- i :- 7: v. '-■ . ■ \ # fi Naj reč j i slovenski dnevnik Iv Združenih državah i Vd(ja za vse leto • • . $6.00 I 1 Za pol leta......$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 IM:šlaren8kihideUvceY^Aineri£L Tfce largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 178. — ŠTEV. 178. Entered as Second Olsss Matter, September 21,1903, si the Post Office at Heir York, N. Y., undw Act of Congress of March 3,1879. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1927. — PQNDELJEK, 1. AVGUSTA 1837. TELEFON: G0RTLANDT 287«. VOLUME XXXV. — LETNIK OD VSEH STRANI IZVAJAJO VPLIV NA GOV. FULLERJA Priče v zadevi Sacca in Vanzettija so pisale gover-nerju Fullerju. — Zahtevajo {procesiranje radi krive prisege, če ne bosta oproščena. — Obsojenca bosta v sredo izvedela za svojo usodo. PREGANJANJE KOMUNISTOV IN RADIKALCEV V FRANCIJI NAČRTI KAR0LA Francoska vlada namerava kazensko zasledovati Doriota radi njegovih govorov na Kitajskem. — Pospešila bo proti komunističnemu poslancu ob-dolžitve radi upora. — Preteč prelom z Rusijo. Shiraj vlade, ki žno-kitaj*kih armad. Čaju, da ne bosta Sacco in Vanzetti oproščena, pred Sodišče radi krive prisege, ker so ugotovili alibi za bacca in Vanzettija za čas, ko se je pripetil roparski umor, radi katerega sta bila obsojena. Zagovornika Sacca in Vanzettija, Thompson in Ehrman, sta dobila v soboto priliko, da zadnjikrat apelirata na governerja Fullerja, naj se zgodi pravica obema ponedolžnem obsojenima. Thompson je izjavil pozneje, da se je v svojem govoru pred governer jem popolnoma koncentriral na nedolžnost svojih klijentov in na obdolžitev, da nista bila deležna pravičnega procesa. Zagovornika sta govorila štiri ure in petnajst minut. Vdova stražnika, ki je bil umorjen v South Braintree pri dvojnem roparskem umoru, radi katerega sta bila Sacco in Vanzetti obsojena na smrt, M rs. Sara Berardelli, je poslala governerju Fullerju poziv v korist Sacca in Vanzettija. Brzojavila je iz New Haven, Conn., da upa, da bo governer oba obsojena oprostil. — Jaz sem ena dveh, ki sta največ trpeli vsled roparskega umora. Izgubila sem svojega moža ter očeta svojih dveh otrok. Vendar pa sem vedno dvomila o krivdi Sacca in Vanzettija ter upam, da bosta oproščena ter vrnjena njihovim družinam. Poslanico je objavil obrambni komitej Sacca in Vanzettija, ki je izdal več stotisoč dolarjev s sedmih letih boja za oba obsojena, vsled požrtvovalnosti delavcev. BUENOS AIRES, Argentina, 31. julija. — Federacija regijonalnih delavcev iz Argentine, najmočnejša delavska organizacija v tej deželi, se pripravlja na demonstracijsko zborovanje, na katerem bo dvignilo delavstvo protest proti usmrčenjuinov poraz Kon?res francoskih de-" * lavskih unij je sprejel resolucijo, ki prepoveduje članom vstop v tekmovalno organizacijo, kontro- , PARIZ, Francija, 31. julija. — Francoska vlada je sklenila kazenski zasledovati poslanca Doriota radi upora. Doriot je za poslancem Cachinom najbolj odlični komunistični voditelj v Franciji. Prejšnji romtfnski prestolonaslednik čaka poziva, da iztrga romunsko krono iz rok svojega sina. MUSSOLINUEVA OSVETA Fašisti so kaznovali Italijana, kateri je bil deportiran iz Boctona v Italijo. — Dobil je dvanajst let v ječi radi tukajšnjih aktivnosti. — Pri obravnavi je vse preklical. Sklop, da sc ga spravi pred sodišče, tvori del nove francoske politike odpora napram sovjetora. Do I riot je bi doljro znan kot eden vo-jdilnih agentov Moskve v Franciji. — Vlada jra je že pred dalj časa skušala staviti pod obdolžbo. a pozneje je kazalo vse, da je odpustila ta namen. V zadnjem času pa je dobil kabinet ofieijelna sporočila glede govorov, katere je imel Doriot na Kitajskem, posebno pa v Kantonu, kjer je v nekem »rovom označil francoski imperija!izem v Indo-Kini kot prav tako slab kot je imperij al izem zapadnih držav na Kitajskem. To tvori temelj za obdožitve, da je skušal zanetiti Kini. Glasi se, da namerava ministr POLOŽAJ RIM, Italija, 31. julija. — Posebni vojaški tri-bunal za obrambo države je izrekel včeraj težko obsodbo nad Mario Chiossone, ki je bil spoznan krivim proti-fašistovske propagande v Ameriki. Signor Chio Chiossone, ki se je izselil v Združene države, je bil aretiran od oblasti v Bostonu ter poslan nazaj v Italijo januarja meseca. Ko je dospel v Italijo, je bil aretiran od italijanske policije ter obdolžen protinarodnih aktivnosti v inozemstvu. Glavni dokaz proti Chiossone-ju PARIZ, Francija, 31. julija. — Prejšnji romunski prestolonaslednik, princ Karol, je včeraj informiral Associated Press, da še vedno vztraja pri svojih dednih pravicah do romunskega prestola. Karol je govoril potom avtori-(je bilo pismo, katero je pisal deli" k irCTni IV |Z,ranega a*enta 0 sP^jemu svoje lavskemu tajniku Davisu, ko se je V AV o I KIJIi0(1,>0V(Hii na Pre8toI» za katero je glasovala romunska vlada dne 4. januarja 1926 kot o prisiljeni akci- |jL Smatra samega sebe avtorizira-jda se bo maščevala "nad njim Faži- nim, da osebno intervenira, čeprav j stovska vlada rad injegOVih poli- sti. — Konservativci se ostane vedno .Ioja!en Patriot- |tičnih aktivnosti v Združenih dr- Todazdevna izjava na Asa. Press.žavah. se je glasila : J V svojem pismu je rekel, da ga — Romunski princ Karol izjav-(bodo fašisti umorili, da je razpi-je to nepostavno. pK da mi1 W bilo pismo odpovedi sala fašistovska vlada nagrade za ----! na prestol, katero je podpisal pred vsakega, ki umori njene politične DUNAJ, Avstrija. 31. julija. — 0nmi letom in Pol> ^iljeno v tež- nasprotnike in da je več kot en Dunaj je ogorčen, ker so ojacili policijo s socijali- bore proti ustvarjenju stalne sile ter pravijo, da mudil v ječi v Bostonu, v katerem je prosil slednjega, naj ga ne po šljejo nazaj v Italijo, ker se boji. Odobrenje nove občinske konštab- kih okoliščinah in sicer od oseb, lerske sile po viharni seji, ki je katerih odklanja vsako sod- trajala vso noč, je povečalo poli-,bo* točno napetost, ki je vladala v Av Princ Karol trdi, da nima nobe-striji izza zadnjih izgredov. nega namena provocirati kako agi- Malo predno je bila razve! jav-; taci'j° v deželi, a kot oče in Ijena generalna stavka, je izdal Romunec ima pravico in dolžnost socialistični dunajski župan Kari zavarovati prosperiteto svojega Seitz proklamacijo, s katero je ob-,naroda- Samega sebe smatra avto-javil formacijo posebne socijali-i riziranim, da osebno intervenira, stične polieijske sile 2000 mož, ki kcr -ie bil ter bo ostal vedno nemire v Indo- naj bi bila razpuščena, kakorhitro j navdušen domoljub, kojega edina želja je koristiti svoji deželi. — Če bi romunski narod naslo- milijon Italijanov pobegnilo v inozemstvo, da se izognejo zasledovanju. Tekom včerajšnje obravnave je Chiossone preklical vse, kar je govoril in pisal glede fašistovske vlade. Rekel je, da je bil vedno obču- bi bila nevarnost končana. Od prvega početka so smatrali nesoeija- ski predsednik Poincare pospešiti listi to konštablersko silo za po-slučaj proti poslancu Doriotu do skus, da se ustvari rdečo policijo skrajnosti ter zahtevati zaporno kazen. Vsa znamenja kažejo, da je sklenila vlada postati bolj odločna napram aktivnostim komunistov v Franciji ter je vrjetno, da je šel |>oslanik Rakovski. ki se mudi sedaj v Moskvi, tjakaj v namenu. da pojasni, da mora Tretja in-ternacijonala omejiti svoje delavnosti v Francijf. ker bi se sicer pojavila nevarnost prekinjenja odnosa jev z Rusijo. M. Rikon, predsednik moskovskega sveta, ki je član tako inter-nacijonale kot sovjetske vlade, bo najbrž razumel ta položaj. Komunisti so doživeli v soboto Sacca in Vanzettija. SPREJEM PRINCA V j set let stari brat princa iz Walesa,'liran<0 od komunistov. jprmc Jurij, najmlajši živeči član (angleške kraljevske družine. I Za Canadce je bil obisk mini- ATTrDCrTTi ga Predse^nika zanimivejši kot VJULDEiLU j0,li Prestolonaslednika, ker je brez __vsakega precedenta. Preko celega Prebivalstvo Quebeca je!!ri fufcijah' .na . , . J i katerih sta oba govorila, sta mmi- sprejelo Z velikim nav-jstrski predsednik in princ ponov-d U »en jem princa iz1K> omenila drug drugega ter si o-Walesa, njegovega branika Baldwina. čividno prizadevala odvrniti glavno pozornost od lastne osebe. Papež bo dobil tretjo karo. QUEBEC, Canada. 