Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.fo.h.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasometcrgasse 10, telefon J>b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovcc-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klageniurt 2, Postfach 124.
letnik XIV.
Celovec, petek, 30. oktober 1959
Štev. 44 (911)
Varčevanje — porok bodočnosti
°B SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA
Odkar so naši očetje ustanovili prve polnilnice, se je gospodarski, socialni in kul-u,nl položaj naših vasi v mnogočem spre-l"6nll. Po zaslugi zadružne samopomoči je l^jhujša stiska za kmeta odpravljena. De-°vnl človek je v trdi in žilavi borbi dosegi dalekosežno socialno zavarovanje za u*aj bolezni, onemoglosti, brezposelnosti n sfarosfl. Starostna renta za odstopajoče "'ečke gospodarje je odpravila ludi rešeno bedo mnogih nekdanjih gospodar-l5y in gospodinj, ki so postali v letih sfa-,,s*i in onemoglosti poniževalno odvisni ^ hvaležnosti svojih naslednikov in so '^likarji" le redkokie brez hudih skrbi in ^■nanjkanja ..uživali" zasluženi odpočitek. f»olišanje stanovanjskih razmer in prehra-l'*' obvezno In zasebno zavarovanje proti ^fledam !n bolezni, pa iudi boljše pozna-!'l6 izvora in prvih pojavov raznih bolezni ,n nesreč, je tudi bolezni izvilo nekdaj nebesno grožnjo stiske In bede za przade-in njegove svojce. Vaški reveži in ^r°sjaki so končno postali redki žalostni p<)!av po naših dolinah.
. Odprava bede pa še davno ne pomeni ,a9o$tanja. V spremenjenih razmerah so tQ Posameznika in za skupnost nastale no-Ve potrebe, ki jim moramo zadostiti, ako ^emo, da bi naš človek in naša zemlja *°?ila pečat zaostalosti.
0	odpravi te priznane zaostalosti se mno-9° govori in piše v javnosti, prav malo pa k.'®sr,*ci primernega in koristnega proti njcj ukrene. Kaj nai že pomeni zakonca možnost odpisa izvedenih investicij v breme izkazanih dobičkov, če feh slednjih ni n manjkajo vsi osnovni pogoji, da bi se 4o okoristil s to oaijšavo. Kvečjemu bora
pičica podjetij ima na vsem našem ozem-•u ustrezne pogoje. Desettisoči kmetov in kovnih ljudi, lorej daleč pretežna večina prebivals»va pr zadetega ozemlia od fo-y,s*ne pomoči nima nobene koristi.
Tembolj je potrebna premišljena samo-^°moč naših vasi. Kakor nekdaj pri odločeni naskoku za odpravo stiske in izže-anjn podeželja po oderuhih, je danes 6lreba skupne pomoči in naporov, da se ^Somo iz priznane zaostalosti naših gozdarskih, socialnih In kulturnih razmer. jlZ® le	na JUTRI, na bodočnost na-
11 otrok in našega ljudstva. Preko kritja s°kdan|lh potreb gre za trajne Izboljšave y*!®n|a našega in bodočih rodov. Vse-^0yJod moramo ustvarjali in izgrajevati no-e 'n boljše možnosti za bodoči razvoj.
^Qj bo zato ..Svetovni dan varčevanja" sako leto vsem in vsakemu med nVimi ''Pomin, da |e treba s smotrnim varčeva-Jem v dnevih možnosti skrbeti — kljub Z socialni zaščiti — za nepoznani |utr!. Uvedatl se moramo dolžnosti, ki jih ima-. 0 v*ak in vsi nasproti skupnosti, da se l°lčno naša zemlja otrese bremena zaosta-■ |*l. Na nas je, da predvsem človeku na
1	*eml|l in naši mladini s skrbjo v seda-l0jti odpremo vrata v brezskrbnejšo, vse-
!>nsko
^ -*ivh zavarovano in lepšo bodočnost. Z^rat pa zadene ta skrb in dolžnost vsa-ki spozna, da je breme naše seda-
*	zaostalosti deloma tudi krivda prošlo-
•	Vsak, ki v bodočnost svojega rodu ve-*e — zanjo varčuje!
Praznik italijanske manjšine v Jugoslaviji
c*n' je italijanska manišina v Jugosla-skn °bhaiala 15-leinico delovanja Italijan-(jsj ur,'je za Isfro in Reko ter 15-letnico
teian°.Vi,ve sv°jega manjšinskega tiska. Ob PHIožnnci:	e«.	__:l______;______
in' Možnosti so
Proslave. Več o
imeli številne prireditve
s0se	vec o italijanski manjšini v
njj ^.Jugoslaviji bomo poročali v prihod-
Težavna pot do ..srečanja velikih”
Po prvotno dobrih izgledih za sklicanje konterence med Vzhodom 'n Zahodom na najvišji ravni se je v zadnjem času izkazalo, da pot do tega srečanja ni tako enostavna. Angleškim prizadevanjem, da bi vrhunsko konferenco sklicali čim prej, se je v glavnem pridružila tud; Amerika, v Sovjetski zvezi pa so že dali časa poudarjali, da za sestanek ni nobenih ovir. Zato je iz-gledalo, da se bodo vodilni državniki sestali morda že ob koncu tega leta ali vsaj takoj v začetku leta 1960.
Medtem pa je prišlo na politični pozor-nici do nepredvidenih in zato tudi zelo presenetljivih dogodkov, ki so dobre izgle-de za sestanek precej omejili. Francoski predsednik De Gaulle se je namreč postavil po robu svojim ostalm zaveznikom na Zahodu in izjav i, da je pripravljen sodelovati na sestanku najvišjih le pod pogojem, če bo ta sestanek šele spomladi prihodnjega leta. V političnih krogih komentirajo njegovo odločitev v tem smslu, da hoče Francija do tega časa utrditi svoj po-
ložaj zlasti s tem, da bo preizkusila svojo lastno atomsko bombo, katere eksplozijo pričakujejo za mesec februar.
V tej zvezi je povzročilo veliko presenečenje dejstvo, da je De Gaulle popolnoma nepričakovano povabil predsednika sovjetske vlade Hruščeva na obisk v Francijo in da je Hruščev povabilo tudi sprejel. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je prišlo do povabila ravno v trenutku, ko so na Zapadu že govorili o bližnjem sporazumu o sklicanju konterence najvišjih ter omenjali že datume za medsebojne obiske zahodnih državnikov, ki naj bi dokončno pripravili možnost:	skupnega nastopa pri
razgovorih s Sovjetsko zvezo. ,.Upornost” De Gaulla pa postaja še večja, če pom -slimo, da se hoče pred vrhunsko konferenco sestati tudi z nemškim kanclerjem Adenauerjem, medtem ko so bili na Zapadu na splošno mnenja, da pripravljalne razgovore ne bi kazalo razdrobiti na posamezna pogajanja, marveč naj bi se sestali zastopniki vseh zahodnih velesil. Posebne-
ga sestanka De Gaulla in Adenauerja se v zahodnih političnih krogih bojijo zlasti zcradi tega, ker bi nemški kancler lahko vplival na francoskega predsedn ka glede dnevnega reda vrhunske konference ter ga pridobil za svoje stališče, po katerem naj b' na srečanju med Vzhodom in Zahodom govorili le o vprašanju razorožitve, kar bi neugodno vplivale tako na obisk Hruščeva v Parizu kakor ludi na priprave Zahoda za konferenco na najvišji ravni.
Hkrati pa v Londonu in Washingtonu slej ko prej zastopajo mnenje, da je treba vrhunsko konferenco sklicati čim prej in tudi v Moskvi je b'lo poudarjeno, da čim prej se taka konferenca skfče tem bolje je za mir. Da trenutno izgledi za us ieh take konference niso ravno najslabši, kaže že dejstvo, da so se v teh dneh po dveh mesecih prekinitve ponovno začela pogajanja tr^h atomskih sil o vprašanju prek> nifve jedrskih poskusov, poleg tega pa so se zahodne sile ter Sovjetska zveza sporazumele, da predložijo Glavni skupščini OZN skupno resolucijo o razorožitvi.
Tudi nedeljske volitve
so potrdile politični razvoj zadnjih mesecev
V zadnjih mesecih je v Avstriji opažati, da se del ljud:, ki so prejšnja leta dosledno stali v vrstah DVP, zdai ne zadovoljujejo več s politiko te stranke in iščejo zatočišče pri drugih strankah. Zlasti gre za tiste groge, katerim je OVP-jevska pol ti-ka še premalo nacionalna, zato se deloma nagibajo k FPO, kateri v veliki meri pomagajo v zadnjem času množeče se manifestacije velenemških in odkrito nacističnih elemetnov. Na drugi strani pa so vse volitve v zadnjih mesecih pokazale, da so socialisti svoje položaje ali v glavnem obdržali ali pa celo utrdili.
Tudi zadnjo nedeljo, ko so bile občinske volitve na Dunaju, v Innsbrucku (volili so polovico občinskega odbora), na Predarl-
skem ler na Solnograškem (brez mesta Salzburg), se je v bistvu pokazal isti razvoj. Na Dunaju so socialisti povišali število svojih mandatov od 59 na 60 in si tako še bolj utrdili svoj močni položaj v prestolnici. FPO je na osnovi novega volilnega zakona prvič uspela priti v občinski odbor, kjer bo imela 4 sedeže, medtem ko je KP dosegla le še polovico prejšnjih mandatov, namreč 3. Najbolj usoden pa je bil poraz za OVP, katera je z izgubo 2 mandatov (padla je od 35 na 33) zgubila tudi pravico do prvega podžupana. Število glasov so social sti močno povečali tudi v Innsbrucku (nad 4000 več kot leta 1954), vendar so zgubili 1 mandat, medtem ko je OVP pri enakem porastu glasov pridobila 3 nove mandate
(nastopila je z več listam ) ter dosegla absolutno večino v občini. Nasprotno od Dunaja ie v Innsbrucku utrpela občutno izgubo FPO ter zgubila 2 mandata, dočim KP kljub pridobljenim glasovom ni uspelo, da b si osvojila sedež v odboru. Na Pre-darlskem, kjer je bilo število mandatov povečano od 26 na 36, so vse stranke razen KP, ki je zgubila polovico glasov, povečale svoj pliv v občinskem svetu, medtem ko sta na glasovih pridobili le SPO in FPO. Na solnograškem pa je edino FPO povečala število svoj:h mandatov.
Zahodnonemški minister — vojni zločinec?
Dan zastave so praznovali po vsej državi
V ponedeljek in že večer poprej so bile po vsej državi proslave največjega praznika Avstrije — Dneva zastave, ob katerih so govorniki spomnili na zgodovinski dan pred štirimi leti, ko je zadnji zasedbeni vojak zapusti našo državo. Proslav, ki so bile v vseh glavnih mestih zveznih dežel, se je najbolj množično udeležila mladina, ki je imela poleg tega še manjše proslave po šolah. Mladi vojaki, ki so bili 1. oktobra vpoklicani v vojsko, pa so tega dne imeli svojo zaprisego.
Na Koroškem je bila glavna proslava na Novem trgu v Celovcu, kjer je govoril župan Ausserwinkler, medtem ko je deželni glavar V/edenig na predvečer praznika govoril ob proslavi deželn'h uslužbencev v Domu glasbe ter po celovškem radiu. Ob tej priložnosti je deželni glavar poudaril: Stremeti moramo za tem, da bo Avstrija postala močna trdnjava miru, svobode in človečanstva. Delajmo za lo, da - bodo v naši državi prevladali pravičnost, socialna enakost, toleranca in resnična bratska ljubezen!
Lunik lil slikal doslej neznano stran Lune
Te dni so šle po vsem svetu prve slike o doslej neznani strani Lune, ki jih je 7. oktobra posnela sovjetska medplanetarna postaja Lunik III. Sl kanje, ki je potekalo avtomatično, je trajalo 40 minut, posnetih pa je bilo 70 odstotkov nevidne strani Lune. V ta namen je Lunik lil opremljen s sistemom orientiranja ter s fototelev'zijskim aparatom, ki avtomatično razvija tudi fotografski film.
Sovjetski znanstveniki so posameznim področjem doslej neznane strani Lune že dali imena Moskovsko morje. Zaliv astronavtov, Južno morje, Krater Ciolkovski, Krater Lomonosov, Krater Juliot Curie, Sovjetsko gorovje itd. V Sovjetski zvezi še nadalje proučujejo podatke, ki so jih prejeli z Lunika lil, deloma pa so nove ugotovitve tudi že objavili ter sporočili vsem zainteresiranim krogom sveta.
Uspeh, ki so ga dosegli sovjetski znanstveniki, priznavajo in poudarjajo po vsem svetu, posebno v znanstvenih krogih nagla-šajo, da predstavljajo slike Lune doslej največji uspeh človeštva pri raziskovanju vesoljstva in nobena hvala ne more biti velika dovolj, da bi bila vredna velikanskega sovjetskega uspeha.
Tako imenovani odbor za nemško enotnost v Berlinu je v zadnjem čosu objavil že celo vrsto dokumentov, ki težko obremenjujejo številne visoke funkcionarje za-hodnonemških oblasti. Posebno ostre obsodbe so bile naslovljene na račun zahodno-nemških sodnikov ter funkeonarjev zunanjega ministrstva in diplomatske službe.
Med težko obremenjenimi osebnostmi je tudi bonnski minister za begunce Ober-lander, katerega je odbor obdolž i številnih zločinov nad prebivalstvom Poljske in Sovjetske zveze. Odbor je predložil dokumente, ki pričajo o dejavnosti Oberlander-ja pred in med zadnjo vojno ter dokazujejo, da je bil Oberldnder že od leta 1933 član NSDAP in je že pred začetkom voine kot strokovnjak za vzhodna vprašanja postal vodja tako imenovane zveze vzhodnih Nemcev.
Bonnske oblasti pa so na te obtožbe odgovorile na povsem značilen način: zahod-nonemška vlada je zahtevala od vrhovnega sodišča, da prepove delovanje združenja žrtev nacističnega nasilia.
Ali taki ukrepi proti žrtvam fašizma niso preveč očiten izraz slabe vesti?
Ostra bitka med italijanskimi demokristjani
Ta teden je v Florenci zasedal kongres italijanske krščansko-demokratske stranke, na katerem je prišlo do zelo ostrih spopadov med dvema glavnima strujama v okviru stranke, med tako imenovanim desnim ter levim krilom. Pri medsebojnih očitanjih se delegati niso ustavili niti pred najhujšimi sumničenji ter so delu vodilnih polit-
kov tudi očitali, da so med sueškim sporom hoteli sodelovati, s francosk mi agresorji. Prišli pa so tudi na bistvena vprašanja medsebojnega nesoglasja, namreč na gospodarske probleme, pri katerih je ločitev med levico in desnico najbolj očitna. Ko p šemo te vrstice, poročilo o zaključku kongresa še ni znano.

Ameriško gospodarstvo se bori s težavami
Finančni minister Amerike poziva evropske države na pomoč
2e četrfi mesec traja stavka ameriških jeklarskih delavcev in je državi przadela že doslej velikansko škodo. Ta škoda je toliko bolj občutljiva, ker ameriško gospodarstvo trenutno ni ravno v najboljšem položaju. Tako računajo, da je ameriški narodni dohodek v zadnjih treh mesecih dosegel le 485 milijard dolarjev namesto 500 mil iard, kot so predvidevali. Nekateri pa tudi domnevajo, da je ta dohodek nazadoval celo v primerjavi z drugim četrtletjem tega leta.
Prav tako tudi razvoj zunanje trgovine ne zadovoljuje amerišk h državnikov. Izvoz ameriškega blaga se je sicer nekoliko dvignil, ravno v tem pa je nevarnost za trd-
5Wncn/'c drugih;
Po izjavi zunanjega ministra Kretskega o tem, da gredo manjšinam v Avstriji enake pravice, kot jih zahteva Avstrija za svojo manjšino v Italiji, je dr. Pittermannova izjava že druga spodbudna manifestacija realnejših pogledov na nekatere probleme, ki zani-
majo obe državi, Jugoslavijo in Avstrijo. Ta-
ko izjavo zunanjega ministra kot izjavo vi-
cekancleria je naša javnost z zadovoljstvom in zadoščenjem vzela na znanje. Glede na visoko državniško in partijsko raven izjave iz Innsbrucka bi bili upravičeni pričakovati, da bodo misli, ki jih je dr. Pit.ermann izrekel
v soboto, tudi vodilo socialistični stranki Avstrije v njeni manjšinski politiki doma, in ne samo polemično izrazno sredstvo v dvogovoru s sobesednikom z onkraj Brennerja. Ali bolj naravnost. Želeli bi, da bi izjavam obeh državnikov, ki jih je naša javnost pozdravila, sledila tudi dejanja. Ne gre morda za notorično nezaupanje z naše strani! Občutljivost v tej smeri je le posledica prakse iz dolgoletne pravde za osnovne, z državno pogodbo zajamčene pravice slovenske in hrvat-ske manjšine v Avstriji. In navsezadnje: ,,naključje", da je izjavo dr. Pittermanna priobčil samo centralni organ avstrijske socialistične stranke „Arbeiter Zeitung“ z Dunaja, IS. oktobra, medtem ko se ji je socialistično glasilo za Koroško in Vzhodno Tirolsko (najbolj neposredno prizadeti pokrajini) „Die Neue Zeit“ molče izognilo, samo potrjuje upravičenost naše občutljivosti. Eno kot drugo pa je moč kaj hi ro ozdraviti: hic Rhodus, hic salta!
