.si	f/i\ 07 34 34 121
info@sos-sp.si - Js	041 960 266
Ko se leto nagiba k svojemu koncu,
/'flSri postojimo ?a trenutek,
UlkAll I da si s toplimi dlanmi frečemo opravičilo ?a vse slabo, hvaležnost ?a vse dobro in v naročje
Glavna cesta 37	tel.: 0730 47 717	blpjitl prinesemo J,
8233Mirna, Slovenija	gsm: 031355313	upanje na VSC lepo. Mm,
SREČNO 2006!
DUŠAN STOPAR s.p.
Kal pri Krmelju, 8297 ŠENTJANŽ Fax: 07 81 84 858, GSMj 041 745 659
Vesele bofične pravnike in srečno novo leto.
Pred najtepšimi pravniki v letu ^ se zahvaljujemo vsem našim strankam za njihovo zvestobo in jim želimo vesel božič in srečno novo leto 2006!
Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o.
Mercator
MERCATOR D. D.
Blagovnica in samopostrežba Mirna
se zahvaljuje za zaupanje v tem letu in želi vsem krajanom srečno in zdravo 2006!
PIVKA perutninarstvo d.d. Neverke 30, 6256 Košana
www.pivkap.si
V prihajajočem letu vam Želimo vse najboljše!
Ob iztekajočem se letu Vam Želimo veliko poslovnih uspehov in osebne sreče.
AVTOTRANSPORTI
_ ,	Selo 3,8233 Mirna
KIRM FRANCI S.p. gsm:041 624 640
Vsem krajanom, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo veliko bopega miru, v novem letu pa mnogo zdravja, srec'e in poslovnih uspehov!
voznik - avtomehanik ŽIČKA Martin Jevševar ..p.
um
Podlog 4# 8233 Mirna tol.tOT/30 47 081 gsm: 041 358 315
S a SJ
Starc leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj - presenetiti se daj Srečen božič ter varno vožnjo v letu 2006!
KREMEN d.d
NOVO MESTO
Dolenje Mokro Polje 40, 8310 Šentjernej
Vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu 2006!
KOVIimO^Ml
KOVINOSTRUGARSTVO d.o.o.
Vesele božične praznike in srečno novo leto!

ERIKA ZAKRAJŠEK s p. •LieEciM
ERIKA ZAKRAJŠEK
Rožna ulica 9.8233Mma tel: 07 30 47 974; GSM: 041328 110
~7>
Vsem Krajanom felimo srečno in ^dravo leto 2006, vsem Kupcem pa isKrena hvala ?a obisK in naKupl
JGZ POHORJE MIRNA
Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert
Vsem KrajanKam in Krajanom ^elimo vesele pra^niKe, srečno novo leto, predvsem pa zdravja in uspehov v prihajajočem letu.
FORCA BAR
TOMPLAST
}iX\ vsem Krajanom vesele božične pra^niKe ter srečno novo leto 2006.
Z veseljem vas vabimo in pričaKujemo v našem loKalu na Glavni cesti 24, Mirna.
Vsem Krajanom Krajevne sKupnosti Mirna felimo prijetne božične pravnike.
V prihajajočem letu 2006 pa obilo sreče, zdravja in miru.
TOMPLAST d. o. o.
/->■ /| ELEKTROPROM d.o.o.
^ J M/ I Loke pri Zagorju 22, 1412 Kisovec ^	Telefon: (03) 56 57 150, fax: (03) 56 71 488
e-mail: info@elektroprom.si
Srečno in veliko veselja ob kabelski televiziji
MIRNA
Tel.: 07/30 47 148 Gsm: 040 629 170
Vesde božične pratike ter veselo, ^dravo ter uspešno novo leto 2006 vam p Mesarstvo Tomo.
Cl l/onmontaža in
kLI\rU VZDRŽEVANJE STROJEV
JOŽE KOS s p.
Veliki Cimik 19b, 8297 ŠENTJANŽ Mlel.: 041/542 757
Čas pred nami naj srečo predrami
AVT©H’“™GORENC
Bojan Gorenc s.p.
Slovenska vas 25, Šentrupert tel.:(07)34-34-650, 34-34-651 Gsm: 041/935-750
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno |elimo v prazničnih dneh.
DROGA KOLINSKA d. d. PL MIRNA
DOMA-KO podjetje za domačo in mednarodno trgovino d.o.o.
V novem letu 2006 vam celimo obilo sreče, zdravja in uspehov.
Naj vam novo teto prinese nove uspehe ter prijetne trenutke v naši drujjbi
Stanislava Hlebec s.p. Stari trg 29, 8230 Mokronog
0
CVfiTLICARNA
(07 * n?
07/3499249 madma -
doma 07/30 47 433 GSM: 031/358 203
Si: cvet(icama.barbara@siol net
Vsem strankam se zahvaljujemo za nakup in voščimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo tetol
Trgovina KRAMTR, - TUŠ MIRNA
Kj'amer Trane
poslovodja
Rakovnik 19, 8232 Šentrupert, tel.: 07/34 34 620, gsm: 041 671 432
Da »dravja in srečnih trenutkov nešteto nasulo bi prihajajoče Vam novo leto.
VRTNARSTVO CVELBAR
jeli vsem jdravja, uspehov in veiiko veselja ob pogledu na lepo cvetje, ki naj lepša naše dni
Priporočamo sel