31. julija. — Princ iz Walesa je stopil včeraj tukaj na kopno sredi živahnega sprejema, katerega je bil deležen v RIM, Italija, 31. julija. — Ba-svoji dvojni vlogi kot bodoči via- pež si namerava omisliti tretji av. dar in eanadski kolonist. jtomobil ter se v ta namen pogaja To je bil že četrti njegov obisk.z neko tvrdko v Milanu, kamor je v Canadi in vsled tega so ga ;vsi(poslal svojega posebnega zastopni-pozdravili kot starega prijatelja ka. Ostala dva avtomobila sta že in soseda. V njegovem spremstvu se je nahajala odlična drlžba. Eden v tej družbi je bil Stanley Baldwin, angleški ministrski predsednik, prvi angleški ministrski predsednik, ki je obiskal Canado tekom svojega urada. Drugi pa je bil tri-in dvaj- precej obrabljena. Papež je popolnoma o pust jI uporabo navadnih kočij na svojih -dnevnih izpreho-dih po vatikanskih vrtovih. Uvor pšenice je poljska vlada prepovedala do začetka septembra. •-.- • — TRUPLA AMERIŠKIH VOJAKOV Sedem jhrupel ameriških vojakov so našli v bližini Montfaucon po iska nju, ki je trajalo devet let WASHINGTON, D. C., 31. juL V bližini Montfaucona, kjer so se kot protisilo proti navadni policiji, ki je pokazala svojo lojalnost do nesocijalistične vlade z odločnostjo. s katero ja zatrla vstajo. Predloga, katero je sprejel občinski svet vspričo velikanske o-pozicije nesocijalistov, ustvarja stalno socijalistično policijsko silo tisoč mož. katero naj bi se v slučaju potrebe lahko povečalo na 35.000. Nesocijalistični listi smatrajo to gibanje za odločen poskus socijalistične stranke, da nadomesti izgubo ugleda, katero je trpela dne 15. julija. V debati glede te posebne policijske sile je Herr Kunsehak javno dolžil župana Seitza, da pripravlja državljansko vojno. Splošno mnenje, je, da je odredba nepostavna in da jo bo vlada vetirala, če je ne bo občina sama umaknila. Na zunaj je fcicer na Dunaju vse mirno, a dogodki tirajo proti stanju stvari, v katerem se bo nekaj pripetilo. Avstrijske province s svojo konservativno kmečko večino, dolže Dunaj boljševizma. Kmečki voditelji izjavljajo s strogimi izrazi, da ne bodo trpeli nikakih nadaljnih komunističnih eksperimentov. Konservativne, o-borožene domače straže, rekruti-rane iz domačega kmečkega prebivalstva, so povsod skoro podvojile svoje članstvo v zadnjih štirinajstih dneh. vil nanj poziv, je mnenja, da bi bila njegova dolžnost pokoriti se temu pozivu. Poročila o delavskih nemirih pretirana. KRALJICA MARIJA V SAMOSTANU? Bivša romunska kraljica Marija se hoče odpovedati svetu ter iti v samostan. — Romunski kmetje pa so proti temu, da bi postala nuna. BUKAJREŠTA, Romunska, 31. julija. Kraljica, ki se je izza smrti svojega moža, kralja Ferdinanda. baje popolnoma posvetila veri, bo kmalu stopila v samostan, kot izjavljajo njeni prijatelji. Odkar je prišla kraljica na Romunsko, .preti pet in tridesetimi leti. so jo mikali stari romunski samostani in konventi, katere je podpirala od časa do časa z denarjem in drugimi darovi. Obiskala je vse te zavieaje, ki spadajo med dovalec fašizma in da je pisal taj- J najbolj slikovite v vsej Evropi ter niku Davisu le za pretvezo, da se pozna Ti jih zgodovino, arhitekturo na ta način izogne deportaciji. Re- j i" dekoracije, kel je, da je pripravljen umreti za] Lep samostan iz šestnajstega sto Mussolini ja ter izjavil, da je bil, let. ja v bližini kraljevskega gradu v New Yorku ranjen radi svojih pro-fašistovskih idej. COLUMBUS, O., 31. julija. — Na temeuju raznih oficijelnih virov je bil governer Donahet včeraj informiran, da so bila pretirana poročila o nemirih med unij-skimi premogarji in neunijskimi delavci v premogovnih okrajih države. Dobil je zagotovila, da imajo krajevne oblasti položaj dobro v rokah. Že davno obljubljeno zopetno otvorjenje rovov v različnih poljih z neunijskimi delavci se obeta za pondeljek,, in oblasti pravijo, da ne pričakuje nobenih posebnih težkoč. y Vse oblasti soglašajo v mnenju, da ni treba državnih čet v sedanjem položaju. Državni pravdnik pa je trdil, da se je ChiosKone izza svojega prihoda v Ameriko mešal med anti-fa-šistovske elemente ter izvajal aktivno propagando proti fašizmu. Državni pravdnik je tudi rekel, da je bil Chiossone pred svojim odhodom v Ameriko obsojen radi tatvine. v Bran, v srcu Karpatov, kjer je izza bolezni kralja Ferdinanda pred več kot enim letom, kraljica preživela precej časa v pobožnih razmoslekih in pogovorih z nunami. Sedaj pa, ko se mora odreči prestolu in suverenskim pravicam na korist regentstva, napovedujejo nekateri njeni prijatelji, da se bo kmalu pridružila minam v njih ti- Sodišče je nato spoznalo Chios , hem zavičaju. da živi le spominu Naročajte se na "Ol&j Naroda" sona krivim širjenja lažnjivih poročil glede Italije in pregreškov proti fašizmu in Mussoliniju ter ga nato obsodilo na dvanajst let, šest mesecev ni dvanajst dni v ječi. Za nadaljna tri leta pa je bil stavljen pod posebno policijsko kontrolo. Paroliranje prejšnjega governerja. WASHINGTON, D. C., 31. jul. Warren T. MacCray, prejšnji governer Indiane, ki služi sedaj desetletno ječo v Atlanti, bo najbrž danes paroliran, ko bo potekla tre-tina določene mu kazni. na svojega zamrlega moža. On sam je postal v zadnjih mesecih svojega življenja skrajno pobožen ter stavljal vso svojo v vero v Boga, ko mu ni mogla več pomagati zdravniška veda. Kraljica Marija, ki je podedovala "pobožnost" svojih prednikov, je pogosto izjavila, da je mo-mogoče najti uteho od bolesti in razočaranj tega življenja izključno le v samostanskem miru. daleč od zla in nemira zunanjega življenja. Romunski kmetje, ki ljubijo in časte kraljico Marijo, sa odločno proti njeni nakani. Nočejo namreč izgubiti ženske, ki je vedno branila njih pravice, kot izjavljajo... iz New Yorka. Vojaki, kojih trase j pla so našli sedaj, so padli v jutru pred devetimi leti nahajale ameri-,29. septembra 1918. Oddelek, ka-ške in nemške bojne črte tekom (teremu je načelo val poroč. Shee-Argonskega pogona, so spravili na^an, je prodrl naprej pred drugi-dan trupla sedmih Amerikancev j mi oddelki ter je bil že poklican 79. divizije. | nazaj, ko so vsi padli. Njih tova- Kcmcem junija so zadeli delavci risi niso imeli nobene prilike, d« na kotlino, ki je vseboval« trupla jih odnesejo nazaj ali pokoplje-ameriških vojakov. Ugotovilo se jo, kajti tla, kjer so padli, so pre- Seznam To je semam, ki pokale, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo t stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Yam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. je, da niso bili pokopani od tovarišev, temveč od sovražnikov. V skupini so se nahajale žrtve, oddelka kompanije F., Vključujoče poročnika • Wiltiama Sheehana sla zopet t nemške roke. Še v isti noči je bil odpoklicani polk in Sele po premorju so mogli priti tovariši Sheehana na dotieno mesto. Dimurji Lire ' r ' , Din. ____ 800 .. .. $ 0.40 Ur ...... 