.Dela", 21. 10. 105», Ljubljana
Pittermannov govor v Innsbrucku je pomemben tudi za Slovence, ker je odgovorni avstrijski državnik pri tej priložnosti omenil tudi narodne manjšine v svoji državi.. . Sele tedaj, je poudaril Pittermann, ko bomo dali manjšinam v svoji državi tiste pravice, ki so jim zajamčene v mirovni pogodbi in jih one zahtevajo, bomo imeli moralno izkaznico, da se potegujemo za pravice avstrijske manjšine v Južni Tirolski.
Ta izjava ni le poštena, temveč obenem edina možna politična osnova, na katero Avstrija lahko z uspehom oslanja pred mednarodno javnostjo svojo borbo v korist Južne Tirolske. Saj se proti zapostavljanju narodnih manjšin v Avstriji opaža odpor že v inozemskem tisku. Tako v obrambo koroških Slovencev objavila dva članka švicarska Neue Zuricher Zeitung, pretekli teden pa torinski dnevnik La Stampa. Poslednji je natiskal obširen članek pod naslovom:	„Slovenci v
avstrijski Koroški podvrženi resničnemu zatiranju".
Da bi pokazala, kako Nemci tlačijo Slovence, navaja Stampa med drugim tele številke: pred sedemdesetimi leti je avstrijska uradna statistika preštela na Koroškem še 85.000 Slovencev, to je nad 26 odstotkov prebivalstva, danes pa le 22.534, kar pomeni manj ko 5 ods.otkov. Kam so medtem ti Slovenci zginili? Manjšino so avstrijska oblast-va pri ljudskem štetju umetno razdrobila kar na osem jezikovnih skupin: na slovensko, slo-vensko-nemško, nemško-slovensko, slovensko-vindišarsko, vindišarsko-slovensko, vindišarsko, vindišarsko-nemško in nemško-vindTsarsko, čeprav je vsakomur jasno, da gre za en narod, tč je slovenski. Kar se godi na Koroškem, je brez primere v manjšinski politiki Evrope!
»Novi 11«»”, 22. 10. 105», Tisi
Pozdraviti je treba nekatere nedavne izjave vodilnih avstrijskih državnikov, v katerih so izrazili svoje želje za pristnejšimi in boljšimi odnosi z Jugoslavijo. Hkrati pa je prav ob tem treba opozoriti tudi na dejavnost različnih krogov onstran Karavank, ki bodisi ob podpori vlade ali brez n je še vedno netijo sovraštvo med obema sosedoma. Prav zadnje proslave koroškega plebiscita s številnimi šovinističnimi in sovražnimi izjavami proti naši deželi odkrito spodkopujejo vsak prispevek k zbližanju med Avstrijo in Jugoslavijo,
Če je naša dežela miroljubno pokopala ne-
nost dolarja, ker se na drugi strani uvoz nikakor ni povečal in je tudi odtok dolarjev za invest cije v tujini še vedno vel k. V tej zvezi je vlada že izdala posebne predpise, po katerih bodo nerazvite države deležne ameriške pomoči le v primeru, če bodo razpoložljva sredstva porabile v Ameriki sam'. Hkrati so ameriške banke dv'gnile obrestno mero, da tako preprečijo ali vsaj omejijo odtok dolarjev v inozemstvo. Američani tudi ne investirajo več tol ko za nakup tujih obveznic, pač pa so v prvem polletju 1959 investirali v Evropi 122 milijonov dolarjev, kar je trikrat več kot lansko leto.
V prvem tednu oktobra so se zlate rezerve amerišk'h zveznih bank zmanjšale za 2 milijona dolarjev na 19.490 miljonov, skupno pa so se letos zmanjšale za 1.044 mil jonov dolarjev. Na drugi strani pa so se tuje vloge pri ameriških zveznih bankah dv:gnile za 30 milijonov na 342 milijonov dolarjev.
Na zborovanju Mednarodne banke za obnovo in Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu, ki so se ga udeležili guvernerji narodnih bank 68 držav, je zbudil veliko pozornost govor ameriškega finančnega m nistra Andersona. Opozoril je, da je ameriška plačilna bilanca pasivna in da Amerika zaradi tega stalno zgublja zlato, ki ga pridobivajo evropske države. Nastopil je čas, je dejal ameriški rrrnister, ko mora ostali svet prožiti Amer ki roko v pomoč. Po njegovem mnenju mora nastopiti preobrat v zunanjetrgovinski polit ki, evropske države morajo odpraviti ovire uvozu ameriškega blaga, ki so bile morda
upravičene v prvih povojn h letih, ko evropske države niso imele dovolj dolarjev na razpolago. Toda danes razpolagajo evropske države z velikimi zlatimi in dolarskimi rezervami, zato n kakor ne gre, da omejujejo uvoz ameriškega blaga, sicer si bodo morale ameriške države pomagati same, in sicer verjetno s tem, da bodo skrčile gospodarsko pomoč tujini. Ameriški fnančni minister je nadalie priporočil evropskim državam in Japonski, da morajo tudi one izdati več za pomoč nerazvitim deželam, da tako razbremenijo Ameriko.
Ameriške bančne kroge pa je vznemirilo tudi dejstvo, da je finančno ministrstvo razp'salo državno posojilo v višni 2 milijard dolarjev, ki bo proti vsem tozadevnim predpisom obrestovalo nenavadno visoko, namreč s petimi odstotki, kar ie povzročilo, da so mnogi dv'gnili svoje pri bankah naložene denarje in kupovali državne obveznice.
Da je položaj dejansko postal resen, kaže tudi pisanje znanega ameriškega publicista Walterja Lippmanna v „New York Herald Tribune", kjer pravi: Ako hočejo Združene države Amerike še ostati veliki bankir nekomunističnega sveta, potem si ne morejo več dovoljevati razkošja, da bi izgubile toliko zlata kot lani. Treba je ustaviti krvavitev, kajti približujemo se točki, ko moremo pričakovati resno špekulacijo proti dolarju. Ta položaj bo močno vplival na usmeritev ameriške zunanje politike in je treba posebno vztrajno zahtevati, da evropske države in Japonska, katerih položaj je postal normalen same finansirajo svojo obrambo.
V Zagrebu je zasedal kongres Zveze mednarodnih sejmov
Prejšnji teden je v Zagrebu zasedal XXVI. kongres Zveze mednarodnih sejmov, na katerem so sodelovali predstavniki 50 mednarodnih sejmov iz 21 dežel. Na kongresu so razpravljali o številnih problemih v zvezi z mednarodnimi in nacionalnimi sejmi, sprejeli so terminski koledar mednarodnih sejmov za leto 1960, priporočili davčne olajšave za nacionalne sejme in vskladili pogoje za udeležbo razstavljalcev na različnih mednarodnih sejmih. Letošnjemu kongresu je 10 novih sejmov predložilo prošnje za sprejem v mednarodno zvezo, vendar so v Zagrebu sprejeli tokrat le sejem igrač v Nurnbergu, dočim so sprejem drugih sejmov odložili do prihodnjega kongresa, ki bo leta 1960 v Casablanci. Pri volitvah v novi upravni odbor zveze sta bila izvoljena tudi generalni direktor zagrebškega velesejma Ivan Bačun ter direktor mednarodnega sejma v Frankfurtu Th. Steibel. Za predsednika zveze pa je bil ponovno izvoljen Lucien Chatin.
ljube spomine, stare manj ko poldrugo desetletje, bi tudi v sosedni Avs riji lahko že odpravili skrajne nacionalistične manifestacije dogodkov starih skoraj 40 let. Kajti to prav gotovo ne more biti pot za resnično prijateljsko sodelovanje in dobre odnose, za kakršne se je Jugoslavija vedno prizadevala in kakršni so tudi od trajne koristi za Avstrijo.
*GIcjs Gorenjske”, 19. 10. 1959, Kranj
Nacistična izzivanja preteklo soboto na Dunaju so samo logična posledica dopuščanja neofašističnega delovanja in negovanja „tradicije" avstrijske veličine in hegemonije v jugovzhodni Evropi. Ta izzivanja so se lahko dogodila samo v okviru široko razširjenega nacionalistično-propagandnega delovanja, od katerega se avstrijska vlada ni ogradila, temveč je z njim skupno z velikim delom avstrijskega tiska celo sodelovala . . . So-cialis ična stranka Avstrije, ki sodeluje na enakopravni osnovi v vladi, se ne more zadovoljiti samo s protesti, temveč je dolžna preprečiti tako delovanje, posebno še, če je to v nasprotju z avstrijsko ustavo in mednarodnimi pogodbami, ki jih je Avstrija podpisala . . . Ostali svet, posebno pa sosedje Avstrije, ne morejo mirno gledati na podobne pojave v Avstriji, posebno še, ker na teh nacističnih manifestacijah prihajajo do izraza zahteve po tujih ozemljih, propaganda „An-schlussa“ in nestrpnost do narodnih manjšin.
.Komunist”, 21. 10. 1959, Beograd
Kongres v Zagrebu so pozdravili tudi številni predstavniki javnega in gospodarskega življenja, med njimi član zvezne vlade dr. Marijan Brecelj, ki je poudaril veliki pomen mednarodnh velesejmov za napredek posameznih držav. Ko je govoril o vlogi Jugoslavije v mednarodnem gospodarskem sodelovanju, je dr. Brecelj poudaril, da je Jugoslavija za čimvečje mednarodno sodelovanje med državami in narodi ne glede na njihovo družbeno-gospo-darsko ured tev. Zmeraj se ie borila za blagostanje doma in za dvig življenjske ravni v svetu, ki naj vsem ljudem zagotovi boljše in svobodnejše življenje.
Zveza mednarodnih sejmov, ki je bila ustanovljena leta 1925 in je takrat štela 19 članov, ki so že prirejali sejme v mednarodnem merilu, združuje danes 50 splošnih in specialnih velesejmov, katere vsako leto obišče nad 40 milijonov ljudi. Da je imela zveza svoj letošnji kongres v Zagrebu, ni slučaj, saj spada zagrebški velesejem med prve po starosti in med največje v Evropi. Prvi mednarodni velesejem v Evropi je bil leta 1894 v Leipzigu, drugi leta 1904 v Parizu in tretji leta 1910 v Zagrebu. Zagrebški velesejem pa je tretji v Evropi tudi po svoji velikosti, saj se razprostira na skupno 465.000 m2 površine in ima 100.000 m2 zaprt h razstavnih prostorov. Pomen zagrebškega velesejma je poudaril tudi predsednik zveze Chacin ter dejal, da zelo skrbi za razvoj in napredek mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Mednarodna federacija rudarjev predlagala ukrepe za izboljšanje položaja rudarjev
Izvršni komite mednarodne federacije rudarjev je na svojem zasedanju v Zagrebu proučil vprašanja v zvezi s frenufnim položajem rudarstva in rudarjev. Pristojne mednarodne ustanove je pozval, naj se čimprej lotijo ukrepov za izboljšanje težkega položaja rudarjev, zlasti za zmanjšanje delovnega časa v premogovnikih, ne da bi se vsled tega zmanjšali realni dohodki, ter za zagotovitev stalne zaposlitve rudarjev. Odbor je sklenil, da bo imela mednarodna federacija rudarjev svoj prihodnji kongres sredi lefa 1960 v Stockholmu.
Havana. — Med Kubo in Združeni"11 državami Amerike je opaziti gotovo n Or petost, ki izvira zlasti iz dejstva, da i0 ameriška letala — včasih jih imenujej0 tudi .neznana letala" — že večkrat d' zivalno preletela kubansko ozemlje fer razširjala protidržavne letake, ki poz.vO' jo na borbo proti sedanjemu režimu n° Kubi. 200 demonstrantov kubanskega porekla je pred sedežem OZN demonstriralo proti sovražni dejavnosti tujih le‘a nad kubanskim ozemljem in si od ar"®" riške vlade zahtevali, naj prepreči teror*' st čno aktivnost proti Kubi. Na Zahoau že pišejo, da gre Kuba po poti v kom"" nzem, Amerika pa iz tega verjetno *e izvaja pravico, da krši suverenost Kube'
Beograd. — Ob dnevu Združenih narodov je podal posebno izjavo tudi preb' sednik Jugoslavije maršal Tito, -kr je P°" udaril vlogo OZN ter govoril o razoro-žitvi in o pomenu srečanj med EisenhO' vverjem in Hruščevom. Njegovo izjavo 50 objavili tudi na sedežu Združenih narO" dov in je s tem postala uradni dokume" te mednarodne organizacije. Pa tudi sve-tovni tisk je posvetil Titovim izjavam ve" liko pozornost ter so veliki časopisi objavili dolge odlomke njegovega govorO’
Sarajevo. — 25. oktobra je minilo let, odkar je leta 1529 izšla v tiskarni * * * * v * Goraždu prva tiskana knjiga v Bosni * Hercegovini. Po tej prvi knjigi so v omenjeni tiskarni natisnili še dve drugi knj1' gi, po dveh letih pa je tiskarna prenebd-la z delom. Tiskarna v Goraždu je bil® druga tiskarna pri južnih Slovanih.
Kairo. — Ker je generalni sekretar K Sirje Bagdaš ob proslavi obletnice k* tajske revolucije v Pekingu v navzočno sti najvišjih kitajskih predstavnikov ostr® napadel Združeno arabsko republiko, te vlada ZAR odpoklicala svojega odpraV.’ nika poslov na Kitajskem. Zdaj je kJa) ska vlada v tej zadevi podala zad°v°' ljujočo izjavo, s katero je bil rešen *Pf^ med obema deželama in vlada ZAR i sklenila, da ponovno pošlje svoje?0 predstavnika v Peking.
Bejrut. — Predsednik iraške vlade K0' sem je v svoji izjavi od dnevu OZN P°^
zval vse narode sveta, naj uresn
ičuiei®
načela listine OZN. Posebej je poudar'
načelo o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav.
Washington. — Ameriška vlada je sV°j prispevek za vzdrževanje oboroženih 5 OZN v viš ni 4,9 milijona dolarjev P°V,'e šala za 3,5 milijona. Do tega sklepa j, prišlo verjetno v zvezi z ameriškim pre logom pri razgovorih o razorožitvi 1, Glavni skupščini OZN, kjer je arner'*0
predstavnik predlagal, da bi nadzorsN nad razorožitvijo prevzele posebne p°1 cijske sile Združenih narodov.
Dunaj. — Med vlado in	u
sindikati je bilo doseženo soglasje, a. bodo javni uslužbenci dobili letos 25 0 ^ stotkov 14. mesečne plače, in sice"
1. decembrom. Leta 1960 pa bodo 'j* novanim delojemalcem izplačane do* de (13. in 14. mesečna plača) v * r delnih obrok h.
F
o r tud Ivu ive h ji
lije
^6:
dic
trie
bo
ni
Moskva. — Sovjetska poročevals^0 agencija TASS je objavila uradno iz)°. vo začasne alžirske vlade, po kateri bila le-ta pripravljena, da narodnoosvobodilnim silam izda povelje za ustavit®^ sovražnosti, če bi isto napravila za svol oborožene sile v Alžiru tud! Francija. ^ primer pa, da Francija tega ne bi hof^ la, je rečeno v izjavi, bi bila odgov^ nost za nadaljevanje alžirske voine 1 ključno in samo pri francoski vladi.
pristojni^
di
ra
$n
te
London. — Predsednik Združene °r ske republike Naser je izročil vrhovne poveljniku oboroženih sil ZAR A Hakimu Ameru vsa civilna in vojaško P oblastila za sirijski del združene reP^ blike. V političnih krogih ocenjujejo^ ukrep kot najvažnejši politični dog odkar sta se združila Egipt in Sir.jo-
O- Ž

Nobelove nagrade za leto 1959
Po dolgem ug banju, ko je bilo govora 0 faznih „resnih” kandidatih, med drugimi *udi o znanem jugoslovanskem književniku ,Vu Andricu, je bila objavljena vest, da je ;yedska akademija znanosti podel la letoma Nobelovo nagrado za književnost Havanskemu pesniku Salvatoru Ouasimodu. esn'k Ouasimodo je bil že med tremi kan-^idati, ki so imeli največ izgledov, da prej-po nagrado, zato končna odločitev od-“°ra za podelitev Nobelove nagrade tudi n' predstavljala nobenega presenečenja.
Salvatore Ouasimodo se je leta 1901 ro-^ v Siracusi na Siciliji in je najprej študiji tehniko. Kmalu pa se je odločil za pe-Sfiikovanje in se je že za časa študijev na Hnični šoli v Rimu učil latinščine in gršči-J16- Niegova prva pesniška zbirka je izšla 1930, skupno pa jih je doslej izdal že ^Onajst. V svojih prvih zbirkah se je moč-I10 približal grškim Trikom, posebno globok 'n tragičen odmev pa je v njem našla dru-9° svetovna vojna z vsemi svojimi grozota-H ki jih je opisal v zb'rki „S tujčevo nogo na srcu".
Poleg pesnikovanja se pesn k, ki je poleno predavatelj za italijansko književni na milanskem konservatoriju „Giusep-P® Verdi”, veliko ukvarja tudi s prevaja-l'J6m in veTa za enega vod:ln h prevajal-
cev zlasti antičnih mojstrov, pa tudi Shakespeara, Moliera in drugih. Zaradi svoje dovršenosti slovi posebno njegov prevod .Romea in Julije” ter številnih sonetov. Pred nedavnim je obiskal tudi Sovjetsko zvezo, kjer se je mudil precej časa.