'7££Wt$Sd., Stari trg 31, Trebnje
jeli vsem kupcem, prijateljem in jnancem srečno, jdravo in uspešno leto 2006.
V
FRIZERSKI SALON CVELBAR
*s:. mmmsmmm/iM mm
SASO CVELBAR s.p.
Glavna cesta 32, 8233 Mirna tel.: 07/34 34 831
Vsem krajankam in krajanom Želimo srečen božič in vse najlepše v novem letu!
fotografija » marketing « design
f V letu 2006 ^dimo vsem Krajankam in Krajanom obilo sreče in zdravja!
/Katko Kil '1 ? '<s
fm
W0desig7i
Boštjan Janežič s.p. 041 /20A 667
Vesele pravnike in srečno novo leto 2006!


PAPIRNICA MA<^ JA ^
Glavna cesta 44, Mirna; Tel.: (07) 3048-178, fax: (07130-47-418
Papirnica MA-3A
}zX\ vsem Krajanom vesele božične pravnike in srečno novo leto 2006.
Se priporočamo ja nakup!
XJ POSTA SLOVENIJE
www.posta.si // info@posta.si
Vsem krajankam in krajanom ter uporabnikom naših storitev jjelimo srečno novo leto 2006!
‘VEST.LT, 'BOŽIČKE ‘FRAZrtJICE I9lSV£ČHP 9{0VO LfETO
-r—-“T
r'

ir
ir:
t ■
V
1

>\
20 i	: 06

•VAM ŽELIJO Q AS ILCI IZ •mpSEOVOLJItlti gASILSKJrt •D-RJJŠTEV Miv&iA, šeV/ica, volčje mjiVe e/selo
Naj bo čas, Ki prihaja, čas dobrih dejanj, toplih besed, sreče in izpolnjenih pričakovanj.
Vaš župan
Ciril Metod Pungartnik
FRIZERSKI SALON ROMANA
Vsem strankam želim vesele botične pravnike in srečno novo leto.
Gostišče »Pri Francki«
Zahvaljujemo se vam ja obisk in jaupanje in vam jelimo vesel bojič in novo leto. Vljudno pa vas vabimo tudi v letu 2006.
UPROM
MIRNA
Vesele bo-nčne pravnike in srečno v letu 2006!
fTottAVA PREDME^
V iz KOVINE in PLASTIKE
-----BOJAN JANEŽIČ s.p.--
Jamska ulica 26, 8233 Mirna gsm: 041/35 30 35, telefon: 07/30 47 444 telefax: 07/30 47 485 e-mail: bojan-janezic@volja.net
Prijetne praznične dneve ter zdravo in uspešno leto 2006!
GOSTILNA BUKOVEC
V prihajajočem letu vam jjelimo vse najboljše
Luč svete Betlehemske noči
naj sveti v Vaših srcih podnevi in ponoči,
v letu 2006prav vse dni
Prijaznost, iskrenost in medsebojna povezanost praznikov, naj postane kruh za vse naše dni
Mir in vse dobro!
Gregor Kunej, župnik

X. Peter Smole s.p.v''
Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime. prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine; „Vse kar je slabo, z novim naj zbledi!
Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane!
Vse kar je lepo naj raste in cveti!
Naj v miru sreča nežno vas objame!,.
UPRAVA:
Gubčeva c. Ib
8210 TREBNJE
Tel: 07 3460 690
Tel: 07 3460 691
Gsm: 041 631 984
Fax: 07 3460 692
E-naslov: monttim@siol.net
info@monttini.si
www.monttim-sp.si
skupma	yam £ei' veseie božične in
■ • 2 ■	novoletne praznike!
TOM d. d., Mokronog
TOM Oblazinjeno pohištvo d. o.o, Mokronog Tomcommerce d.o.o., Mokronog Presek d. o. o., Šentrupert