100 ... ... $ 8.10 Din. .... 1,000 .. .. $ 18.60 Ur ...... 200 ... ... $11.00 Din. .... S, BOG . .. ItfJŠ Lir ...... 300 ... ... $17.56 Din. .... 5,000 .. .. $1100 Ur ... $28.76 Din. .... 10,000 .. .. $182.00 Ur ...... 1000 ... ... $56.60 Ea poKJatv* kft pk NMUjo DSMe ttftmt Dtaazjsv aH pa OratM II« dovoUajMBb Mertw m nm*m ta M* mm ifcma slmsa v ■ajknjtoi i lasa M PoscHni po* Ha tki. Pristojbina ta m» amriiUh Jer v JofforisvUt Italiji znsi s a US, ril meeeb II i» i§ UM. pa I frfj® fvsto pa |L FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, am; ooklahdt mn r Neg YorE, & & i. :■■- i . -i -n: • ., ^ . Jy Vf^jsi.: - . GLAS NARODA^ 1 A*<*. 1927 - .-t ?* ^ •^GrA S NARODA ■ - * (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SliOVENIC PUBLISHING COMPANT ' (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, K. Y. OLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sunday g and Holiday i. Z a celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta __________________________$3.00 /a fietrt leta_________________$1.50 Za New York M celo leto....$7.00 Za pol leta................-..............$3M Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta-------—.....—— spoznan krivim, — edinole za stran tega, ker se socli.šrp ne sme motiti, a če se moti ali ne. Sele.leta 1906 je bil proglašen nedolžnim ter izpu-fčen na svobodo. Dreyfusova beseda bo morda kaj zalegla v slučaju Sacca in Vanzettija. Kajti Dreyfus ve, kaj se pravi biti — ponedolžnem obdolžen, ponedolžnem obsojen in ponedolžnem zaprt. Zanimivosti iz Jugoslavije. ! i - • ► ji . i • . . • • . . t Bla«n mladenič ubil starko, j sedaj menda našel prostor tudi V Legradu. v Medjumurju so na ' Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 23-Iethem sinu tamkajapjega po- __. e treba tudi kakega pevci poleteti iz New Yorka v Pariz. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, dv hitreje * najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Cortlandt 2876. _ • DREYFUS ZA SACCA IN VANZETTIJA Ves civiliziran svet se je zavzel za italijanska delavca Sacca in Vanzettija, ki sta baje ponedolžnem obsojena in-bosta enkrat v tem mesecu umrla na električnem stolu. • se sedaj nahajajo v raznih zaporih I K) se toliko ne. Tukaj je samo ena ' . . -- lesna delavnica. Obratuje popol-,811^™ e m SlaV(ra,Jf- j , n .. . I Orožniki, ki so z narednikom noma dobro. Po stotrideset vago- . , j -t- .Lazarjem Kugo na celu nad vse nov lesa se pdposlje na mesec. f B. „ ... ... . . požrtvovalno izvršili svojo veh- vreme smo imeli bolj deževno in K ., j , - ... . kansko nalogo, so se povrnili na hladno do lo. julija, potem je pa K * treba zapeti: pred večerjo eno in po večerji dve. — Tisoč dolarjev, — je odvrnil pevec. — Malo preveč je. — je rekel milijonar. — Veste kaj: petsto dolarjev vam plačam, pa niti centa več. Le pomislite, kakšna družba bo zbrana, kaj bomo pili in jedli jn bil obsojen radi go-|'n da bo slavnost do jutra trajala. Ijlifij. ki jih je izvršil za časa in-|T°da. ker se že pogajava, vam pla-;-flacije na pet let ječe. je te dni čam tisoč dolarjev pod posojeni, umrl. Lopova so svoječasno že iz- da odidete takoj, ko odpojete svo-pustili na svobodo, ker je simuliral .ip pesmi. Popravici rečeno, ko-bolezen. Državni pravdnik pa selmedij«ntov nočemo v svoji družbi. je zoper to pritožil. Druga instanca m u je dala prav in Kustiker je — C'o je tako, — je odvrnil pevec, — če mi ne bo treba do ju- Strcla užgala gospodarska poslopje. Tz Zagorja poročajo: Te dni je bilo zfačje zelo soparno. Prebivalstvo je šl ok počitku, in ni kdo ni pričakoval Čez noč posebno hude nevihte, tih 1. ponoči je naenkrat pričelo grmeti in treskati, ploha dežja se je vlila, vmes pa je tolkla toča, da so žvenketale šipe. I romal zopet v jočo. Kutisker je(tra sedeti in prenašati vaše nesla-jbil, kot znano, velikopotezen sle-'nosti. — pa rad za sto dolarjev ma-par. ki je ogroljufal nemško drža-,vo za kakili 13 milijonov mark. solnce. pokazalo &-------_ , , Zdaj imamo po 90 do 95 stopinj Zagrebčanov za senzacijonalno ob topline v senci. NAZNANILO IN ZAHVALA. wnin "Vr" svoja službena mesta. Zanimanje ^ \fn™ ^ svojo goritoto. ^ , . ___________..___,___u Ivmalu nato je pričel biti plat zvo- rudnikom m prijateljem žalostno na. oglasilo se j-» tudi piskanje si- vest, da nam je nemila smrt na- ravnavo si lahko predstvljamo. Zdaj vam sporočim še žalostno novico, ki se tiče našega rojaka. V aigleškem časopisu sem čital, da so se osem milj od tukaj dne 10. «?ari desetkrat zapojem. * Smrt radi kačjega pika. rene. Razburjenje prebivalstva je glo ugrabila nadvse ljubljenega spravilo vse iz |M>stelje. Strela je očeta JOSEPH V1DEKUAR. udarila v hišo posestnika Kuren-V primorskem selu Baliči je te ta v vasi Orlek v občini Kotred.--| dni pičila kača sedemletnega deč- žu. Pogorela je hiša in skedenj, ki Zbolel je nagloma dne 15. juli-julija igrali delavci na robu jeze- Iyana Valiča, ko se je igral na sta bila hipoma v ognju, tako da ja. Zvečer ga je nepričakovano pora. Enemu se je noga zdrsnila in bregu Rečine. Kmalu patem je ču- si si domači komaj rešili življe- padel krč v želodcu. Takoj je bil padel je v jezero. Bilo je še pet hude bolečine in zdravnik je nje. Na lice mesta so prihiteli ga- poklican zdravnik iia pomoč in po drugih oseb zraven, in kakor pra- odredil, da so dečka prepeljali v silci iz Zagorja, ki pa niso stopili zdravnikovem nasvetu je bil od-vi to poročilo, ni znal noben pla- bolnico na Sušak, kjer se je ugo- v akcijo. Kurent ni bil zavarovan vati, da bi ga bili rešili pravočas. tovilo, da je dečka pičil gad. Sku- |n je vsled tega močno prizadet. no. Dvakrat je prišel na površje šali so rešiti mladega bolnika, a bi-vode, potem pa utonil. Ko so ga lo je prepozno. Mali Velič je ne-potegnili čez pol ure iz vode, ni bi- koliko ur pozneje izdihnil, lo več rešitve zanj. Dotičnik se je, nahajal v Kanadi od aprila mese- Rodbinska tragedija v Splitu, ca tega leta. Star je bil 23 let in se( Ponoči se je prigodila v pred-je imenoval Jakob Stariha. Ni mestju Splita grozna rodbinska Tako se ponavadi ujame ubogi zakonski mož, ko pride pozno zvečer domov. Ona : — No. nocoj pa vem, kod si se klatit. Nocoj pa vem, kaj si počel. On: — Kaj? NiČ. Ne vem, kaj govoriš ? — Ona: — Videla sem te, ko si šel z neko žensko v restavrant. On: — Ni res. V kateri restavrant? V nobenem stastavrantu nisem bil. Jaz sploh ne hodim po restavrantih. č'e sem lačen, grem v lunch room. Ona: — Saj rečem, da sem te videla. Belo je bila oblečena in be- peljan v mestno bolnico, nakar je golne je ime]a 5n bele n0fjavice. Smrtna kosa. 14. julija zjutraj je preminul po daljšem bolehanju v visoki starosti 79 let dvorni svetnik dr. An-rej Ferjančič. — Umrla je Franja Koširjeva. tal je na tračnicah. S tem končam svoje slabo pisa-' zabodel v e ker so prsti ok* Prosim uredništvo, , ,__j . .