S Ctuasimodom je italijanska književnost že četrtič prejela Nobelovo nagrado: prvi jo je prejel Giosue Carducci leta 1906, leta 1926 je b'la nagrajena Grazia Deledda in leta 1934 je prejel nagrado Luigi Piran-dello. Značilne za letošnjega nagrajenca so besede, ki jih je leta 1953 zapisal v svoji knjigi „Discorso sulla poesia”, kjer je obrazloži, kaj misli pod ..socialnostjo poezije": Pesniki so bili vedno na strani pravi-
ce: tolmači prave vrednosti svobode!
Nobelova nagrada, ki jo je leta 1895 ustanovil švedski kemik Altred Nobel, se vsako leto podeli v petih delih: trije deli so namenjeni za posebna dela iz fizike, kemije, medicine in fiziologije, en del odpade na književnost in zadnji del nagrade se podeli za posebne zasluge za mir in bratstvo med narodi. Letošnjo nagrado za fiziko je švedska akademija priznala ameriškima fizikoma Emilu Segreju in Ovvenu Chamberlainu za posebne zasluge v atomski znanost5, nagrado za kemijo pa je prejel češki znanstvenik Jaroslav Heyrovsky, ki si je prdobil posebne zasluge v polaro-grafiji.
Nekaj številk o šolstvu na Tržaškem
v/
Slovenske šole na Tržaškem so tamkajšnjim nacionalistom prav tako trn v peti, kot to opažamo pri nas na Koroškem, ko z najrazličnejšimi sredstvi skušajo zmanjšati število otrok, ki poleg nemškega obiskujejo tudi slovenski pouk. Na Tržaškem se protislovenski krogi poslužujejo zlaganh statistik, da bi tako dokazali vedno večji padec števila slovenskih otrok ter končno ..dokazali", da slovenske šole sploh niso
Kitajski plesi iz davne preteklosti
Zgodovina kitajske kulture n umetnosti i® bogata ter sega daleč nazaj v dobo, ko ^ naših krajih še ni bilo sledu omikanosti 'n civil zacije. Posebno poglavje v kita:ski Nturnj zgodovini zavzemajo plesi, o ka-6r'b je pekinško društvo za proučevanje ^6$ne umetnosti priredilo obširno in vse-s*ransko zanimivo razstavo, ki je z izkopa-*'*r*ii dokumenti, kipci n podobnim prikazala posamezna obdobja razvoja kitai-plesne umetnosti.
Med najstarejšimi kipci, ki ponazarjajo
>e f'Qurica plesalke iz obdobja »Vojskujočih se držav" (403—221 pred našim štehem), katpre značilnosti so štev Ini trakovi in rokavi, ki so mnogo daljši od rok. v pokrajini Sečuan so izkopali gravrano °Peko, kakršno so uporabljali dve stoletji ^r®d našo dobo in še dve sto let našega Ccjsa. Na njej je upodobljena starodavna '9ra, in sicer ples, mečevanje in akrobat5-Večina razstavljenih predmetov je iz *Qko imenovane zlate dobe kitajskega ple-Sq' ki je trajala od petega do desetega Poletja našega časa. Iz tist h let so izkopi vrsto plesnih figuric, ki kažejo, da je ''a takrat kitajska plesna umetnost ood ^čnim indijsk:m vplivom. Delno je ohrabri tudi plesni priročnik, v katerem so na-Qr>čno opisani posamezni plesni korak1.
^ letih dinastij Tang in Sung se je kitaj-
ski ples* uveljavil tud! na Japonskem in na Koreji. Še v naš čas so se v teh dveh deželah ohranili nekateri kitajski plesi, ki jih na K tajskem zdaj sploh ne poznajo več. Med njimi je zlasti lep „Ples princa Lan-linga", ki se je ohranil na neki japonski I tografiji. Princ Lanling je žival za časa dinastije Severni Či (500—557). Ker je menil, da zaradi svoje lepote ni primeren za vojskovanje, si je nadel divio masko, ki jo je nosil v bitkah. Njegov ples so na Kitajskem že pozabili, člani pekinške Opere pa so se ga spet naučili od japonskh plesalcev, ko so gostovali v Tok:u. Tudi na Koreji se je ohranil kitajski ples iz časov dinastie Sung in so Korejci razstavili na Kitajskem lesoreze s prizori tega plesa.
Eden najstarejših kitajskih plesov je ples pri izganianju hudega duha. Prvotno je bil sestavni del obreda, v katerem so izganjali kužnega hudobnega duha, postopno pa se je spremenil v žentovanjski ljudski ples. Posebna skupma strokovnjakov za proučevanje plesne umetnosti je v pokrajini Kiangsi zbrala vrsto mask za ta ples.
Plesna umetnost pa je na Kitajskem široko razvita tudi danes in so razni kitajski plesni ansambli ponesli slikovitost te zvrsti kitajske kulture že daleč po svetu, kjer je povsod vzbujala veliko zanimanje in občudovanje.
več potrebne. Ob začetku letošnjega šolskega leta so razni italijanski listi in agencije objavile vest, da je število slovenskih otrok na Tržaškem letos padlo za 900 šolarjev.
Dejansko pa se je število otrok na vrsti slovenskih šol celo bistveno povečalo. Tako se je število dijakov v slovenski nižji srednji šoli ter v strokovnih šolah in tečajih zvišalo od lanskih 1280 na 1435. Prav tako se je število povečalo tudi na vseh slovenskih nižjih strokovnih šolah in tečajih. Padlo je le število šolarjev na osnov-n h šolah, vendar samo za 92 in jih je letos na slovenskih šolah 2734, medtem ko jih je bilo lani 2826.
Padec števila šolarjev pa ne velja samo za slovenske, marveč v enaki meri tudi za ifal janske šole. Lani je bilo na italijanskih osnovnih šolah na Tržaškem 14.256 šolarjev, letos pa jih je 13.670; število dijakov na italiianskih srednjih šolah pa se je zmanjšalo od 14.307 na 14.228.
Mladinski festival v Bayreuthu
V okviru slavnostnih iger v Bayreuthu prirejajo letno tudi poseben mladinski festival, ki omogoča mladim umetnikom, da se predstavijo javnosti. Vodstvo bayreuth-skih prireditev je objavilo že spored za festival 1960, iz katerega ie razvdno, da bodo dosedanjo obliko udejstvovanja mladih ^imetnikov še bstveno razširili. Tako se bodo prihodnje leto poleg glasbenega dela lotili tudi gledališča in bodo igralci uprizarjali dela mladih avtorjev. Predvidena je tudi posebna razstava pod naslovom „Za kulisami gledališča", katero bo priredil Roman Clemens, ki je bil letos v Sao Paulu nagrajen za svojo razstavo o Bay-reuthu. Poleg tega bo v okviru tega festivala gostovalo v Bayreuthu francosko lutkovno gledališče, na zborovanju pisateljev pa se bo predvidoma zbralo okoli 20 domač h in tujih avtorjev.
'r* MIRT ZVVITTER
Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev
Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma
*6. decembra 1958: Apelacijsko sod šče ^ Tridentu razsodi, da veljajo regionalni *°koni na Avtonomnem področju pred ^osnimi državnimi zakoni.
^7. decembra 1958: Centralna rimska vla-a odobri pokrajinski „Zakon o nov' ure-'Vi agrarnih skupnosti (interesnih skupno-soseščin) za izvajanje pravic na skup-^ zemljiščh” pokrajine Božen.
>.’8. decembra 1958: V Bozenu zboruje i, • Pokrajinski kongres sindikata učiteljev jaških šol. V Južni Tirolski na ta dan de-1140 nemških učiteljev, od katerih jih 6 nad 1000 organziranih v „Katoliški juž-°*'rolski učiteljski zvezi".
decembra 1958: Pokrajinski deželni v. 0r pokrajine Božen izvoli za drugo polo-s c° svoje poslovne dobe s 15 od 22 gla-I v dosedanjega podpredsednika dr. Ber- ■ °rella (DC) za predsednika ter dosedanje-SQ Predsednika dr. S lv:ja Magnaga (SVP)
Q 6 Olasovi za ppdpredsednika. Italijanska 5^'cija se vzdržuje glasovanja. n • decembra 1958: Občinski svet v Kar-jj.. u (Cornedo alTIsarco) zavrne preme-dvojezičnega občinskega tajnika, ker i® proti določbam Pariškega sporazu-Pok °-- f nak°pravnosti nemškega jezika v
30.	decembra 1958: Odbor SVP objavi razglas proti ščuvanju in zborovanjem Ita-I janov zaradi zahtevanega prenosa pristojnosti v vprašanjih gradnje ljudskih stanovanj na pokrajino. Zahteva, da rimska vlada po enajstih letih veljavnost' Posebnega statuta končno uresniči v njem zapisane pravice.
31.	decembra 1958: Uprava italijanskega radia objav', da bo z novim letom razširjen program postaje Božen na tedensko 33 ur oddaj v nemškem jeziku.
Dogajanja in razvoj okoli vprašanja Južne T rolske v tekočem letu 1959 so koroškim Slovencem in bralcem ..Slovenskega vestn -ka" gotovo še tako blizu, da se nam zdi nepotrebno, da bi jih podrobno navajali. Saj je uspelo nemški propagandi, da je vpregla politične stranke Avstrije in Nem-č'je, predvsem pa še tisk vseh smeri in radio v skoraj dnevno poročanje o razvoju in vprašanjih nemške manjšine onstran Brennerja. Omejili se bomo zato samo na ponovitev najvažnejših dogodkov na poti do današnjega stanja in razvoja, ki ga lahko sproti spremljamo:
16. januarja 1959: Centralna rimska vlada pod predsedstvom A. Fanfan:ja v Rimu odobri izvedbena določila o pristojnosti
pokraiine Božen v vprašanjih gradnje in uprave ljudskih stanovanj. SVP jih odkloni kot nesprejemljive, ker da nasprotujejo Pariškemu sporazumu in njegovemu namenu zaščite nemške manjšine.
2. februarja 1959: SVP v Bozenu objavi v posebnem razglasu sklep odbora stranke z dne 31. januarja 1959, da zaradi neizpolnitve zahtevane samostojne avtonomije pokrajine Božen, zaradi neizvajania izvedbene zakonodaje k Posebnemu statutu v smislu namenov Pariškega sporazuma ter zaradi poizkusov nadaljevanja poHaliian-čevanja Južne Tirolske s pomočjo socialnega izpodrivania Nemcev odpoveduje nadaljnjo sodelovanje z vladajočo DC in gre v opozicijo.
Iz teh razlogov umakne SVP tudi svoja zastopnika iz Regionalne vlade v Tr dentu.
2. februarja 1959: Uradna avstrijska tiskovna agencija APA objavi, da je bila delegacija SVP pod vodstvom predsedn ka dr. Slvija Magnaga s podpredsedniki dr. Friedlom Volggerjem, dr. Alfonsom Be-nedikterjem, inž. Hansom Dietlom in generalnim sekretarjem dr. Hansom Stanekom sprejeta pri avstrijskem zvezenm kanclerju inž. J. Raabu v prisotnosti vicekancleria dr. Bruna Pittermanna, zunanjega ministra inž. dr. Figla in državnih sekretarjev dr. Bruna Kretskega in prof. dr. Franza Gschnitzerja. Delegacija SVP je razpravljala s predstavniki avstrijske vlade o novem položaju v Južni Tirolski.
Predavanje o gospodarstvu južne Koroške
V okviru Zveze slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol je prejšnji četrtek zvečer predaval poslevode-či podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zvvitter o gospodarstvu južne Koroške. Na podlagi obširnega statističnega gradiva je prikazal močne postojanke ter nadaljnje prodiranje nemškega kapitala v slovenske vasi. Navzoči poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem referenta ter v naslednji diskusiji iznesli še nadaljnje zanmive poglede na gospodarske, socialne in narodnostne razmere v tem delu dežele.
Dunajski filharmoniki na Japonskem
Kakor smo poročali že v zadnji številki, so dunajski filharmoniki pod vodstvom svojega dirigenta Herberta Karajana odpotovali na turnejo, ki jih bo vodila po raznih deželah sveta. Za začetek so priredili velik koncert v Hongkongu, kjer je bila dvorana s 1300 sedeži mnogo premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki so želeli slišati znane umetn ke z Dunaja, o katerih nastopu je hongkonški list zapisal, da je bil „najdivnejši dogodek v glasbeni zgodovini Hongkonga".
Iz Hongkonga so dunajski glasben ki odpotovali na Japonsko, kjer bo njihovo gostovanje trajalo dvanajst dni.
Esperanto tudi v šoli
Na Nedavnem zboru esperantskih društev iz Kopra, Ilirske Bistrice ter Postojne so med drugim razpravljali tudi o tem, da bi esperanto uvedli kot neobvezen predmet na šolah. V krajih, kjer to ne bo mogoče izvesti, pa bodo esperantska društva prirejala — deloma tudi že prirejajo — nadaTevalne jezikovne tečaje. Za zimske šolske počitnice predvidevajo, da bo okrajni odbor esperantistov priredil za srednješolce, ki obvladajo esperanto, poseben se-mnar s predavanji o zgodovini esperanta, njegovi literaturi in podobnem. Prav tako pa imajo v načrtu tudi razne kulturne prireditve, kjer bodo o esperantu predavali za širšo javnost.
Kulturni stiki med SZ in ZDA
Ob izmenjavi obiskov ameriškega podpredsednika Nixona v Sovjetski zvezi in podpredsednika sovjetske vlade Mikojana v Ameriki so sklenili, da bodo razširili sodelovanje med obema državama zlasti na kulturnem področju. Poleg drugih kulfurno-umetniških skupin, ki so izmenjale gostovanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo, je minulo jesen bivala v Sovjetski zvez: skupina ameriških skladateljev. Zdaj pa je pripotovala v Ameriko skupina sovjetskih skladateljev pod vodstvom Dimitrija Šošta-kovča, ki bo v Ameriki ostala nekaj mesecev.
2. februarja 1959: SVP predloži Regionalnemu svetu v Tridentu predlog nezaupnice Regionalnemu odboru (vladi) in njegovemu predsedniku.
6. februarja 1959: Predsedn k republike Italije Gronchi da Anton ju Segni (DC) nalog za sestavo nove italijanske vlade.
16. februarja 1959: Italijanske oblasti zavrnejo predsednika OVP Tirolske dr. Aloysa Oberhammerja ob meji na Brenneriu. Istočasno sporočijo prepoved prestopa meje za nameravani pr hod dež. glavarja Tirolske in člana tirolskega deželnega zbora k svečani otvoritvi spominskih slavnosti v počastitev vstaje 1809 v Bozenu dne 19. februarja 1959.
24. februarja 1959: Francoska in angleška vlada na Dunaju in v Rimu opominjata na razsodnost glede vprašanja Južne Tirolske. Predsednik italijanske vlade A. Segni poda odločno izjavo proti nac onalistične-mu ščuvaniu s strani Nemcev v Južni Tirolski in avstrijskih političnih in državn h predstavnikov.
28. februarja 1959: Poslanci SVP v rimskem parlamentu glasujejo proti novi vla-d' Antonija Segni.
13. aprila 1959: Avstrijski drž. sekretar prof. Gschnitzer izjavi na zborovanju v Jenbachu (Tirolska): „Mi se ne pustimo za-državati! Ob pripravnemu času bomo šli pred mednarodne instance in predložili vprašanje Južne Tirolske v odločanje."
NA GROBOVIH NAŠIH DRAGIH
Te bomo obiskovali pokopališča in grobove naših dragih rajnih. V dneh, ko je tudi narava polna otožnosti in odmiranja, ljubeče očistimo in zrahljamo grobove, jih okrasimo z jesenskim cvetjem ter se ob njih ustavljamo in spominjamo ljubljenih sorodnikov, dragih prijateljev in dobrih znancev, ki spe na tihem prostoru nevzdramno spanje. Ob zadnjem bivališču dragih rajnih se bolj kot kjer koli drugod zavedamo boleče rane, ki jo zaseka smrt: vse mine! Dragim rajnim je srce nehalo biti ter počivajo v temni jami, toda njihov spomin ostane ed nami ter nas spremlja skozi življenje. V teh dneh so nam posebno blizu vsi, s katerimi smo v življenju skupno korakali za skupnimi cilji v radosti in bridkostih.
Hvaležna srca koroških Slovencev se v teh dneh vedno znova prav posebno oddolžujejo svojim dragocenim žrtvam, junakom, ki so v temnih dneh nacističnega nasilja pokazali čudovito odpornost, krvaveli in žrtvovali najdražje, svoje življenje za mir, lepše in pravičnejše življenje, skratka za visoke vzore človečanstva. Vedno, posebno pa v teh dneh se jih spominjamo v globokem spoštovanju in negujemo njihove gomile. Spomin na dragocene žrtve naše krvi mora in bo večno živel globoko v srcih koroških Slovencev. Partizanski grobovi od Šmohorja do Pliberka, od Železne Kaple do Djekš in Golovice, od Borovelj do Šmartna na Dholici, so nam spomin in opomin, da zastavimo vse sile, da se ohranijo v svetu dragocene dobrine mir, demokracija, lepo medsebojno življenje med obema narodoma v deželi in med vsemi narodi v svetu. S prizadevanjem za visoke ideale človečanstva jim bomo ohranili najtrajnejši in najlepši spomin.
Blato
M:nulo nedeljo je bilo pri Komarju pri Sv. Luciji v bližini Doba zelo živahno. Mnogo gostov, sorodnikov in znancev je prisostvovalo poročnemu slavju mladega no-voporočenega para. Sredi prijetne in razigrane družbe sta Valentin Krof in Gifa Maček iz Pliberka praznovala dogodek, ko sta sklenila zvezo za življenje.
Ženin Valentin Krof je po svoji javni funkciji župan v občini Blato, kjer se uveljavlja v splošno zadovoljnost občanov, ko svoje sposobnosti posveča blaginji občine in se z občinskim odborom prizadeva, da po najboljši preudarnosti in vesti rešujejo in uravnavajo občinske zadeve. V poklicnem življenju pa je tesarski mojster in marsikatere gradnje pričajo o njegovi strokovni sposobnosti. V ostalem je tudi najemnik Mačkove žage v Pliberku, ki prav živahno obratuje.
Nevesta Gifa je uživala svojo vzgojo v ugledni Mačkovi družini v Pliberku, le žal, da je oče, kolarski mojster Ignac, legel pred dvema letoma prerano in nenadoma v grob. Bridka je bila izguba za številno družino in vsa skrb za njeno vzdrževanje je padla na rame matere Štefanije. Seve so ji pri njenih napornih nalogah pomagali tudi večji otroci. Spomin na očeta je bila grenka kapljica ob ženitovanjskem razpoloženju.
Gita je z uspehom obiskovala gostinsko šolo v Ljubljani ter absolvirala tudi praktično serviranje. V poletnih počitnicah je bila zaposlena v hotelu .Korotan* v Sekiri, kjer so jo številni gostje spoznali kot zelo gibčno in spretno postrežnico.
Novoporočenca sta oborožena z znanjem za eksistenčno borbo, oba sta tudi zelo marljiva in delavna, zato lahko pričakujemo, da bosta na skupni življenjski poti krepko mojstrila vse težave ter jima bo lepo v življenju. To ob priložnosti, ko jima k poročnemu dogodku srčno čestitamo, tudi iskreno želimo, hkrati pa tudi želimo, da bosta svoj naraščaj vzgajala v krepke in neupogljive značaje, v koristne člane ljudstva in družbe!
Št. Jakob v Rožu
Kakor smo zvedeli, je prišlo na občinski seji dne 8. oktobra do hudega izpada odbornika tako imenovane Heimatliste (združena OVP in FPD) proti slovenskim občinskim odbornikom, ko je občinski odbor razpravljal ter sklepal o razdelitvi sredstev, namenjen h športnim društvom. Slišali smo, da bo o zadevi spregovorilo tudi sodišče.
Ponemčevanje rodbinskih imen
Namerno napačno pisanje rodbnskih imen, ki so pristno slovenskega značaja, je na Koroškem tudi z uradnih strani že stara zadeva in sega v sedanjost. Smiselni izvor neštet h rodbinskih imen so spakedrali, orfografsko pa jih načrtno pišejo po svojem, da bi domači barvi imena dali tembolj nemško lice. Zlasti ne prenašajo in zato dosledno izpodrivajo črke „č", „š” in „ž", ob koncu imena pa jim tudi ne ugaja črka „k’ ter jo prav radi spreminjajo v „g", pogosto celo v .gg", da bi nemški videz še bolj podkrepili. Kdo bi na primer dvomil, da je ime Klančnik pristnega slovenskega izvora, posiljujejo pa ga s Glanf-schnig ali celo Glantschnigg, ime Sušnik pišejo Schuschnig, Kužnik pa Kuschnig itd itd.
Če kakšen zasebnik v svojem neznanju, čemur je krivo predvsem pomanjkljivo poučevanje maternščine v osnovnih šolah, zabrede v takšno netočnost, je še nekako odpustljivo, čeprav to nikakor ni prav. Popolnoma nedopustno in samolastno pa ravnajo uradniki, ki potvarjajo imena v rodbinskih matrikah in drugih listinah.
Kakor osvetljuje primer pri okrajnem sodišču v Dobrli vasi, smatrajo verjetno nekateri uradniki takšno postopanje za samoumevno. Pripet lo se je namreč to-le: Pred nedavnim je na imenovanem sodišču imela opravek stranka z rodbinskim imenom Smrečnik. Ko je Smrečnik videl, da je urad-n.k zapisal njegovo ime Smretschnik, ga je opozoril, kako se pravilno piše, namreč: Smrečnik. Uradnik je dejal, da pri nas tega ni ter da tudi na pisalnih strojih ni take črke, kar je smešen izgovor, saj je pisal s svinčnikom. Čudno je, da so tudi pisalni stroji krivi, da ni mogoče pisati imena, kakor je prav, čeprav bi bilo treba samo majhen mehaničen prijem, jn potrebne črke č, š in ž bi bile z lahkoto vmontirane v pisalni stroj.
Smrečnik se z uradnikom ni dalje prepiral, vendar pričakujemo, da ga bo poučil sodnik g. Pignet, ki je znan po svoji korektnosti, da se morajo na Koroškem ustrezajoče pisati tudi rodbinska imena.
Britanski poslanik na Koroškem
V drugi polovici preteklega tedna se je britanski poslanik James B o w k a r mudil na obisku na Koroškem. V Celovcu je med nekaterimi drugimi obsebnostmi obiskal deželnega glavarja V/edeniga in mestneg0 župana Ausserwinklerja. V mestu si je ogle' dal šolo Theodor Korner in Dom za dijake in učence Hilda Scharf. V mestnem gledališču je prisostvoval uprizoritvi operete „Pa' ganini’.
Med drugim so visokemu gostu pokazali tudi eno dvojezično osnovno šolo na jezikovno mešanem ozemlju. Povedli so ga v šolo pri Božjem grobu v blaški občini. Gotovo to ni slučaj, kajti prav v tej šoli je pouk obeh deželnih jezikov v redu, kak°f to ustreza zakonu. Poslanik se je o šolski zgradbi in o pouku pohvalno izrazil.
Smatramo, da je prav, če se pusti britanski poslanik poučiti, kako je z izvajanjen1 dvojezičnega pouka na Koroškem. Toda še bolj prav bi bilo, če bi britanskega predstavnika seznanili tudi s kakšno šolo, kakršnih je dovolj, kjer pouk glede dvojezičnosti šepa, da bi bil poučen tudi s te strani'
Bilčovs
Čudne oblike zdravniškega pregleda šolarje
Bilčovs. — Že nekaj let izvajajo zdravniški pregled šolarjev-začefnikov. Deželni šolski svet pošilja v podeželjske šole zdravnike, naj pri otrocih ugotovijo, če so telesno in duševno sposobni za obiskovanje pouka. Ured tev je brez dvoma hvalevredna in uvedena zaradi tega, da pomaga staršem kakor tudi učiteljem ugotoviti sposobnost posameznih otrok, ker po zdravniškem pregledu odpravijo lahko tudi marsikakšne pomanjkljivosti.
Obsojanja vredno pa je, kar se je pri nas ponovilo že nekajkrat, da je dan tega pregledovanja za naše starše pravi strah in muka. Zgodilo se je že večkrat, da starši, ki bi drugače svoje otroke z zaupanjem in veseljem povedli k pregledu ter dobili vljudna in dobrohotna pojasnila o zdravstvenem stanju, trepetajo pred nevljudnimi in nepotrpežljivimi pripombami na šolo poslanega zdravnika ali v našem primeru zdravnice.
Ta uradna zdravnica postane posebno srdita, če ima pred seboj slovenskega otroka, ki ne razume samo nemško govoreče zdravnice. Solznih oči pripovedujejo vrača-, joče se matere, kako brutalno zarohni zdravnica na otroka, če mu ne ve odgovora na njeno nemško vprašanje. Vrhu tega ošteje še mater, zakaj da ga ne nauči nemščine.
V največ primerih je uspeh tega, da je tak otrok za eno leto okrnjen za šolski
Poreče
Grd roparski napad se je odigral preteklega tedna v Porečah. Oseminpedesetlet-ni rentnik Jožef. Brugger se je blizu polnoči zadrževal v gosfilni pri Domenigu. Na poti proti domu ga je nenadoma napadel mlajši moški, ga zvlekel na bližnjo njivo in vrgel na tla, nato pa zahteval od njega denar ali življenje. Iz hlačnega žepa mu je izmaknil 100 šilingov in pobegnil. Napadeni je zadevo prijavil orožnikom, ki so kaj kmalu prijeli storilca, ki je napad priznal, toda zanikal, da je vzel tudi denar. Dejanje je tem bolj ostudno, ker sta prej oba skupaj sedela v gostilni. Zločinca so izročili deželnemu sodišču v Celovcu.
Bistrica pod Peco
Preteklo soboto sta se poročila gdč. Kristka P a r t I , p. d. Črnkova na Bistrici, in g. Štefan Močilnik, profesor v Celovcu. Vsa v soncu je žarela častita sivina starosvetne cerkve v Svatnah, ko je opravljal v njej ženinov kolega g. dr. Pavel Za-blatnik poročni obred.
Crnkova domačija je v trdem preizkušena. Prav to jesen je minilo 25 let, odkar so položili v grob Kristkinega ujca dr. Tevže-ja Hafnerja, odvetnika koroških Slovencev: vedrega, borbenega in življenja žejnega Tevžeje v najlepših moških letih.
Dve leti je bila Kristka stara, ko so ukazali Hitlerjevi hlapci Crnkovi družini: .Zavežite cule, pa takoj in hitro!’ šest let ji je bilo, ko je ob vrnitvi na opustošeno do-
pouk ter pride šele prihodnje leto na vrsto, prej pa bo še spet deležen iste trde preiskave.
Upravičeno zahtevamo od šolske oblasti, da za dvojezično ozemlje preskrbi za uradno poslovanje zdravnike, ki razumejo tudi našo govorico. Smatramo, da niso naši otroci tukaj za zdravnika, temveč je zdravnik za otroke. Uradni zdravniki so plačani od dežele in države, k čemur prispevamo tudi mi svoj delež. Uspehi preiskave po zdravniku, ki bo znal otroku v njemu razumljivem jeziku in vljudno postaviti potrebna vprašanja, bodo gotovo čisto drugačni.
V nedeljo 18. t. m. sta se poročila An° Smolnik in Valentin Kropivnik. Nevesta haia iz zavedne Smolnikove družine v ob' čini Žitara vas, ženin pa je sin pred l®l' umrlega Valentina Kropivnika, katereg0 dom je bil v času najtežjih dni pod nad' zrnom zatočišče mnog'm preganjanim, k' so se zoperstavili nacističnemu nasilju.
Krasno jesensko vreme je tudi doprin®' slo, da je bilo poročno slavje res nekal lepega in tako upamo, da bo lepo tudi v m®d' sebojni ljubezni prepletajoče se ž'vljenje novoporočencev. Po poročnih obred'h sm° slavje nadaljevali v gosfilni pri Miklavž®' Ob melodijah pesmi in zvokih godbe srn0 se prsrčno zabavali do jutranjih ur.
Mlademu novoporočenemu paru iskren® čestitamo in želimo vso srečo ter mnog0 let veselja na skupni življenjski poti!
•iipliilh.
8
jtUfiii
Ob
dnevu
štednje
Slovensko ljudstvo ima o štednji duhovite pregovore, stare in zrasl® iz izkgšnje, ki jih je v ustnem izročilu posredovalo iz roda v rod:
„Brez vinarja ni goldinarja" ali sodobno „Brez groša ni šilinga’ »Hrani bele denarje za črne dni"
»Štedl ob času, da boš imel v potrebi”
»Denar ima spolzek rep, obrni šiling dvakrat, preden ga Izdaš" »Denar le fi imej, pa glej, da denar tebe ne bo imel"
»Kadar denar poide, pamet pride"
»Kdor je dolžan, je na zdravem bolan"
Prihranke v domačo hranilnico in posojilnico
močijo — opravljena za otroško sonce domače gorice — razočarano vzdihnila: .Mama, saj to ni naša hiša! Ne maram biti tu!’ Svojega ognjišča ni poznala.
Žlindrov štefej v Dobu je pasel, kosil, nasteljal in napajal, preden se je poslovil od tete in ujca ter se vpisal na gimnazijo v Št. Pavlu. Študiral je na univerzi v Ljubljani, doštudiral pa na Dunaju. Zdaj uči kot profesor matematike in fizike koroške slovenske dijake v Celovcu.
Da bi hodil po poti svojega rojaka so-imenca Jožefa Štefana, znanstvenika in narodnega preroditelja! In da bi mlada življenjska tovarišica ohranjevala v zdravem zarodu kulturno-narodno tradicijo Crnkove domačije!	p. a.
Nezgoda pri Vernberku
Minulo soboto, kmalu po šesti uri zvečer, se je huda prometna nesreča pripetila na Tržaški cesti v Novi vasi v vernberški občini. Sedemindvajsetletni trgovski nameščenec Rudolf Marin iz Dobrle vasi je z osebnim avtomobilom hotel prehiteti mali bus, ki ga je šofiral Jurij Niederbacher iz Beljaka. Pri prehitevanju je najprej trčil v omenjeno vozilo in takoj nato še v nasproti vozeče se motorno kolo s prikolico, ki ga je vodil Martin Moschnig iz Celovca. Nesreča je bila strahotna. Skupno je bilo poškodovanih dvanajst oseb. Hudo ponesrečeni so bili Martin, Marija in Renate Moschnig, Rudolf Marin in njegov oče Simon ter Margareta Liegl, ostali, med temi tudi Jožef Marin, pa so odnesli poškodbe prvotno neugotovljene stopnje.
Vest o nesreči je vzbudila posebno zanimanje, pozornost in tudi sočutje v Libu-čah in okolici, ker so med ponesrečenimi
tudi trije člani znane Marinove družine, k vodi vaško gostilno pri Železniku, namf^ oče Simon ter sinova Rudolf in Jožef. N®' sreča je tem bolj tragična, ker so naprav)'1 Marinovi obisk pri hčerki Greti, ki se i0 pred nedavnim poročila z zaročencem v Seebodnu. Hkrati se je poročila njena se~ stra Gelca, Rudolf pa se je nameraval P0" ročiti v naslednjih dneh. V vso to ženil0' vanjsko razpoloženje je nepričakovano P°' segla nesreča1 in želeti je le, da bi se vs® končalo brez hujših posledic.
Radiše
Kakor slišimo iz drugih krajev, tako ie tudi pri nas vel ko razburjenje in ogorčenj zaradi odloka celovškega škofijskega ord'' nariata glede učnega jezika pri pouku v®* ronauka v obveznih šolah. Proti temu loku, ki prav tako doprinaša svoj dobrš0’1 del k izpodrinjevanju slovenskega pou^ iz šol s strani, s katere tega ne bi pričaj vali, so starši poslali spomenico na škof1) ski ordinariat, v kateri zahtevajo prek'1 nesprejemljive odredbe.
V primeru, da ordinariat upravičene l°\. hteve vernikov ne bi upošteval, so st°r^ odločeni, da odjavijo svoie otroke od v®r skega pouka.
msisasBnm
Potok, 30. okober: Doroteja Sobota, 31. oktober: Volbenk Nedelja, 1. november: Vsi sveti Ponedeljek, 2. november: Verno duie Torek, 3. november: Hubert Sreda, 4. november: Karel Četrtek, 5. november: Caharija
^ esen je zbolela. Ležala je v postelji iz 'flahu in jesenskih rož. le več dni je nepre-nehoma deževalo. Jesen se je prehladila. Kadar je kihnila, so listi kot p sani metulji °dfrčali z dreves. Srnica ji je stregla vse dni in noči. Tudi zajčki so jo prišli obiskat. Lastovice so se blizu njene postelje zbirale v jate, da bi odletele na jug, ko bo jesen
ozdravela.
»Le kako bi ji pomagali,” je tarnala srni-Ca- »Če je jesen bolna, ni lepo na svetu .. ."
»Res je, res," so žalostno kimali zajčki.
Tedaj pa se je oglasila jesen. „Samo s°nce bi mi lahko pomagalo. Sonce bi me Ozdravilo. Drage lastovke, poiščite ga!”
Od jate so se odtrgale tri najhitrejše lastovice in se dvignile v nebo, da bi poiska-'0 sonce.
%cdba o jeseni
\/
Medtem je morala jesen poslušati bridke tožbe.
„Poglej, jesen," je stokala jablana, ki je rasla v bi zini. „Dokler boš bolna, moji sadeži ne bodo orumeneli."
In hruška je ječala: »Jesen, prosim te, pozori mi sadeže... Ljudje, ki hodijo mimo, me tako grdo gledajo, da me je že strah ..."
„Ne morem vam pomagati, ne morem," je rekla jesen in kihnila.
Gozd je tož i: »Jesen, kdo mi bo pobarval liste? Komaj te že čakam ..."
»Dragi gozd, saj sam veš, kako rada bar-
Zakaj se sovražita pes in mačka
KITAJSKA PRAVLJICA
Mož in žena sta imela zlat prstan. To je “il prstan sreče in kdor ga je imel, je bil toerom z vsem preskrbljen. Onadva pa teto nista vedela in sta prstan prodala za "tolo denarja. Komaj je bil prstan iz hiše, sto bila čedalje bolj revna in naposled že ''ista več vedela, kako priti do najpotreb-tojše hrane. Imela sta tudi psa in mačko,
°^jf>xa«xxxx» ooouc* xx*xxxxxxrxjocxx.^j><joacxxKXxx>orx)Otxxx>r
*ORO ZORIN:
V potoku
Med milijoni kapljic v potoku, ki je te-*el po strmem pobočju v dolino, začne ne-todoma ena vpiti:
»Jaz ne bom več tekla z vami! Mar sem Zato prišla iz oblaka na zemljo, da bi po skalah prevračala kozolce in samo ®fvela tja v tri dni? Sedaj bi se rada odtočila, trudna sem!"