-i r»_ A ■ - .mati Vide dr. Baltičeve. soproge mi znano, od kod je bil doma. De- tragedija. Pek Marko Peršič je^tlik—a žuoana v Užicah svojo mlado zeno Jelko z nožem, _ v Črnomlju je po daljšem . . . srce, nato pa ves okr- fcoiehanju za vedno zatisnila oči Ma nje ker so prsti okorni za pisavo, vavljen sel na policijo ter izjavil: rija Kuno dobra s in ob-e . da nezameri Xmonl sem svojo ženo!" Perši- spoštovana dami h; V. in tudi da popravi dopis. j ca so pridržali na policiji. Ko je| ' ' H-koncu pozdravljam vse citate- petletna hčerka Markova videla, Ue in čitateljice sirom Amerike in kaj se je zgodilo, je zaplakala:' Kanade, tebi Glas Naroda pa želim "Oče, ubij še mene, ker si ubil obilo uspeha in napredka. .majko!" Vsled plakanja hčerke so j prihiteli sosedi, ki so našli mrtvo Joe Wolf. DENARNE POSlLJATVE IZ DENARNIH VLOG Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za v^ak t nalog na pošti Money Order, nam enostavno na-> roče, da dvignemo denar za pošiljate v iz vloge. \ Knjižica ostane najbolje spravljena pri nas. Take < S vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplačati v starem kraju. Denar je med tem pri nas varno shranjen in se obrestuje po obresti se pa prično računati s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oorttaadt SI, X«v York, X. Y. čez jiar ur zavedno zaspal. Pokojnik je bil star 57 let. V Ameriki je bil 20 let. V stari domovini zapušča ženo in tri hčere, tukaj v Ameriki pa eno hčer, orno-ženo v West Va., tukaj pa mene in mojo družino. Bil je nadvse dober in skrben oče. Skupaj sva v Ameriki živela On: — Vidiš, kako lažeš! Belo pa že ni bila oblečena in tudi belih šolnov ni imela ... Vidiš, kako lažeš... * Mlado dekle se je možilo. U-mevno je. da ob takih prilikah govori samo o poroki in bodočem zakonskem življenju. Nevesta je 15 let v najlepši zadovoljnosti in' navdušena pripovedovala, da skupaj z mojo drnžino smo gojili že tri leta poz.na - - Coolidge kot cowboy ljubezen do pokojnega očeta. Dolžnost me veže; da se v imenu vseh nas lepo zahvalim Za krasni venec dr. sv. Jožefa, št. 110 K. S. K. J., kojemu je pokojni oče pripadal. Lepa hvala tudi članom društva za udeležbo pri pogrebu, ki so pokojnega očeta kot društvenega člana lepo spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala tudi posameznim družinam za krasne" vence in cvetlice, ki so jih položili na krsto pokojnemu očetu. Lepa hvala družinam iz Clevelanda. Ohio, Victor Vidergar in Frank Wess za krasne vence in za udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala družinam v Ken-moru. O., Tonv Obreza. Johnu Obreza in Josephu Svet. Lepa hvala tu v Barberton: družini Franka Kura It, in Tony Rabitch za krasne vence in cvetlice. Lepa hvala The Shunk Rubber Co. za- venec. Prav lepo zahvalo izrekam tudi sosedom in prijateljem in vsem družinam za podarjene vence in cvetlice ter.za udeležbo pri pogrebu. Lepa vam hvala! Ti. dragi oče, počivaj v miru v naročju matere zemlje. Odšel si od nas veliko prertrno. ostaneš pa nam za vedno v spominu. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči« ostali: Joseph Vidergarv Jr., x družmo. R. D. 3, Box 42 A, Barberton, O. svojega ženina, da je strašno zadovoljna in vesela in da komaj čaka, kdaj ju bo maš-nik poročil. — Ne nekem plesu sem ga sf»o* znala — je rekla — in od tedaj ne mor>m biti brez njega. Nato se je pa oglasila energična postarna ženska, ki je imela slabe skušnje v zakonu: — Seveda, od poznanstva je vse odvisno. Jaz sem mojega spoznala šele po poroki, pa sem čisto lahko brez njega. * Laški kralj se nahaja na počitnicah. Od česa se mora odpočiti, ni nikomur znano. Zadnji čas pa je; da odide tudi Mussolini kam ita počitnice. Na dolge, več let trajajoče počitnice. Da se bo italijanski narod nekoliko odpočil.' Kajti č* kdo potrebuje počitka, ga potrebujejo Itali-janL * Šestletni romunsklvkralj Mihael je izdal že dve proklamaciji. Zgodaj je začel — s šestimi leti. Tako je prav. Fant naj* se podviza. Kajti njegova kraljevska slava mogoče ne bo dolgo trajala. * Pravijo, da namerava bivša romunska kraljica oditi v samostan. No. za pokoro ni človek nikdar prestar. J____ . ______________Jm __/__.____:_ _____». ■jijijC.iip Jw.m., NAJBOLJŠI AMERIŠKI IGRALEC QOLFA A P. ČEHOV: Dimitrij Osipovič Vaksin, arhi tekt, je prišel iz mesta v svojo vi-lo, še več, pod vplivom .-spiritEtičnega zborovanja. Ker je legel na svojo samotno posteljo (Valcsinova gr*>pa se je bila namreč odpeljala v bližnji trg Trojico), se je neliote spomnil vsega, kar je videl in slišal. Zborovanje prav za prav ni bilo, a razgovarjali so .se o samih strahot ih stvareh. Neka gospodična je pravila, kako je mogoče uganiti misli, nato so govorili o duhovih in prikaznih ter o ljrdeh. k so bili živi pokopani. Neki gospod je či-tal povest o mrliču, ki se je v grobu obrnil. Vaksin .sam je vzel krožnik za čaj in je pokazal »gospodičnam, kako se je treba razgovarjati z duhovi. Poklical je .svojega strica Klavdija Miranoviča ter ga je v mislih vprašal: Ali ne bi bilo potrebno, da predam hišo ženi?" — na kar je .stric odgovoril: "Dobro bi bilo, ob svojem času.1* ŽIVCI "Gavrila ste sami poslali v mesto, a Glafira je včeraj neznano kam odšla.... Nikogar ni* doma.... \Va* vroUen.Sie dochf' "Jaz, matuška, "kaj sem že hotel reči.... Onga.... Vstopite vendar. ne sramujte se! Tema je.... V spalnico je .stopila debela, rdeča Rozalija Karlovna in pričakujoče obstala. "JSedite, matuška.... Veste kaj? "Kaj bi jo moral vprašati."' pomisli Vaksin. gledaje stričevo sliko in obenem čuteč, kako ga polagoma mineva nemir. "Prav za prav sem hotel prositi.... Ko pojde jutri .sluga v mesto, ne pozabite mu naročiti, da naj.... onga.... kupi stročnice.... Izvolite sesti!" "Stročnice? Dobro! Was wollen Sie nochf" " Ich will ....Nič ne will, ampak.... izvolite sesti! Pomislim še kaj..." "Ne spodobi se gospodični, da bi stala v moški sobi.... Vidim, Di- " Mnogo je skrivnosti in.... stra-fmitrij Osipovič, da ste šaljive. -hotuv prirodi...." je premišljeval posmehljivec. Razumem.... Da bi Vaksin ležeč pod odejo. Mrliči niso kupili stročnice, ni treba zbuditi strašni, strašna je le negotovost.... ' Udarila je ena po polnoči. Vaksin se je obrnil na drugo stran in je pogledal izpod odeje na višnjevi plamen svetljke . Plamen je brlel ter komaj osvetljeval ikone in veliko sliko Klavdija Mironoviča, ki je visela nasproti postelje. "A kaj bi bilo, če bi se v tej pol temi nenadoma prikazal stričev duh."' — je šinilo,Vaksinu v glavo. "Ne, to ni mogoče. .Prikazni so predsodek, stvori nezrele pameti." Vzlie temu pa je Vaksin potegnil odejo čez glavo in trdno zaprl oči. Truplo, ki se'obrača v jjrolm. nato človeka.... Že razumem." Rozalija Karlovna se jc obrnila in 'jdšla .Pomenek z njo je Vdksi-na nekoliko umiril. Sramujoč se svojega malodušja, je