Kapljice okrog nje so se v zboru bučno ^smejale:
»Glej jo, glej, rada bi hodila svojo pot. Ka' poi.di' nihče fi ne brani!"
apljica je videla, da tako nikamor ne pr de, zato je zvito predlagala:
»Poslušajte! Predlagam vam, da me iz-erete za svojo voditeljico in popeljala vas om drugam, ven iz tega kamenja. Našle Orno drugo, boljšo pot po travnikih in nji-VQh, ki niso daleč od tu."
Smeh je utihnil, ves potok je nejevoljno tornral.
»Za nas je dovolj dobra ta struga, ki too si jo izdolble skozi stoletja — če pa '6bi ni všeč, lahko greš."
»Ne bodite neumne! Pravim vam . .."
Nenaden sunek ob skalo je kapljico dvi-toil v zrak in jo treščil na obrežno kame-l'ie. med katerim je izginila.
f*otok pa je šumel naprej.
ki sta morala z njima vred stradati. Nekoč sta se živali posvetovali, kako bi jima mogla pomagati do nekdanje sreče Naposled se je pes znašel v zadregi.
»Prstan morata spet imeti," je rekel mački.
AAačka poreče:	»Prstan je spravljen v
neki omari in nihče ne more do njega."
»Daj, ujemi miš," pravi pes. »Miš naj pogloda omaro in naj prinese iz nje prstan. Povej ji in če ne bi hotela, ji zagrozi, da jo požreš, pa bo gotovo storila."
Ta svet je bil všeč mački in res ujame miš. Z miško se nameni v hišo, v kateri je stala omara, in pes je šel za njima. Prišli so do velike reke in ker mačka ni znala plavati, jo je vzel pes na hrbet in z njo preplaval reko. Mačka je nesla miš v hišo, v kateri je stala omara.. Miš je izglodala luknjo v omari in iz nje vzela prstan. Mačka je vzela prstan v gobček in prišla do reke, kjer jo je čakal pes in jo spet prenesel na drug breg. Potem sta odšla domov, da izročita prstan gospodarju in gospodinji.
Pes je pa lahko tekel samo po ravnem; če je bila na poti hiša, je moral iti zmerom okoli. Mačka pa je hitro splezala kar čez streho in je tako mnogo prej prišla domov kot pes ter prinesla prstan gospodarju.
Tedaj reče gospodar svoji ženi: »Mačka je pa res dobra žival; zmerom ji bova dala jesti in skrbela bova zanjo kakor za svojega otroka."
Ko pa je prišel pes domov, sta se znesla nad njim, ker ni pomagal mački. Mačka je pa ždela na ognjišču, predla in ni nič rekla. Tedaj pa se je pes raztogotil na mačko, ker ga je ogoljufala za plačilo, in kadarkoli jo je videl, se je zapodil za njo, da bi jo zgrabil.
Od tistega dne se pes in mačka ne moreta.
vam tvoje liste," je rekla jesen, »zdaj pa sem bolna in ne morem iz postelje."
Oglasilo se je tudi polje: »Kod hodiš letos, jesen? Si pozabila name? Ti ne veš, kako hudo je polju, kadar si bolna."
»Potrpi, da me sonce ozdravi," je rekla jesen in spet močno kihnila.
Ajda se je pritoževala: »Brez medu ostanem. In tako dolgčas mi je po čebelah . .."
Vinograd je prosil: »Jesen, dokler boš bolna, bo moje grozdje kislo, ljudje pa nesrečni ..."
»Vem, vem," je rekla jesen in kihnila.
Jež je stal ob njeni postelji in zmajeval z glavo: »Hm, hm, hm, le kaj bom počel brez sladkih hrušk, hm, hm, hm ..."
Veverica je imela solzne oči. »Lešniki in orehi ne bodo dozoreli," je mrmrala skozi solze. »Pozimi bom lačna, joj!"
»Ne obupajte," je rekla jesen in kihnila.
Prav tedaj so se vrnile lastovice. Vsi so prisluhnili, ko so veselo začivkale:
»Našle smo sonce! Za oblak se je skrilo. le prihaja!"
Nekaj trenutkov je bilo na pol u, na travniku in v gozdu č sto tiho. Potem je veter razpodil temne oblake in posijalo je sonce. Jesen se je nasmehnila, se dvignila iz postelje in stopila na polje. Zajčki so zaplesali okrog nje. Srn ca je stekla v gozd, da še drug:m oznani veselo novico. Jablanam in hruškam so se zasvetili sadeži. Gozd si je začel pripravljati barve. Polje in vinograd sta si oddahnila. Jež se je zvil v klobčič in se od veselja zakotalil do hruške. Veverica je srečna pomahala z repom in smuknila na oreh. Na ajdo so priletele čebele.
Jesen je bila spet sončna in dobra.
Peričica Marička
Marička z grička majcena perilo punčki prat je šla.
Si natočila je vode vedrici svoji polni dve.
Potem ga namočila je, mencala in žulila je.
Ovila ga, ožela še, si o peričkah pela je.
Perice daleč take ni, tako Marički se mudi.
Ej, zunaj sonce smeje se Marička že obešat gre.
A tam za bregom vetrič mlad Marički bi nagajal rad.
Tja v plot zapiha, završi, kjer nje perilo se suši.’
Že v grede sfrtotalo je, vse, kar dekletce opralo je.
Se njo bi vetrič rad pobral še z njo neugnanec se igral.
Na srečo pa je mamica Marički le v pomoč prišla.
Obe zdaj pere, obe suši, Maričko v posteljo spodi.
Jože Fister
LOJZE ZUPANC:	ZAJEC IN JEŽ
Sredi lože je pod grmom čepel zajec in preplašeno prisluškoval slehernemu šumu v gozdu. Niti zaspati si ni upal, ker se je bal, da bi ga v spanju ne presenetila lisica. Če pa je za kratek čas le zadremu-hal, je spal kar z odprtimi očmi.
M mo je pristopicljal jež. Nagajiva žilica pa zajčku ni dala miru, zato je bodljikav-ca podražil:
»Oj, ježek, ježek, kako si grd!"
»Grd?" se je zavzel užaljeni jež. »Pa zakaj naj bi bil grd?"
»Zato, ker imaš takšno bodljikavo obleko, da bi je jaz ne nosil, če bi bil v tvoji koži," se je prenevedal zajec.
»Če je moja obleka grda, je pa koristna!" je zamodroval počasni jež. »Zares je bodljikava, vendar me varuje pred volčjimi in lisjakovimi zobmi, česar pa o tvojem kožuščku ne bi mogel reči."
Zajec se je popraskal za dolgimi ušesi in hotel ježu ugovarjati, takrat pa je v bližini zabavkala lisica in plahouhec jo je ucvrl izpod grma, da so ga šapice komaj dohajale.
Ježek pa se je privoščljivo smejal, zlezel pod grm, se zvil v klobčič in zagodrnjal:
»Kar ugrizni, tetka Zvitorepka, če si hočeš smrček raniti do krvi!"
Lisica pa se na ježa še ozrla ni, pač pa je praščila za bežečim zajcem.
k 1 r"‘‘1 *
Kje ste,
..i||
Ca mulcvi?
Anton Ingolič

»Rudar si?” se je začudila. »Kako moreš
*'Veti pod zemljo?"
, Spovedoval sem ji o svojem delu. Bolj
v bolj se je čudila. Potem me je vprašala, ® sem v Merlevvaldu doma. Spet sem ji , 0ral na dolgo razlagati, od kod sem in je tam, kjer sem doma. Strmec ji je 1 bližji ko Merlevvald in Mens. Moja pri-V°* * * ved jo je očitno zanimala. Takega člo-j^a, ki rije nekaj sto metrov pod zemljo, I ni videla, tudi ne človeka, ki je doma I dežele, katere ime je tako nenavadno 9a ni, kot se ji zdi, še nikoli slišala. Na-1^ *Qla mi je, sama pa se komaj dotaknila ^toarca. Vedel sem, da čas beži, vendar 0!' bilo prijetno, ne vem, ali zaradi vina Ler sem zbudil v njej zanimanje. Ure *** imel, tudi v hiši je ni bilo. Ko sem llQal> je dejala: »Zdaj ne moreš nikamor, 5e ,b°l poti bi te ujela tema." Nasmehnila P|’v'č. «1 delom ste končali in sploh lin Ve*' ^arn nai 9reš>> Christophova poste-^pa je prazna."
sem prespal noč v sobici onstran e’ Ko sem se naslednje jutro dvignil od
obilnega zajtrka, da bi se poslovil, me je vprašala: »Ali znaš krmiti in napajati živino?"
»Seveda znam," sem odvrnil.
»Potem pa ostani!"
»Da bi ostal tu na planini?"
»Zakaj ne? Rekel si, da si doma s planin.'
»Ej, tisto je krtina v primeri s temile gorami. Naj vendarle ostanem?"
Ni povesila oči, njen glas je bil miren, malce zamolkel, kot ves čas, ko je nadaljevala.
»Tu boš imel delo," je rekla, »dobro hrano in preden odideš, dobiš, dobiš .. . najlepšega telička."
Sam ne vem, kaj me je pravzaprav zadržalo. Ali to, da je sneg že začel naletavati, v sobi pa je bilo prijetno toplo, ali mi ni dala na pot čudna tesnoba, ki je ležala v vsem, kar je bilo v zvezi s Christophom in njegovo ženo? Ali pa je bilo samo to, da me je mlada, postavna vdova povabila, naj ostanem? Tako sem torej ostal. Razkazala mi je hlev, v njem je bilo devet lepo rejenih krav, nekaj telic, par volov in mogočen bik. Ogledala sva si tudi zaloge krme in vse ostalo. Lepa kmetija, seveda brez njiv, kajti za njive je bilo previsoko, bilo pa je v shrambi dovolj moke, sira, olja, mesa in vsega drugega, tudi pletenka vina. Ne bo nam sile čez zimo, sem spoznal, dela tudi ne bo preveč, saj je bilo tisto žen-šče, ki me je sprejelo na tej samoti, pridno kot čebela in urno kot mravlja.
Proti večeru je začelo pošteno snežiti in snežilo je ves teden. Snega je zapadlo meter visoko in imel sem dovolj dela, da sem napravil tir k hlevu, vodnjaku in h kaščam. Kako bi bila mati vesela, če bi v Merlevvaldu zapadlo toliko snega! Z gospodinjo sem spregovoril na dan največ deset stavkov, tudi staruha, ki je menda bila Christophova teta, ni govorila kaj več, kolikor je človek njeno nerazumljivo brbljanje sploh lahko imenoval govorjenje. Seveda sem gospodinjo čutil povsod, najbolj pa zvečer in čez noč. Po večerji smo vsi trije obsedli v veliki sobi, kjer je bila tudi gospodinjina postelja. Gospodinja je pletla, staruha je kinkala za pečjo, jaz pa prebiral knjige, ki sem jih našel na podstrešju. Videti jim je bilo, da jih že desetletja ni imel nihče v rokah. Najbrž jih je prebiral Christophov oče, morda celo ded. Bili so romani Hono-reja Balzaca, Dumasa starejšega in mlajšega ter drugih starejših pisateljev, a tudi zgodovinske in zemljepisne knjige. Zanimivo čtivo, vendar pri branju nisem bil zbran, bolj in bolj me je motila prisotnost mlade vdove. V njenem obrazu nisem več videl tiste trdote kot sprva. Kakšna ženska je to? sem se spraševal vse pogosteje. Da ji ni bilo nič za moža, razumem, ji sploh ni za moškega? Bil sem že dober teden pri hiši, ves čas ni bilo nikogar na obisk, čeprav dol do vasice menda ni bilo več kot pol ure. Če bi koga imela, bi moral priti. K ta-
ki ženski bi prišel, čeprav bi bilo snega čez glavo. Ko se je gospodinji zdelo dovolj bedenja, je pogledala k meni in dejala: »Bomo legli, kaj?"
Pokimal sem in zaprl knjigo. Lafourmi, mravlja, kot sem krstil staruho, se je zdramila, pogledala malce prestrašeno naokoli in brbljaje odšla v kuhinjo, kjer je imela svoje ležišče. Potem sem se dvignil še jaz. Trije prostori so bili v hiši, vsak izmed nas je imel svojega. Kakšno razkošje! mi je šlo skozi misli. Pogledal sem po gospodinji, ni se ozrla k meni, tudi potem ne, ko sem zamrmral »bonne nuit" in stopil proti vratom. V svoji sobi si nisem prižigal svetilke. Hladno je bilo, zato sem se naglo slekel in zlezel pod perje. Lafourmi je medtem že legla, jaz pa sem poslušal, kako se je gospodinja počasi razpravljala in končno upihnila luč ter legla. Vrat ni zaklepala, to sem opazil že prvo noč.
Bilo je menda po štirinajstih dneh. Kmalu potem, ko je v hiši zavladala popolna tišina (zunaj je že ves večer zavijalo okoli voglov), sem se dvignil. A sem spet legel. Mrzlo me je prešlo ob misli, da bi me zavrnila. Potem mi je bilo neprijetno, ker sem se zbal, zato dolgo nisem mogel zaspati. Od tiste noči sem slabo spal. Toliko manj, kolikor so bile noči daljše. Dnevi so mi hitro minevali, z živino je bilo precej opravka in pomagal sem tudi delati surovo maslo in sir. Ob meglenih dneh se ni videlo

Nekaj zanimivosti o laseh
Lasje na temenu imajo življenjsko dobo do 6 let, na tilniku in ob senceh pa 4 leta. Ko odmrejo in odpadejo, jih nadomestijo novi, seveda če je vse v redu. Če je lasišče zdravo, izpade dnevno 10 do 30 las. Lasje, ki poženejo iz istih mešičkov, so enako dolgi in močni kot prejšnji. V enem letu zrastejo lasje za 10 do 20 centimetrov.
Vidni del lasu — steblo — je sestavljen iz mrtvih celic, nevidni del, korenina, pa iz živih. Lasje so roževinasti, kot nohti, perje, rogovi. Kemična analiza bi zabeležila ogljik, vodik, duš k, žveplo.
Kdor ima mastne lase, si jih mora umivati 2 do 3-krat na teden, pač vedno, kadar postanejo mastni. Suhe lase je dovolj umivati vsakih 10 do 14 dni. Po svetu nimajo samo posebnh šamponov za mastne ali suhe lase, ampak tudi take za krhke lase in lase, ki se cepijo. Voda iz vodovoda je pretrda, za lase je najboljša deževnica ali filtrirana voda.
Zmotno pa je mnenje, da morska voda lasem škodi. Res da sonce in morje lasem jemljeta barvo in jih belita, kvarita pa ne. Po morski kopeli si vsakokrat s sladko vodo izpiramo lase zato, ker jim morska sol jemlje lesk. Tako se tudi prej posušijo. Ultraviolični žarki škodujejo samo barvanim lasem, ki so zaradi barvanja postali luknjičasti.
Če so lasje pokvarjeni po traini ondula-ciji ali presuhi po kakšni bolezni, potem si pomagajte z mandljevim oljem. Potem, ko ste si z nj:m natrli lasišče, si ovijte glavo z vlažno, pogreto brisačo. Čez uro jo pre-meniaite. Topla vlaga bo pomagala, da bo lasišče vsrkalo maščobo. Glava naj ostane zavita vso noč, drugo jutro pa si
^— Majhni nasveti
Madeže kakršnega koli izvora čistimo z mlačno milnico, ki smo ji dodali salmijaka. Nato krepko izpiramo.
Kamnita tla po umivanju z vodo odrgnemo z lanenim oljem. Pod ostane dolgo časa čist.
Praske na omarah odpravimo z mešanico olja in kisa. Z namočeno krpo drgnemo poškodovana mesta, nato pa jih poliramo s suho krpo.
Potemnjene zlate našive osvežimo, če jih drgnemo s čebulo in izplaknemo z mrzlo vodo.
Zatohlost iz prostorov preženemo, če krepko umijemo pod z vodo in lizolom. Na pol litra vode 1 žlico lizola.
Najzanesljiveje preženemo duh po ribah Iz posod, če prižgemo v njih debel kos papirja.
umijte lase. V drogerijah in lekarnah boste dobili še druga sredstva za masažo lasišča.
Bolne lase je dobro kdaj pa kdaj za kak centimeter pristriči, zdravi rastejo tudi brez posega Škarij. Slabe lase kodranje še poslabša. Pri česanju las ni treba prav divjaško trgati. Če so razkuštrani, jih razčesa-vajte najprej na koncih, potem šele pri korenini, pa potrpežljivo.
Trajno delajo po novem tako, da najprej pri navijanju zmočijo konce las z vodo, s preparatom za kodranje pa omočijo lase samo pri korenini. Tako se prepreči drobno kodranje, ki ni na spisku sedanje mode.
Za uspešno barvanje las vsak čas ni prikladen. Ne dajte si jih barvat med menstruacijo, ne v času, ko vam lasje izpadajo, ne med nosečnostjo, ne takoj po kaki nalezljivi bolezni, ne, če ste astmatični ali če imate ekceme. Zdravim lasem barvanje ne škoduje. Nevarno je pa za lase, ki se lomijo ali se cepijo.
Včasih se cepijo lasje zaradi prepogost-nega umivanja z milom, ki vsebuje alkalij.
No, kaj takega: zdaj naj pa tekam naokoli z umetnimi zobmi! Vsak zdravnik je že slišal ta žalostni vzklik, če je pacientki povedal, da bo morala v bodoče nositi protezo. Kaže, da je malo stvari, ki bi samozavesti zadale takšen udarec, kot spoznanje, da bo treba nositi ..ponarejene" zobe.
Pri tem pa ne gre za ..ponarejene" zobe. Imamo le naravne ali umetne zobe. Tudi umetni zobje so pravi zobje, le s to razliko, da jih ni naredila narava, marveč ljudje. Umetni zobje imajo pač to nalogo, da nam spet omogočijo pravilno žvečenje in spravijo v red iznakažen obraz, ki ga je povzročila izguba zob. Izdelovanje umetnih zob je danes tehnično že toliko napredovalo, da more zadostiti obema nalogama.
Umetni zobje so iz porcelana in umetnega materiala, ki ga strokovnjak imenuje me-tilmetakrilat, kar ni nič drugega kot steklo pleksi. Porcelanski zob ima to prednost, da se po dolgoletni nošnji v ustih njegova barva ne spremen1, česar pri zobeh iz umetnega materiala za zdaj še ne morejo doseči.
Da pri umetnih zobeh dosežejo zaželeno naravno barvo,, jih izdelujejo v petih različnih plasteh. S tem dosežejo, da ima zob pri ..korenini" — kot pri naravnem zobu — temnejšo barvo in pri vrhu naraven blesk zoba. Pri tem visoko razvitem umetnem zobu celo poskušajo doseči kot las tanke zareze ali pikice v emajlu — apnenčeve madeže in celo vložke.
Ta uniči lasem zaščitno prevleko. Včasih je krivo sušenje s prevročim zrakom, preostra krtača, pregost glavnik, včasih prevroča trajna. Zdravilo — mandljevo ali brinovo olje — lahko kupite, lahko pa si razcepljene konice odstrižete.
Izpadanje las je v največ primerih bolezen. Lahko je seveda kriv tudi pretežek splet vrh glave ali lasje, tako nategnjeni v konjski rep, da se potrgajo blizu korenine. Tu in tam so tudi splošni vzroki: nalezljiva bolezen, porod, živčni zlom, gripa, vročina, pljučnica. V teh primerih začno lasje izpadati najpozneje dva meseca po bolezni. Nekdaj so po nalezljivih boleznih lase strigli. Raje skrbno čuvajte tiste, ki ostanejo, dokler ne poženejo novi.
Moškim lasje bolj izpadajo kakor ženskam. Dva vzroka sta: drugačno delovanje žlez in zelo napete čelne mišice, ki lahko ovirajo prehrano kože na lasišču. Te m šice so pri ženskah dosti bolj slabotne (na srečo!). Drugi vzrok so proučevali na zadnjem kongresu zdravilne estetike v Laussanni. V
„Le kaj je tega treba?" bo mars kdo vprašal. „Če že morajo biti umetni zobje, potem se hočem znebiti starih pomanjkljivosti v zobovju!" Da pa bo umetno zobovje res lepo in z videzom naravnih zob, ne sme biti prav majhno in belo. Zakaj tudi naravni zob se z leti postara. Ne, kaže vstavljati zob, ki so videti mladi, možu ali ženi srednjih let (in teh je največ, ki potrebujejo umetne zobe). Današnja med. znanost že izdeluje proteza brez gumijastih sesalk za spdonjo in zgornjo čeljust. Gumijaste sesalke niti niso priporočlj:ve. Da bi se pri kašljanju ali kihanju takšno zobovje izgubilo, je povsem izključeno. Požreti pa bi mogli le majhne nadomestne dele, ki pa jih prav zaradi te nevarnosti ne 'zdelujejo več.
Da bi nam umetno zobovje služilo vse živlienje, pa čeprav še tako skrbno izdelano, je prazno upanje. Čeljusti in dlesni se v teku let spremenijo, zato je priporočljivo, da zdravnik zobovje kdaj pa kdaj pregleda. Z medicinskega v'dika bo treba po nekaj letih umeriti novo protezo. Praktično pa večkrat ne pride do tega, ker se je pacient že tako navadil umetnega zobovja, da pomanjkljivega delovanja zob sploh ne opazi.
In še nekaj: tudi umetno zobovje moramo redno čistiti in to najbolje po jedi. Čez noč ga položimo v vodo,potem ko ga prav previdno očistimo z mehko krtačico. Če se je zobovja oprijel zobni kamen, ga sme odstraniti le zobozdravnik.
Nemčiji že delajo posebne operacije, vrnejo koži elastičnost in moč.
Proti izpadanju las je naprodaj več sredstev. Izpadanje je lahko dedna bolezen, prhljaj pa ni drugega ko presuho lasišče. Lekarnar vam bo svetoval pomado! Zaradi prhljaja si ne sušite las z električnim aparatom in trajno kodranje odložite za nekaj časa.
Lasje sivijo, ker se preneha tvoriti p'9' ment, kj jih barva, ali ga uničita starost in bolezen. Tudi obolele živce spremijo sivenje.
To in ono o modi
Premajhna ruta
Če si majhne, tanke rutice ne morete zavezati na glavi, vam svetujemo:
Položite diagonalno čez rutico 1 meter dolg trak, ki naj bo ubran s temeljno barvo rutice. Zdaj rutico upognite in prišijt® trak na dveh koncih z nevidnimi vbodi-Trak zavežite v pentljo.
Rokavice Iz perlona
H kakšnim oblekam jih nosimo? Če 50 zelo tanke in imajo č:pkast vzorec, jih nikakor ne moremo nositi k plašču, kostum^ ali poletni jopici. Take rokavice nosimo k lahkim oblekam, posebno še, če so okrašene z naborki. Pri plesu jh lahko obdržimo na rokah, ne smemo pa jih pri mizi, ko jemo in pijemo ali kadimo. K plašču, ple' teni jopici, kostumu in volnenim oblekam vzamemo rokavice iz elastičnega jerseyO ali maka, ki jih dobimo v vseh barvah in se dobro perejo.
Kakšna Jopica k širokemu krllul
Da bo videz skladen — nosemo k širokemu krilu samo kratke jopice, ki segajo največ za dlan pod pas. Modra ali rdeča barva se najbolje ujemata z vsemi drugim'' bela bi se preh'tro zamazala. Zelo ljubka in lahka bi bila jopica iz tanke klobučevine, volnenega blaga ali žameta.
Paprike z zelj'em
Lepo očiščeno glavo zelja drobno nareži (kakor za solato), jo osoli in pr mešaj nekaj zrn kum'ne. Vse pusti čez noč v skledi. Naslednji dan zelje iztisni in z njim napolni že oč'ščene paprike. Tako napolnjene paprike vloži pokončno v večji koza' rec za vlaganje. Medtem prekuhaj v;nsk' kis (za 5-litrski kozarec potrebuješ približna 2 litra vinskega k'sa), ki mu dodaj 2 žličk' soli. Če je kis premočan, ga razredči z v®" do (na liter kisa četrt litra vode). Ko ie k'5 ohlajen, polij z njim paprike. Kozarec zapr' s celofanom. Večkrat poglej, če je vedn® dovolj k sa v kozarcu. Če ga ni, ga neka) na novo prevri in ohlajenega dolij.
Ne bojte se umetnih zob!
nikamor; kadar je sijalo sonce, pa je bilo videti daleč na vse strani, toda vse naokoli sama gladka snežena odeja, le tu in tam kako zasneženo drevo, spodaj tistih nekaj hiš, ki naj bi bile vas, in precej niže gozdovi, ki so tudi bili pod snegom. V dolino se ni videlo, ker so pogled zapirali raztrgani grebeni sosednjih planin. Že pri gradnji ceste sem bil tako rekoč odrezan od vsega, kar se je dogajalo tam daleč spodaj, časopis je prihajal gor k nam vsako nedeljo, sem na kmetijo ni bilo ne časopisa ne človeka, ki bi kaj povedal. Nisem si upal vprašati, zakaj ni nikogar in zakaj tudi gospodinja ni šla nikamor. Če .je bila potrebna kaka stvar, se je odpravila v vas Lafourmi. So vaščani krivi, da je prišla sem gor?
Tisti dan sem se ponudil, da jaz stopim dol v trgovino.
„Ti?" se je zavzela gospodinja. „Ne," je dejala po kratkem razmisleku, „ti ne boš hodil dol."
„Zakaj ne?"
Pogledal sem ji naravnost v oči; gledala me je nepremično, niti trenila ni.
.Dobro, pa ne bom šel,’ sem rekel, ko nisem mogel več vzdržati njenega dolgega, vame prodirajočega pogleda.
Večer je potekal še tiše in še počasneje kot navadno. Iskal sem gospodinjine oči, a niso se dale ujeti. Toda ko se je dvignila, je obvisela na meni z izprašujočim pogle-
dom in dejala z glasom, ki je rahlo drhtel: .Bomo legli, kaj?"
Komaj sem se spravil v posteljo, sem se spet dvignil. Tokrat ne bom več legel, sem si rekel. Prisluhnil sem proti prednji sobi. Od tam ni bilo čuti ničesar, le veter je butal v stene, stresal vrata in v oknih so šklepetale šipe. Odprl sem vrata, se plazil kot po neznanem, komaj odkritem rovu prek veže. Ko sem odprl vrata, sem obstal. Pri peči sem zagledal visoko postavo v dolgi beli srajci.
„Si prišel?" je vprašala gospodinja z glasom, ki je pričal, da me je čakala.
.Prišel," sem rekel in zaprl vrata.
Ljubila sva se brez besed. To noč in vse naslednje noči. Vendar ni bilo tako kot z Mudronjko v Merlewaldu in tudi ne tako kot z Brigitto v Nieuxu. Ves čas me je navdajala nekakšna tesnoba in vsakokrat, ko sem odhajal od gospodinje, sem čutil, da se mi ni predala vsa. Nikoli mi ni rekla, naj še pridem, toda ko sem prišel, sem začutil, da me je čakala.
Čez dan se na videz ni prav nič spremenilo. Če sem obvisel z očmi na njej, ni z ničimer pokazala, da vidi, kako jo gledam. Vendar se mojim pogledom ni izmikala. Se dalje sem se obračal nanjo z „madame", ponoči pa nisem vedel, kako naj ji rečem, dokler mi ni dejala neko noč, ko sem odhajal v svojo sobo: „Jaz sem Louison, ti si pa Marc, ne?"
Neki večer ni marala v posteljo, obsedela je za pečjo.
„Ne, ne," me je zavrnila s takim glasom, da nisem več sil i vanjo. Hotel sem se vrniti v svojo sobo, pa me je zgrabila za roko. .Ostani, Marc!" Čudno teman in bolj zamolkel kot navadno je bil njen glas. .Ali veš, kakšen dan je danes?" Bili smo nekje sredi februarja, toda kakšen naj bi bil ta dan, nisem vedel. .Danes pred tremi meseci je zasulo Christopha," je povedala, premolknila za kratek čas in vprašala naglo: .Veš, zakaj ga je zasulo?"
.Ker ni zbežal, povedal sem tl."
„ln veš, zakaj ni zbežal?"
Pogledal sem jo; videl sem samo belino njene dolge platnene srajce.
.Ker je vedel, da bi ga bila ubila," je povedala počasi, skoraj zlogovaje. Menda sem se presedel, morda sem se hotel celo dvigniti, kajti zgrabila me je za desnico, jo krčevito stisnila in nadaljevala. „Te zime ne bi bil preživel. Zato je počakal na plaz. Legel je, se še bolj skrči), kot je že bil skrčen, in počakal, da se je zgrnilo nadenj."
Iztrgal sem roko in se nekoliko odmaknil.
.Če tega ne bi bil storil, bi bila jaz zdaj v ječi ali bi trepetala, kdaj bodo odkrili moj zločin. Usmilil se me je. Pravzaprav ni bil slab človek, ne. ni bil." Utihnila je. Tudi jaz sem molčal. Tako je torej s to žen-
sko? „Če ne bi b'la jaz njega ubila," je spet oglasila, „bi bil on ubil mene. ubil bi me, čeprav me je imel rad, zelo rad' Obadva ne bi mogla živeti več v tej sd' moti, umakniti za stalno pa se nisva imel0 kam, ne on ne jaz."
Spet me je zgrabila za roko. Njen prije"1 ni bil več tako krčevit, glas ne tako tem00 in grozljiv.
„N:sem ga imela rada, nisem ga mogl° imeti rada. Sam si vedel kakšen ie bil. ^ ni bilo samo to. Tudi otroka mi ni mope dati. Bil je prava pokveka. Ni bil sam krijj' Toda kaj sem jaz zagrešila, da so me d<* takšnemu možu? Oče me je prodal za pj* volov. Vem. Spodaj v vas: sta naprav'1 kupčijo. Pred osmimi leti se je to zqod'l°' Doma sem z druge planine, oče je bil Pf.
stir, pijanec, mati je umrla že davno,
ni'1
spominjam se je ne več. Sedemnajst m' bilo, ko me je pripeljal sem. Osem let s® ga prenašala. Dovolj je bilo. To je v0”®' povedala sem mu. Da bi mi olajšal živ1! nje, je šel pomladi dol na cesto. Tarr^ spoznal, da ni več vrnitve v prejšnje z' lienje. Tudi jaz sem spoznala to. Mr\og° ’ trpel, oba sva trpela. Zato je napravil nec. Skupaj sta spala, kakor si pove pa nisi vedel, kaj ga je žrlo. Ni 9°^°^ Tudi jaz sem se odvadila govoriti. IjO^ govori Lafourmi, pa fudi veš. To je p ^ na samofe in molka. Samo ofroc; bi jo
k0 poživi"-’	,S,
1933—1939
EVROPA PRED VIHARJEM
I. Reichstag v plamenih
Dimitrov: „Kaj ni karakteristično, da so Vse glavne priče obtožbe, nacionalsocialistični Poslanci, nacionalsocialistični novinarji in Pristaši nacionalsocializma? Kaj ni nacionalsocialistični poslanec Karwahne trdil, da je ^idel Torglerja z van der Lubbejem v poslopju Reichstaga; nacionalsocialistični posla-nec Frey je izjavil, da je v poslopju Reichs-taga videl Popova s Torglerjem. Nacionalsocialistični natakar Hellmcr je izpričal, da 1® videl van der Lubbeja z Dimitrovom. Nacionalsocialistični novinar Weberstedt je videl Taneva skupno z Lubbejem. Kaj je to — slučajnost? Priča dr. Droschcr, ki se kot sodelavec lista ,Volkischer Beobachter' imenuje Job Zimmermann ...“
.Predsednik sodišča prekine Dimitrova: „To 111 dokazano."
Dimitrov: „. . . je trdil, da je Dimitrov Organizator eksplozije v sofijski katedrali, kar je bilo kasneje ovrženo, in da me je baje v>del skupno s Torglerjem v Rcichstagu! Jaz s stoodstotno natančnostjo izjavljam, da sta Urbscher in Zimmermann ista o"eba.“ Predsednik sodišča: ,,To zavračam, ker ni dokazano."
,, Dimitrov: „Policijski uradnik Heller je '•'tal tukaj neko komunistično pesem iz knjige, ki je bila izdatna 1925. leta, da bi dokazal, da so komunisti 1933. leta zažgali Reiclistag.
Dovolil si bom, da tudi jaz prečitam pesem "ajvečjega nemškega pesnika Goetheja:
Geh! gehorche meinen Winkcn,
Nutze deine jungen Tage,
Lernc zeitig kliiger sein:
Auf des Gliickes grosser Waage Steht die Zunge seltcn ein;
Du musst steigen oder sinken,
Du musst herrschen und gewinnen, Oder dienen und verlieren,
Leiden oder triumphieren,
Amboss oder Hammer sein.
Izkoristi leta mlada, opomin ti moj svetuje, da spoznaš, kako in kam: redko tehtnica miruje, kjer se sreča tehta nam; ali vstajaš ali padaš, vladaš in obilje zbiraš, ah hlapec si in stradaš, toz.is ali triumfiraš, kladivo, po naklu udarjaš, ali pa si naklo sam.*)
klad"*'	nC ^* k*1' nakovalo, mora biti
. Te resnice nemški delavski razred kot ce-°ta ni dojel niti 1918. niti 1923. leta. Tega ? krivi socialdemokratski voditelji: welsov-severingovci, braunovci, leipertovci, gross-annovci. Sedaj bodo nemški delavci mogli 10 razumeti.
y l.ukaj se je mnogo govorilo o nemškem pra-ln zakonitosti in jaz želim povedati svo-'C mnenje o tem. Brez vsakršnega dvoma sod-^ odločbe vedno odražajo politične kombi-acije danega momenta in vladajoče politič-n® tendence."
(Dimitrov je v kratkem navedel mnenje Pravosodnega ministra Kerla, ki je pred so-v15cem zagovarjal upravičenost nemškega pra-a. kot je to želela nacistična stranka. Po nje-8°vem morajo biti vsi ukrepi podrejeni po-J^bam.) Zato Dimitrov, ko je nehal navajati .''nistra, nadaljuje s temi besedami: „Tako ,e pravica torej rcla iven pojem."
Predsednik sodišča: „To nima nobene zve-e t to stvarjo. Dati morate vaše predloge." j Dimitrov: „Vrhovni državni tožilec je pred-?8al, da se obtoženi Bolgari oprostijo zara-,1 pomanjkanja dokazov, toda <o mene ni-]A*or ne more zadovoljiti. Vprašanje še zda-t- n> tako preprosto. Na ta način se sum ne odstranil. Ne, na procesu je dokazano; da v' nismo imeli ničesar skupnega s požarom jkeichstagu, zaradi tega ni opravičen nika-s«n sum. Mi, Bolgari, in prav tako Torgler, ^Oramo biti oproščeni ne zaradi pomanjkanja ®kazov. temveč zaradi tega, ker mi kot ko-ji^nisti nimamo in ne moremo imeti ničesar 'JPnega s tem protikomunističnim aktom, redlagam, da se izreče sledeča raz-odba: n Prvič: Vrhovno sodišče bo priznalo nedolž-^ st v tem dejanju, a' obtožbo bo proglasilo j> neosnovano. To se tiče mene, Torglerja, P°va in Taneva.
or >ruS'et Da se van der Lubbe presodi kot reda e’ 'zk°r'^eno na škodo delavskega raz-
T
bo ret*'?:	se krivci za neosnovano obtož-
Proti nam pokličejo na odgovornos'. ij. >ctvrtl®: Da sc nam na račun teh krivcev do ■ Ca odškodnina za izgubljen čas, za oško-pres^n° ^zdravje in za trpljenje, ki smo ga
|c prevode! pesnih prof. Janko Glazer.