potegnil o-dejo čez glavo in zaprl oči. Kakih deset minut mu je bilo skor;j dobi o, toda kmalu so mu iznova jch neumnosti rojiti po glan.... Pljuval je. vzel vžigalice in mcic pri žgal svečo. A niti svetloba mu ni pomagala. Strahopetni Voksinovi domišljiji se jc zdelo, da nekdo gleda iz kota in da se stričeve oči gibljejo. "Pozvonim ji zopet, vrag jo vze- ihraz pokojne tašče, prijatelj, ki mi." je sklenil. "Porečcm ji, da se je obesil, gospodična, ki je uto- sem bolan in jo poprosim kakih nila.... Vaksin je jel odganjati mr- kapljic." ke misli, toda zaman — obrazi so postajali čedalje jasnejši, misli če- Vaksin je pozvonil. Odgovora ni bilo. Pozvonil je še enkrat — in dalje bolj strašne. Strah ga je bilo. J kakor v odgovor na njegovi zvo-"Vrag si ga vedi. kako je to.... j lienje je baž te;laj zazv0nii0 na P.ojim se. kakor majhno dete.... To . pokopališču. Strah ga je prevzel, in herWn'" V(?f4 mrzpl je pjanil jz .spalu|q#. ]crj je bedasto! "Tik.... tak.... tik.... tak," je tiktaka ura za steno. V vaški cerkvi na pokopališču je zazvonil čuvaj. Zvon je bil počasi, žalostno, kakor bi zvonil za dušo.... Vaksinu se je zdelo, da mu lazijo j>o tilniku in po hrbtu mravljinci. Bilo mu je, kakor da nad njegovo glavo nekdo težko diha, kakor da stopa stric iz okvira in se sklanja nad nečakom.... Vaksina je postalo neizmerno strah. Od strahu je stisnil zobe in prenehal dihati. Ko je končno skozi odprto okno priletel hrošč ter začel brcati nad posel jo, ni mogel več strpetl in je pozvonil. '/Dimitrij Osipovič, vas wollen Sie?" se je čez minuto začul za durmi glas guvernante. ?fAh, vi ste, Rozalija Karlovna?" se je razveselil Vaksin. "Zakaj ste prišli sami * Lahko bi pri- { šel Gavrilo....?" zaje se, jezeč sc na svoje nuloduš-jc, bos in v samem spodnjem perilu. naravnost pred Nemkino -soV-. "Rozalija Karlovna!" je :zpre-gcvoril s tresočim se glasom in potrkal na duri. "Rozalija Karlovna! Ali.... spite? Jaz.... evo ....bolan sem.... Kapljic bi rad!" Odgovora ni bilo. Vse okrog njega je bilo tiho..., "Prosim vas.... razumete? Prosim! Zakaj ta.... sramežljivost, ako je človek bolan? Prav za prav ste čudni, takostarlste že...." "Vse povem vaši ženi.... Pošteni gospodični ne daste miru.... Ko | .sem živela pri baronu Anzigu, je baron hotel priti k meni po užiga- lipe.... o razumem vem kakšne uži-galice.... in sem povedala baronici,.... Poštena sem...." "Ah, idite k vragu s svojo pošte-'nostjo! Bolan sem.... in prosim kapljic. Razumete? Bolan sem!" • "Vaša gospa je poštena, dobra žena in vi jo morate ljubiti. :Pa! Neoporočena jel Nočem se ji.zameriti!" . "Bedasti »te, to je vse! ftazutgg-te.' Bedasti!" Vaksin se je uprl ob podboje prekrižal roki in čakal, da bi ga strah minil. Ni imel dovolj moči. da bi šel v svojo sobo, kjer je brlela svetiljka ter gledal iz okvira stric. Ker pa je bil v samih spodnjicah, mu je bilo nerodno, stati pri vratih guvernantine sobe. Kaj storiti ? Dve je bila ura, njegov strah ni niti prenehal, niti se ni zmanjšal. Na hodniku je bilo tema in iz vsakega kota je gledalo nekaj mrkega. Vaksin se je obrnil k podbojem, mahoma se mu je zazdelo,da ga nekdo lahno vleče od zadaj za srajco ter se dotika njegovih ramen.... "Vrag vzemi vse.... Rozalija Karlovna!" Nič odgovora. Vaks/n je bojazljivo odprl duri in p6gledal v sobo. Poštena Nemka je sladko spala. Majhna svetiljka je obsevala obrise njenega debelega zdravega telesa. Vaksin je stopil v sobo in sedel na pleteno košaro, ki je stala pri vratih. V prisotnosti spečega živega človeka, se je takoj bolje počutil. "Xaj spi, Nemka...." je pomislil. "Malce posedim pri njej, ko se jame svitati, pa odidem.... Zdaj se zgodaj svita." Pričakujoč razsvita. je Vaksin legel na košaro, položil glavo na roko in začel premišljevati. "Kakšen vpliv imajo živci!.... Omikanec, razumem človek, a vendar.... vrag si ga vedi, kaj je to! Sramota je...." Poslušaje tiho, mirno sopenje llozalije Karlovne. se je kinalu povsem umiril.... Ob šestih zjutraj se je Vaksino-va žena vrnila iz Trojice. Ker ni našla moža v spalnici, je odšla k guvernanti. Zagledala je takšnole sliko: na postelji je spala, razode-ta zaradi vročine, Rozalija Karlovna, a tri korake od nje, na pleteni košari, je ležal njen mož, zvit v klobčič, in smrčal kakor svetnik. Bil je bas in v samem spodnjem perilu. Kaj je nato rekla žena in kako 'bedast obraz je napravil mož, ko se je zbudil, naj opišejo drugi. To presega moje moči, zato odložim orožje. Prevel A*. P. ■ Jli . JL. Jil— . ZANIMIVI i« KORISTNI PODATKI *OHKIQN LANQUAQK INFORMATION lERVICB — JUGOSLAV BUREAU Šolska vzgoja v združenih državah. Združene države trosijo več de- je Bobby Jones iz Atlanta, Pred kratkim je že vdrugič porazil angleški rekord. . T RODBINSKA TRAGEDIJA V BUDIMPEŠTI Te dni se je odigral^ vrBudim-pšeti krvava rodbinska tragedija. Upokojeni polkovnik Ljudevit Frank je težko ranil svojega pastorka, nato pa izvršil .samomot*. Pred 35 leti se^ je zaljubil Frank v svojo sedanjo soprogo, hčerko svojega brigadirja. Toda njen oče poroke ni dovolil ter je poročil svojo hčerko z baronom Camp-belom. Ko je baron pred 4 leti u- Ml, POLJSKI KRALJ S1GIS-MUNDIVj. ; 1 Naslov zveni pravzaprav zelo politično. Toda pravijo, /da se peča i>olitika navadno samo z resni mi stvarmi, dogodivščina, za katero gre pa nikakor ni resna. Znano je, da hrepene na Polj skem eelo po kralju. Celo maršalu Pilsudskemu so podtikali dinastič-ne namene. A' zvezi s tem se je spomnil nenadoma neki potomec kraljevskega rodu Vasa, da so bi- mrl ,je zaprosil Frahk svojo, te- li njegovi predniki nekoč poljski daj že 70-letno staro ljubezen vno-- kralji. Zato je menil, da sme aspi-vič za roko. Ostal je bil namreč j rirati na poljski prestol. Prišel je ves čas samec, prepričan, da bo incognito v v Varšavo. Tu neko-Olga prej ali slej njegova. Baroni-,liko časa stanoval, da je spoznal ca je Frankovo ponudbo sprejela j deželo in ljudi. Zatopil se je v za-in poročila sta se. Zakon bil prav konodajo, posebno v ustavo nakar MOŽ, KI BI BIL RAD OBGLAVLJEN POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— 8 strešico u slovenske črke č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, - : New York, N. T. srečen, da ni bilo Campbellovega sina. ki je prišel z očimom pogosto navzkriž. To se je zgodilo tudi te dni. Mladi Campbell je razža-lil v stanovanju svojega očima svojo zaročenko. Frank, stari ka-valir, je vzel deklico v zaščito ter pastorku prepovedal, da jo žali v njegovem stanovanju,. Vsled tega se je razvil med očimom in pastorkom srdit prepir. Konečno je hotel Campebll udariti očima v o-braz. To je starega polkovnika ta- je izdelal obširno spomenico, s katero se je pojavil nedavno v predsobi notranjega ministra. Ker je izgledal zelo dostojantveno, kot kak pristen potomec kraljev, ga je tajnik zelo uljudno sprejel. Vendar pa njegovi želji, da bi ga pustil iti k ministru ni mogel u-streči, ker ministra ni bilo donia. Ker torej to ni bilo mogoče, je izročil sivolasi gospod ministerijal-nemu tajniku spomenico, ki se la odgovarja gotovim predpisom narja za vzgojo kot druge dežele na svet«. Nekatere države trosijo seveda več kot druge n federalna vlada trosi razmeroma jako matu, zlasti