Predsednik sodišča: „Pri razsodbi bo sodišče upoštevalo te vaše tako imenovane predloge." .
Dimitrov: „Prišel bo čas, ko bodo ti predlogi upoštevani z zanimanjem. Kar se tiče popolne razjasnitve vprašanja o požaru v Reichstagu in odkritja pravih požigalcev, to bo, se razume, storilo vseljudsko sodišče bodoče prole arske diktature.
Ustanovitelja znanstvene fizike Galilea Galileja so v sedemnajstem stoletju postavili pred strogo sodišče inkvizicije, kjer je kot odpadnik moral biti obsojen na smrt. Pravijo, da jc z globokim prepričanjem in odločnostjo vzkliknil:	,In vendar se vrti!‘ (Eppur si
muove.) In ta znanstvena postavka je pozneje postala zaklad vsega človeštva."
(Predsednik os ro prekine Dimitrova, vstaja, zbira akte in se pripravlja da odide.)
Dimitrov nadaljuje: „Mi komunisti lahko zdaj z isto odločnostjo kot rudi starec Gali-lci rečemo:
In vendar se vrti! Kolo zgodovine se vrti, vrti se naprej k sovjetski Evropi, k svetovni zvezi sovjetskih republik.
In to kolo, ki ga je pognal proletariat pod vodstvom komunistične internacionale, ne bodo uspeli zadržati niti ukrepi iztrebljanja
nit obsodbe na robijo in tudi ne smrtne obsodbe. Vrti se in se bo vrtelo do popolne zmage komunizma!"
Medtem so že policisti navalili na Dimitrova in ga prisilili, da ponovno sede na zatožno klop in mu onemogočili, da bi nadaljeval svoj zaključni govor. Dvorana je strmela nad odločnostjo tega velikega borca za pravice delavskega razreda, ki je sam,, sam v ogromnem zverinjaku nacističnega sodišča, izbojeval zmago, pa čeprav bi moral zato položi i svojo glavo na tnalo.
Predsedstvo sodišča se je umaknilo na posvetovanje, da bi sklepalo o tem, ali naj Dimitrovu še dovolijo, da nadaljuje svoj govor, ali ne. Po posvetovanju se je predsedstvo vrnilo v dvorano in objavilo, da Dimitrovu končno odvzema besedo.
Ta velika bitka — zaključni govor Dimitrova — se ie odigrala v veliki dvorani leip-ziškega sodišča 16. decembra 1933. leta. Besede Dimitrova ni o ostale v tej dvorani. Poletele so v svet, med široke sloje delavstva, med protifašistične borce. Ta proces je po-s al — še posebej zaradi nastopa Dimitrova — del zgodovine delavskega gibanja, kajti pokazal je. kako resnični komunisti branijo svoje prepričanje in se ne bojijo niti smrti.
V ječi pred procesom
Dimitrov je končal svoj zaključni govor.
Dvorana leipziškega sodišča se je izpraznila. Nacistični poslušalci odhajajo z dvomljivimi občutki. Odhajajo na svoje domove, kjer bodo družinam in v krogu svojih ožjih znancev pripovedovali o čudnem procesu. Odhajajo domov.
Dimitrova, Torglerja, Popova in Taneva vodijo nazaj v zapor. Tudi van der Lubbeja.
Dimitrova in njegove bolgarske tovariše so aretirali 9. marca 1933 in jih zaprli. V Berlinu pomeni „Moabit“ to, kar pomeni v Trstu „Koroneo“ in v Rimu „Regina Cocli".
Moabit -— to so zloglasni berlinski zapori. Semkaj so stlačili obtožence. Preiskovalni sodnik Vog: je šele 3. aprila uradno sporočil Dimitrovu, da je obdolžen požiga Reichstaga. Mučilni stroj kljukastega križa je stekel. 2e naslednji dan — 4. aprila — so Dimitrovu vklenili roke in noge. To še ni bilo dovolj.
S kratko verigo so ga prikovali k steni. Tako je trpel tri tedne, noč in dan. Spati ni mogel, ker mu to veriga ni dopuščala. Okovi so se mu zažrli v meso in mu do krvi odrgnili členke na nogah in na zapestjih. Kri je' le slabotno krožila.
Ob vsaki uri, ponoči in podnevi, so prihajali ječarji in preizkušali, ali niso morda okovi popustili. Preiskovalni sodnik Vogt je razumel svoj posel. Ujetnikom ni dovolil doda ne hrane, nobene knjige, nobenega lista. Ko je Dimitrov dosegel, da so mu dali nemško vadnico, mu Vogt ni dovolil, da bi mu vrnil odvzeta očala.
Dimitrov ni bil ponižen zapornik. Že od vsega začetka je bil jedek. Tako je 15. aprila napisal pismo svojemu bolgarskemu prevajalcu. Pisal je z vklenjeno roko — seveda se ni odrekel ironiji:
„Prosim Vas, če Vam je mogoče in če gospod preiskovalni sodnik dovoli, bodite tako prijazni in rtli pošljite nemško vadnico. Vi boste sami vedeli, kakšna vadnica je zame primerna.
Hotel bi svoje ujetništvo kar najbolje izkoristiti, da bi se pravilno naučil nemškega jezika, ki ga tako visoko cenim in ljubim — tako bogatega in sijajnega jezika Goetheja in Heineja, Hegla in Marxa.“
Vogt je presenečen. Dimi rov je zanj prava uganka. Torgler mu ne povzroča nobenih težav, je miren in skoraj boječ. Oba mlajša, Bolgara sta prav tako potrta. Eden jc že poskusil samomor.
Toda Dimitrov je iz drugega testa.
Že v policijskem predsedstvu — takoj prve dni — je odklonil protokole o zaslišanju in jih ni hotel podpisati. Policistom je zalučal v obraz, da bo sam z lastno roko napisal v izjavi, kar misli da je potrebno in niti črke več.
Izjava, ki jo je napisal 20. marca, je dokaj nenavadna. Čeprav je imel svoj nedvomni alibi, kajti na dan požara je bil v Miin-chenu, ni v svoji izjavi napisal tega, temveč je napisal:
„Kot komunist sem načelno proti individualnemu terorju, proti vsakršnemu takšnemu nesmiselnemu požaru, kajti takšno dejanje je nezdružljivo s komunističnimi načeli in metodami množičnega dela . . .“
Lahko bi napisal: „Nisem bil v Berlinu!" Ne, Dimitrov polaga pred obtožbo politični alibi. Od vsega začetka je razumel, kam meri nacistična obtožba in od prvega dne je njegova obramba ofenzivna.
Vogt je kot povprečni policijski uradnik morda že videl samega sebe ko; glavnega junaka v obširnih časopisnih poročilih. Sodim, da jc moralo biti tako, sicer ne bi streljal takih kozlov, ki ro se mu kasneje na procesu bridko maščevali. Že 21. marca je nacistični novinar Droscher prišel k Vogtu in mu izjavil, da je Dimitrov vrgel v zrak sofijsko stolnico in da ga je takoj spoznal po fotografiji. Nič ni pomagalo dejs vo, da je Dimitrov zapustil Bolgarijo že dve leti pred omenjenim atentatom. Vogt akoj naslednji dan izjavlja tisku, da je bil van der Lubbe povezan z inozemskimi komunisti, „ki so bili zaradi atentata v sofijski stolnici 1925. leta obsojeni na smrt in na težke zaporne kazni."
Po treh tednih so Dimitrovu sneli okove' na nogah in tudi verigo, s katero ie bil prikovan na s eno. Toda verig na rokah mu niso sneli. Moral jih je nositi še dolgih pet mesecev, dan in noč. Vse to naj bi zrahljalo odpor ponosnega „barbara“ in „mračnega balkanskega tipa" — tako so ga namreč opisovali nemški listi. Preiskovalni sodnik Vogt je vestno opravljal naloge nacističnega plačanca. Če je le mogel, je vznemirjal jetnike in jih z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, telesno in duševno mučil.
Nekega dne mu je Dimitrov izjavil, da lahko s svojo glavo jamči za nedolžnost Popova in Taneva. Vogt je odgovoril:
„Vašo glavo boste tako ali tako izgubili!"
Ob neki drugi priložnosti je „opozoril“ policiste, ki so spremljali Dimitrova:
„Pazite, to je nevaren človek: v Bolgariji je obsojen na smrt . . . njegova glava se bo kotalila."
Vogtu najbrž ni bilo všeč in tudi ne prijetno, ko je prejel 4. maja pismo. Dimitrov mu je sporočil:
,,Za vaše sporočilo, da ste mi odklonili uporabiti denar, ki so mi ga zasegli, se Vam seveda ne zahvaljujem.
In vendar ste mi s tem odvzeli neko iluzijo. Samo za trenutek sem rodil, da ne boste ravnali z mano, s političnim človekom, ki sedi po nedolžnem zaradi požara . . . slabše kot z roparjem in morilcem in da lahko računam na nekaj mark svojega denarja za liste in za nemško vadnico.
Sedaj vidim, da je to bila iluzija. Ne smem dobiti nobenega denarja. Ne smem sprejeti nobenega obiska in poleg tega moram biti noč in dan vkovan.
Celo obtoženi morilci, kolikor mi je znano, niso v takem položaju.
In za vse to se moram zahvaliti Vam!"
Vogt — pasja duša, oblečena v sodniški plašč — ni bil vajen takih pisem iz zaporov. Vsak stavek je ost, vsaka ost je točno namerjena. Zanj je bil Dimitrov res „nevaren človek". Dimitrov ne prosi milosti, ne trepeta za svojo glavo, ne jadikuje — Dimitrov
sodi in obsoja. Dimitrov zahteva branilce iz inozemstva, je edini izmed obtožencev, ki to zahteva. Če že naj pride do procesa, tedaj naj bo politični proces.
Iz zapora piše svoji materi, ki je prvič v svojem življenju zapustila Bolgarijo in mu prihitela na pomoč:
„Vedno sem bil ponosen na naše matere zaradi vašega plemenitega značaja, zaradi vaše stanovitnosti in požrtvovalne ljubezni in sem sedaj še bolj. Želim Vam še mnogo let zdravja in življenjske svežine ter dosedanjo hrabrost in zaupanje."
Tako pozdravlja svojo mater sin, ki je deset let ni videl. Na procesu je povedal zakaj: „Sedaj že točno deset let živim v inozemstvu kot politični begunec in pisec — neprijavljen in pod lažnimi imeni, ker mi tudi v inozemstvu moji nasprotniki grozijo s smrtjo."
Sam si je dal navodilo, kako mora živeti kot revolucionar v tako nenavadnih pogojih. Nekoč, že po procesu, je dejal svojim ožjim sodelavcem:
,,Revolucionarni politik potrebuje tri stvari — srce, ki čuti, glavo, ki misli, in nos, ki mu pove, kaj se dogaja."
Teh lastnosti mu tudi Gbringovi ječarji niso mogli vzeti, čeprav so mu vzeli svobodo in vse drobne vsakdanje potrebščine. Odrezali so mu vsako zvezo z zunanjim svetom. Niso mu dovolili, da bi dobival časopise. Nikoli mu niso v preiskovalnem zaporu točno formulirali obtožbe, ki ga je bremenila. Nacistične metode D:mitrova niso mogle oropati razsodnosti. Ko je nekoč kasneje srečal francoskega sodnika Marcela Villarda (ki si ga je izbral za enega izmed svojih zagovornikov na procesu), mu je povedal o svojih občutkih v tistih dneh:
„2e od vsega začetka mi jc bilo popolnoma jasno:
Prvič: da gre za provokacijo vlade (nemške).
Drugič: le nacisti so mogli zažgati Reichs-
Ug.
Tretjič: med procesom niso nikoli vprašali po resničnih požigalcih: krivci so morali biti po vsi sili nasprotniki vlade, torej komunisti."
Ker je Dimitrov že v začetku spregledal nacistične načrte, je prešel takoj v drzni napad. Pripravil jc vse svoje sile, vse svoje sposobnosti, da bi vrgel naciste s sedla. Posebno je skrbel, da mu mučenja ne bi zrahljala živcev.
Vklenjen je bil do 31. avgusta. O verigah jc pozneje povedal tole:
„Okovi na rokah so bili sestavljeni iz dveh Železnih zapestnic, ki sta čvrsto vezali členke na rokah in sta bili med seboj povezani z dvojno verigo. Le od ječarjev je bilo odvisno, ali so me okovi rezali v zapestju bolj ali manj. Posebno ponoči so me okovi tiščali tako močno, da so mi roke otrpnile. Ne morete si predstavljati, kaj to pomeni za živce in za zdravje. Ti okovi, ki vas stalno, ponoči in podnevi, režejo v zapestje, so hujša kazen kot' vse muke srednjega veka in inkvizicije."
Kljub vsemu temu je v zaporu študiral nemško kazensko pravo in potek kazenskih procesov. Pripravljal se je na borbo in je hotel spoznati vse možnosti, ki mu jih je nudila takratna nemška zakonodaja. In še se je učil nemščine — vztrajno in temeljito. Na procesu so se sodniki in nacistično poslušalstvo čudili, od kod Dimitrovu taka moč v izražanju. Vedno je našel pravi izraz ob pravem času, čeprav je nemščina včasih nekoliko šepala. Dimitrov je v preiskovalnem zaporu opravil še neko važno. delo: preštudiral je celo*no nemško zgodovino. Izkoristil je vse možnosti, ki so mu jih nudili nič hudega sluteči nacisti. Na ta način si je ustvaril pravo sodbo o pomenu najnovejših političnih sprememb v tedaj že Hitlerjevi Nemčiji.
Iz jetniške celice berlinskega Moabita je Dimitrov pisal:
„Čestokrat se čutim kot ujet ptič, ki ima peruti, toda jih ne more uporabiti."
Res so ga ujeli, toda peruti razuma in revolucionarne trdnosti mu niso mogli ostriči. „Na procesu je razmahnil ta krila, ki so ponesla moč njegove obrambe in obsodbe nacističnih metod po vsem svetu. Bil je nezadržljiv in dodeden. Preziral je smrt. Zanj je življenje pomenilo samo toliko, da je lahko s svojim delom služil revolucionarnim idejam proletariata.
še nekaj drobcev, ki osvetljujejo proces
Marinus van der Lubbe se je nekoč približal levičarskim organizacijam. Pozneje (1931. leta) je prešel v anarhistično skupinico. Toda bil je nemirne narave. Hotel je prepotovati vzhodno Evropo in Sovjetsko zvezo. S prijateljem se je v ta namen dal slikati tako, da se jc v ozadju videla peterokraka zvezda. Ta slika je služila nacistom na procesu kot „komunistični agitacijski material".
V maju 1931. leta je Lubbe prišel prvič v Nemčijo. Na poti ga je vzel v avtomobil neki tuj gospod. Ta gospod je bil homoseksualec, Lubbe prav tako. Spomin na prijetno potovanje so bile številne rtzglcdnice, ki 'sta jih nova ..prijatelja" pisala drug druge-
(Se nadaljuje)
Kaj se dogaja v celovškem samostanu?
Ljudje se sprašujejo, ali bi še dajali mlada dekleta v samostanske šole in tečaje
„Elternrecht nach Kadras Muster einrnal anders." Tako je zapisal neznanec, ki je poslal našemu uredinštvu neki dunajski list, na rob reportaže tega lista o primeru Katarine Korpič. Ime Katarine Korpič je bilo v teh dneh natiskano skoroda v vsem avstrijskem tisku; posamezni listi so objavili obširne reportaže in jih opremili z mnogimi ilustracijami. In v javnosti zlasti v južnem delu Koroške se ta teden o nobeni stvari ni toliko govorilo, kot pa prav o Katarini Korpič ter njenih starših. Kaj se je zgodilo, da je poslala usoda poprej takorekoč neznanega dekleta senzacija prve vrste?
18. letna Katarina je eden izmed šestih otrok Franca in Marije Korpič, družina ima dvoje kmečkih posestev, eno v vasici Na Šale pri Šmafjeti, drugo pa v Apačah. Eno teh posestev ie sedanji lastnik prevzel po svojem bratu, ki je umrl v izseljeniškem taborišču Hesselberg. V zimi 1957/58 je hčerka Katarina obiskovala šiviljski tečaj pri šolskih sesrah v Št. Petru pri Št. Jakobu, letos s 1. aprilom pa je šla k elizabentinkam v Celovec, da bi se v kuhinji njihove bolnišnice učila kuhanja.