At o, ker je le malo sol posebne Jrnsle.pod federalno upravo. šolstvo v tej deželi se je vedno >matr$lo kot delokrog pocd|nih. držav; ki tvorijo Unijo. Zat* nimamo v Združenih državah centraliziranega ali enoličnega šolskega .sistema, kot na primer v strogo centraliziranih evropskih državah. Vsaka dražava si ustvarja oni šoL-ki .sistem, ki se. ji zdi najboljši za njene razmere in ki odgovarja tradicijam IjuiLstva, katero se je naselilo v dotični državi. V načelnih potezah- pa so si ti šolski sistemi dokaj slični. Šolska vzgoja >e v Ameriki deli v četvero stt>pinj. V skoraj vsaki jlr-žavi se šolska obveza vseh otrok razteza na prvi dve stopinji, ali vsaj na prvo in deloma na drugo stopinjo. Prvo stopinjo tvorijo o-hnovne sole (primary school); to so prvi trije letniki Ijudskošolske izobrazbe. V fije vstopa otrok, ko je šest ali sedem let .star, in ostane tri leta. Drugo stopinjo vori ako-zvana "grammar school", v kateri učenec ostaje pet let, r^zun ako •SR'nl preskoči kak razred vsled posebne.star-nadarjenosti. Te dve vrsti šole tvorita skupaj osemrazredno ljudsko šolo. Po zvršetku "grammar .school" oziroma osmega razreda ljudske šo_ le more dijak vstopiti v "high school", ki je tipična ameriška srednja šola, odgovarjajoča staro-krajski gimnaziji ali realki. Ta ima navadno štiri razrede. Po "high school" prihaja seveda "college" ali vseučilišče. Dočim pa je osnovna in srednješolska izobrazba — vsaj v javnih šolah — pov.sem brezplačna, velja isto le v redkih slučajih, kar se tiče vseučiliščne izobrazbe. Mnogo države pa .so poskrbele za vseučiliščne tečaje proti jako nizki šolnini, tako da je v.«e-učiliščna izobrazba omogočena tudi za siromašne dijake. Načelo brezplačne izobrazbe je le poča.si prišlo do veljave v Združenih državah, ali od leta 1825 naprej se je hitro uveljavilo na glede poduka in kvalifikacije uči-tetjev. « Javne šole m? večinoma vzdržujejo potom lokalnih davkov ali potom prihodov iz podeljenih javnih zemljišč. Privatne šole vzdržujejo potom privatnih prispevkov, ki pa so v tej deželi dostikrat jako vi-.soki. N e.prestano čitamo o mnogih miljouih. ki jih je kdo prispel ali zapustil kaki univerzi. Brez teh bogatih skladov ne bi se mnogo velika vseučilišča mogla vzdrževati, kajti šolnine (tuitinon fees) le redko kdaj pokrivajo vse stroške. Navadna šolska vzgoja v Ameriki soznavati .s klasičnimi jeziki še le, ko je 14 let ne pa kot desetleten otrok, kakor v Evropi. V nižjih razredih ljudske šole se otrok uči pisati, citati in črkovati (speli), računstva in pisanja, zgodovine Zdr. držav. nekje tudi nekoliko nemščine ali francoščie. angleške slovnice m nekaj znaastva. Imamo tudi ljudske šole. kjer more otrok dobiti strokovni poduk poleg splošne na-obrazbe. Zlasti v velikih mestih i-mamo ljudske šole za mladeniče, ki se pripravljajo za delo v raznih industrijah, trgovini in razna rokodelstva. Nekaj posebno ameriškega je organizirano .»odelovanje učiteljev in staršev, ki .sp je začelo razviti od 1. IfHK) naprej. Svrha tega .sodelovanja je. da si morejo starši in učitelji izmenjavati svoje misli frlede vzgoje otrok in posebnih problemov poedinega otroka. Organizacije. ki se s tem peejo. se zo>e-jo "parent-teacher associations". •Poleg vzgoje se te organizacije ba- vsa :prva ameriška1, vseučilišča v | GOST BREZ OVRATNIKA Neki detektiv je opazil na Aleksandrovem trgu v Berlinu nekega mladeniča, ki je po svojem čudne vedenju vzbudil njegovo pozornost. Detektiv ga je ustavil in neznanec mu je začel pripovedovati, da se piše Harry Fran[kenstein m da ima na vesti nič manj kot tri umore. Detektiv ga je odpeljal na policijo, kjer je dozdevni morilec povedal, da je v Grevesmuehlenn t prepiru zabodel nekega kosca, dalje da je v Frankfurtu umoril sinova lastnika,, ki sta ga zalotila pri delu. Nato je prosil, naj ga zavoljo teh zločinov obglavijo. Policija je seveda takoj spoznala, da ima posla z blaanikom, vendar je sklenila, da njegove navedbe dodobra prouči. Pri tem se je izkazalo, da je bil Harry Frankenstein zaprt v neki blaznici, iz katere je v aprilu letošnjega leta pobegnil Umor kosca si je bil izmislil, vlom v Frankfurtu pa je v resnici zagrešil. Tudi je odgovarjalo reanici, da sta ga pri tem zalotila sinova* gospodarja in ga pregnala. On pa ju ni umoril, kakor je zatrjeval, detektivu, temveč ju je lahko ranil z nožem. prične z besedami: "Mi, poljski ko razjezilo, da je potegnil revol- kralj Sigismud IV...." Legitimni ver ter oddal na pastorka strel. Ko potomec poljskega kralja Sigis-je videl, da je se mladenič težko munda III. povdarja v spomenici,"rokah raznih verskih sekt. Mnoga poškodovan zgrudil, je obrnil o- da je opazil za časa svojega biva-'taka vseučilišča niso več pod sek-rožje proti sebi in se ustrelil. * „ja „a p0ljskem s krvavečim sr^tarno kontrolo in v novih državah cem. da se godi na Poljskem mno-.. .so vseučilišče direktno pod državno gokaj, kar bi so ne smelo goditi. t upravo. Ta nova vseučilišča so do-To ga je napotilo, da jecizdjil svo- bila svooj financijalno podlago po-• ■■ ■ ■ j je kraljevsko pokolenje in da,h»-[tom podelitve.- javnih -zemljišč — TT J • 1 1. 1- uveliaviti svoje pravice do,polj- land grant. Pred mnogimi leti ie V dunajskih listih citamo o na- ,kega kraljevskega pr^tola., Kot'tfl sprejet federalni zakon, ki e slednjem prizoru In se je odigral kralj Sigismund IV. hoče zlesti določal da vsaka nova država, čim na terasi romanske kavarne v Ber-poljski prestol t er: ust variti sprejme v ^ kot nef)(lvLsna ... . , • , , |žav> čim najlepši W^ofce država, mora rezervirati gotov od- V kavarno je prišel neki dela- avtokrat Državno oblast boče de * u ■ ?n-ec brezovratrilWa, sedel k mizi liti z raaršalom Pilsudskg i^ar: ^Avi" T^Zl » s, na^^vo^aiakar ^wvskih kardinalom Kakovškijem ^ V mno?ih (Fržavah zado. T Deta prvim k0t Z reprezentat0m fi- bila s časom velikansko vrednost, ntka. p n nas ne seryiramo ^Dela- 7iCne 2 dru?im kot z reprezentan- j v vee je protestiral in dal poklicati tom moraine moči. Hoče torej ti-' Solska vr^°ja v Ameriki ni bila ravnatelja. Ta niu je isto odgovo-lstvarjt; triumvirat. v katerem ftaj nik'lar monopol države. Vsaka ase-riL Ted%j je pristopil k mizi pisa- bo on 1>oosebljena antoriteta. Iba m ali organizacija sme ustano-telj E. E. K. in zahteval, da se de-j Predsedniku poljske republike jti in uPrav,Jati ®°le kateresibo-lavcu postreže. Toda ravnatelj je je ponudil T kompenzacijo za to,'*1 stoPinie >>od da ta šo- bil neizprosen. Dejal je, da mu je da se odpove svojemu mestl1 "naj-' , . .... i vi jo z vprašanji zdravja, igre in vzhodu. Poprej je bila šolska vzgo-1, . > . • tt. . . , , [hrane otrok v soli in doma. Uspeh ja v rokah verskd, organizacij jnj^ anizaeij je bi,0 tako velik, oseb, ki so vodile privatne šole za , sQ sp razžirik, povsod p0 Zdm. svoj dobiček. Brez izjeme so bila!državah Uradno se je cenilo, da je prebivalstvo Združenih držav dne 1. julija 1924 znašalo približno — 112.000.000. Več kot 26 odsto izmed eth je bilo v starosti od 5 do vštevši 17 let. To skupino smemo nazivati šoLsko prebivalstvo. Javne' šole zaposlujejo približno 761.000 učiteljskih moči in 80 od-•sto izmed teh so ženskega spola. Skupni trošek za javno šolstvo v Združenih državah znaša približno 1820 miljonov dolarjev na leto. Verska blaznost. V Kustanaju se je zaprlo te dni 14 pristašev neke verske sekte v neko ortodoksno cerkev. Verski fanatiki so cerkev zažgali in živi zgoreli. Pri tem so izjavili, da se hočejo za Rusijo žrtvovati ter jo rešiti boljševikov. ; možak nima ovratnika in nje-jVe?.je veieposestYO na Poljskem", jfip2 r princip je, da se takim ljudem Minister za -javni red, po pokli- žal; možak nima ovratnika in nje-| gov ne postreže. Pisatelj je protestiral: "Delavec je moj gost. Prlsedel bo k moji mizi in radoveden sem, mu boste potem prinesli piyq Kali ne". Ravnatelj: "Tudi potem mu ne morem postreči. Vsaj dokler je v tej obleki. Treba ^ vendar vedeti, kje smo^ - Pisatelj: "Kje smo? V republiki! Vi ste najbrž 10 let spali! Torej gaj s pivom?" Ravnatelj: "Obžalujem, ne morem'. Pisatelj: "Pa. dobro, prinesite mi tri vrčke piva*. "Za vas zelo rad". "Kdo ga be piV v^rfi^briga", Ves besen je Hvnatelj hotel cu zdravnik, je presojal spis bolj z znanstvenega stališča ter ga je vrgel v koš. Pravijo pa. da ga je tajnik, v spomin na blaženi trenutek, ko, je smel govorit^ z resničnim kraljem,.skrbno shranil Rapidno nartitimje rakom na M^fiiMkem,. Iz Budimpšete porečejo: Statistični urad je ugotovil, da v Budimpešti stevHo ljudi, ki umrje jo za tuberkulozo pada, dfčim število oseb, ki umrjejo za rakom rapidno narašča. * tel j K. odveial' kravato m odpel ovratnik, n ostali gostje so atorili enako. , * ■. Razjarjen je ravnatelj -izg« oiiti, W je. zapazil, 4fJwJ«.JU»-iKwarjffi je natalkr ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). NaroČila pošljite na: N A B O D A " New York, N. T. GLAS 82 Cortlandt Street se j { ; * 11 t» tu- - x , '' , , , „ Nauk pomagati iivini...........60 aella liebbia m potem boste izvedeli, kako sladko je ne imeti nad Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— seboj nobenega drugega gospoda kot svojo lastno voljo. 'Naše gobe, s slikami. Navodila za Do takrat je govoril bandit v italijanščini, a nato je nadaljeval ^znaTan^e u2itnlh In strupenih v francoščini: j N£°vetj m hišo' in'dom;'trdo Vez/j.- — Korzika ni posebno kratkočasna dežela za mladega človeka.' broširano ....................75 Kako drugačna pa je za bandita ! Ženske so naravnost nore na nas! Tak 8,ovn,ea kot me vidite tukaj, imam tri ljubice v treh različnih okrajih. In N<iu*ir;irio ................... .80 .................... JO Jeraač Zmagovač. Med plazovi.... JO Jutri (Strug) trd. v..............75 — Kakor hitro bo stara šestnajst let, — je rekel stric. — bom skrbel zato, da se bo.pošteno poročila. Že sedaj poznam prav-?ga moža zanjo. — Ali boš šel sam. da staviš tozadevni predlog? — je vprašal Orso. — Na vsak način. Ali mislite, da bi se dolgo pomišljal eden najbogatejših v deželi, če bi prišel k njemu ter mu rekel: — Jaz, Bran-00 Savelli, bi bil zelo vesel, če bi se tvoj sin poročil z Michelino Sa-velli ? — Tega bi mu tudi ne svetoval, je rekel drugi bandit. Tovariš ima močno roko, s katero se ni šaliti. — Če bi bil jaz lopov, — je nadaljeval Brandolaccio, — navadna kanal ja. bi mi ne bilo treba ničesar drugega kot odpreti culjo in deževalo bi vanjo tebi in meni novcev po sto sujev. — V tvoji beraški culji tiči torej prav poseben čar, s katerim bi lahko privabil te novce! — je vprašal Orso. — Nikakor ne, a jaz vem, da je najti lopove, ki bi napravili to ter pisali kakemu bogatemu skopuhu: — Jaz, Brandolacio, potrebujem sto frankov, — in ta skopuh bi hrez vsakega obotavljanja poslal denar. Jaz pa, gospod poročnik, držim na čast. — Ali veste, Signor della Rebbia, — je pričel zopet drugi bandit, katerega je na žival njegov tovariš "župnika" —1 da se v tej deželi kljub vsej priprostosti običajev, ne manjka lopovov, ki izstavljajo na ugled, katerega uživamo tukaj s pomočjo teh potnih listov (pri tem je pokazal na puško) napačne menice, s tem. da ponarejajo podpise ter sestavljajo gotova pisma? Veaa to, — je rekel Orso ostro. — Kaj pa mislite s temi pif mit (Dalje prihodnjič.) jem v pouk..................J5 Računar v kronski in «Hnarwia veljavi .......................75 Srbska začetnica...... -.......40 Sadno vino .....................JO Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........IJ# Slov. italijanski In italjansk« slov. SlOVir ■••••••••••••••••atja* Spolna nevaratot.................25 Spretna kuharica; trdo vesana ..1.45 broširana ...................U0 Sveto Pismo stare in aove zavete, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebela*...............1----1— Umni kmetovalec ali spMai ppduk kako obdelovati in izboljšati polj,© - Varčna kuharica, trdo ve*. . ......1 JO \eliki vscvfdri «99 Prav vsakdo - kdor kpj &e; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kij pjjodš-j JI; ptif vsakdo prizna* d* imajo guSuvit MAUOGQa v "Glas Naroda*. Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lep9 vezanih .................10.— Sosedov sin. broS. ...............40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.30 broširano .................. .75 Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest iz misijo- nov v "Koreji ..............JO Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ..................JO Križev pot, trdo vezah ..........1.— Krvna osveta .................. .35 Levstikovi zbrani spisi ..........JO 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje —' Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah -Različne poezije — Zabavljlce in puSlce — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in poMke............ Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčljskl stražnik, U-radnik, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ................... Man lord, trdo vesan .......... Mali (judje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ..................«5 Martjna otroka, potest la KavkaO- klh a ......................J5 Mana ,krščanski deček iz Llba- DODftj MIMMMMtMIIMMtMlfM JSS BifBibji >90 Mimo življenja, trda ves. ......1.00 broširand .................. JO __t. . "Hw jr. hii—ih saaukeraetov lastm ttvo-topis .*,«..,•*>,••,•••«,.,.., .75 Moje obMrjc^ (Gangl) ..........tU «35 irte? jll (Ivan Albrecbt) ......J5 Zb*rka povesti za mladino ............J5 humoreska ........J5 Narod Id liHdni v. .00 Naia vas, l. del 14 povesti......JO Natat vas, ^I. del 9 povesti......JO Niwa Erptaa, trpL tet .70 Km leta, trd. t*i> .............. (MM-'M.......»••v« ~ "JO wp^w prvi. aii .70 .tO Ji slovensko m Notarjev nos, Narodne ptlpoveAo ta mladino.. M No v Ameriko, po resničnih do. godUh. (Alciorec) ............ JO Na Pfcfijl ••»••••••••••••••••••• J® Naseljenci ....................