Do sem je bila stvar — vsaj navidezno — v redu, tragedija mladega dekleta in seveda tudi njenih staršev se je šele začela, ko se je bližal dan, ko bi se Katarina morala vrniti na svoi dom. Skoro isti dan namreč ko so šli starši po njo. da se vrne v domačo hišo, in so jo že našli preoblečeno s pajčolanom novicinie, so prejeli od hčerke pismo, v katerem je sporočila, da hoče ostati v samostanu, ker da se je odločila postati nuna. Oče in ma% z niima pa tudi ostali otroci ter drugi sorodniki so bili razumljivo presenečeni, sai Katarina nikdar ni kazala nagnjenja za samostanski poklic in ie nasprotno prej večkrat iziavila, da se ne čuti poklicano za ta stan. Zdaj s o se začeli skoraj vsakodnevni poskusi zaskrbljenih staršev da bi od hčerke zvedeli resnico, toda v celovškem samostanu so naleteli ali na gluha ušesa ali pa skrai-no sumljivo obnašanie nun ki pod nobenim pogojem niso dovolile, da bi starši lahko sami »tovorili s svoiim otrokom. F.nako «e ie godilo tudi drugim sorodnikom in nrišlo ie celo do rega, da so svoicem mod sumFivimi okolnosrmi v samostanu pridržanega dekleta zagrozili s policijo.
Ko so se starši le preveč dosledno trudili, da bi dobili hčerko iz samostana, se je v zadevo vmešal tudi generalni vikar Kadras, ki je očeta pozval: Doprinesite to žrtev in pustite otroka nam! Oče mu je odgovoril, da njegova hčerka lahko postane nuna, toda odločiti se mora svobodno, zato je zahteval, do se mora najprej vrniti domov. Vendar o
povra ku generalni vikar in nune niso hoteli nič slišati (čeprav je Katarina svojemu stricu, ki jo je obiskal v samostanu, zagotovila, da naslednjega dne pride domov!) in so deklico, kakor je slišati, odvedli iz Celovca, da bi ji preprečili vsak stik s svojci. Mater pa je neka nuna presenetila s trditvijo, da se hčerka noče vrniti domov, ker jo je mati prej večkrat pretepala, medtem ko je Ka a-rina svoji prijateljici izjavila, da laga, kdor kai takega trdi.
Šele ko so starši brez vsakega uspeha izčrpal; vse možnosti, da bi dobili svojega mladoletnega otroka iz samostana, so poiskali pravno pomoč ter vložili proti nunam tožbo zaradi sumnje odvedbe mladoletne osebe in protizakonitega omejevanja osebne svobode. Prav tako so po svojem zastopniku zahtevali
od varuškega sodišča začasno odločitev, da se mora mladoletna hčerka vrniti v nego in vzgojo staršev ter da jo mora prednica samostana nemudoma odpustiti v nego in vzgojo staršev v domačo hišo. Tako bo moralo o zadevi razpravljati tudi sodišče in smo se v tej zadevi obrnili na pravnega zastopnika družine Korpič, ki nam je izjavil, da politična gonja okoli tega vprašanja stvari prav nič ne koristi, podvze i pravni ukrepi pa po njegovem mnenju niso brez izgleda.
Zdaj vsa javnost z največjim zanimanjem pričakuje, kako se bo stvar razvijala dalje. FIkrati pa se ljudje zaskrbljeno sprašujeio, ali smo še vedno v srednjem veku in ie slišati tudi mnenja, da ob takih izkušnjah mladih deklet-bodočih gospodinj raje ne bodo več dajali v samostanske šole in tečaje.
V Možbergu nastaja Otroška vas
V Možbergu (Moosburg) nastaja vas posebne vrste, imenujejo jo SOS-Kinderdort. (SOS pomeni mednarodni klic na pomoč). Minulo nedeljo so izročili prvih šest hiš Otroške vasi svojemu plemenitemu namenu. Nedelja je bila prekrasna, v pestrih jesenskih barvah je odžareval prazniški dan, kar je še dvignilo svečano razpoloženje mnogih udeležencev na slavnosti. Med častnimi gosti so bili deželni glavar Wede-nig, direktor deželnih uradov Newole, dvorni svetnik dr. Zojer, okrajni glavar dr. Marko in številni drugi zastopniki javnega življenja.
Otroška vas v Možbergu je peta te vrste v Avstriji. Pravijo, da bo v pokrajinsko lepi legi ena izmed najlepših v državi.
Namen vasi je, da nadomesti domove osirotelim otrokom iz sirotišnic ter izvirajočim iz razdejanih zakonov, ki so obsojeni na detinsko življenje brez tople družinske ljubezni. Domovi v vasi naj bi jim bili zares novi domovi, kjer bodo pod skrbnim vodstvom nadomestnih mater uživali srečo družinskega življenja ter bodo deležni do-.bre in smotrne vzgoje, da bodo lahko nastopili pot v lepšo bodočnost in postali koristni in polnovredni člani človeške družbe. Zaenkrat je našlo 30 zapuščenih otrok v SOS-otroški vasi v Možbergu novo mater in prijetno domovanje.
Govorniki ob slavnosti so naglašali svoje veliko zadovoljstvo in zahvalo neštetim dobrm srcem, ki so s svojimi žrtvami, pri-
spevki in delom omogočili, da je nastala v tej občini tako koristna in človekoljubna otroška vas. Prisrčno so pozdravili šest mater, ki nastopajo svojo odgovorno in lepo službo v nov'h stavbah za osirotele otroke. Pomoč otrokom in pravilna vzgoja je njih prvenstvena naloga.
Deželni glavar je v svojem otvoritvenem nagovoru dal duška zvišenemu občutku, da je toliko ljudi sodelovalo pri uresničitvi tega načrta. Vas bo služila pomoči in vzgoji otrok v duhu svobode, človečanstva in spoštovanja človeka do človeka.
Hranilne vloge v Avstriji . . .
Vsako leto je navada, da ob Svetovnem dnevu štednje denarni zavodi na različne načine propagirajo med ljudstvom potrebo varčevanja ter ljudem tudi prikažejo prednosti, ki jih ima v hranilnicah naloženi denar pred tistim, ki ga kot mrtvi kopiti hranimo doma. Ob tej priložnosti seznanijo javnost tudi s stanjem denarnih vlog ter s številom ljudi, ki se poslužujejo hranilnih knjižic.
Iz podatkov, ki so jih ob letošnjem dnevu štednje objavili avstrijski denarni zavodi, je razvidno, da je trenutno v naši državi okoli 2,890.000 hranilnih knjižic, medtem ko so hranilne vloge ob koncu julija znašale okroglo 11 milijard šilingov. Povprečna višina hranilnih vlog je letos znašalo 3800 šilingov in se je v primerjavi z letom 1955 zvišala za celih 100 odstotkov, saj j® takrat znašala le 1900 šilingov.
... in v Jugoslaviji
Pred svetovnim dnevom štednje so tudi v Jugoslaviji objavili podatke o hranilnih vlogah v posameznih denarnih zavodih. Iz podatkov je razvidno, da so znašale hranilne vloge z 31. avgustom v državnem merilu 57,5 milijarde dinarjev. Posebno razširjeno pa je varčevanje in nalaganje hranilnih vlog v Slovenji, kjer so istega dne znašale 14,6 milijarde dinarjev. Tudi število vlagateljev hranilnih vlog je naivišje v Sloveniji in je znašalo 506.000, medtem ko jih je bilo po vsej državi nekaj nad 2,7 milijona. Poleg Slovenije se med jugoslovanskimi republikami odlikuje tudi Makedonija.
Množičen obisk na Uršljem sejmu v Celovcu
Letos je bil običajni Uršlji sejem na ve-lesejmskem prostoru, dočim še je prejšnja leta odvijal na Novem trgu in v stranskih ulicah. Zaradi premestitve tradicionalnega sejma na drug prostor so bili mnogi poslovni udeleženci zaskrbljeni, da bo uspeh neugoden. Toda izkazalo se je, da je bilo prav nasprotno. Prodajalci iz Koroške in ostalih zveznih dežel so postavili nepregledno vrsto stojnic, vendar v zelo preglednem in lahko dostopnem redu, kjer so prodajali svoje najrazličnejše blago, kakor kupe perila, obleke za zimski čas, čevlje, preproge, kuhinjsko orodje in posodo ter kakor navadno tudi vsakovrstna čudodelna zdravila proti različnim boleznim. Pravijo,
da je bila tudi udeležba iz Celovca in vseh krajev Koroške rekordna. V neštetih skupinah udeležencev je bilo lahko slišati di domačo slovensko govorico iz dolin, k jih naseljuje slovensko preb valstvo naš® dežele.
Trgovci, ki SO bili udeleženi na sejmu z° gotavljajo, da so imeli zadovoljive p°5'°v' ne uspehe. Pestra izbira blaga in potreb ščin je marsikoga zamikala, da je kup i 0 ir ono, končno tudi zaradi tega, ker cene niso bile pretirane.
Prvič so letos temu sejmu priključili di zabavišče, na katerem je prišla na svo| račun samoumevno predvsem mladina.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno; I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00. 22.00. II. program: — 6.00, 7.00. 8.00. 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje; I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ob 14.00 poročila in objave.
Sobota, 31. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Žalost in veselje. (2.)
Nedelja, 1. 11.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 2.	11.:	14 00 Poročila, objave. Pregled
sporeda — V smrti kraljevine ne boš ne drugim več, ne sebi rob ... — 17.55 Prosveta v srcalu.
Torek, 3. 11.: 14.00 Poročila, objave. Babica pripoveduje . . .
Sreda, 4. 11.: 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 5. 11.: 14.00 Poročila, objave. »Mi ptič'ca zapoje . . Poje ženski zbor »France Prešern*.
Petek, 6. 11.:	14.00 Poročila, objave. Križem, kražem
po svetu . . .
Sobota, 31. oktober:
I.	program : 8.00 Fantje veseli bodite — 8.45 Sirni
pisani svet	— 14.00	Pozdrav nate —	15.00 Sedem	dni
Koroška —	15.30 Iz	vseh dolin zveni ... — 16.00	Po-
sneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Melodije d'amour — 18.55 Športna poročila — 20.15 »Parsifal* — igra.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutranja
glasba — 8.20 Veselo igranje — 11.00 Ljudske viže za konec tedna '— 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne	politike	— 15.00 Mladinski	koncert —	16.00
Pozdravi iz	Saarbruckna — 17.10 Lepa	pesem —	18.10
Za delopust — 20.00 Dobro zabavo.
Nedelja, 1. november:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.00 Majhen jutranji koncert — 9.00 Glasba
v nedeljo zjutraj —	11.00 Muzikalična promenada za
praznik — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Croški oder — 17.05 Plesna glasba ob potih — 17.45 Zveneči globus — 20.10 Radijska slušna igra*
Ponedeljek, 2. november:
I. program: 6.00 Jutranjo glasba — 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.45 Norberl Ar ner: Smrt n deklica — 16.00 Priljubljene melodije — 17.10 Popoldanski koncert — 19.00 Mojstri svojih instrumentov — 20.15 Kaj menite Vi? — 20.30 Pisano v prah.
Torek, 3. november:
I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.45 Prov za Vas — 15.15 Solistična ura — 16.00 Igrajo nam Dcutschmeistri — 16.30 Koncer na ura — 17.10 Fitty — Fifty — 18.55 Športna poročila — 19.00 Ljuba mamica
—	19.15 Kako bi se odločili Vi? — 20.15 Slušna igra.
Sreda, 4. november:
I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 »Smrt v peti cesti" — 16.00 Za veselo popoldne — 17.10 Popoldanski koncert — 18.55 Športna poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestralni koncert.
Četrtek, 5. november:
I. program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas
—	17.10 Pisan šopek melodij — 17.55 Kul urne vesti iz Koroške — 18.00 Kmečka oddaja — 20.15 Lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 6. november:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 13.00 Zveneča alpska dežela — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Glasba iz tilmov — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 Halo, Teenagerjil
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 1. 11.: 17.00 Za mladino »Svet mladine" — T7.30 Ekspedicija v neznano — 18.00 Za družino — 20.25 Prenos iz nemške televizije — koncert.
Ponedeljek, 2. 11.: 20.20 Aktualni šport — 20.40 Zlati zvok, oddaja o glasbi in glasbenikih.
Torek, 3. 11.: 19.30 »Suši* — lilm — 20.15 Leži v Tvoji roki, zabavna oddaja.
Sreda, 4. 11.: 17.00 Za oiroke — 17.35 »Pastorale" — film — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.20 »Zlata kočija", komedija.
Četrtek, 5. 11.: 19.30 Šport — 20.20 Prenos iz nemške televizije: »Razkolnikov".
Petek, 6. 11.: 19.30 Mednarodni jahalni turnir — 20.30 Reka Donava. Cesta 15 zlatih stopnic — 21.15 Ali Star Thentre — 22.00 Mednarodni jahalni turnir.
Sobola, 7. 11.: 19.30 čuda živalstva — 20.20 Prenos Iz nemške televizije: »Vedno so tri možnosti".
RADIO LJUBLJANA
Porodila dnevno: o.05. 6 00. 7 00. 13 00. 15 00.
17 00. 22.00
Sobota, 31. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored —	8.05 Skladbe srbskih
avtorjev — 8.35 Od polke do rumbe — 9.45 Igra kv:ntet Jožeta Kampiča — 10.10 Z našimi povci v priljubljenih operah — 11.00 Zabavni zvoki — 12.00 Pesem in ples z Balkana — 12.15 Kme ijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Bohorja — 13.55 Pol ure s skladatelji romantike — 14.40 Voščila —	16.00 Slovenska
pesem izza zahodne meje — 16.30 Za prijetno razpoloženje — 17.10 Melodije za Vas — 18.15 Koncert Slovenskega okteta — 20.00 Pokaži kaj znaš — 21.30 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 1. november:
6.00	Milan Apih: Bilečunka — 6.10 Lepe melodije —
7.15	Partizanske pesmi po nerodnih melodijah — 8.40 Slovenska suita —	10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30
l^"
Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni.
"N
J
Slovenske zborovske skladbe — 11.00 Lahek orkestralni spored — 12.45 Slovenski oktet poje slovenske narodne pesmi — 13.30 Za nošo vas — 14.15 Pesmi Karla Pahorja in Jakova Go ovca — 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti — 17.10 Molodije za godala — 17.30 Radijska igra: Dnevnik Ane Frank — 19.00 Lahka glasba — 20.30 Balada Mateja Bora — 21.05 Glasba iz velikih oper.
Ponedeljek, 2. november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 vVisi iz Italije — 8.40 Umetne pesmi — 9.20 Priljubljene popevke — 11.35 Znane arije — 12.00 Pet narodnih pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Domače polke in valčki —	14.25 Radijska šola:
Prod odhodom v vesolje —	14.55 Vcsoia uvertura t
15.40 Listi iz domače knj ževnosti — 18.00 Radijska vcrza _ 20.00 Portreti z Broudwaja — 20.45 Kul urn tribuna — 21 00 Rdeča tulpa.
Torek, 3. november:
5.00	Pisan glasben* spored — 8.35 Od foxtrotn rumbo — 10.10 Iz arhiva zabavne glasbe — 11.00 Op*^ ni dvospevi — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 Catar'1^ Valonle in Silvio Franccsco — 12.15 Kmet jski nasveti 12 25 Alpski zvoki — 13.50 Operetni zvoki — 14.10 * venske narodne — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in :«hn-ke — 14.40 Vošč la — 16.00 Izbrali smo Vam — 18 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.30 Radi;' ig-a »Slon v hiši".
Sreda, 4. november:
5.00	Soorod zebavne glasbo — 8,05 Mladina poje ^
9.00	Jezikovni pogovori — 9.15 Za vsakogar nekaj ^ 10.30 Molodije za razvedrilo — 12.00 Bosanske pesmi ^
12.15	Radijska kmečka univerza — 12.25 Narodni na? ^
vi iz Panonijo — 13.30 Planinski oktet — 14.55 Zvok‘g(j harmonike — 15.40 Novosti na knjižni polici —	1	c
Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 1 Kulturna tribuna — 18.20 Popevke se vrsfjo —	2	’ f
Velika zabavna orkestra Marty Gold in V/erner
—	20.25 Mozartova opera »Don Juan".
Četrtek, 5. november:
5.00	Dobro ju rol — 8.05 Iz filmov in glasbenih r/
—	9.00 Vedri zvoki — 9.35 Nekaj slovenskih samospe^(
—	11.00	Ogrlca iz	popevk — 11.30 Oddaja	za cicibP^
___	12 00	Pol minul	s Slrimi lanli	— 12.15 Kmetijski	^
sveli —	12 25 Arije iz italijanskih	opor —	13.55 O	^
in ,am _ 14.25 Spori in Športniki — 14.40 Vošči'0 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Iz japonsko folklor« ^ 17.10 .Vodica č'sta se vila" — 17.30 Zabavna rule'0^
18.15	Spoznavajmo nale ume niko: basist Ladko K0 ^
___	20.00	Celrtkov	večer domačih	posmi in	napevov
20.45 Z ansamblom Maurice Lorcange.
Pelck, 6. november:
ooP°'
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Iz .albuma larnih orkestralnih melodij — 9.20 Zabavni zbori ^.00 Druž na in dom — 11.45 Češko narodne pesmi ".^,,0 Iz Verdijeve „ A ide" — 12.15 Radijska kmečka u
—	12.25 Z glasbo gre bolje — 12.45 Valčki Slavko^^h
nika — 13.30 Jugoslovanski narodni motivi v P"r ^ jf za klavir — 13.55 Domači vokalni ansambli —" (0v-Radijska šola — 14.55 Godala v ritmu — 15'40	,7.20
ne književnosli — 16.00 Pelkov koncert ob J,inh	i«
Dunajski valčki — 17.04 Poje zbor .France Pre ®	. tU.
Kranja — 18.00 Človek in zdravje — 20.15 Te 8 nanje-polilični pregled -	20.30 Mozartovi kan
21.15	O morju in pomorščakih.