- M Na krvavih psljanah Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov btvie- ga slovenskega polka ........1J0 ObiakL (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano..............L30 Pabirki iz Roia (Albrecht) ......X* Pariški zlatar ..................J5 Pegam Lsmbergar. sreča v nesreči ln druge po%-esti ................70 Prihajat, povest ................JO Pod ItHvo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......JO Poslednji Mehikanec ............JO Povest o sedmih obeienlh .......70 Pravljice H. Majar..............JO Povesti, Berač s stopnjte pri sv. Boku .........................35 Po strani klobuk, trdo vez. ......JO Požigalec ........................35 Praprečanove zgodbe .............35 atria, izvesti iz irske junaške dobe JO Predtržani, PreSern In dragi svet. niki v gramofona ..............35 Prigodbe čebelice Maje, trda vez . .1.00 Ptico selivke, trda vez...........75 Pikava dama (Puškin) ..........JO Pred nevihto.................... .35 Pravljice in pripave*e (KoSutnik) 1. zvezek ....................40 £ zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..L— Poznava Boga...................JO Pirhi ...........................JO Povoden j........................ JO Praški judek .....................35 Prisega Haronskega glavarja .... JO Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. L— KaUji, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem.....JO Riualdo Rinaldini .............. JO Romantične duše (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slovenski šaljive« ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid ................J5 Skozi širno Indijo ..............JO Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........1.50 Spake, humoreske, trda vez.......JO Strahote vojne ..................JO Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen ........1.50 Stritarjeva Anthologija. trda ves .. JO Sisto Šesto, povrst iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80 Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga.................. .35 Sredozimci, trd. vez..............00 broi.........................40 Spisje, male povsetl .............35 Sveti večer......................J5 SHAKESPEARE V A DEtA: Mark bet, trdo voz. ..............JO broširano .....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 fe4tattf* parnjko* - Shipping DOLOČENA OOPLUTJA V AVG. <27. 3. avgusta: Republic, Cherbourg. Bremen. 4. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 8. avgusta: President« Wilson, Trst. 5. avgusta: Paris. Havre; Majestic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg: Rotterdam, Boulogne sur Mer In Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen, 10. avgusta: Berengarla, Cherbourg: President« Harding, Cherbourg. Bremen: 11. avgusta: Westphalia. Hamburg, 13. avgusta: Dutlo, Napoll Genova Št 26. (L. Andrejev) Črne ma -ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., broS........................... St 27. (Fran Erjavec) Brczpo-slenost in problemi skrbstva za ^ brezposelne, 80 str., broS...... Št. 29. Tarzan sin opice ........ St. 31. Roka roko ............. St 32. Živeti .................. Št. 35. (Gaj Salustlj Erlsp) Vojna t Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broS........... i. ■;•». (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. Št 37. Domate ilvaU .......... Št. 38. Tarzan in svet .......... Št. 39. La Boheme ............ Št 46. Magda ............... Št. 47. Mlsterij duše..........1. Št. 48. Tarzanove živali ........ št. 49. Tarzanov sin ........... Št 50. Slika De Graye ........ Št. 51. Slov. balade in romanc« Št 52. Sanin .................. Št. 54. V metežu .............. Št. 56. To in onkraj Sotle...... Št. 57. Tarzanova mladost ---- Št. 58. Glad (Hamsun) ........ Št. 61. (Golar> Bratje in sestre.. Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski Št. 63. Idijot, II. del .......... Št. 64. Idijot. IIL del .......... Štev. 65. Idijot, IV. del ....... Vsi 4 deii skupaj.......... Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra..... .35 .35 .90 .25 .35 .50 .05 .30 1— 1.— .40 L— .90 90 1.30 .80 1.50 1.— .30 M .90 .75 1.90 .90 .90 .90 3.35 .45 Kanjena 104 str., M M .70 J85 45 SPLOŠNA KN-HŽNCA: Št 1. (Ivan Albrecbt) . gruda, izvirna povest, brofirano ......................35 Št 3. (Ivan Rozman) Testameot, ljudska drama v 4 dej., broS, m strani ....................M Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.. broširano ..................... Št. 5. (Fran Milanski) Gospod Fridofin Žolna ti njegovi družina, veselomodre Črtice L, 72 strani, broSlrano .............. Št. 7. Andersooove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 stf., broS. .......... Št 8. Akt it. 113 .............. Št 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi ssdobne filozofije, 347 shrani, broi............ Št 10. (Ivan Albre|it). Andrej Ternooe, relijefna karikatura ls minulosti, 55 str., bro8......... št 11. (Pavel Golia) Peterftovo poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi,...... Št 12, (Fran MUčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica V 4 dejanjih, 91 str., bro*. ........ Št. 13. (V M. GarSin) Nsdežda Nikotajeyua, roman, poslovenil U. Žun, 112 str^ broS. .......... Št. 14, (Dr. Kart Eiglli) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broi .......................... fr 16. (Janka Samec) Žfvtjcaje, pesmi, 112 str^ broi. .......... Št 17. (Prosper Marimee) Tcgne dtOo t vičafc, povest prevd mrko Pretnar, 80 str.............. Šoli. Genova. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajža In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlkih: PARIS 6. avgusta. — 3. sept. FRANCE 27. avg. — 17. aspt. b NaJkrajSa pnt po Jelrmlci. Vsakdo Je v posebni kabini r. vsemi modernimi Udobnosti — rijafa ,n slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voŽn|o novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. Vpraftajte kateregakoli pooblnfi^enega apenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. Naročilom je pHloziti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knfoe poHtjamo roifatno prosto. M6LAS MR0DA" 82 Cortlandt St., Haw York Kako se potuje y stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati t ■Url kraj, J« potrebno, da jo pa«-■en o potnih Ustfb, prtTJagl la ^rd-gth ftrareh. Valed na9e dolgoletno lskuBnJo Vam ml aamoremo dati najboljia pojasnila !n priporočamo, vodno le prvovrstne brxoparnlfcc. Tudi nedrfavljanl aamr/elo po> torati t atari kraj, toda preskrbeti ti morajo dovoljeojt all permit ta Wasblngtona, bodisi n eno leto ali • mesecor ln se mora delati pro-injo vsaj en me»?c pred od pot oranjem ln to naravnost v Washington, D. O. na leneraleca naaelnl-Ikega komisarja. Glasom odredb«, ki »topila f veljavo II. julija, 1 nt so nlkomm \ toč ne poflje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskati vsak potile« ooebno, bodisi t najbllžnjl naselnl-flU urad all pa ga dobi ▼ New Toku pred odpotoranjem, kakor kedo ▼ proftnj! zaprosi. Kdor potuje ven brca dovoljenja, potuje na svojo lastno odforornoct Kako dobiti svojce b starega kraj«. Kdor Celi dobit! sorodnik« aH arojoe la starega kraja, naj nana prej plSe za pojasnila. Ia Jngoela-▼IJe bo prlpnSčenlb ▼ tem letn 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena aa amerlike državljane, ki iele dobit! sem tarlie la otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce. Ameriški dlavljanl pa aamorSj« dobiti sem lene ln otroke do 18. lota brea da U bili itetl ▼ kvoto, potrebno pa Jo delati protejo ▼ Waab-IngtOCL • Pvedao podrsaflMta kaki plfito Eml FRANK S A K S E R STATE BANI 0 eOBHJLNDf R. NBW SMK